Poštnina platana v gotovini Štev. 242 V Ljubljani, torek 24. oktobra 1939 Leto IV mmmmmma Napovedi o bližnjih nemških vojaških korakih Napadi vsega nemškega letalstva na Anglijo, nove zasedbe malih držav ali mirovne ponudbe ob sedanjem vojnem stanju? Berlin, 24. oktobra, m. Pokrajinski voditelji narodno socialistične stranke, ki so bili za nedeljo poklicani na konferenco pri Hitlerju, kjer sta bila navzočna tudi ministra Gbring in Hess, so včeraj popoldne odpotovali iz Berlina. Vsebino posvetov drže v strogi tajnosti. Pokrajinski voditelji narodno socialistične stranke so obvestili Hitlerja o razpoloženju ljudstva po posameznih pokrajinah in mu povedali, kako bi ljudstvo sprejelo morebiten sklep o dolgi vojni, na katero dozdaj ni bilo pripravljeno. London, 24. oktobra, o. V angleških političnih krogih pričakujejo v kratkem obsežnih nemških akcij, ki bodo naperjene zlasti proti Angliji, saj ni verjetno, da bi Nemci hoteli tvegati neposreden napad na francosko vojsko v Maginotijevi črti, ker bi jih to preveč veljalo. Tudi ni verjetno, da bi hoteli vdreti v Francijo čez Švico ali Belgijo, ker bi s tem obrnili proti sebi vse svetovno javno mnenje, zlasti pa Ameriko. Zato računajo v Angliji s tremi možnostmi nemškega nastopa proti Angliji in sicer: 1. Nemško letalstvo bi v velikih skupinah začelo napadati angleško trgovsko in pa vojno mornarico in važna angleška mesta na obali hkratu pa bi Nemci ojačili pod-morniško vojskovanje, da preprečijo Angliji dovoz blaga po morju, če bi Nemčija v ta napad poslala vse svoje letalstvo, mora seveda računati z ogromnimi izgubami, saj so dosedanji nemški napadi na škotsko obalo pokazali, da razpolaga Anglija z izborno obrambo in lovskimi letali. 2. Nemčija bi nadaljevala z vojno proti Angliji v sedanjem obsegu, samo letalske napade bi pomnožila, hkratu pa bi si skušala zagotoviti sredstva za dolgo vojskovanje s tem, da bi za vsako ceno preprečila, Romuni o novi balkanski zvezi Bukarešta, 24. oktobra. AA. Stefani: Romunski listi pišejo o ustanavljanju nove zveze balkanskih držav. »Curentul« pravi med drugim, da je italijanska postojanka na Balkanu edinstvena že ?°to, ker je Italija tudi balkanska država. List govori nato o ugodnem vplivu Italije na Balkanu in pravi, da je italijansko stališče deležno v Romuniji popolnega razumevanja. »Romania« pravi, da bo Italija mogla na Balkanu ustvariti atmosfero medsebojnega zaupanja in sodelovanja med balkanskimi državami. »Universul« pa meni, .da Romunija zelo pozdravlja sporazum med balkanskimi državami. Konec zatfšfa na francosko nemškem bojišču Pariz, 24. oktobra. Snočnje poročilo francoskega poveljstva pravi: Velika živahnost v prvih bojnih črtah, posebno v krajih zahodno od Saare. Zatišje, ki je nastalo na vsej fronti 20. t. m., se, kakor vse kaže, ne bo nadaljevalo tudi ta teden. Predvčerajšnjim je bilo živahneje delovanje patrol, včeraj je bil pa prostor med obema utrdbenima črtama prizorišče velike živahnosti. Kakor predvčerajšnjim je bilo tudi včeraj najži-valinejže na skrajnem odseku zahodne fronte med oaaro in Mozelo. Francoske čete obstreljujejo lhir Pred sovražnikovimi utrdbami in a n uo neposredno obdelujejo nemške postojanke. Nove globe za nemške Jude ?Irj,D’j2t'.,°kl°bra. Lani v novembru so nem- inirkUdnvkH°^ni U?loK’ da Plačajo eno milijardo n v Pan, 1* umora poslaniškega svetnika R^haJ.Par‘^’ sicer v obliki 20odstotnega obdavčenja premoženja vsakega Juda. Nemška oblastva so izdala uredbo o tem, da se bo ta odstotek povečal ali znižal, če bi znesek 1 milijarde mark ne dosegli ali pa prekoračili vplačilih se vidi, da 1 milSrda^e^t £lena ,V zvezi s tem, je finančno ministrstvo irdnln uredbo, da treba dosedanji 20 odstotni davek S višati na 25% od celotnega judovskega Dremanja. Prihodnji obrok, ki zapade 15. novembra t 1 bodo morali nemški judje plačati po novi uredbi’ to je v višini 25%. Vesti o pogajanjih za vrnitev Memela Litvi London, 24. okt. o. >Daily Mailc prinaša Iz Rige poročilo svojega dopisnika, da so se med Litvo in Nemčijo začela pogajanja o tem, da bi Nemčija vrnila Litvi Memel, katerega je zasedla spomladi. Po tem poročilu bi Nemčija to veliko pristanišče dala Litvi v najem za 55 let. Sporazum o tem da je treba pričakovati v kratkem. Sklep 0 vrmtvi Memela Litvi je bil sprejet ob zadnjem lb^ent,ropa v Moskvi. Tedaj se je Nemčija “ prenehala s širjenjem svojega 1 m nemsi t.” morju, da bo odpoklicala od tam nemško prebivalstvo in priznala sedanje svoje meje na vzhodu kot končnoveljavne. Stalin jc Hitlerju v osebnem pismu odgovoril da Rusija ne more vojaško pomagati Nemčiji in iti zanjo v boj. Tudi ne more Nemčiji dati na razpolago 2000 bombnikov, kakor je Hitler zahteval — poroča ameriška agencija »United Press«. Dosedanji japonski poslanik v Berlinu je odpoklican. Veljal je za velikega zagovornika vojaške zveze t Nemčijo da se Italija in Rusija ne obrneta proti njej in pa, da bi si priključila Donsko ter Madžarsko in Romunijo. Danska je popolnoma osamljena, je za pa Nemčijo važna zaradi Erehrane, glede Romunije in Madžarske pa i se Nemčija sporazumela s Sovjeti tako, kakor se je sporazumela o delitvi Poljske. Prvi dokaz za spremembo razmerja med Romunijo in Nemčijo vidijo v tem; da je nemški poslanik pred nekaj dnevi ostro protestiral pri romunski vladi, češ da ne drži stroge nevtralnosti. 3. Zadnja možnost pa bi po angleških napovedih bila, da bi se vojskovanje razvijalo v sedanjem obsegu, z omejenimi operacijami proti angleškemu brodovju in pristaniščem, Nemčija pa bi ponavljala svoje mirovne ponudbe, dokler se ne bi Anglija in Francija naveličali ter se z Nemčijo pomirili. Madžarske želje in zahteve Jugoslavija naj nadaljuje z delom za mir in nevtralnost Balkana Budimpešta, 24. okt. m. Tukajšnji politični krogi budno zasledujejo razvoj zunanje političnih dogodkov ter smatrajo premirje, ki vlada zadnje dni v Evropi, kot mir pred viharjem. Madžarska politična javnost se še nadalje bavi z vedenjem podonavskih držav, predvsem Jugoslavije ter poudarja, da so države donavske kotline in balkanske države do tega trenutka ostale izven zaplet-Ijajev. Te države bodo mogle tudi v bodoče ostati na isti črti, če se bodo naslanjale druga na drugo. Zato je potrebno, da balkanske države z vsemi silami delajo na ohranitev miru v tem delu Evrope. Res je, da male in srednje velike države na jugo- vzhodu ne moirjo dosti storiti v spopadih z velesilami, toda te države morejo v vsakem primeru doseči vsaj to, da ti spopadi ne zavzamejo še nevarnejših oblik. To dejstvo zahteva, da mora Jugoslavija nadaljevati s svojim posredovanjem in pomirjevalno akcijo, ki je pokazala že tako lepe uspehe. Odnošaji med Jugoslavijo in sosednimi državami v tem oziru obljubljajo nove uspehe. Zato so zdaj madžarski politični krogi prepričani, da bo kmalu nastopil čas, ko bo med Rimom, Bel-gradom in Budimpešto prišlo še _ do tesnejšega sodelovanja, kar bo imelo le za cilj, da se ohranita mir in evropska omika. Politika Bolgarije bo ostala nespremenjena V novi vladi Kjoseivanova so skoraj vsi prejšnji ministri Sofija, 24. oktobra. Kakor je bilo treba pričakovati, je novo bolgarsko vlado sestavil ponoči dosedanji predsednik Kjoseivanov. V njej so vsi člani prejšnje vlade, razen ministrov za trgovino, za železnice in za pravosodje. Ker ta ministrska mesta niso pomembna, ne predstavlja nova bolgarska vlada nobene posebne politične spremembe. V novi vladi so: Predsednik vlade in zunanji minister dr. Kjo-seivanor, zunanji minister rezervni general Neder, prosvetni minister prof. Kilov, finančni minister Božilov, pravosodni minister Mitakov, vojni minister general Daskalov, minister za delo prof. Zagorov, kmetijski minister Bagrijanov, gradbeni minister inž. Vasilijev, prometni minister Gabrovski. Pogajanja v Moskvi Vlada, ki jo je sestavil kraljev pooblaščenec dr. Kjoseivanov, ni taka vlada, kakor so pričakovali v političnih krogih. Vsi so mislili, da bo v novo vlado vstopilo več poslancev, da bi se tako vlada še bolj naslonila na zbornico. S tem bi se upostavilo dobro sodelovanje med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Proti vsem pričakovanjem je pa dr. Kjoseivanov sprejel v vlado ljudi, ki niso poslanci. Zato jfr gotovo, da bo nova Kjoseivanova vlada naletela na veliko nerazpoloženje v sobranju, ki bo pričelo svoje redno zasedanje 28- t. m. Toda politični krogi izjavljajo, da bo sobranje izglasovalo zaupnico vladi, ker je tudi prejšnja Kjoseivanova vlada imela samo dva člana v parlamentu. V zunanjepolitičnem pogledu bo nova vlada nadaljevala z dosedanjo svojo politiko, to je s politiko prijateljstva s sosednimi državami in s politiko stroge nevtralnosti. Nove sovjetske zahteve do Finske so skromnejše od prvih Moskva, 24. oktobra, o. Finsko odposlanstvo i ministrom Tanerjem je včeraj dopotovalo v Moskvo in imelo prvi sestanek s sovjetskimi zastopniki* Sestanek je trajal dve uri in pol in se končal pozno v noč. Razgovorom je ves čas prisostvoval tudi Stalin. 