Političen list za slovenski narod. Po poati pi-ejeman velja: Za celo i (to predplačili lh (id., z« pol leta S sld.g sa četrt !rs t (ld., u jedra meiec 1 (14.10 kr. V administraciji prejeman vilja: Za lile lito 12 (14., ca pol leta в (Id., sa «etri let« 3 (ld., ia jeden meiec 1 (14. V Ljubljani na dom posiljen velja 1 (ld. 20 kr. vi« ni leto. Poiamni Številke po 7 kr. Naročnino in oxnanil« (iaieratel viprejema upravništvo in ekepedicija v „Katol. Tlikarnl", Kopitarjeve allee St. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo ji v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja viak dan, izvzemfli nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. 84. V Ljubljani, v sredo 14. aprila 1897. Letnik XXV. Žalostna obletnica. Daues je druga obletnica, odkar je iznenadil Ljubljano grozen potres v noči 14. aprila. Živo se nam ob tej žalni priliki obnavljajo spomini na grozo onih strašnih trenotVov, ko so se zibali temelji zemlje pod nami in se nam je bilo bati, da bomo nakrat pokopani pod razvalinami. — Hvala Bogu, da smo rešili svoje življenje, a prebivalci našega mesta, kakor tudi po mnogih krajih naše dežele so izgubili mnogo svojega imetja, ker so bila hišnim posestnikom zelo poškodovana poslopja, in ker se je vsled izrednih razmer po potresu pojavila huda draginja. Tudi danes, ko se spominjamo druge obletnice tega prežalostnega dogodka, moramo reči, da prebivalci še vedno krvave na posledicah potresa. Razvaline, ki se kažejo v Ljubljani, pričajo, da bo poteklo še mnogo časa, preden se vsaj na zunaj zacelijo rane, ki nam jih je zadala ta elementarna katastrofa. Toda, tudi ko bodo poslopja zgrajena, rane še ne bodo zaceljene, zakaj dolgovi, s katerimi so si prizadeti morali pomagati, so uprav ogromni in provzročujejo ponesrečenim velike in opravičene skrbi. Velika je bila pomoč, katero je ob tej priliki skazila država ponesrečenim, hvala ji lepa zato, vender, kakor sedaj kažejo nasledki, ta podpora ni bila v nobeni primeri s škodo, katero je prizadel potres Ljubljani in deželi. Hvaležni smo zato našim državnim poslancem dr. S u s t e r š i č u in tovarišem, da so s posebnim nujnim predlogom v drž. zboru opozorili vlado na naše razdejane denarne razmere, ter se trudijo, da bi z uknjiženjem triob-restnega posojila pred brezobrestnim povišali kredit poškodovanim prosilcem, da dobe vsaj nekaj posojila po znižani obrestni meri. Trdno se nadejamo, da bo zbornica uvaževala razloge naših poslancev in njih predloge podpirala. Mej hišami, ki so vsled potresa veliko trpele, je tudi dom katoliške družbe, ki se je moral po uradnem ukazu podreti ter ga treba na novo zgraditi s samimi dolgovi. Podpora in brezobrestno posojilo, katero je družba dobila v ta namen, ne pokrije niti tretjine stroškov za novo zgradbo in ker je bilo že poprej na hiši okolu 16.000 gld. dolga, zato je jasno, s kakim strahom da je odbor pričel graditi novo poslopje, čegar temeljni kamen, kakor smo sporočili, je bil položen minuli ponedeljek. Neobhodno pa potrebujemo v Ljubljani doma s prostorno dvorano, kjer se bo sredotočilo in razvijalo naše društveno življenje, kjer bomo mogli prirejati shode in kjer bo tudi središče za zbiranje naših somišljenikov, kader pridejo v Ljubljano. — Zato prosimo prav iskreno vse svoje prijatelje, naj po svojih