V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 6 for. 20 kr. j n	pol leta	.	3	„	SO	„
n četert leta 1 „ 70 „
„ mesec . . — „ 60 „ Po poiti:
Za celo leto . 7 for. 60 kr. »	pol leta	.	3	„	80	„
»	žetert leta	.	2	„	—	„
n	mesec	,	.	—	„	70	„
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pasem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; večo pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj' za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Slovenci! to tudi nain velja!
L
„Narodni list11 v Zadru je prinašal več sestavkov, ki se tičejo današnjih narodnih zadev. V pervem dokazuje, da je jezik „slo-vinski“ v Dalmaciji pervo, kar se mora zahtevati od vlade, da ga povsod vpelje, kjer mu gre po pravici mesto. Ker to tudi nas Slovence zadeva, samo da imamo tu večidel Nemce pred seboj, mislimo svojim f bravcem vstreči, če jim tu v slov. prestavi podamo in na serce polagamo, kar on o tej zadevi misli. Piše pa tako le:
„Ako nas je večni Bog vstvaril, da z ljudmi živimo in občujemo, treba nam je v ta na-^en najpervo ljudstva. Nikomur se ne bode : ®meŠno zdelo, da smo mi tako deleč zašli da na nek način sami sebe zad postavljamo, kakor da bi rekli, da še ljudjč nismo! Šeg bodi zahvaljen, to pa smo in se tudi zavedamo, da smo ljudje, da smo S1 o-v i n c i; *) ali kakor bi se terta zastonj Zvala terta, ko bi ne donašala dobrega sadu: biko se je tudi Slovincem v Dalmaciji skozi i yeč stoletij godilo, da se jim je ljudstvo izrodilo ali popačilo. Ljudje se po jeziku poznajo, po jeziku med seboj občijo, po je-f ziku se učč . in podučujejo, «rr brez jezika ne bi bili ljudjč; zategadel tedaj vpijemo željni svojega ljudstva najpervo po svojem jeziku. Ako smo mi Slovinci ljudje; ako I nam je takšnim biti; ako se nočemo v kaj druzega spremeniti ali kako drugače poginiti, trebanamjejezika slovinskega.
To so preudarjali, tako so to razlagali naši rodoljubi, kedar so vsi složno po časni-1	in na zborih zahtevali, naj se našemu
. narodu njegov jezik poverne v javnem življenju. — Čemu bi nam bili učeniki in 1	če bi jih ne razumeli? Kakšna bi
nlla sodba, če bi ne razumeli niti tožnika, zatoženega, niti prič niti zagovornika?
*1 Dalmatinski Slovani se imenujejo od nekdaj „Slo-vinci“ in svoj jezik „slovinski jezik." Vredn.
Besednik.
Vzajemni pravopis.
Mnogokrat in veliko seje pisalo in govorilo, naj in kako se spremeni pisava v občno 8lovansko. Povdarjale so se dobrote in dobički, ki bi nam Slovanom sploh izvijali iz tega. Gotovo tega ne dvomi noben domoljub, marveč rad priznava to Neogibno potrebo, ktero tirja sam natorni tek. Pa kakor lepa in vabilna je ta ideja, tftko težki so poti, isto vresničiti. Kaj Pomaga lepo idejo javiti in priporočati, ^e ne vemo, kako naj postane meso in kri! le to se do sedaj res še ni prav praktično Pokazalo. Razni pisatelji in zagovorniki te prenaredbe so menda le namerjali, s to vza-Jemno-slovansko mislijo nas sprijazniti, da bi se nam prikupila, da bi jo sprejeli. Pa P° naših mislih tega ni ravno tako treba; ^ajti gotovo vsak pravi Slovan dobro čuti Potrebo vzajemne pisave, vzajemnega jezika, ** bi nam bil dušna vez, ki bi nas druzega a druzemu bližal in bi naše slovstvo, zdaj
Celovcu v sredo 14. februarja 1866.
čemu bi bili zbori in posvetovanja, ako ne bi smeli ljudjč svojo besedo povzdigniti? — To vse je bilo dobro preudarjeno v visokem cesarjevem svefovavstvu, kedar je Njih. Veličanstvo se odločilo, z oktobersko diplomo oklicati vse narode pred postavo enake. V tem obstoji 'narodna ravnoprav-nost, da se na deržavne stroške vsakemu narodu po postavi enako vredi učilišče, sodnija, zbor in deržavna uprava v njegovem jeziku. Od tod izhaja, da, ko so naši rodoljubi zahtevali in kedar zahtevajo svoj jezik, ne samo po naravi, ampak tudi po pravici in postavi, zahtevajo ono, kar jim po pravici gre^in česar jim nikdo odreči ne sme.
Bi li mogoče, bi li koristno bilo, naenkrat zadovoljiti naravnemu in postavnemu zahtevanju, da se namreč narodu poverne njegov jezik? — To vprašanje je zavzemalo protivnike in prijatle narodne: protivnike, da zarad koristi nikjer ne dovolijo mesta narodnemu jeziku; prijatle pa, da skušajo, kolikor je mogoče, namah narodni potrebi zadovoljiti, in tako pripraviti pot postavnej ravnopravnosti. Ni nam pa tukaj z nova pobijati protivnike, ampak mi le v misel nočemo vzeti, kako zmerno da so narodni možje postopali v tem poslu.
Stari zakoni zahtevajo^ da znajo sodniki in sodnijski uradniki popolnoma slovinski jezik; ako so tudi zdaj ti zakoni ob veljavo svojo prišli, začnć naj se spet izverševati in sicer z mladimi in novimi uradniki.
Ni mogoče, da bi ljudske šole ljudstvu koristile, ako se ne podučuje v njih v njegovem, v ljudstvenem jeziku, a zakon veli učiteljem, da naj ljudstvo v njegovem jeziku podučujejo; učč naj torej učitelji, ktere ljudstvo redi in plačuje, deca v ljudskih šolah v ljudskem jeziku.
Je li pravično, da more pri kakem narodu doseči vsako čast, vsako dostojanstvo človek, ki ne zna narodnega jezika, narodni sinovi pa da ne smejo nadjati se niti časti niti dostojanstva, ako se ne naučč tujega
majhino in še borno, združil z literaturami naših bratov na severju, naj jugu in vshodu, tako, da bi Slovani imeli ogromno slovstvo, kakor ga nima noben narod na svetu. To pripoznava in želi gotovo vsak pravi rodoljub.