0 posvetovanjih ni izšlo nobeno uradno poročilo. Zdi se, da bo med Finsko in med Sovjetsko Rusijo prišlo do mirnega sporazuma. Pravijo, da sovjetska vlada ne zahteva več od Finske, da bi ji odstopila nekatere obalne predele za pomorska in letalska oporišča in tudi ne, da bi ji Finska dovolila na svojih tleh vzdrževati posadke. Tudi ne bodo sovjeti zahtevali, naj Finska dovoli zasesti Aalandske otoke, marveč so pripravljeni zadovoljiti se t obljubo, da Finska teh otokov ne bo utrdila in oborožila. Razen tega naj bi se Finska v novi pogodbi obvezala, da se ne bo udeležila nobenega sovražnega dejanja, naperjenega proti Rusiji. Glede ozemlja zahtevajo sovjeti menda samo otočje Hogland, ki ni velikega vojaškega pomena in ne ovira pomorskega prometa med Finsko in med evropskim zahodom. Pričakujejo, da bodo finsko-ruska pogajanja v. nekaj dneh ugodno zaključena. Kaže, da je Sovjetska Rusija v svojih zahtevah odnehala spričo pripravljenosti, ki jo je finsko ljudstvo tako eno-dušno pokazalo za obrambo svoje zemlje. Angleška letala so uničila dve nemški podmornici London, 24. oktobra. Angleško letalsko mi- I nistrstvo je izdalo poročilo, da je pred kratkim prišlo do dveh letalskih napadov na nemške podmornice. Mislijo, da sta se oba napada posrečila. Prvi napad je bil v Severnem morju, drugi pa v Atlantiku. V obeb primerih so britanska letala obletela mesto, kjer sta podmornici izginili, ne da bi bila opazila kakšno sled. Pilot britanskega letala, ki je uspešno napadlo nemško podmornico v Severnem morju, je podal poročilo o okoliščinah, v katerih je izvedel svojo nalogo. — »Iz našega oglednega le-ala<>.poroča pilot, »sem zagledal nemlško pod-r.^!fnico .’n j° takoj napadel. Spustili smo na P. ,1mornico cel dež bomb. ki so padle pred pe-vni^«0nivT podmornica se je potopila skoraj na-viHpI i- • *°Pni«ki častnik je izjavil, da je irndn’ nit?16 na podmornici, ko je bila že pod nloziia V«**« P°. eksploziji bomb še druga eks-Fn lpfpin n Z Ietal° v zavojih spustilo niže mosta Ca?a nac^ morsko gladino okoli t^ lit i utegnila biti podmornica. Pri tem je letalo spustilo novo vrsto bomb. Že po Sestanek voditeliev vladnih političnih skupin Belgrad, 24. okt. m. Zaradi sestave enotne kandidatne liste in zaradi skupnega nastopa vseh vladnih političnih skupin pri skorajšnjih senatnih volitvah, so se danes dopoldne sestali v predsed-ništvu vlade voditelji vseh vladnih nolitičnih skuDin. prvem zadetku smo opazili na morski gladini sledove olja, ki se je še bolj razlilo po drugem napadu, a nato pa sploh ni bilo več sledu za podmornico. Pilot patrolnega letala, ki je^ opravljalo službo nad Atlantikom, je pa sporočil tole: »Pri našem poletu smo v drugič opazili sovražno podmo.rnico. Podmornica se je potopila, mi smo pa vrgli nanjo nekaj bomb. Prva bomba je po naši sodbi naravnost zadela.^ Na morski gladini so se pokazali temni madeži in zračni mehurčki. Nato smo iz največje bližine izvedli še drugi bombni napad na istem mestu, na kar smo nekaj časa leteli nad krajem, kjer je bila prej podmornica, a nismo ničesar več opazili. Kandidatna lista za senatne volitve v Sloveniji vložena Ljubljana, 23. okt Danes . je bila na okrožnem sodišču vložena kandidatna lista JRZ za senatne volitve v Sloveniji. Kandidati »a Slovenijo so gg. Smodej, dr. Schauhach. Mihelčič in Brodar, namestniki pa dr. A (Ilešič, Majeršič, Hren in ravn. B. Remec. Listo je v imenu nredlftgateljev vložil dr. Ka-mušič. Naročajte Slovenski dom! Vesti 24. oktobra Bivši nemški cesar Viljem II. je dal v svojem gradu Doornu ob holandsko nemški meji urediti obsežno zavetišče proti letalskim napadom. V zavetišču je prostora za 100 ljudi. Estonska vlada je prepovedala vse nemške liste in sleherno javno uporabo nemščine, češ da to zdaj ni več potrebno, ko so se Nemci začeli seliti iz Estonije. Vrhovni poveljnik finske vojske general Ma- nerheiin je leta 19>5 sklenil z Nemčijo sporazum o tem, da bi ob morebitni nevarnosti iz Rusije lahko Nemčija uredila pomorska in letalska oporišča na Aalandskih otokih. Ob spopadu pa bi ji Finska dala na razpolago vsa svoja letališča in pomorske trdnjave. Dogovorjeno je bilo, da se bosta Finska in Nemčija skupno uprli vsakemu napredovanju Sovjetov proti zahodu. Ker Finska ni hotela skleniti poleti z Nemčijo zveze, so Nemci vsebino te pogodbe sporočili Sovjetom, kar je Finsko pripravilo v sedanji položaj. V Newyorku so odprli ogromno novo letališče, s katerega bo dnevno lahko odletelo nad 10.000 ljudi. Nemci, ki se selijo iz baltiških držav, smejo vzeti s seboj 50 mark v gotovini, kolo in živeža za 48 ur, drugega nič. Na trditve nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa, da so »Athenio« potopili Angleži, odgovarjajo angleški listi, da so te obdolžitve precej pozne in neverjetne, ko so vendar vsi rešeni ljudje z »Athenie« izpovedali, da so videli nemško podmornico, ki je ladjo obkrožila, jx> torpediranju pa še streljala nanjo. Če bi Nemčija skušala proti Angliji organizirati blokado na kopnem, kakor napovedujejo nekateri nemški listi, ne bo to Angliji nič škodovalo, saj ni pri svoji prehrani nič navezana na uvoz iz Evrope. Ameriški parnik »City ob Flynt« se je zatekel v sovjetsko luko Murmans, ker so ga preganjale nemške pomorske edinice. Sovjeti so posadko internirali. V Ameriki vlada zaradi tega veliko razburjenje in bodo tudi o tem razpravljali v parlamentu. Londonski dnevnik »News Chronicle« prinaša natančen popis potopa »Athenie«. Popis je poslal kanadski tovarnar Swinilley svojemu zastopniku v London. Tovarnar p£avi, da_ je točno videl nemško podmornico, ki seje dvignila na površje, kakih 200 od »Athenie«-. List prinaša to pismo v odgovor na trditve dr. Gobbelsa. Načelnik turškega generalnega štalm Čakniak je izjavil časnikarjem, da je zadovoljen nad uspehom vojaških razgovorov, ki jih je imel s francoskim generalom VVeigandom in angleškim generalom Wawelom. Ameriški senator Borah, ki se zavzema za sedanji nevtralnostni zakon, je hudo napadel angleškega poslanika v Washingtona, češ da se v ameriški notranji politiki preveč uveljavlja njegov vpliv, kar bi utegnilo Ameriko pritegniti na stran Anglije in Francije. Angleški kralj bo o božiču govoril po radiu narodom svojega cesarstva. Anglija bo s svojim denarjem in s svojimi strokovnjaki uredila velika jx>niorska oporišča v turški Aleksandreti ter razširila pristanišče. Višina posojila, ki ga bo Anglija dala Turčiji v smislu zadnjega sporazuma, še ni določena, ker morajo prej urediti nekatera vprašanja o izvozu turškega blaga v Francijo in Anglijo. Nemška propaganda je po nevtralnih državah razširila veliko letakov s trditvijo, da so se Poljaki bojevali proti Nemcem s strupenimi plini, katere so dobili iz Anglije. Angleško informacijsko ministrstvo ugotavlja, da je ta trditev laž, s katero bi Nemci hoteli opravičiti v prihodnje vojskovanje s plini. Tako laž so porabili za pretvezo tudi leta 1915, da so na francoskem bojišču začeli uporabljati pline. Dosedanji angleški poslanik v Parizu, Phipps, se je včeraj poslovil od Francije z govorom, ki ga je imel po radiu. Francoska poslanska zbornica in senat sta sklicana na zasedanje v drugi polovici novembra, ker takrat potečejo Daladierovi vladi pooblastila, da lahko bre« parlamenta ukrene vse, kar se ji zdi potrebno za državno obrambo. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Belgijo so se začela daties v Bruslju. Turški zunanji minister Saradzoglu je imel na zborovanju republikanske stranke govor, v katerem je poročal o sVojih pogajanjih v Moskvi in zagotovil zborovalce, da je prijateljstvo med Rusijo in Turčijo nespremenjeno. Francoski poslanik v Washingtonu je izjavil ameriškim listom, da bo Francija takoj po spremembi nevtralnostnega zakona naročila velike količine blaga za vojaške obleke, velike množine čevljev in konje za francosko vojsko. Švedski proračun za vojno mornarico in obalno obrambo je za 100% višji kakor je bil lanski. Trgovska pogajanja med nami in Italijo v Bel-gradu so uspešno zaključena. Angleško informacijsko ministrstvo zavrača nemške vesti, da misli Anglija dati Turčiji zlato iz PoW>e državne banke, ki so ga bili Poljaki srec*o »ravili v Anglijo. To zlato je izključna last pv*Jske vlade, ki ga bo uporabila po svoji uvidevnosti. 16 najmodernejših bombnikov je izgubilo nemško letalstvo pri zadnjih napadih na angleške ladje in na škotsko obalo. Švedska policija je prijela več ljudi, ker so fotografirali vojaške stavbe. Izkazalo se je, d« so v službi tujih vohunskih orcanizacii Umor preužitkarice Lapuhove pred sodiščem Osumljeni Franc Cirnskl Iz Sel pri Brežicah zanika krivdo Celje, 24. oktobra. Pred velikim senatom okrožnega' sodišča v Celju se zagovarja danes 31 letni posestnik Cirnski Franc iz Sel pri Brežicah. Obtožen je, da je po zrelem preudarku in iz koristoljubja, da bi se rešil plačevanja preužitka, usmrtil svoto teto Marijo Lapuhovo. Državni tožilec je prebral dolgo obtožnico, ki jo je Cirnski Franc z vso hladnokrvnostjo mirno poslušal, ne da bi trenil z očmi. Na nekaterih mestih, ko je drž. tožilec poudaril posebne momente, ki obtožujejo Cirnskega, se je obtoženec nekoliko stresel, dvignil glavo, nato pa nadalje mirno poslušal. Je to zopet žalostna zgodba, ki se tolikokrat ponavlja na naši zemlji. Leta 1931 sta se poročila Cirnski Franc in Veronika Horvatič, ki sta po poroki gospodarila v Selih pri Brežicah na posestvu, katerega je Cirnski prevzel od svojega očeta. S pogodbo sta zakonca Cirnski kupila posestvo ocl zakoncev Jeršeta Ivana in Berte v BukovSku, na katerem sta imela preužitkarja Lapuh Franc in Marija že od prej vknjiženo pravico do brezplačne in dosmrtne oskrbe. S to pogodbo sta tudi zakonca Cirnski prevzela dolžnost brezplačne dosmrtne oskrbe Lapuha Franca in Marije. Zakonca Cirnski sta ostala še nadalje na očetovem posestvu v Selih, Jeršetova se je Ereselila v Zverinjak pri Brežicah, zakonca apuh, ki sta Cirnskemu stric in teta, pa sta bivala od 21. januarja 1937 v Bukovšku, kjer jima je po pogodbi pripadalo brezplačno stanovanje. Ta hiša pa je mcseca januarja pogorela, zaradi česar sta preužitkarja ostala brez strehe. Nazadnje je Lapuhova Marija stanovala pri Bevčevi Ani v Zakotu in to približno le mesec dni do svoje smrti. Obtožnica pravi, da sta Cirnskova zelo nerada oskrbovala preužitkarja Lapuha Franca in Marijo. Zaradi tega je nastal med strankami prepir in nevzdržno medsebojno razmerje zlasti zato, ker sta Lapuhova odklanjala stanovanje in oskrbo v hiši potem, ko je pogorela hiša, v kateri sta imela kot preužitkarja svoje stanovanje. Sodne odločitve niso rešile ali pa ublažile sporov zaradi preužitnih dajatev, katerih se je Cirnski hotel čim bolj razbremeniti. Pravdne stranke pa so sklenile pri okrajnem sodišču v Brežicah poravnavo, o kateri izpoveduje zastopnik preužitkarjev Zdelšek Jože, da je bil uverjen, da bo odslej med strankami mir in da je vendarle zadeva med njimi dokončno urejena. Zdolšek Jože pa se je kruto varal, kajti že dolgo časa je tlela v Cirnskem namera, da se kakorkoli reši dajatev preužitka. Sklep, tako pravi obtožnica, je bil v tem, da spravi s sveta preužitkarico in da se za vsako ceno reši bremena, ki ga je že več let težilo. Po podatkih preiskave je podan utemeljen sum, da je Cirnski mislil na tako rešitev že pred leti. Ril je namreč osumljen pred leti, da je zažgal hišo, v kateri je stanovala Lapuh Marija, ki se je v zadnjem hipu rešila iz gorečega posjopja. Lapuhova je živela v prepričanju, da je to storil Cirnski Franc. Zaradi pomanjkanja tehtnih dokazov pa je bilo to postopanje ustavljeno. Lapuhova je svoje težave najraje zaupala Robekii Mihaelu, kateremu je ob raznih prilikah navedla različne dogodke, ki kažejo na to, da je Cirnski res stregel Lapuhovi po življenju. Pa tudi proti drugim osebam se je Lapuhova potožila. Danes, ko je Lapuhova mrtva, je seveda nemogoče ugotoviti kaj določenega. Prišel je usodni dan 30. maia. V gozdu »Hrastincac v Zakotu, nedaleč odi banovinske ceste Brežice—Bizeljsko, je bil izvršen grozen umor. Popoldne se je Marija Lapuhova okrog pol šestih oglasila v pisarni odvetnika dr. Zdolška Josipa v Brežicah, kjer je koncipijentu Zdolšku Jožefu s strahom pripovedovala, da jo je Cirnski na poti proti clomu že dvakrat zalezoval rekoč, da se ga boji, da bi ji kaj storil, ker da je vsega zmozen. Lapuhova je celo hotela napraviti takrat oporoko glede denarja, toda ji je Zdolšek obljubil, da bosta napravila oporoko kak drug dan. Iz Zdolškove pisarne se je Lapuhova Marija podala k šmarnicam, nazaj grede pa se je oglasila pri Robekovih v Brežicah, kjer je prosila pastorka Dobovič-nika Viljema, da bi jo spremljal proti domu. Dobovičnik pa je spremstvo odklonil, ker je preveč deževalo. Lapuhova- je vzela s seboj dežnik brez ročaja, steklenico blagoslovljene vode in posodo z juho. Tega večera je bil pri šmarnicah v Frančiškanski cerkvi v Brežicah tudi Cirnski Franc. Državni tožilec je poudaril, da je dognano, da Cirnski navadno ni obiskaval te pobožnosti. Šmarnice so trajale do pol 8 zvečer. Cirnski trdi, da je dohitel Lapuhovo na cesti blizu javne bolnišnice in priznava, da je šel zato po cesti, da bi dobil Lapuhovo Marijo. Na cesti Je srečalo Lapuhovo in Cirnskega več ljudi, s katerimi so se pozdravili. Na križišču sta videli Hervolova in Keržanova, da sta Cirnski in La- Euhova še _ vedno hodila pred njima. Ko sta apuhova in Cirnski tako hodila po cesti ob pozdu »Hrastinca«, sta deklici zapazili, kako je Cirnski kar nenadoma potegnil s ceste Lapuhovo v gozd. Bilo je slišati takoj ženski krik, nakar je vse utihnilo. Hervolova je opazila tudi, da je Lapuhova pred tem bežala nekaj korakov pred Cirnskim. Deklici sta pohiteli do tega mesta, vendar nista ničesar vec videli in sta takoj nadaljevali pot proti domu. Pred Verstovškovo hišo ju je ustavila Verstovškova Marija, ki ju je vprašala, če sta videli, kako je neki moški potegnil nekega otroka v gozd. Deklici sta pojasnili, da je potegnil Cirnski Lapuhovo v gozd, sicer pa ni bilo nobenega drugega na cesti. Ta dogodek sta videli tudi Verstovškova Marija in mlajša sestra Jožefa, ko sta šli od šmarnic po bližnjici preko gozda domov. Na kraj dogoaka niso šli, ker jih je bilo strah in je tudi deževalo. Naslednjega dne so našli Lapuhovo Marijo v približno pol metra globoki vodi in grmovju, kamor jo je očividno morilec zavlekel. Na podlagi sodne obdukcije se je dognalo, da je smrt nastopila zaradi izkrvavitve in otrpnenja možganov. Morilec je prizadejal Lapuhovi na levi strani vratu vbodnino, pri kateri je bila prerezana glavna žila odvodnica, pa tudi več vreznin in vbodnin na glavi in rokah. Na kraju umora so orožniki našli kaveljčast žebelj in vse kaže, da je morilec udaril Lapuhovo z ostrim predmetom po glavi. Zaradi pripovedovanja ljudi o dogodku na cesti pri gozdu med Cirnskim in Lapuhovo se je po vasi kmalu razsenel glas, da je Cirnski Franc bil tisti, ki je Lapuhovo umoril. Brežiško orožništvo je zaradi tega aretiralo Omskega. Cirnski krivdo trdovratno zanika. Zagovarja ga dr. Anton Ogrizek. Ob času poročila je predsednik senata g. Božič pričel z zasliševanjem številnih prič. Iz-gleda, da bo razprava trajala ves dan in sc verjetno