močeh zbirajo darove za zgradbo katoliškega doma v Ljubljani, ker sicer je nemogoče, da bi bil kedaj ta dom v resnici naš, to je brez dolgov. Darove v ta namen hvaležno vsprejema predsednik katoliške družbe kanonik Ivan S u š n i k in uredništvo našega lista. Tudi letos se bo obhajala zaobljubljena procesija ljubljanskega mesta, in sicer se bo vršila cerkvena slovesnost na prostoru pred uršulinsko cerkvijo. Želeti pa bi bilo, da bi tudi sicer Ljubljana v javnosti kazala svoje krščansko lice. Zal pa, da imamo uprav za nasprotno postopanje dokazov dovolj, vzlasti nas boli, da se je kakor nekak odgovor na potresno katastrofo v minulih mesecih tudi v Ljubljani pozakonila nenravnost s tako zvano hišo vstrpnosti. Ob spomina na drugo obletnico potresa nam je to najžalostnejši dokaz, kako malo smisla imajo odločujoči faktorji za izredna znamenja srda božjega. Nekako zadostilo zato nam je današnje skupno sv. obhajilo ljubljanskih krščanskih mož, ki so ravno na to obletnico tako sijajno pokazali svoje versko prepričanje. Želimo le, da bi se to prepričanje vedno množilo in vtrjevalo, ker potem se bo tudi javno lice naši Ljubljani kmalu zlepšalo. Politični pregled. V Ljubljani, 14. aprila. Državni zbor se snide, kakor je sedaj definitivno določeno, 28. aprila, to je drugo sredo po Veliki noči. Poslanska zbornica bo najpreje obravnavala razne nujne predloge, nadalje je na dnevnem redu prvo branje čekovnega zakona, trgovinske pogodbe z Bolgarijo ter načrt zakona glede začasne oprostitve hišnorazrednega davka za prezidave v mestnem okolišu celovškem. Dotična vabila za prvo sejo so državni poslanci ravnokar prejeli. Mej nujnimi predlogi, ki so se z dovoljenjem predlagateljev odložili za prvo sejo po praznikih, je omeniti nadalje tudi piedloga posl. dr. Susteršiča glede pre-naredbe zakona o dovolitvi triodstotnih posojil za hišne posestnike na Kranjskem, nadalje posl. dr. Russa glede odprave časniškega koleka in uvedbe slobodne kolportaže, konečno predloga posl. Lorbera glede tako zvane železne ceste. Vseh inicijativnih predlogov se je v prvih sejah vložilo 65 ter nič manj ko 54 interpelacij. Ta kopica deloma zelo važnih stvari, ki bodo dale povod več ali manj dolgotrajnim razpravam, ne bo tako naglo rešena, kakor si morda domnevajo vodeči faktorji, ki že objavljajo nadaljne točke dnevnega reda. Gališke volitve, s katerimi se je precej časa pečala poslanska zbornica in ki bodo še prišle na dnevni red, so sedaj predmet, s katerim se peča legitimacijski odsek. Želeti je, da bi ta odsek v najkrajšem času rešil svojo ne lahko nalogo in izrekel razsodbo. Soditi ne more ne vlada in tudi ne večina poljskega kluba, kajti oba igrata v tej igri vlego zatožencev. Toda tudi ekstremni elementi ne smejo biti sodniki, ker so sami krivi raznih prestopkov. Odločuje naj torej komisija, odločuje naj parlament. Gradiva v to svrho gotovo ne bode manjkalo , in ako ee zaslišijo še mnogoštevilno navedene priče, se bode gotovo dosegla popolno nepristranska sodba. Poljski listi, ki se pečajo s tem , predmetom, se zelo hudujejo nad socijalnimi demokrati, posebno nad posl. Daszynskim, ker je v poslanski zbornici tako očrnil sedaj vladajoče gališke razmere. Nikakor se ne more trditi, da je govoril zagovornik poljskih socijalistov popolno resnico, vender