Ali kako to učiniti? To je drugo prašanje in gotovo ne najlože, kajti nasprotnih zaprek je več kakor preveč.
Po naših mislih je ta ideja še precej pre-zgodnja za izpeljavo, vsaj še ne smemo misliti, da bi se dala sploh vresničiti. K ve-čemu jo znajo učenjaki sprejeti, — prosto ljudstvo pa nikakor ne. Kaj bi mi borni kmet neki rekel, ko bi mu pokazal rusko-gradjansko azbuko in mu djal: „Glejte oče, tako bomo zanaprej pisali, take knjige bomo čitali“. Ne dvomim, da bi kmet, naj si bo Gorenec ali Dolenec, Štajerec, Korošec ali Primorec, ali kak drug Slovenec, debelo gledaje s glavo odmajal in znabiti rekel: „Čudno, kako se svet suče in spreminja! Ko sem jaz v šolo bodil, imeli smo vso drugo pisavo. Moj sin ima spet drugo tako, da komaj morem brati in zdaj nam hočete še tretjo naložiti, v kteri še čerk ne poznam. Čemu to?“
Tečaj II.
jezika? — Da bi se to odpravilo, potreba je, da se uče tudi viši nauki v narodnem jeziku, ali vsaj, da so učitelji na viših učiliščih zmožni narodnega jezika.
Za zdaj hočemo zadovoljni biti s tem, da se nam te naše skromne in zmerne narodne želje in zahteve izpolnijo; samo le še hočemo spomniti, da, kar se jezika tiče, zahtevanja naša niso nikdar dalje merila. Ali jih neki moremo v še ože meje stisniti? — Pozivamo torej vsakega nepristranskega, pozivamo iste svoje nasprotnike, naj rečejo, je li mogoče manj zahtevati, in ne odreči se temu ljudstvu, h kteremu po previdnosti božji spadamo? Ako hočemo ljudje biti in ostati; ako nočemo, da se izrodi in poptujči narod naš, tedaj ne smemo ni za trenotek, ni za dlako od j en jati od teh treh naravnih in postavnih zahtevanj za naš jezik.
Nadjamo se, da bodo možjč, ki jim je izročena vlada naše dežele, gledali na to, da se zadovolji narodnej želji in potrebi; nadjamo se, da bodo sprevideli, da je to, kar zahtevamo, ne samo pravično, ampak tudi mogoče in da njihovo vladovanje ne bo ostajalo pri samih obljubah, ampak da si bodo na vso moč prizadevali, da se v djanju izverši to, kar se nikakor zanikati ne more in ne sme."
Avstrijansko cesarstvo.
Kar zdaj Ogre, vse avstrijske narode in vlado samo najbolj zanima, to je adresin načrt ogrskega zbora, ki bode, kakor se mu že od več strani prerokuje, najbrže tudi za adreso obveljal. Je pa ta načrt kaj obširna razprava vsega tega, kar ogrski zbor zahteva, in obstoji iz 48 toček in menda več ko 800 vrstic, — pisan sicer v lojalni, bolj prijazni in svobodni besedi, a vendar tako, da se pri tej priči dobro ve, kaj Ogri hočejo, kaj pa ne; samo to ni kaj jasno in določno povedano, kaj in koliko da so volje skupni državi prepustiti. Da pa čitatelji sami ved6
Težko mu boš dopovedal, kakšno korist bi za Slovane bil vzajemni pravopis. Vsako ljudstvo je že po naravi le počasno in se terdno derži starih navad; — naše ljudstvo pa je prepolno starokopitnežev, ne poprime se rado novega, če se mu tudi primerno in dobro zdi, vendar ne zaupa rado, kakor nam kažej’o vsakdanje skušnje. „Kranjska Špraha14 ima še veliko veliko spoštovavcev; naš čisti, gladki jezik še veliko nasprotnikov. Mnogo jih je še, ki nam očitajo, da naš jezik mešamo s tujimi besedami, daježesko-rej čisto hervaški itd. Kako bi bilo tedaj mogoče, da bi se jim tako bistvena pre-naredba prikupila?
Naš narod se je še premalo zavedel, premalo še čisla samega sebe , ne razumi še prav svojega poklica in svojih pravic. Dokazov žalostnih imamo v vsakdanjem življenji več, kakor si jih voščimo. Nemšku-tarija se je preveč razšopirila in pregloboko korenine zasadila. Dokler se še po slovenskih krajih slovenskih šol bojč in le bolj nemških želijo; dokler slovenski volivci svojim nemškutarskim poslancem za njih neslovansko politiko — če je to res politika! — pravo dajejo in jim namesto nezaupniczaup-
»oditi, kaj in kako, naznanjamo jim tu ob • kratkem in po vrsti vse glavne točke, ki jih ta načrt stavi. So pa te le: 1.) Pragmatična sankcija je pravna podlaga za državno-pravno in administrativno samostojnost Oger-ske; 2.) pripoznajo se skupne zadeve in za njih obravnovanje izdela se poseben predlog; 3 ) oktoberska diploma in februarni patent sta brez veljave in se zavržeta; 4.) po razumljenje se zgodi le na podlagi ogrskih postav 1. 48; 5.) 481etne postave se pregledajo in po sedanjih okoliščinah prenarede; 6.) ustanovi se samostojno odgovorno ogrsko ministerstvo ; 7.) prosi se, naj se cesar kot ogrski kralj krona; 8.) nekako mimogrede se obljubi narodnostna postava, s čemur pa gotovo ne bodo nemadjarski narodi utolaženi, še manj pa razveseljeni, ker se nič gotovega ne obeta; 9.) da se materijalno stanje zboljša, delalo se bode skupno z drugimi neogrskimi deželami; 10.) izreka se voljnost, obravno-vati z Hrvati kot „narodom;“ 11.) obžaluje se, da v prestolnem govoru Dalmacija ni nič omenjena; 12.) zastran sklepov zagrebškega zbora 1. 1861 se bode o svojem času obravnovalo; 13.) zahvaljuje se za unijo z Erdeljskim; 14.) Keka se neposredno združi z Ogrsko; 15.) prosi se pomiloščenje ali amnestija; 16) municipije se spet napravijo, v vseh rečeh je pravna doslednost; in 17.) če se vse to ne zgodi, ne bo tako zelo potrebnega dušnega pokoja. — To vse je v tem načrtu zajeto. Kakor vsak lahko koj vidi, ni kar si bodi, — je veliko veliko, prav za prav vse in pa naenkrat. Zdaj pa je le vprašanje, kaj bo vlada k temu rekla. Kakor je že iz njenih listov zaznati, ni jej to kaj po volji in ne misli dovoliti mini-sterstva in še marsikaj druzega ne. Kaj pa potlej ? — Ker ni to še poslednja beseda, in niso niti Ogri niti vlada za seboj ladij požgali, bodo morebiti obravnave težavne in dolge; ali ker se mora slednjič nekaj zgoditi, da pridemo v kak red, bo se tudi naj-berže zgodilo, — kako in kaj, to pa zdaj sam Bog ve. Le to nam je zdaj jasno, da so Ogri zares d u a 1 i s t i č n o pot nastopili. Kakor pravijo, bila sta tudi zavolj tega Bel-credi in Mensdorff v Pešto poklicana. Bo naj pa, kar hoče — mi Slovani stojimo za federalizem!