zavlekla v noč. Vsa javnost z velikim zanimanjem čaka konec razprave, ko bo razglašena sodba, Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 24. okt. Lep uspeh razstave bolgarske knjige Razstava bolgarske knjige v prostorih Narodne galerije, ki je bila v nedeljo slovesno odprta, je prva dva dni doživela izredno lep obisk našega kulturnega občinstva. Ves dan se zbirajo pred vitrinami skupine obiskovalcev, ki jim člani ljubljanske JB-lige tolmačijo naslove razstavljenih knjig in jim govore o njihovih avtorjih. Posebno pozornost zbuja vzorni mladinski oddelek, ki kaže bogato bolgarsko mladinsko slovstvo, za katerega lahko brate Bolgare tudi mi zavidamo. Razstavo si je ogledalo že tudi več dijaških skupin, med njimi včeraj osmošolci klasične gimnazije. Razstava bo odprta ves ta teden in našemu občinstvu toplo priporočamo obisk. Bolgarski gostje, ki so se v nedeljo dopoldne udeležili slovesne otvoritve razstave in na njej tudi spregovorili, so se v nedeljo popoldne v avtomobili odpeljali na izlet v Kranj, kjer so obiskali grobova Franceta Prešerna in Simona Jenka. Odtod so se odpeljali v Kamnik, zvečer pa jim je v Ljubljani priredil predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin na svojem stanovanju čajanko. V ponedeljek dopoldne sta predsednik Bolgarsko-jugoslovanskega društva v Sofiji, bivši minister Nikola Zaharijev in tajnik društva dr. Božinov obiskala zastopnika oblasti, popoldne pa so si bolgarski gostje ogledali razne kulturne ustanove našega mesta. •— Danes dopoldne je večina bolgarskih gostov že odpotovala v domovino. Prav gotovo so s seboj odnesli lepe vtise o iskrenih čustvih, ki jih gojimo Slovenci do bratskega bolgarskega naroda. Drobna kronika Huda nesreča rudarja v rovu. Tz Hrastnika so pripeljali v Ljubljano 35-letnega rudarja-strojnika Brunca Valentina, ki ga je v rovu Eritisnil motor ob leseno podporo. Pri tem je rune dobil hude notranje poškodbe. Na Viču so se v nedejjo ponoči v neki gostilni stepli fantje in se je zabliskal tudi nož. Žrtev pretepa pa je postal delavec Mrak Jože, ki sploh ni bil med prepirljivci in jih je le skušal miriti. Dobil je precej hud sunek z nožem v hrbet. Ranjenca, ki je močno krvavel, so najprej prenesli v viški gasilski dom, odkoder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Zanimiva razprava o kurjih tatvinah Maribor, 23. oktobra. Občinstvo, ki ga zanaša radovednost na okrožno sodišče h kazenskim razpravam, se že dolgo ni tako zabavalo pri razpravi kakor danes dopoldne, ko se je zagovarjalo pet oseb zaradi 6amih malih tatvin. Bila je to čisto običajna zgodba, ki jih je spravila pred sodnike. V vsaki fari imajo nekaj takšnih družin, ki jih gledajo vsi vaščani postrani, če izgine kje kokoš, sadež z drevesa in kakšen krompir z njive, so že krivi ti siromaki, včasih po pravici, včasih pa tudi po krivem. Ti, ki so s? danes zagovarjali, so bili po pravem obtoženi, ker so svoje pregrehe skesano priznali, le eden je skušal na nenavadno zgovoren način demonstrirati stojo nedolžnost, pa se mu je poskus ponesrečil. Na zatožni klopi sta bila zakonca Janez in Marija Rantuša, mala posestnika iz Brengove pri Sv. Antonu v Slov. goricah, njun sin Rantuša Ivan, potem viničarka Genovefa Ješovnik ter njen sin Ignac Ješovnik. Hiši Rantuše in Ješovnikova sta si v soseščini. Med obema družinama vlada prijateljstvo, ki se očituje tudi v tem, da sta hodila mladi Rantuša in mladi Ješovnik skupaj na tatinske pohode, rezultate teh podvigov pa so potem vsi skupaj pospravili v želodec na Rantuše-vem domu. Mlada nepridiprava sta namreč priznana specijalista za tuje kurnike, katere sta obiskovala v temni noči ter nosila domov tolste piščance in kokoši. Dokazali so jima pri razpravi pa samo tatvino na škodo posestnika Janeza Frasa iz Sp. Senarske, kateremu sta odnesla iz kur-nika šest pitanih piščancev, katere je Fras pital, da bi jih lažje prodal v Mariboru ter je vsakega cenil na 35 din. Povrhu sta mu populila na njivi še 15 kg čebule ter jo zanesla domov. Nadebudnima sinovoma so se potem pridružili še starši pri skupni pojedini kuretine. Mlada dva in obe ženi sta priznali tudi to pojedino, le Rantuša Janez, starejši, je odločno protestiral, da bi se bilo kaj takega zgodilo na njegovem domu. Čim je namreč predsednik senata dr. Turato prišel do te pojedine ter omenil pečeno koretino, se je stari Rantuša naglo dvignil s sedeža, se prijel z obema rokami za usta, iz katerih 6o mu prihajali sumljivi glasovi ter stekel iz sodne dvorane. Vrnil se je nazaj čisto bled in slaboten ter je sodniku dejal, da je bruhal in da mu postane vsakokrat slabo, če že samo sliši besedo »pečena kuretina«, kamoli da bi jo bil jedel in da je to dovolj zgovoren dokaz, da se v njegovi hiši nikoli niso pekli ali jedli ukradeni piščanci. Sodnik pa je zelo dvomil v pristnost demonstriranega protesta proti piščančji pečenki ter je bolj verjel priznanju ostalih, kakor pa Rantuševim drastičnim »dokazom«. Predno pa je sodišče izreklo sodbo, se je odigral še drug prizor. Ješovnik Genovefa je naenkrat pokleknila pred sodnike ter jih s povzdignjenimi rokami prosila, naj ji sina ne .obsodijo preveč strogo, najbolje pa bi bilo, če bi ga kar spustili. Toda sodniki so ostali neizprosni. Ješovnik Ignac je dobil kot glavni inieijator pohodov na piščance 4 mesec§ -stro.gega zapora in 3- Jeta izgube častnih pravic. Rantuša Ivan ntlajŠr je bil bolj žrtev Ješovnika, pa je dobil samo 4 mesece strogega zapora, pogojno na 2 leti. Rantuša Janez star., kateremu postane slabo, če že sliši besedo spečena kuretina«, je dobil 15 dni zapora, ker je jedel pečene piščance ter je dal svojemu 6inu navodilo, kje naj v gnoju zakoplje perje oskubljenih žrtev. Proti njegovi ženi Mariji je bilo flosto-paije začasno izločeno, Genovefa Ješovnik pa je dobila 15 dni zapora. Nazadnje, ko je bila sodba izrečena, pa je vstal Rantuša Janez spet ter je stopil pred sodnike s prošnjo, naj bi jim bilo dovoljeno, da odsedijo to kazen v »domačem« zaporu pri okrajnem sodišču v Sv. Lenartu v Sl. goricah. Očividno so v omenjenem zaporu bolj »doma« ter jim bo čas kazni hitreje minil. Sodišče je njihovi prošnji ugodilo. Priprave za senatske volitve Belgrad, 24. okt. Med političnimi krogi Še vedno ugibajo, kakšna bo skupna vladna lista za senatske volitve. V Zagrebu je dr. Maček e svojimi prijatelji že sestavljal seznam senatorskih kandidatov v banovini Hrvatski, toda končni seznam Še ni bil objavljen. Prav tako niso znani kandidati, ki jih bo JRZ predlagala na skupno listo. Odločitev bo padla bržkone še danes za vse banovine, ko 6e bosta sestala predsednika vlade Cvetkovič in d<\ Maček. Zaenkrat je znana samo lista senatorskih kandidatov v Sloveniji, v kateri so: Franc Smodej, dr. Schaubach, Janez Brodar in Alojzij Mihelčič. Banovina Hrvatska bo dobila 13 senatorjev. Po navedbah zagrebškega »Jutar- Oktober Je telo deževen. Proti koneu pretekle-8® ,, nas že drugič v mesecu oktobru obi- f i xi ^ nalivi, ki so zlili na zemljo precejšne količine vode. Največ dežja Je padlo v »oboto, in sicer 80 milimetrov, včeraj, ko je tudi skoraj ves dan deževalo, pa 22.7. Zadnji deževni dnevi so dali skupno skoraj 80 milimetrov vode. Od 1. okto-i Je. p?d,° na Ljubljano že 261.2 mm čtoifiL ar "fon1 izrednega za ta mesec. 