pa je napravil njegov govor na poslance velik utis, ker je odkril svetu marsikaj, o čemur dosedaj ni imel izven Poljakov nihče niti najmanjega pojma. Socijalietično gibanje v Strmiji zavzema vedno večje meje in bati se je, da poplavi ne samo to pokrajino, marveč vso Slavonijo ter tudi Hrvatsko. Socijalistični agitatorji, mej njimi po-sebno neki Ancel in urednik socijalističnega lista „Sloboda" stavec Lapuh, hujskata neprestano kmečko prebivalstvo in raztrošata kupoma vsakovrstne brošure. Oba ta dva „proroka" ima oblastvo že pod ključem. V dotični zagrebški tiskarni, kjer je v službi urednik Lapuh, se je vršila preiskava, ki pa ni imela nikakega vspeha. Policijskim organom so stavci klicali: „Kar iščete, poskrili smo že pred jednim tednom". Vodja Ancel je pretil preiskovalnemu sodniku : „Ako mene zaprete, uprla se bode cela Sir-mija". Te besede dovolj jasno govore, koliko pristašev ima že revolucijonarna ideja v tem delu Hrvatske. V poslednjih dneh se je pojavilo že več uporov, katere je policija z večjim ali manjšim trudom udušila ter aretovala blizu 200 oseb. Vlada si sedaj vse prizadeva da bi zatrla to nevarno gibanje. Z naredbo dne 9. t. m. je pa ban Khuen-Heder-vary napel druge strune. Izdal je namreč naredbo, da se morajo razpustiti vsa politična društva in klubi, o ustanovitvi novih društev pa razsoja jedino le najvišje oblastvo. S tem je toraj prepovedano vsako združenje na političnem polju. Ban je morda menil s tem popolno zatreti socijalistično gibanje mej prebivalstvom, toda to sredstvo mu bo v tem oziru kaj malo koristilo, mnogo več bo pa škodovalo hrvatskemu narodu, ker mu je s tem onemogočeno tudi združevanje na podlagi protisocijalističnih, krščanskih in narodnogospodarskih načel. S tem je najbolj udarjena narodna opozicija, ki se sedaj niti ganiti ne bo smela, in bo torej prosta pot židovsko-mažarskemu navalu. Dogodki na vzhodu. Poslednji napad grških ali makedonskih vsUšev na turške čete ob grški meji je baje napravil na sultana velik utis in v svoji veliki jezi in razburjenosti je poveljniku Edhem-paši brzojavno zapovedal, da mora z armado prekoračiti grško mejo. O tem svojem koraku je obvestil tudi poslanike evropskih velevlastij, na kar se je podal k njemu ruski poslanik Nelidow ter mu pojasnil, da je storil nepremišljen korak, kajti mej napadniki ni bilo rednih grških vojakov, in ga konečno dovedel do tega, da je brzojavno preklical dano povelje in s tem odvalil od sebe značaj napa-dovalca. S tem pa neki ni ustreženo grški armadi, ki baje komaj čaka trenutka, ko se bo udarila s Turčinom. Poleg tega pa silijo grško vlado k naglici tudi zelo neugodne fiuancijelne razmere. Ministerski predsednik Delyannis je, kakor poročajo listi, izjavil, da mora Grška takoj pričeti vojsko, ako se sploh hoče bojevati. Jednako težavno stališče ima vrhovni poveljnik armade, prestolonaslednik Konstantin, ki baje ne bo mogel več brzdati in krotiti častniškega osobja. Turška vlada bi še vedno rada prepričala celo Evropo, da so se prvega napada udeležili tudi redni grški vojaki. Sedaj pa, ko je poslanik Nelidow sam dokazal sultanu, da se ta vest ne potrjuje, očita turška vlada grški, zakaj bolj ne pazi na vstaške čete in jim ne prepove, napadati turSke armade. Prav dobro je odgovoril minister Delyannis poslaniku