Vlada misli tudi v večih mestih, kakor na Dunaju, v Pragi itd. policijo zmanjšati in več zadev srenjam izročiti.
Več dež. zborov se te dni konča, le č e-ski in gališki bota neki še zborovala do srede meseca marca.
Cesar in cesarica ostaneta menda še ka-cih 10 dni v Budimu.
Dežele notranje-avstrijanske.
■z C'cloveu. (Poduk za slov. župane; — pustne veselice; vodja
nice pošiljajo, zdi se nam ta lepa ideja prezgodnja ; kajti še manjka narodne zavesti, brez te pa ni nič! Veliko bi se jih te ideje, če bi jo nteli izpeljati, ustrašilo in odpali bi od narodne stranke, h kteri so komaj, znabiti prav bojazljivo, pristopili. Tudi je ljubezen do naših bratov slovanskih med ljudstvom še premalo vkoreninjena, preveč je še sebičnosti, preveč nezaupanja, pregloboko še klijo prekleta nesloga slovanska v sercih bratovskih. —
Sicer pa ni dvomiti, da se bodo Slovani združili v en pravopis; ni dvomiti, da bojo sprejeli azbuko rusko-gradjan-s k o, saj to zahteva zakon pameti; ali kdor misli, da se bo to že pojutrešnjem zgodilo, je skoraj malo preveč lahke kervi in sanja od zlatih gradov!
Pripravljajmo pa in gladimo pot lepi ideji, da se prej ali poznej more vresmčiti. Zbujajmo narodno zavest, pribojujmo si prej naše narodne pravice, odpravljajmo pogu-bivno neslogo, bratimo brate. Dopisujmo si mi, ki ljubimo to idejo, v azbuki rusko gradjanski, kolikor le moremo in znamo.
Največ pri tej reči bi pa mogle in imele storiti naše šole — od najnižih do najvi-
— 50 —
glavne šole; dež. zbor.) Poduka za slovenske župane je neobhodno potreba. Čakamo in čakamo, pa ničesar ne dočakamo od nobene strani.. Dalje čakati ne smemo in ne moremo, — zatorej se „Slovenec" loti tudi tega dela. Poduk za nemške župane spisujem jaz A. E. pod imenom:	„Der
schlagfertige Biirgermeister" v kratkih listih dveh prijatlov prav kratko in jasno. Pridobil sem gosp. J. Globočnika, kaplana na Peravi, ki podaja Konigsdorferjeve ho-milije v letošnjem „Slov. Prijatlu" in obljubil mi je, te liste iz „Draupošte" prestavljati na slovenski. Meseca aprila t. j. prihodnje četertletje začne torej „Slovenec" te liste donašati in našim županom dajati jasen in kratek poduk za njih težavna in imenitna opravila. Ta poduk bode pisan tako po domače, kakor moj politični katekizem, in vsak Slovenec ga bode lehko razumel.
To za zdaj, da slovenski rodoljubi vedo slovenskim županom naznaniti, naj si meseca aprila „Slovenca" naročč. — Danes je pust pokopan in prav je, da mu je konec, neporednež je norel dosti; spraznil je marsi-ktero mošnjico, podkopal marsiktero zdravje, zmotil marsiktero glavo in vznemiril marsiktero serce. Veselica je rodila veselico
—	ena lepši ko druga — sukali so se po sobanah in po ledd, po suhem in po mokrem, po dnevu in po noči, — vozovi so derdrali cele noči in zjutraj, ko drugi ljudje vstajajo in se v cerkev ali na delo spravljajo, vlačili so se plesavci in plesavke še le domu, za to ni bil nobeden den presvet, nobeden den prežalosten. Nekdaj ni bila taka, — nekdaj sta bila vsaj četertek- in saboto- večera sveta in tiha večera. Bomo videli, kam še pridemo: Na pepelnico že spet nekdo vabi na „bardellenschiuaus". — V nedeljo smo imeli „Korsotahrt" in ljudi se je zbralo, da se je vse terlo. Vse je bilo tako bogato in drago našemljeno, vse tako Židane volje, vse tako radodarno, da bi človek mislil, vse je v denarjih zakopano. Sladkarij se je zmetalo in putancalo na cente in še zvečer je ves veliki novi terg dišal od teh sladkarij! Doma morebiti pa še kruha in soli ni! V Ljubljani so kaj pametno storili, da so te drage norčije opustili; kajti revščina je strašna in že lahkota pristiska!
—	Na šolskega vodja normalnih šol letijo ostre pšice od vseh strani. Deželni zbor je debele in terde govoril od naše pripravniš-nice. Zatorej se bota prihodnje šolsko leto postavila za solske pripravnike dva posebna učitelja, — za letos se bodo pa predmeti med učitelje glavne šole razdelili. Pri tej priložnosti povprašamo: G. Benisch je bil za vodja glavne šole le začasno postavljen pod tem pogojem, naj se vsaj v treh letih slovenski nauči! Minula so tri leta, g. B. je že tudi poterjen za stalnega
ših. Preden od te zadeve kaj spregovorim, naj še zaterdiih pred celim svetom jasno, zgodovinsko resnico, da smo Slovani najzvestejši podložniki in branivci avstrijanske deržave in preslavne habsburške rodovine.