2e ta činn V Prekoračila normalno koli- olftnher navl K® V Zadniih l^tih dal mesec t nnkLil iLnr!. . ir07et6r Presenetil, ko nam je pokazal^ »lepo« toda do poldneva se njegova prerokba se m hotela uresničiti. Ponesrečenci v bolnišnici. Lluhli.n.b. Ka1„i* nica je včeraj sprejela več .ponesrečencev, med katerimi pa ni bilo hujših primerov _ U želim lja so pripeljali 30 letnega posestnikovega sina Primca Janeza, ki ga je napadel njegov »nriia telj« Bukovec Jože in ga z nekim topira precj. metom precej poškodoval po glavi. _ 6tavhi v Linhartovi ulici 25 se je ponesrečil tesarski pomočnik Gregorc Franc. Nanj se je podrla lesena stena in ga poškodovala po glavi. — 4 letni delavčev sinček Roberšek Peter je doma na Blei-weissovi cesti 3 padel s precej visoke omare, na katero je bil splezal. Otrok pa je imel srečo in je pri padcu dobil le nekaj mani^evarnih poškodb na glavi. Spori v slovenskem sokolstvu Ljubljana, 24. oktobra. ,.. ,rvi ,R°j?fa.rosi? . s?kvola kraljevine Jugosla-vije dr. Vladimir Belajčič je v soboto dopotoval v Ljubljano. Njegov prihod je v zvezi s spori v slovenskem delu jugoslovanskega sokolstva. Med slovenskimi sokoli že dalje časa traia spor med dvema skupinama: slovensko nepolitično in jugoslovensko unitaristično, ki hoče. da bi Sokol bil samo nekaka bojna organizacija dr. Kra-merjevega dela JNS. Ta druga skupina je v slovenskem sokolstvu vladala, odkar je bil Sokol podržavljen. Po njeni volji je slovenski Sokol v nasprotju s sokolstvom v ostali državi postal izrazito politična organizacija, izrabljana za boj proti verskim in političnim čustvom večine slovenskega naroda. Poštenim slovenskim Sokolom se je to upiralo, zato se je zadnje čase začel organizirati odpor proti vsem tistim, ki so Sokola hoteli imeti se nadalje kot stražo unitaristične politike dr. Kramerja. Ta boj je dobil zadnje leto zelo ostre oblike in privedel v slovenski sokolski organizaciji do popolnega razdora. Razdor je viden zlasti v Ljubljani, kjer je slovenska skupina dobila v roke obe glavni sokol- 8Ki društvi: Ljubljanskega Sokola in Društvo Taboru. Dejstvo, da je v slovenske vo- sKm. m udl soko,ski Tabor, je vzbudilo v vod- “ ;s‘1.rl0 <*orčenje. Krogi slovenske JNS so z ' mi pritisnili na sokolstvo in dosegli, da Ker i» I8sVa ,olf na Taboru ni bila potrjena. uDravo ^ 8 60^0l3 va na Tab<>ni soglašala s to sokolski ^ vrhovni komandanti dali soKoiSKi dom na Taboru zapreti tako da ni »t, vse leto v njem'-hiti telovadbe, ni« drugih" Jf SadrevaSonkorf Tle'bil0 10 vodi,Dih L, “8! Kokola I. iz organizacije izključenih drugod! "ie Se ie nadalievalo tudi in WždSeb°Jni jS?°,ri v Sokolu *o Postajali hujši in nujši m so dobili izraza v celi vrsti tožba članov ene skupine proti članom druge skupine. Ker je spor zaradi nepopustljivosti JNSarske skupine dobil take hude oblike, grozi slovenska skupina celo s tem, da bo izstopila iz vsedržavne organizacije in ustanovila samostojnega slovenskega Sokola. Ker tega spora ni bilo mogoče poravnati z domačimi močmi, je moral priti v Ljubljano sam prvi podstarosta sokola kraljevine Jugoslavije »Jutro« je v zvezi z njegovim prihodom zaradi’ pomirjenja duhov prineslo lep članek, v katerem pravi, da ono in njegovi nikdar niso Sokola sku-sah spremeniti v politično organizacijo in da so se zanj samo zanimali... Zdaj je potrebno samo eno — da bi tem zagotovilom verjeli nezadovoljni Sokoli. njega lista« si bodo na skupni listi ra7dei,i; date tako, da bo dobila HSS 7 jkz 3 ii HŠS dTbi^h, rankap,etanovi5- Ker Pa moč’ Kn cl ,°^lla Premalo za svojo številčno pre- novinah £jfala do!?iti nadomestilo v drugih ba-J 80 njene postojanke zelo močne. ,n Pravijo, da bo skušala HSS postaviti svoje kandidate tudi na liste v donavski, vrbaski m drinski banovini. Kako in kje bodo postavili svoje kandidate zemljoradniki, tudi ni nič določenega. »Seveda. Jaz se nisem spremenil tako, kakor si se ti. Jaz bolj držim na 6taro vero.« Jerry se je delal hudega: »Kaj boš govorili Sem poglej, pa bomo videli, kdo bolj drži stare grehe na sebi!« In pokazal mu je obrunek nad levim čelom, potem pa je nadaljeval: »Pa še kar ne morem verjeti, da je že dvajset let, kar 6e nisva videla ...« Rocky se je nasmehnil: »Da, da Dvajset let.., No, jaz sem te prav za prav še nekoč videl potem. Bilo je na neki tekmi. Pa nisem bil 6atn, veš, imel sem družbico, 6aj razumeš.« Jerry je preslišal to pripombo, Rocky pa je malce v zadregi — odkod zlomka 6e je zadrega vzela — pomežiknil in se smejal dalje. Jerry je dejal. »No, no. 2e razumem. Samo nečesa ne razumem: če si vedel, kje sem, zakaj mi nisi nikdar pisal?« »Nisem vedel, da si v bogoslovju. Tisto je bilo že prej...« Jerry ga je bistro pogledal. Rocky je umaknil pogled pred duhovnikovimi očmi in spet nemirno stresel ramena. Začel se je izgovarjati: »Veš, saij bi bil... Pa... sem prevečkrat menijal svoj naslov. Ne bi mi mogel nikamor odgovarjati. Potem bi bilo neumno. Za pisanje je treba dveh.« Jerry ga je še vedno gledal nepremično in skoraj škodoželjno ter dejal: »Za en naslov sem pa le vedel...« Rocky je zardel, Jerry pa je dejal •amo: »Za Sing-Singl« Angeli garje vili lic Roman s slikami 2 Rocky je spet skotnizgnil z rameni in v zadregi gledal v tla: »No, ja. Saj bi ti bil pisal... Od tam. Toda v zaporih so nam prebirali vsa pisma. Tega ne bi prenesel, zato 6em molčal In pa... saj veš, človek se pri našem poslu pisanja precej odvadi.« Potem je pogledal skozi okno in začel govoriti posmehljivo: »Sicer pa si dovolj slišal o meni. Dovolj zvedel... Saj bereš liste. Tam je bilo V6e popisano bolj živo in bolj zares, kakor pa bi ti bil mogel čečkati jaz. Saj si bral, kakšen junak sem...« Jerry je komaj zaznatno kimnil z glavo in obmolknil. Rocky je čakal odgovora, ker ga pa ni bilo, je prišel do Jerryjeve mize ter 6edcl naajo. Potem je vprašal: »Poslušaj Jerry. Povej mi, zakaj si prav za prav nataknil kolar?« Jerry se je nasmehnil: »Če te zares zanima, ti bom pa povedal ...« Jerry je malo počakal, se odkašljal, potem pa začel: »Nekega dne 6em se z avtobusom peljal mimo cerkve ,..« Rocky mu ni pustil nadaljevati: »Oho, avtobus. Tudi jaz imam na avtobuse svoje spomine. Nekoč sem zaradi ■I »Jerry, povej, zakaj si prav za prav nataknil kolar?« te vrste vozila moral odsedeti dolgih šest let. Vidiš, avtobusi so usodnega pomena za najino življenje.« Jerry se je nasmehnil: »No, kaj hočeš! Vse ima na svetu svoje mesto in svojo nalogo, tudi avtobusi.« Prižgala sta si cigarete, potem pa je Jerry nadaljeval: »No, pa da se vrneva na mojo pripoved Torej, kakor sem ti dejal, peljem se takole z avtobusom po mestu, sam nisem vedel Kar na lepem na nekcen postanku zasl Šim, kako otroci pojo. Pesem |e bilo slišati «an,0 v presledkih a prft«rn*«t 8£ '•* Vzbu)ala bolj mojo C v «rkev Ta) me K 6t°P;1 Anhreo* dni, ' sem d°bil prijaznega, ki i* *avzel zame. lf«i ti ' ni«em imel več P.°?eti Po cestah. Potem je priSla P met in spoznanje In postal sem to, kar «cm m sem se vrnil sem, kjer se jc moja Pot Pravzaprav začela ...« Rocky je dejal počasi: »Tudi mene je prijel spomin, ko sem šel preje mimo cerkve. Spomnil gem se, kako smo hodili včasih prepevat in se norčevat iz kaplana, še veš, kako 6va 6i namesto svetih pesmi vedno zapisovala v molitvenik kake popevčice od jazzbandov po barih?« Jerry se je zarežal: »Da, da, kako se ne bi spominjal. Bila sva tiča.« Rocky je govoril naprej, ves prevzet po spominu: »Čakaj, kako je že bil tisti napev...« Začel je sam zaee brundati: Od tu in tam Z* novega predsednika SDS je bil v Zagrebu izvaljen mini»ter za socialno politiko dr. Srdjan Budisavljevič. Njegov prednik Adam Prlbičevič se je svojemu mestu odpovedal zaradi svojega slabega zdravja. Za podpredsednike so bili izvoljeni dr. Križman, Čorkovic, dr. Kostič in dr. Boškovič. Zanimivo je, da ni bil izvoljen Vežeslav Vilder, ki je bil doslej nekak poslevodeči podpredsednik stranke. Na zborovanje je prišel tudi dr. Maček, katerega so zborovalci navdušeno pozdravili in naglašali neomajno zvestobo in sodelovanje med SDS in HSS. Dr. Maček je v svojem odgovoru na pozdrave poud&rjal, da je soglasje med Srbi in Hrvati na hrvaškem ozemlju dokaz, da Srbom ni slabo in da morejo Srbi in Hrvati v slogi živeti. Poudaril je tudi, da se bo začelo izvajanje svoboščin, kakor se sedaj dogaja na Hrvaškem, raztegnilo tudi na vse ostale dele naše države. Novi predsednik dr. Budisavljevič je bil že kot mlad odvetnik borec med Srbi pod Avstro-ogrsko. Bil je poslanec v hrvaškem saDoru, po zedinjenju pa je deloval najprej v demokratski stranki, po ločitvi pa v SDS Svetozarja Pribičeviča. Kot zastopnik SDS je prišel tudi v vlado narodnega sporazuma kot minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Tako imenovana demokratska levica, v kateri so dr. Ribar, Plečevič, Života Milojkovič in Dragoslav Smiljanič, je podala ponovno izjavo, v kateri pravi, da sprejema sporazum med Srbi in Hrvati v celoti. Ta politična skupina se postavlja proti demokratski stranki, ki je izpovedala strogo opozicijsko stališče do sporazuma. Demokrat?'