Prelijali smo kri in dajali svoje življenje za oboje, taka bode tudi vprihodnjič. Da to ni resnica, dokazati nam ne more nihče; da pa nas in naših namer tudi sumnjičiti in natolcevati ne more nihče,izgovorili smo jo iz dna svojega serca in iz milijonov sere slovanskih rodoljubov. Zdaj pa že reči smemo, da bi k vzajemnej slovanskej pisavi mogle in imele pot pripravljati in ravnati naše šole, niže in više. Že v ljudskej šoli bi se nčenci lehko učili dveh slovanskih abed — latinske in cjrilske, kakor se po liervaškem tudi godi. (Je pa to ne kaže, zakaj bi tega ne storile srednje šole — gimnazijalne in realne. Kdo ne ve, koliko abed se morajo učiti nemški učenci? Kursiv, latinsko, veliko in majhino, kanclaj, fraktur , gotično itd. Zakaj bi se slovenski učenci ne mogli učiti latinice in cirilce? Se ve da vse le počasno in prilično.
Kdo naj bi panajpervi začel to misel v djan-sko življenje vpeljevati? Samo in dtlino le
vodja. Kje in pri kom je naredil preskuš-njo iz slovenskega jezika? Ali se tako spol-n ujejo miuisterski dekreti? Ali se to ne pravi, Slovence za nos voditi? - Dež. zbor se ni končal pustno saboto, kakor je „Slovenec" naznanil, g. poslancu Čabušnik-u se to ni zljubilo, zatorej dežela še plača kakih 3—400 gld. goldinarjev. G. čabušnik-u se letos ne mudi domu na Dunaj, saj ni več deržavnega zbora, veselic v Celovcu pa je dosti.
Od Št^Jarake meje 10. febr. (Nov ukaz c. kr. kantonskim gosposka m ; nektera priporočila in vprašanje po izglednih bukvah za naše župane.) -- xy — Gotovo še poprej, kakor po mojem pismu, zvedel boš, dragi nam „Slovenec!" veselo novico, ki je o zadnjem ministerskem razglasu došla c. r. okrajnim gosposkam. Nisem sicer tega razglasa niti še sam čital niti ga od besede dopovedovati slišal. Iz zanesljivega vira pa vendar vem, da je tukajšnjemu c. kr. okrajnemu predstojništvu 9. t. m., toraj zanesljivo tudi drugim c. kr. uradom, došlo povelje, da naj bodo Slovencem pravični ter jim že precej sedaj vsaj navadna povabila in druga bolj lehka opravila dopisujejo slovenski. Tako nekako mi je pravil gospod, ki ga tudi ta razglas zadeva. — Sicer ta trohica ni še vse, česar nam gre po ravnopravnosti; a že iz tega lehko vidimo, da je g. minister grof Bel-credi drug mož, kakor je bil nemškolibe-ralni Šmerling. Ali nismo toraj prav imeli, da smo vsegdar stali na njegovi strani? J Akoravno pa tudi ta trohica ni še vse, če- j sar nam je želeti, vendar nam to daje upanje, da se bo sčasoma tudi drugod na bolje obrnilo; vemo namreč, da se toliko debelih gorjač, s kterimi so dosihdob po nas udrihali, ne da enkrat na kolenu prelomiti. Naj se toraj nemški liberalci in centralisti vBel-credija zadirajo, kakor hočejo, in naj tudi po svojih časnikih na vse grlo kričč in veče, da njegovemu ministeratvu klonita, mi tega ne bomo verjeli, dokler se pravice drži ih po potu ravnopravnosti neustrašeno koraka, ž njim je Bog, ž njim in zanj stoje narodov verna in vdana srca, pripravljena, za pravico žrtovati blago in življenje; kajti „justitia fundamentum regnorum" ! — pravica je kraljestvom podlaga. Slava toraj g. grofu Bel-crediju!
Upamo da se bodo gg. uradniki tega ukaza zvesto držali, ker ni nič manj svet, kakor , so bile Bach — Šmerlingove j,geheime In-structionen". Čas je pa tudi, da ta ukaz gg. uradnike predrami, ako hočejo še zanaprej slovenski kruhec jesti, da se z jezikom slovenskega ljudstva kaj bolj seznanijo, kakor za povrhnje porazumljenje. Slovnic in reč-nikov slovenskih se ne manjka; sezite po
učenjaki naši. Akademija v Zagrebu je perva, kterej pred vsem drugim gre naloga in poklic djansko delati za to nebeško misel in vpeljevati jo v življenje. Za akademijo zagrebško pride po naših mislih „slo- I vanska beseda" na Dunaju, ki druži in veže na Dunaju Slovane vseh narečij. Zatorej naravnost povemo, da smo želeli in tudi se nadjali, da bode letopis „slov. besede," ki | je namenjen samo učenjakom slovanskim pa učenjakom celega slovanskega sveta, da bode letopis pisan v občno slovanskej abedi in besedi. Kar pa se letos zgodilo ni, naj se zgodi prihodnje leto. Neizrečene zasluge zastran te reči in nevenljiv venec slovanske slave si nabira „Slovenski Glasnik", ki je jel letos v vsakem listu donašati berila iz vseh slovanskih narečij! Tako si bode vzajemno — slovanska pisava pridobivala od dne do dne več prijatlov pervič med učenjaki in sčasoma se tudi prikupila prostemu narodu!
F. S. P.
njih! Slovenskih časnikov tudi imamo za potrebo; naročujte se nanje in prebirajte jih! Sam bode kriv, kdor zaostane; zato naj gleda, da ga ura ne prehiti. Izgovori sedaj ne pomagajo več!
Cesar bi bilo pa še razun tega priporočati, je to le: Nikarte gosposke kmetu dopisovati niti po nemških kopitih, niti po do aedaj na svetlo danih pravdnikih, ker s tem Belcredijevemu razglasu in slovenskemu kmetu ni zadosteno. Pišite priprosto in po domače, pišite v kratkih stavkih , da nam jih v porazumljenje ne bo treba nemški prebavljati !!
Pri tej priliki pa tudi župane opominjamo, da naj se vendar enkrat tudi še oni predramijo ter svoja službena opravila in naznanila, bodi si gosposkam ali srenjam, slo-i yonski sporočujejo. Nikarte se sami kovati ; v verige, kterih vas celo najviši cesarski in ministerski razglasi oprostujejo!
K sklepu pa mi je še na misel prišlo vprašanje, kaj in kako da se godi z ono knjig o, ki nam j o j e v „N o v i-■ oah“ 1.1. nek dopisnik iz Gorice obljubil, in ki ima obsegati iz-igledne vaje, kako slovenski žu-JPanovati. To naj „Slovenec*1 po svetu ; Pozve, in ako je zopet vse pospalo , zbudi naj se on ter loti brez pomude tega važnega in v sedanji dobi potrebnega dela.
** slovenske Bistrice 5. februarja <•'» V. (Se enkrat zaupnica deželnemu zboru in njena osoda pri nas.) Naš deželni zbor hoče po vsej sili ravno iz našega okraja zaupnico dobiti, ker nikakor ne more pretrpeti, da smo se predrznih, očitno izreci svoje nezaupanje do naših dveh i poslancev, in tako pokazali, da mi nočemo hoditi pota nemškutarskega februarnega pa-‘ tenta in podpirati Šmerlingovih potomcev. Tista zaupnica, ktera je že bila razglašena j po naših časnikih, kakor da bi že bila oddana deželnemu zboru, priromala je še le zdaj v naš okraj, da bi si tudi tukaj poi-! skala vsaj nekaj podpore. Pa tu jej je slaba j zapela! Naš poštni mojster, sicer rojen Slovenec, pa svojo politično vednost le iz stare : Pa nove „Presse*1 posrkavši, poslal je hitro I Pismonosca in pa nekega obča znanega pijanca z naročilom, da naj skušata podpisov aied kmeti dobiti. Obljubil jima je 10 krajcarjev za vsak podpis. Lej te si, slovenski kmetje, zdaj ste vendar pozvedeli, kako visoko vas cenijo naši nemškutarčeki; vsak °d vas jim velja 10 kr.! Zdaj pa bodemo ; ladi lehko zračunili, koliko da bo vredna eela zaupni«a. Če bo štela 100 podpisov, Vredna bo ravno 10 gld, tedaj toliko, kolikor dobita gg. Feyrer in Loschnig skupaj 2a en dan svojega sedenja v deželnem zboru. Naša dva nabiravca podpisov koj zletita, oden po mestu kmetov iskat, drugi pa na aeželo, misleča si, dobro bi bilo, prislužiti 8> brez truda kak pet&k. In res, prvi vlovi P° krčmah 3 ali 4 kmete, sicer poštene 'aožč. Podpisali so se mu, ker jih je silno Prosil in jim povedal, da v tem pismu nič druzega ne stoji, kakor prošnja na deželni ?oor, naj se davki ponižajo in pa zavoljo naj se v vsaki fari šola napravi! Ali to 111 nesramna goljufija in sleparija, ktera bi korala po postavah kaznovana biti! Da je m zaupnica ravno nasproti nezaupnici, ’ tega ?l nikdo mislil ni. Tudi drugi postopač )e ravno tako sleparil kmete po deželi, pa Vse nič ni pomagalo, dasiravvo je celi dan j ®*oli letal, kakor lovski pes; darila za ves trud dobil je samo 50 kr. za pet podpisov, j" toliko namreč jih je po velikem prizadevanju dobil! V nekterih krajih se mu je Pa skoro slabo godilo. Žugali so mu kmetje, da, če ne bo koj pete odnesel in bo še skuhal ljudi slepariti, bodo mu hrbet pomazali 2 leskovo mastjo. Zdaj pa se, je glas raz-^sel, kaj da prav za prav namerjajo s temi P°dpisi in hudo razkačeni so bili posebno lsti, kteri so se že podpisali. In čujte, kaj e zgodi! V nedeljo po sv. opravilu sedita dva pbčinska predstojnika iz bližnje okolice
— 51 —
v neki krčmi. Pride k njima postopač ter ju misli pridobiti, pa naletel je na moža, ki sta koj spoznala, kam pes taco moli! Ko postopač le ne jenja nagovarjati ju, vzameta zaupnico in podpise, raztrgata vse na drobne kosce, postopača pa hudo okregata, naj se ne prikaže v njunih občinah, sicer mu utegne huda zapeti. Ravno v tem času nagovarjal je pismonosec v drugi krčmi nektere kmečke posestnike, naj se mu podpišejo. Revček bi si rad zaslužil bil kako desetico, pa mesto desetic je skoro natolčen bil. Eden izmed kmetov vzame polo, da jo podpiše, pa polije jo s črnilom. In tako je konec vzela zaupnica! — Naši kmetje pa so s tem pokazali, da niso taki božji voleki, za ktere jih nemškutarji imajo in da so več vredni, kakor 10 kr.
Razposlal je to' zaupnico nek kmečk posestnik v Rotweinu blizo Maribora, z imenom Wretzl, recte: Brecelj, znan slavofag, kakor so vsi odpadniki. Podpisal pa jo je g. Fridrih Brandsteter, veliki posestnik v Rotweinu in potrdil, da se v originalu res tako glasi. Romala je potem v Šent-Lenart. Tam so se neki od strani gosp. okrajnega predstojnika čudne reči godile, o kterih Vam pišem, kakor hitro jih bolj na tanko zvem. Vendar pa so tudi v Šent-Lenartu z vsemi sleparijami dobili le malo podpisov! Dobro bi bilo, naj bi naši poslanci se prepričali, koliko da jih je podpisanih in kdo da je podpisal; kajti prav lehko je mogoče, da je nekaj podpisov fingiranih ali izmišljenih !
I* Pameč 6. februarja £ (Joj m en e slabi časi!) Ker ravno pošiljam plačo nekterih družuikov slavne družbe sv. Mo-hora, naj pristavim temu še nekaj družili besed. Najprej naj potožim, da je zarad pomanjkanja, ki zdaj po naših krajih tako zelo pritiska, nekaj družnikov odstopilo, ker denarjev nimajo, da bi letnino plačali. Oh, to je žalostno! Radi, kaj radi bi bili še družniki, da bi tako lepe, priročne in podu-čivne knjižice dobivali, ali kaj, ker skorej denarja za sol, za to tako potrebno reč, ne bo! Več ko polovica naše fare že zdaj rabi za kuho in peko živinsko sol! To se bo morebiti nekterim zdelo neverjetno, ali je gola resnica. Da bi tako res ne bilo! Bog nam daj skorej boljših časov doživeti, da bi zamogli naši kmetje razun štibro in davkov tudi še kak belič za omiko in izobra-ženje potrositi! Srečno!