-a levica se bo borila proti korupciji In osebnim . čunom v stranke zaverovanih politikov in bo svoje delo uravnavala po načelih, ki jih je že prej poudarjala, namreč v borbi za demokratizacijo vsega javnega življenja. Razne nove ukrepe za izboljšanje položaja kmetskega prebivalstva je napovedal v svojem političnem govoru v Banjaluki kmetijski minister Čubrilovič. Ravnateljstvo Za prehrano je že začelo delovati in se bo njegovo delo izpolnilo tako, da od leta 1941 ne bo nikogar-več v državi, ki bi bil lačen. Prav tako pripravlja vlada zakon o znižanju cen plina in tobaka. Za kmetovalce pa bo odredila, da se za polovico zmanjšajo vse mestne trošarine za kmečke pridelke. Sploh bo vlada stremela za tem, da bo podprla kmečki stan z ukrepi na vsakem poprišču. Staroradikali so se začeli počasi prebujati in so začeli šele sedaj ustanavljati svoje organizacije. Poprej se je njihova delavnost omejevala le na obveščanje posameznih uglednejših pristašev po deželi in prirejanje političnih sestankov, na katere pa so prihajali le povabljeni gostje. Le v Bel-gradu j« funkcioniral tako imenovani glavni odbor radikalne stranke pod vodstvom Miše Trifunoviča. Preteklo nedeljo pa je organizirala ta stranka svoj prvi banovinski odbor, in sicer v Skoplju za vardarsko banovino. Na tem zborova-ju so bili le delegati iz posameznih krajev in so si izvolili predsedstvo začasnega banovinskega odbora. S podobnimi organizacijami bodo še nadaljevali v drugih banovinah, v kolikor se bo to pristašem kroga M. Trifunoviča posrečilo. Znano je namreč, da ima v mnogih „ krajih, zlasti pa v Bosni, sedanji pravosodni minister dr. Lazar Markovič mnogo pristašev, ki se ne strinjajo s skle-1 pom glavnega odbora starora \ Veter Pada- vine A-S »■g • 3 0 S ••M 00 ■s* Si oc (»mer, iakost) a 5 00 Ljubljana 762-5 10-9 5-0 94 10 w, 9-2 dež Maribor 7613 9-5 2-0 90 5 0 3-0 dež Zagreb 755 1 14-0 9-0 90 10 NE, 180 dež Belgrad 757-6 15-0 io-o 80 10 NE, u-o dež Sarajevo 755 8 20-0 io-o 60 7 SE* 4-0 dež Vis 756-6 160 13-0 80 10 SE, 40 dež Split 755-š io-o 15-0 90 10 w, 13-0 dež Kumboi 757-4 23-0 120 90 10 S, 45-0 dež Rab 7564 15-0 14-0 70 10 ssw, 17-0 dež 3ubravnlli 757-2 20-0 17-0 80 10 sswB 12'0 dež Vremenska napoved: Spremenljivo in hlad no vreme, oblačnost se bo zmanjšala. Koledar Danes, torek, 24. oktobra: Rafael. Sreda, 25. oktobra; Krizant in Darija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Banovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Zaradi naprave zaklonišč pred zračnimi napadi naj se hišni posestniki ljubljanski zglasijo osebno v društveni pisarni, Salendrova 6 '>a 9 do 1 popoldne. NE DANES, MARVEČ JUTRI! »Slovenec« je danes napačno poročal, da je zborovanje duhovnikov v Rokodelskem domu danes. Zborovanje bo jutri, v sredo, dne 25. oktobra ob n dopoldne. Posnemanja vreden zgled vsem gospodarskim krogom je dala Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, ko je dokazala mnogo spodbudnega smisla za splošne potrebe mestnega prebivalstva in tudi mnogo upoštevanja težkega mestnega gospodarstva sploh s svojo hvalevredno ponudbo in tudi s svojo obvezo, da bo brezplačno in brez vseh stroškov imela stalno na zalogi za vso Ljubljano predpisano količino rezervne hrane, ki spada v njeno stroko. Mestnemu zaščitnemu uradu se je ta ugledna domača tvrdka sama 'ponudila in se zavezala prevzeti vso skrb za predpisano hrano in jo s tem mestnemu zaščitnemu uradu prihranila prav veliko dela, mestni občini pa mnogo denarja. Kolinska tovarna zasluži javno pohvalo, zlasti pa tudi splošno posnemanjeI Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Torek, 24. oktobra: Zaprto. areda, 25. okt.: »Kacijanar« Red Sreda Četrtek, 26. okt.: »Antigona*. Red A Opera — Začetek ob 20. Torek, 24. okt.: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Red B. Sreda, 25. oktobra: Zaprto. Četrtek, 26. okt.: »Glumač Matere božjec. Red Četrtek. Drama Prihodnja premiera v Drami bo Čehovljeva Vanja« z Levarjem v naslovni vlogi. Nadalje bodo sodelovali: Skrbinšek — Serebrja-k°v, Danilova — Jelena, Juvanova — Sofija, Ga-brijelčičeva — Vojnicka, Kralj — Astrov, Dannš — Teljegin, Rakarjeva — Marina, Vertin — delavec. Igro bo zrežiral dramaturg Josip Vidmar. — Premiera bo predvidoma v soboto za Premierski abonma. Nova mladinska igra. Poleg že znane igre »Pikica in Tonček«, ki predstavlja popolnoma nov tip otroške predstave, ker črpa svojo snov iz sodobnega življenja, je napisal Kastner v podobnem slogu novo: »Emil in detektivi«, ki jo študirajo v Drami kot prihodnjo mladinsko predstavo. Igro bo zrežiral prof. šest. Opera Va‘ yida,ii«va je poleg svojih izvrstnih opernih kreacij že lansko sezono uspešno nastopila v opereti. V znanem Leharjevem delu »Kjer škrjanček Žvrgoli« nastopa v izrazito pevski vlogi igralke Vilme. Ob njej se je zelo lepo uveljavila mlada članica mariborskega gledališča gdč. Igličeva, nadalje še gg.: Zupan, Peček, Sancin in Janko. Interesantno, čeprav neobsežno vlogo ima tudi gdč. Barbičeva. V Operi se pripravlja ponovitev Benatzkega operete »Pr: belem konjičku« v inž. Golovinovi režiji in z Štritofom kot dirigentom, in Mozartova opera »Figarova svatba« z Debevcem kot režiser jem in pod taktirko dr. Švare. Mariborsko gledališče Torek, 24. oktobra ob 20: »Veriga«. Red B. Sreda, 25, oktobra ob 20: »Celjski grofje«. Gostovanje v Celju. Četrtek, 26. oktobra ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red A. * Prva letoSnja opereta »Navihanka«, pod vodstvom kapelnika Herzoga in v Harastovičevi režiji, tudi v svojih zadnjih pripravah dozoreva 7-1 premiero, ki je nameravana v kratkem. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. oktobra ob 20: »Celjski grofje«. G vanje mariborskega gledališča. Vesti iz Belgrada Belgrad, 24. oktobra, m. Predsednik bc grajskega velesejma Milan Stojanovič je snoči zaključil jesenski belgrajski velesejem. Pred zaključkom tega velesejma, ki je v vsa-kem oziru kljub izrednim gospodarskim raz-meram, si ga je znova ogledal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Zagreb, 24. oktobra, m. Na zadnjem zasedanju glavnega* odbora samostojne demokratske stranke je glavno tajništvo te politične skupine včeraj objavilo resolucijo. V njej se ta politična skupina zavzema za sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter za demokratizacijo celotne državne skupnosti ter za njeno končno preureditev. V zunanje-političnem oziru se samostojna demokratska stranka zavzema za mednarodno sodelovanje, trenutno za strogo nevtralnost Bil sem doma. Afrika, Legija in pu' ščava eo bile daleč. Tieto malo domovine, kar sem je ta deževni večer v Ljub' Lojze Pajtlert BEG IZ TUDSKE LEGI3E Moral 6em biti na pogled zelo čuden, zakaj še preden sem odprl U6ta, da bi ga vprašal za konzulat, je ie on mene povprašal, naj mu pokažem legitimacijo. Kje! Nisva dolgo govorila, takoj je vedel, e kom ima opravka in me je povabil 6 seboj na etražnico. Bil 6em 6pet ujet. Adijo beg iz legije! Polotil ee me je obup. Naj ee zaletim v katero teh ozkih ulic in ekušam izginiti? A kam? Mareej je gnezdo, iz katerega ne prideš živ in cel, če ga ne poznaš in če nimaš zaveznikov ... Stopal sem s stražnikom ter gledal na V6e 6trani. Nekje ee mi je za trenutek med hišami zableščalo morje. Skoraj bi me bilo potegnilo tja, toda stražnik je najbrž vedel za take slabosti in me je prav iieti trenutek prijel za roko. Strt in žalosten sem šel naprej, kdo ve čemu naproti. Ni mi bilo usojeno, da bi se Legije rešil. Potem 6em začel 6pet premišljevati, kako bi se izrezal. Potegnil sem zavitek s fotografijami in pismi iz žepa in ko 6em mislil, da me stražnik ne opazuje, sem vse skupaj vrgel na prag bližnje hiše. Toda policaj je moj gib zapazil in je takoj pobral moje stvari. Zdaj je šlo po bliskovo! Prispel sem na policijo, kjer so me začeli spraševati podrobneje. Ker jim nisem točno odgovarjal, zato eo me tako) poslali v trdnjavo Saint Jean, kjer je uprava Legije. Zaprli 60 me v stolp, ki stoji v sredini te trdnjave. Čakalo me je dvoje: smrt ali spet Co-lomb-Bechar za nekaj let. To se pravi, počasnejša in strašnejša smrt, kakor če bi me ustrelili. Zdaj je bilo vse jasno. Nisem imtfl več ničesar pričakovati. Nekaj minut me je v celici prevzel strašen obup, potem pa neskončna trudnost. Pogreznil 6em se v žalostno topost, iz katere se je samo zdaj pa zdaj oglasilo boleče hrepenenje po domu, po miru, po svobodi... Drugi dan so me privedli pred komandanta trdnjave. Ta mi je točno dokazal beg iz Ksar-es-Souka. Pod težo dokazov sem vse priznal. Kaj sem hotel! Po končanem spraševanju so me zaprli za štiri dni spet nazaj v 6tolp. Obupan in strt 6em ležal na slabi postelji. Mislil sem na svoje dosedanje neumno trpljenje, ki sem" si ga sam nakopal, ki mi pa ni koristilo prav nič. Bilo je čudno, neskončno čemenje med življenjem in smrtjo, strašno, kakor še nisem strašnega doživel. Če bi bilo trajalo še kaj dalje, bi se mi bilo zmešalo. Četrto jutro je potrkalo na vrata celice. Planil sem pokonci in ekozi misli mi je šinilo: »Sodba!