V ljtiltljuiil 10. februarja. J Y. (Vod-ni kova slovesnost v Šiški in slovesna beseda v čitalnici.) Po na-ključbi zakasnilo se je malo moje sporočilo o praznovanju rojstnega dne prvega našega pesnika. Po več letih bil je zopet spomin Vodnika v rojstnej hiši njegovej v Šiški. Praznovali so ga namreč Sokolovci na Svečnice dan in zbralo se je mnogo gospode iz Ljubljane, da poslavi spomin pesnikov. Veselo gibanje je bilo v slovesno okinčanej hiši in vrstile so se deklamacije in pesmi z dotičnimi govori. Ko stopijo med obilo zbrano množico gg. dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa in poslanec g. Svetec, sprejeli so jih gromoviti „živio**- in „na-zdravje**- klici in navdušivni govori sledili so eden za drugim. Celo častitljivi starček g. Zalokar, učenec Vodnikov, prišel je, da praznuje z mladino skupaj spomin svojega učenika. Kmalo so bo zbrali zunaj hiše kmečki fantje iz okčlice in veselo prepevali mične narodne pesmi. Ko je prišel dr. Toman iz hiše, vzdignili so ga po stari slovanski šegi na rame in eden izmed njih zahvalil se mu je z gladko besedo za ves trud, s kterim zastopa narodne pravice in živio je donelo iz ust priprostih sinov Slave. Gotovo lep dokaz , da tudi kmečko ljudstvo okoli Ljubljane se lepo zaveda svoje narodnosti! Kaj bodete pač rekli vi nemškutar čki k temu, kteri vedno trdite in bledite, da narod od vsega nič ne ve ali vedeti noče?!
Dva dni pozneje praznovala je čitalnica, kakor vsako leto, slovesno Vodnikov spo-
min. Radostno izrečem, da zadnja beseda Čitalničina bila je biser vseh besed, kar jih je bilo do zdaj v čitalničinej dvorani. Pokazalo se je, kako krepko in lepo napredujemo na umetniškem polju v vsakterem oziru Počastila sta to besedo tudi njih ekscelenciji deželni glavar baron Bach z rodbino in baron Schloissnig s svojo soprugo in ostali so po končanej besedi še tako dolgo, da se je odplesal „kolo**. Tu na kratkem nekaj o besedi:	Po predlogu izvrstno govor-
jenem po gospodičini Emi Tomanovi peli so pevci Fleišmanov zbor „Triglav**, pri kterem je posebno jek, ki je odmeval od ravno nasprotne strani, zelo dopadel.
Ljubeznjiva gospodičina Jeni Fiohlichova pokazala se je nam mojstrinja na goslih, in kakor je že s svojo ljubo prikaznijo pridobila srca vseh poslušalcev, očarala jih je popolnoma z milo in izvrstno svojo igro. Resnično reči se mora, da je umetnica na tem za žensko sploh veliko težavnišem inštrumentu veliko popolnost dosegla.
Bendljev češki zbor „Svoji k svojim** je kompozicija, ktera mora navdušiti poslušalca. Posebno lep je srednji stavek, čveterospev in potem zopet celi zbor; nježno in milo glasijo se besede: „Milujmo (ljubimo) se in složimo se“ i. t. d. Gromovito pa zadonijo kmalo besede: „Ne dajmo se, ne dajmo se“ ! in kako navdušiven je konec, to more razsoditi le tisti prav, ki je slišal peti ta zbor tako ognjeno kakor so ga peli čitalničini pevci pod vodstvom mojstra Fabjana. Krona cele besede bila je pa Ipavčeva opereta „Tičnik**, ktera je bila predstavljena tako izvrstno, da je moralo radosti poskakovati srce vsacemu slušalcu. Prav obširno hočem o tem delu poročiti prihodnjič v „Besed-niku“, za danes le toliko, da ploskanja ni bilo ni konca ni kraja in da se je to tele-grafično naznanilo dr. Benj. Ipavcu v Gradec. Po besedi je bil sijajen ples in trajal je do zgodnjega jutra.
Blizo ljuliljtme 29. jan. — m — (G. Janez Pogorelec umeri; g. Velkaverh, Ravber jev b en e fic ij a t.) Danes popoldne ob 3. uri, ravno ko sem se iz Ljubljane odpravljal, klenkal je mertvaŠki zvon žalostno pesem obče znanemu in spoštovanemu g. Janezu Pogorelcu, vpoko-jenemu profesorju na tukajšnji c. kr. gimnaziji. Ne bom sicer hvalil, česar hvale ni vredno, namreč učnega nekdanjega n a č e r t a, kakor iz mnogo ozirov tudi s e-d a n j e g a nimam vzroka v zvezde kovati. Vendar pa toliko lehko z dobro vestjo rečem rajnemu v pohvalo, da bil je .možak na svojem mestu, zlasti izversten la-tinec. Tudi ni, akoravno že bolj postaren, s čemur se naši starokopitneži radi izgovarjajo, poduku v domačem jeziku nikdar nasprotoval, temuč je že tedaj, ko je bila slovenščina še zanemarjen pankert, z veseljem v drugem latinskem razredu prednašal Vodnikovo povestnico od kranjske dežele, in nam veliko odrezkov narekoval iz njegovih jedernatih pesmic. Sosebno rad je povdarjal besede:
„Od nekdaj stanuje tukaj moj rod;
Če ve kdo za druz’ga, naj reče: od kod?!“
A dan danes ni čuti, da bi bilo domači povestnici v kakem razredu kaj prostora odločenega. Da, celo ne manjka se jih, ki bi najrajše utajili, ne le, da od nekdaj stanuje tukaj naš rod, temuč, da tega rodu še celo — ni!
Tako se tudi gimnazije spreminjajo , kakor se spreminjajo njihovi učitelji. Blagor pa onim narodnjakom, ki teh sprememb niso učakali, ker bi jim sicer lasje po koncu vstajali. Naj torej unkraj vživajo bolje plačilo svojega truda, kakor jim ga je svet privoščil!