« ■ Straža me je odvedla pred poveljnika trdnjave. Toda ni me sprejel 0*1. Ko sem stopil v sobo, sem tam zagledal osivelega polkovnika, ki me je začel nepremično gledati. Nisem mogel vzdržati njegovega pogleda in 6em čakal, kdaj «ni bo začel pridigati o mojih zgubljenih mladih letin. Čez čas sem zaslišal vprašanje: »Ali veš, kaj te čaka?« Sklonil sem glavo in stisnil pesti. Najrajši bi mu bil planil v obraiz. Molčal 6em. Častnik je pomignil, stopim bližje Stražnika sta me sunila do njega. »Na!« Razgrnil je predme na mizo listino, ki je v začetku nisem oiti pogledal. Potem mi je velel: »Preberi!« — Trenutek nato me je _yržlo pokoncu. Planil sem naprej, zgrabil pisanje in si ga ne6el bližje k očem, da bi videl, če «e ne motim. Na listini je stalo, 4a ®e™ zaradi mla-doletnosti odpuščen iz legije. Zraven je bila še brzojavka, s katero so to sporočili v Fez šest dni po mojem begu. In na papirju je bilo_ zapisano, da me je Legije rešila s svojim _ neutrudljivim prizadevanjem — mati, ki je obredla vsa oblastva, da bi me spet dobila iz Afrike. Edino mati ni pozabila zgubljenega, pobeglega legijonarja- Vrtelo ee mi je v glavi in solze so . mi vstajale v oči. Stisnil sem zobe, da bi1 požrl ginjenost, postavil sem se vzrav-1 nano in prvikrat v Legiji z vsem prepričanjem salutiral: »Merci, mon colonel!« Častnik se mi je nasmehnil in dejal samo: »Skoda za Legijo, da je izgubila takega legijonarjal« še enkrat sem pozdravil — bilo je prvo in zadnje priznanje, ki sem ga dobil v Legiji. Čez štirinajst dni sem stopil z vlaka v Ljubljani in oči so mi kar nekam nejeverne začele iskati vse tisto znano in ljubo, kar sem mislil, da je za večne čase zatonilo Ijanl videl na poti 6 postaje domov, mi je za vselej odtehtalo vse tuje lepote, vs tuje skrivnosti in vso tujo srečo. Le ko sem včasih potem premišljal svoje pisane zgodbe, se mi je z vso silo obudil spomin na vse tisto, kar sm doživel. na tovariše, na sonce v Sahari, na noči, katere sem prebil na straži, na strahote bojev in samote, na glad in žejo, na legijonarske ječe, na divje veselje po kasbah in arabskih gnezdih, na pohode po puščavi, ki gori v jutranjem soju, rdeča in skrivnostna kakor začetek sveta. In v takih trenutkih me je prevzelo, da 6em prijel za pero ter začel pisati zgodbo o tem, kakšni so bili moj prihod, moje življenje in moj Beg iz Tujske Legije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože K rama riž. — Izdajatelj: ini. Jo*® 8odja. — Drednik: Mirko Javornik. — Rokopisov oe vračamo. »Slovenski dom« iihaja mk delavnik ob 12. Meeetaa naročnina 12 din. m inozemstvo 25 dia DredniStvo; Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica €. Zgodovina ruskih bojev za Dardanele Dozdaj so se ponesrečili še vsi poskusi, rešiti ffvzhodno vprašanje" tako, da bi Crno morje postalo rusko flnotranje" morje V vsej zgodovini pomorstva so se bfli boji *u morske ožine. Kdor je imel te ožine v svoji oblasti, je bil tako rekoč res pravi gospodar morja in poti, ki vodijo iz raznih zemeljskih področij nanj. Celo nekdanje boje za Trojo v starem veku razlagajo danes že na ta način, češ da je šlo le za to, kdo bo gospodar darda-nelski ožin, ne pa za maščevanje za ugrabljeno šparlnnko. Veliko večino glavnih morskih ožin ima danes v rokah ali pa si je vsaj skozi nje zagotovila prosto plovbo, Anglija. Naj omenimo le ožine, skozi katere vodi pomorska pot iz Atlantskega oceana preko Sredozemskega in Rdečega morja v Indijski ocean in dalje proti Vzhodu. To so: Gibraltar, Suez, Babelmandeb-ski preliv pri angleški pomorski trdnjavi Aden, Sin^apoore. Nič manj važni morski ožini pa sta tudi Dardanele in Bospor, ki vodita iz Črnega v Sredozemsko morje. Tudi to pomorsko pot si je Anglija zagotovila od Turčije kot prosto za svoje ladje. Črno morje in svobodna plovba po njem je v zadnjih časih spet stopila Dolj v ospredje pri diplomatskih posvetovanjih, posebno med Sovjetsko Rsijo in Turčijo. Rusijo namreč boli, da sme Anglija s svojimi ladjami v Črno morje. In zaradi tega je bil turški zunanji minister tudi poklican zadnjič v Moskvo. Saradzoglu je v imenu Turčije še enkrat čisto mirno povedal, da njegova država ne more prepovedati Angležem plovbe skozi Dardanele in Bospor, ker jo veže pogodba z Anglijo. Turčija pa se na drugi strani tudi ni ustrašila sovjetskih čet, ki so se prav v dneh, ko se je Saradzoglu mudil v Moskvi, začele z mrzlično naglico zbirati pod Kavkazom. Vprašanje Dardanel in Bospora so v mednarodni politiki začeli že pred sto leti imenovati »vzhodno vprašanje*. To je v resnici vprašanje o položaju Turčije, ki ima v svojih rokah omenjeni morski ožini. Kaj je gnalo Rusijo na Črno morje Najnevarnejši tekmec za gospodstvo na Črnem morju je bila v 17. in 18, stoletju Rusija. To je bilo tedaj, ko je zagospodovala nad Ukrajino in prodrla do črnomorske obale. Od tedaj dalje Rusija smatra kot eno svojih glavnih nalog, zagotoviti in zavarovati si svobodno plovbo po Črnem morju in od tam tudi skozi morski ožini Bospor in Dardanele. Ta pot ie za Rusijo postala neobhodno potrebna žila, ki jo veže s svetovnimi tržišči. Do zahodnih evropskih tržišč je ta pomorska pot sicer precej daljša, kakor je na primer iz Leningrada na Baltiku ali pa iz Murmanska na severnem koncu Skandinavskega polotoka. Zato pa je mnogo bližja do sredozemskih trgovskih središč in — kar je tudi velikega pomena — do trgovskih mest na Daljnem Vzhodu. To seveda od tedaj, odkar so zgradili Sueški prekop. V dosti krajšem času se namreč da priti na primer iz Vladivostoka v Odeso ob Črnem morju, kakor pa od Vladivostoka v Arhangelsk na severnem koncu Rusije. Rusija ima dokaj najrazličnejšega blaga za izvoz. (Prej ga ie imela še več, ko ni toliko porabila zase.) V poštev bi prišlo žito, premog, železne rude, nafta, mangan in neizmerne množine lesa. Za_ izvoz nafte imajo ruska črnomorska pristanišča monopol, imajo pa velik pomen tudi za izvoz žitaric. Le lesa izvozijo iz drugih ruskih pristanišč več kot iz črnomorskih. Krimska vojna - prvi ponesrečeni ruski sunek proti Bosporju Odveč bi bilo posebej poudarjati, kolikšnega vojaškega pomena so Dardanele in Bospor. Kdor ima v rokah ti dve ožjni, lahko odločilno vpliva na vojaški položaj v Črnem morju. Če bi jih imela Rusija, bi postalo Črno morje tako rekoč njeno »notranje« morje. Tako pa je gospodar nad Bosporom in Dardanelami Turčija. To ji je dalo moč, da je lahko vedno, kadar koli je hotela, zaprla Rusiji izstop v Sredozemlje, dovolila pa je prehod skozi nje zahodnim velesilam, ki so lahko odločilno spremenile položaj v Črnem morju v korist Turčije in s pomočjo pomorskih oporišč Bolgarije, Romunije in Turčije same. Kaj pomeni imeti v oblasti dardanelsko in bosporsko ožino, je Rusija bridko izkusila že večkrat v zgodovini, posebno pa v krimski in svetovni vojni. Rusija je spoznala, da si more priboriti prost dostop na Sredozemsko morje le na ta način, da si zgradi