Naj še „Slovencu** sporočim, da se po Ljubljani že zopet neki prigodbi vsi od kraja čudijo, in ta je, da je v. č. g. Gašp. Velkaverh, škof. kancelar in častni kanonik , postal Ravberjev beneficija t! Ne, da bi rekli, da ta gospod nima
— 52 —
zaslug, marveč mu še tolicih priznamo, da bi ga bili rajše na kaki viši stopinji videli; a le to nam ne gre v glavo, da te beneficije g. Jeran ni dobil, ker se je že več časa govorilo, da se mu je obetala, naj bi se mu na stare dni težavni njegov stan po-lajšal, česar si je verli ta nas domorodec s svojo neutrudljivo delavnostjo kot d u-hoven in vrednik gotovo zaslužil. Nad takimi prigodbami, kterih pa ta nikakor ni p e r v a (želeti je, naj bi bila vsaj zadnja !) moramo le z glavo zmajevati in reči: Na svetu ... je vse mogoče! Na svetu . . . cvetč le birokratom zlata jabelka: bogate fare in dobre beneficije!
Deželni zbori.
Št^lerskl. V 19. seji je bil najprej po-lem sporočilu, naj se 60.000
govor o finačinem sporočilu, naj gld., ki so se namenili za nova zidanja ali prezidovauja, zbriše, ker je zdaj revščina povsod velika, da bi se za take reči denar nabiral. Nekteri pa so na vso mod zagovarjali, da se ta denar potrebuje, ker bo treba telovadnico, norišnico in še marsikaj dru-zega napraviti, — drugi pa, in med njimi tudi dr. Razlag, povdarjali so v svojih govorih, da to ne gre, ker je revščina prevelika in se denar z redim pridom drugam da oberniti. Naposled pa je vendar obveljal odborov predlog. Potem je bil predlog zastran uravnave reke Savine na dnevnem redu. Odbor predlaga, naj se dež. odboru naroči, da vse preišče in potem prihodnjemu zboru naznani, kaj in kako. Ko je potem dr. Razlag zboru razložil, kako važna da je ta reka za tamošnje prebivavce, ki dreva in les po njej v spodnje kraje plovijo, bil je odborov nasvet koj sprejet. Občinsko postavo za mesto Maribor, ki je bila poslednja na versti, odobrili so tudi po odborovem nasvetu, dostavivši jej še §§. 42 in 92 štajerskega splošnega občinskega reda, ki zadevata izročena opravila. —
Predlog za kmet. šolo je 10. padel. Tako so hotli tisti poslanci, ki tudi pravijo, „da Slovence zastopajo" (!?!).
Hervaskl. Ta zbor nam ne daje zdaj nič kaj vesele podobe. Vse kaže nekako zmešnjavo, ki je sad — dunajske politike. Le tako se je glasovanje za Račkovo adreso tako čudno končati moglo. Glasovalo jih je namreč zanjo le 78, proti njej .22, 92 jih ni glasovalo, 19 pa jih ni bilo pričujočih. Točka o Dalmaciji se je sprejela, o liniji z Ogersko pa tako spremenila, da bodo posebne deputacije hervaškega in oger-skega zbora medsebojne deržavopravne zadeve obravnovale. — Kdo ve, kaj še bo?
Sleiltf. Iz tega zbora že od tistih mal, kar se je protest sklenil, ni bilo nič posebnega slišati. Zadnje dni pretečenega meseca pa je bilo vendar nekaj pomenljivih sej. Tako se je posvetovala zbornica od 23—27. jan. večidel o preimenitni zadevi, kako naj bi se napravila kmetijska kredit-nica. Nemški in drugi „Verfassungsfreundi" so pri tej priložnosti javkali in britke solze točili po rajnem „reichsrathu“, češ, da to
zdaj naenkrat to še ne bo zgodilo, čez nekaj časa pa vendarle, zlasti če general Grant deržavne vajete v roke dobi.
Razne novice.
* V P e š t i so napravili Srbi krasno be-
spada le v njegovo področje. Vendar se je
ob-
Roroški. V 33. seji je bilo nadalje še posvetovanje zastran pokorjencev, kam naj bi se djali, da bi bilo bolje in bi dežela tolikanj zanje ne plačevala. Dotični odbor je nasvetoval, naj se deželni odbor gledč na postavo od 27. okt. 1. 1853 zastran preskerb-Ijevanja pokorjencev zmeni z deželno vlado, ki naj kako poskerbi, da se dež. zalogi ti stroški prihranijo. Dr. Rulic podpira ta nasvet, zahteva pa,’ naj se pokorjenci za-naprej v cenejšo delavšnico, kakor je pa ljubljanska, denejo. Graška bi bila za to najpripravniša. Temu pa nasprotujeta Burger in Švab, in dež. namestnik še pristavlja, da to ne gre, ker v Gradcu ni nobene take delavšnice za moške pokorjence in je ljubljanska delavšnica po vladinem ukazu za to odločena, da sprejema vse moške pokorjence iz Štajerskega, Koroškega in Kranjskega, v Lankovicah pa je samo taka naprava za ženske. Odobri se naposled odborov nasvet z Ruličevim prilogom. — Ko-nečno je bilo še na dnevnem redu odborovo sporočilo zastran davka za žganje. Po novi postavi za žganje so zlasti male žganjarije kaj zelo zadete, zatorej je odbor predložil, naj se vlada zaprosi, naj kako to reč predrugači, da se tudi male žganjarije, ki jih je po deželi veliko, ohraniti morejo, kar je tudi zbornica z večino glasov poterdila.
pa po prizadevanju poslancev kmečkih čin predlog posebnemu odboru izročil. — 29. jan. so se menili o prošnji, naj bi se že kmalo postava zastran skladnic izpeljala. Ker je to imenitna zadeva, sklenilo se je, naj se prihodnjim okrajnim zastopstvom izroči 30. jan. so pa sklenili, naj se samo-prodaja pijače obustavi, kar se spet „usta-voljubni" strayki ni prav zdelo.
sedo, ktere se je tudi nekaj madjarske go-............... " ' }dk'
Pluje dežele.
Bismark hoče po vsaki ceni poslance v kozji rog vgnati in tako vso ustavo ob moč in veljavo djati. Ne ve se pa, kdo se bo poslednji smejal, ker najberže bo tudi na Pruskem pregovor obveljal, ki pravi: „Ministri gredo, — ljudstvo pa ostane!“ Pri takem početju tudi lahko krona sama, kteri Bismark služiti meni, škodo terpi, kar se je že večkrat takim sitnežern primerilo, ki so kakor po vervi plesali in slednjič neusmiljeno na tla telebili. To je vendar veliko nasilstvo, da se bodo zdaj poslanci za besede, ki so jih v zbornici govorili, pred sodbo tirali, kakor je zdaj naj viša sodnija sklenila. Res, da se je tudi na Angleškem kaj tacega primerilo in se je poslancem sila godila, ali to so bili kaj žalostni časi, pa je tudi narod kakor en mož za svoje preganjane poslance stal. Tako piše nek zgodovinar poslancu Hampton u v 16. veku in pravi med drugim to le: Vsa Angleška je stala za Hamptona, ko je pravdo imel, in zagovarjala njegovo pravico. Vsa Angleška je bila tudi ž njim vred obsojena. Celi svet je spoznal, da je angleški narod ob vsa prava. To pa je za narod, ki obstoji iz samih mož, zadosti, da vstanejo in svoje pravice branijo ter jim zopet veljavo pridobč. Vsak deržavljan, bodisi visocega ali nizkega stanu, je tu razodel svoje mnenje, obsodil sodnike in spoznal očitno krepost in moč nedolžno obsojenega Hamptona. Pri-dvorniki se niso upali zagovarjati svojo gospode in sodniki sami so vse mogoče počenjali, da bi se bili izgovorili, zakaj da tako in ne drugači. — Pruski narod ima zdaj pokazati, kaj in kako, — Bismark pa se bode javaljne predrugačil. —
Ni temu dolgo, kar so zagrozili, da se je vnel na libanonskih hribih, kjer živč kerščariski Maroniti in neverni Druži in čez ktere ima oblast paša Daud v Damasku, velik punt. Res je bil ystal, ali že je tudi zadušen, kakor poslednja sporočila povedč, ker je gosposka s svojimi davščinami pri Maronitih oajenjala in tako vzrok nezadovoljnosti odpravila Pred leti pa so se Maroniti z Druži dolgo časa pretepali. — Druga sporočila pa pravijo, da punt še razsaja in da je ravnokar turška vlada morala tje precej vojakov poslati.
Papeževa vlada misli kacih 2000 prostovoljcev na Francoskem nabrati in jih namesto francoske posadke za stražo in varstvo na Rimskem imeti. General Goyon se jim bo neki za poveljnika izvolil. Sam večni Bog pa ve, ali bodo zapustili Francozi tudi res Rim ali kaj, ker je Napoleon v prestolnem govoru obljubil, papežu sedanje posestvo ohraniti. Ker mu zdaj Ame-
spode udeleževalo. Dohodki so se namenili serbskemu narodnemu gledišču v Novem-sadu. Govorilo, pelo in plesalo se je do poznega jutra. Med drugimi je tudi 6 let stara hčerka srbskega rodoljuba in poslanca na ogrskem in hrvaškem zboru, dra Miletiča, govorila izvrstno in z občno pohvalo srbsko narodno pesem. Madjarji so napivali na pobratimstvo vseh ogrskih narodov. Da bi ga le tudi kaj hotli v djanju pokazati!
*	Slavnoznani narodni skladatelj, g. Juri Fleišman, je dobil na svojo prošnjo 18. jan. t. 1. 400 gld. iz tistega deržavnega zaklada, iz kterega ministerstvo podpira zaslužene avstrijske skladatelje. — To je kaj, vesela novica, in gotovo perva, ki nam kaže, da ministerstvo tudi pri nas ceni zasluge o skladnji narodnih pesem.
*	V Kamniku na Kranjskem se je ustanovilo pevsko društvo. Že so mu tudi potrjena pravila in je odbor izvoljen, kte-remu bode pervosednik g. dr. Gauster. Društvo šteje zdaj 20 pevcev in 40 prijatlov petja, ki plačujejo po 30 kr. na mesec. Obdelovalo bode slovensko in nemške petje.
*	Iz Idrije dobi neki (kdaj?) kranjski zbor po neutrudljivem prizadevanju idriskega zastopnika g. Dežmana, ki je že gotovo med tem stokrat svoje pesmi „preklete grablje" pozabil, in tamošnjega župana neko peticijo ali prošnjo, ki zahteva, naj se ne vpelje slov. jezik v ljudske in srednje šole na Kranjskem. — G. Dežman se, kakor smo že rekli, v vse mogoče reči vtika!
*	Deržavno ministerstvo je 800 gld. v ta namen dovoliti blagovolilo, da se napravi dopersnica (Biiste) slavnemu koroškemu zgodovinarju Ankershofenu.
*	26. jan. se je v Beligradu god in praznik sv. Sava, ki je pred 629 leti umeri, kaj slovesno obhajal. Slavili so ga najprej v cerkvi, potem pa z imenitno gostbo na knezovem dvoru ali konaku.
* Dunajski vseučiliščni dijaki osnovali so posebno „literarno društvo", da se
vadijo v slovenščini ustmeno in pismeno. Še drugo društvo „Pobratimstvo Slavij a“ pa ima namen, sprijazniti in družiti mladenče vseh slovanskih rodov med seboj. — Tudi v Pešti se je ustanovila družba serbske mladine pod imenom „Preodnica," ki ima lepi namep, da skupno goji domače slovstvo in se uri v lastnih književnih izdelkih. Živila nam mladina!
*	G. France Levstik, slovenski jezikoslovec, dal je ravnokar na svitlo s 1 o-v en s ko slovnico v nemškem jeziku!
*	G. Juri Jenko, tolmač pri dunajski najviši sodniji in rojen Kranjec, izvoljen je od frajhamske srenje na Štajerskem za častnega srenj čana,
Loterya.
Tergt x 48 S3 »8 Sl 53.
Prihodnje srečkanje je 24. februarja 1866.
Dunajska borsa 13. februarja 1866
rikanci nekako žugajo in nagajajo, pa je
doma lepo tiho in dober! — Kardinal drek se je s papežem spravil.
Na mehi kanski meji so si nedavno republikanci mesto Bagdad prisvojili. Severni Amerikanei menda komej čakajo, da bi jih
6 °/„ metalike		62.10
6V0 nacij onal		64.96
1860 derž. posoj .	. 81.10
Bankine akcije		745
Kreditne „		148.20
London		102.80
Novi zlati .		4.90
Srebro		102.10
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno P. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik K Beijtsehinger.