najmodernejše in najmočnejše vojno brodovje. Toda to namero je bistro oko Anglije in Francije takoj opazilo, in ukrenili sta brž protiukrepe, da bi zavarovali svoje koristi v tem delu sveta. Tako je tudi prišlo leta 1854. do vojne na Krimu. Rusko brodovje je uničilo turške vojne ladje, toda ta zmaga je bila za Rusijo le trenutna. Turčiji sta priskočili na pomoč Anglija in Francija s svojim, daleč boljšim brodovjem, ki je »očistilo« Črno morje, pregnalo ne samo ruske ladje, pač pa sta Anglija in Francija vzeli Rusiji celo pravico, da bi imela v tem morju svoje vojno brodovje.. To pravico si je priborila šele po francosko-pruski vojni 1871, in tedaj je spet začela misliti na to, kako bi zagospodovala nad Bosporjem in Dardanelami. Svetovna vojna je prav za prav Rusiji nudila še najlepšo priliko, da. si osvoji ti dve morski ožini, toda Rusija je bila tedaj na Črnem morju in v neki meri tudi drugod vojaško nepripravljena. Turčija je tudi med svetovno vojno Rusom zaprla Bospor in jo s tem prisilila, da se je morala preskrbovati z vsemi potrebščinami iz severnih pristanišč. Pa ne samo to. Turčija je celo dovolila nemškim križarkam dostop na črno morje, kjer so zaradi svojega prvovrstnega (vsaj za tedaj) orožja obmetavale z ognjem Nemci, ki so se na povelje morali preseliti iz Letonije nazaj v Nemčijo. Slika jih kaže v neki telovadnici v Gdansku, kjer so jim postregli in jim skušali dopovedati, da je tudi v Nemčiji lepo. po svoji navadi celo nezavarovana ruska črnomorska pristanišča. Sovjetska vlada je sama odvzela Rusiji „najbogatejši plen" - Carigrad Anglija je 12. marca 1915 zagotovila v posebni spomenici Rusiji, da bo dobila po zmago-nosni vojni Carigrad in carigrajski pas, toda pod pogojem, če se Rusija obveže, da bo zagotovila svobodno plovbo skozi morski ožini. Pri tem so označevali Carigrad celo kot »najbogatejši plen« svetovne vojne. Dardanelske operacije pa niso rodile uspeha. Po februarski revoluciji leta 1917., se je ruska začasna vlada pripravljala na to, da izkrca vojsko na Bosporju, vse pa je preprečila boljševiška revolucija. Sovjetska Rusija se je odrekla težnji Eo osvojitvi morskih ožin, bala pa se je, da »ardanele ne bi služile kaki drugi, zahodni državi za dosego njenih ciljev, za napad na Rusijo. Zato je vztrajala le pri tem, da se morske ožine zapro za vse države, ki ne leže ob Črnem morju. Leta 1923. je bil v Laussanni sklenjen mir med Kemalovo Turčijo in zadnjima evropskima zavezniškima državama. Ta pogodba je dovolila pod gotovimi pogoji pre-nod skozi Dardanele in Bospor tudi mornarici tistih držav, ki ne pripadajo črnemu morju. Sovjetska Rusija je to smatrala za ogrožanje svojih koristi in je leta 1931. sklenila s prijateljsko Turčijo sporazum, po katerem morata druga drugo šest mescev prej obvestiti o vsaki spremembi v svojih mornaricah. In zdaj spet Dardanele, Dardanele I Kljub temu, da so se dozdaj Rusiji ponesrečili še vsi poskusi, kako bi dobila v roke Bospor in Dardanele, pa ni treba misliti, da se je s tem svojim stoletnim težnjam čisto odrekla. Nasprotno! Zdi se, da prav v sedanjem času pripravlja nov sunek, da doseže ta svoj cilj. Osvojitev omenjenih morskih ožin smatra danes še za mnogo bolj važno, kakor pa nekdaj. Razlog za to vidi v potrebi modernizacije svojega obširnega imperija nn vsega, kar je s tem v zvezi. Industrializacija Ukrajine in kavkaških pokrajin tudi govori za to. Poleg tega pa se ustvarja z velikimi prekopi vodna _ zveza med Baltiškim in Črnim morjem. Po tej poti naj bi se bolj poceni prevažalo raznovrstno blago od severa najprej v črnomorska pristanišča, od tam pa preko Bospora in _ Dardanel v Sredozemsko morje in po bližnji poti na Daljni Vzhod. Vse kaže, da se Rusija prej ali slej ne bo morda zadovoljila samo z zahtevami, ki jih je postavila sedanjemu turškemu zunanjemu ministru Saradzogluju — zahtevala je, naj Turčija vsaj zapre ti dve ožini za angleške in francoske ladje — pač pa da bo hotela dobiti tudi za svoje ladje prost prehod iz Črnega na Sredozemsko morje. Tega si za zdaj še ne upa zahtevati, ker se morda le boji, da si ne bi nakopala prehudih sovražnikov, kajti kdo ve, kakšna je danes Rusija naznotraj. Presenečenja pa zdaj niti niso več tako nekaj posebnega, ker smo se jih le že preveč navadili. > Nemški vojni načrt: Zračna in podmorniška vojna proti Angliji do skrajnosti London, 22. oktobra. >Observer< piše o mednarodnem položaju in pravi, da se je Hitler najverjetneje odločil, vse svoje glavne napore usmeriti na pomorsko in zračno vojno proti Angliji. To vojno naj bi vodili do popolne izčrpanosti, na zahodnem bojišču pa naj bi vojske ostale zakopane. Nemško vrhovno poveljstvo je izdelalo operacijski načrt, ki sloni edino na neposrednem izkoriščanju vsakega uspešnega premikanja. Zdi se, da je precej neverjetno, da bi v prihodnjem razdobju vojevanja bil glavni nemški cilj ta, da bi skušali predreti na zahodnem bojišču. Napad na Maginotjevo črto bi bil na katerikoli točki nepopravljivo nevaren. Tak poskus spada v domišljijo. Sedanje stanje na zahodnem bojišču bi lahko trajalo do spomladi. Francoski in angleški material se neprestano kopiči. Sovražnik bi mogel samo na kakem drugem kraju poskušati najti rešitev. Temeljni nemški načrt je direktni napad bodisi v zraku ali na morju. Nemčija bo delala noč in dan, da bi spustila v morje čim več podmornic, tako da bi jih angleške ladje nikakor ne mogle izkoreniniti. Program radio Ljubljana Torek, 24. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) — (.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih »vokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kaj morajo vedeti otroci o obrambi proti zračnim napadom (dr. Franta ^“2 — M Ruske pesmi (plošče) - 112.30 Poročila, oh- 7” J? Napovedi — 13 02 Koncert narodnih pesmi: °re1,’ B?r«mlja Radijski orkester - 14 Poročila 7 deželane (Plofiče) - 18.40 Stari Štajerski 5^®°, Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — Nacionalna ura: banovina Hrvateka v svitta*SW-vili (Ivica Siprak) _ 19.40 Objave _ 19.50 Deset "l- XtfI^,aVe "7n ®/ Burke Tilln Eulenspietfffc simfonična slika (ploi*e) - 20.20 Moliere: Tartuffe komedija v 5 dejanjih — 22 Napovedi poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester) P<)T0<;U.a Sreda, 25. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) — 7.15 Napovedi, poročila - 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Češki operni spovi (plošče) — 12.30 Poročila, objava _ 13 Napovedi — 13.02 Iz Schubertove beležnice (ploSče) — 14 Poročil* — IS Mladinska ura: A. Adamič: «Jurij baron Vega«. Poučna igra. Izvajajo člami Radijske igralske družine vodi inž. I. Pengov — 18.40 Kmet in gruda (Ludvik Puš) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Jesen in jugoslovanski gospodarstveniki (Kosta Popovi«) — 19.40 Objave — 19.50 Reportaža z razstave bolgarske knjige — 20 Cerkveni koncert. Sodelujejo: Sattnerjev pevski zbor. p. Salvator Majhenič (orgle). Dirigent: A. Ne,f-fat (prenos iz frančiškanske cerkve — 21.10 Kvartet: Šaljivi bratje — 22 Napovedi, poročila — 22.1S Samospevi Štefanije Petok-Pavlovčič, pri klavirju prof M Lipovšek. Drugi programi Torek U. oktobra: Belgrad 19.40 Narodne pe*mi. — 21.40 Salonska glasba — Zagreb: 20 Koncert komor, ne glasbe — 21 Prenos opore iz Italije — Ankara: 20.30 Jazz — Bratislava: 20.10 Večerna glasba — 21.15 Koncert klasične glasbe — Sofija: 18.45 Valčki — 20 Komorni koncert — 20.30 Kuske romance — 21.55 Lahka flasba — Beromiinster: 20.55 Violinski koncert — ‘>i m abavna ura — Budimpešta: 19.35 Ciganski orkaotoi' 21.10 Pevski koncert - 22 Komorni koncert - koncert**—7 ffi? zbohroa ®la?ba - 30 .35 Nor- Pisan w£t~ wJ c0Vni ~ Sottens: 20 r »Srce — adut«, veseloigra — knnem? Yl°*!nakl koncert - 22.20 Planinski koncert — Trat: 20.30 Koncert ork. — Florenca 20.30 Operetna glasba - 21.16 Pesmi — 22 Plesoa glasba. Italijanski parnik »Conte di Savoia«, ki jo pred kratkim kljub nevarnosti, kateri je danes izpostavljena vsaka ladja na odprtem morju varno priplula v italijansko pristanišče Genuo.