Assim beyu, ki mu je naznanil to očitanje, da grška vlada ne more zapovedovati vstašem in grška armada ni dolžna varovati turških vojakov in bi bila ravno tako dolžnost turške uprave, da bi pazila na vse, kar se godi okrog njenih vojakov. Sultan in njegova vlada sta seveda že navajena, da sta vedno zavarovana od vseh stranij, in ker se čutita na Kreti dovolj varna, bi rada tako varstvo tudi za armado na grški meji. — S Krete ni došlo v zadnjem času nikako poročilo. Kristijani so dobro „zavarovani", da jih ne morejo Turčini napasti, a se tudi ne morejo ganiti in morajo trpeti veliko lakoto, mej tem ko se Mohamedani lahko svobodno gibljejo in imajo živil v izobilju. Zastopnik krečan-skega odbora se je podal na Kreto, da se prične pogajati z admirali ter jih morda omeči, da sme preskrbeti živeža vsaj popolno mirnim prebivalcem. Njegov trud bo pa najbrž popolno zastonj, ker velevlasti kristijanom skoro gotovo ne bodo ničesar dovolile, dokler ne odide z otoka njihova jedina opora in nada, namreč grško vojaštvo pod poveljništvom polkovnika Vassosa. Glasba. 1. Venite exultemus. XII. Tantum ergo ad IV. vocss inaequales composuit Ign. Hladnik Op. 26. Pr. 50 cr. Labaci. Sumptibus auctoris. Typis I. Blasnik. Posamne številke so različne vrednosti, a trditi se more, da so vse melodije tekstu primerne ; da, nekatere so prav lepe. Skladatelj tu pa tam po svoji navadi bogato harmonizuje, kvartsekst akorde rabi moderno ; na nekterih mestih z glasovi instrumentalno zaropoče. Kvintne paraielke v zunanjih glasovih, kakršne se nahajajo v 6. št. takt 4—5. c—g, f—c ne odobrujemo, da-si se porajajo nad taktnico. Kadi priporočamo delo nadarjenega in jako marljivega skladatelja. 2. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sa-cerdos magnus ad IV voces inaequales composuit Ig. Hladnik Op. 27. Pr. 40 cr. Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis J. Blasnik. Kar smo zgorej o delu 26. trdili, to zamoremo pri tem ponavljati. „Ecce sacerdos" je hvaležno delo bolj melodijoznega značaja in prav zato bo marsikomu posebno ugajalo. St. 2 bi bila najboljša, ako bi ne imela obrabljenega ritma, katerega se je skladatelj v drugih številkah izogibal. 'Delo bedi vrlo priporočeno. 3. Missa in honorem S. Familiae Jesu, Mariae et Joseph. Pro Soprano, Alto et Bariton, organo comitante. Composita et Reverendissimo Domino, Domino Richardo Frank, canonico seniori Capituli Collegiati in Novo Mesto dedicata auetore Ign. Hladnik Op. 28. Pr. part. et 3 voc. 1 fl. Pr. 3 voc. sep. 20 cr. Labaci Sumptibus auctoris. — Typis J. Blasnik. Največ sreče ima skladatelj s svojimi lat. mašami. V daljših skladbah zamore se mu bogati vir fantazije lepo razviti, melodično tok vrediti in v arhitektonični celoti pokazati. Maša ta je vrlo dobra, skoz in skoz melodijozna in prijetno se glaseča; orgle pa prav lepo spremljajo glasove. Ne motimo se, ako trdimo, da je to skladateljevo delo eno izmed najboljših njegovih del, ki se bo samo dovolj priporočalo. 4. Pomladni sen zložil Ign. Hladnik. Hrepenenje po pomladi. (J. Stritar.) Dvospev za Sopran in Alt so spremljavo glasovirja. Op. 30. V mraku. (J. Kostanjevec.) Dvospev za Sopran in Baritom ee spremljavo glasovirja. Op. 31. Pri oknu. Dvospev za Sopran in Tenor sč spremljavo glasovirja. Op. 32. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk Blasnikov. Cena 1 gld. Prodaja Krajec v Novem mestu. Delo to ni pisano v slogu novošegne konglo-meratike in zato je sitno ga prav oceniti. Nočemo biti starokopitneži in radi pripoznamo novejše glasbene napore; zajedno pa nikakor ne zametujemo del do sedaj veljavne harmonike. Veličastna Hayd-nova ces. pesem n. pr. postopa največ v toniki in dominanti, a nikomur ne pade na um, da bi jo za-to grajal. — Napomnjeno delo je torej pisano še po starem pripoznanem načinu. 1. št. je romanca ; zato pa ima v spremljevanju mnogo glasbenih olepšav. Pevski glasovi se v vseh teh na-pevih čedno menjujejo, v skupnosti pa lepoglaseče postopajo. Spremljevanje ni posebno lahko; spretna roka pa bo basovi tok veljavno izvedla. Očitno je, da je skladatelj v vseh glasbenih strokah doma; zato pa delo kot nekakšno kamorno glasbo radi priporočamo čitalnicam, pevskim društvom in dile-tantom. Fajgelj. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. aprila. (Prevzvišenemu knezonadSkofn goriškemu) dr. Al. Z o r n u se je bolezen nekoliko polajšala, vendar mu ne bo mogoče izvrševati cerkvenih opravil velikega tedna. (Železnica čez Ture in Bohinj.) Kakor poroča „Beichswehr", seSli so se 9. t. m. pri železničnem ministerstvu zastopniki vseh drugih pri tem intere-sovanih ministrov, da se posvetujejo o načrtu zakona za zgradbo železnice čez Ture in Bohinj. Na podlagi teh posvetovanj skliče se še jedenkrat seja teh zastopnikov. Ni pa vsled mnogih nujnih predlogov, izročenih državni zbornici misliti, da bi se ta načrt zakona že v bližnji prihodnosti predložil državnemu zboru. Troški za to železnično zgradbo so proračunjeni s svoto nad 60 milijonov gld. (Agitacija za mestne volitve.) Magistratni sluga Jeločnik je zvest služabnik svojih gospodov na magistratu, zato je tudi vsako leto pridno na nogah za pooblastili. Tudi letos brusi pete okoli volilk po mestu. Sicer ni lepo, da gospodje na magistratu rabijo svoje služabnike za agitacijo, ker imajo sluge druzega posla dovolj, vender bi mi nič ne imeli proti Jeločniku, ako bi on ne trosil laži j okrog pri svoji agitaciji. Ta mož zabavlja pri tej agitaciji tudi zoper škofa. Tako je prišel k neki volilki ter ji rekel: Ali veste zakaj ne gre letos procesija, obljubljena vsled potresa, na Priškovec? Skoda je škofove deteljice! — To, sluga Jeločnik, je ostudna laž, kajti, da gre letos procesija pred nunsko cerkev in ne na Friškovec, zato so škofa prosili mestni župniki in je obljuba tudi tako storjena, da gre vsako leto v drugo ljubljansko cerkev. Nadalje ve sluga Jeločnik, da je škofijsko zemljišče na Friškovcu v najemu, torej bi se ne pohodila nobena škofova deteljica, ako bi se tudi vsi Ljubljančani oudi zbrali. — Ta dogodek je značilen, ker kaže, s kakim sleparstvom se hujska ljudstvo zoper škofa; značilno je tudi, da se s tem rokovnjaštvom pečajo magistratni sluge pri agitaciji za volitev. (Slovenski vojaki na Kreti.) Prijatelj našega lista nam je dal na razpolago pismo z dne 5. t. m. sorodnika-vojaka 87. pešpolka, ki biva sedaj na Kreti in piše mej drugim tudi nastopno: — Srečno smo dospeli v Kanejo. Vozili smo se 4 dni in 4 noči. Bolni smo bili vsi, ker nismo bili navajeni vožnje po morju. Vihar nam je nagajal dva dni. Ko smo dospeli na suho, so nas pozdravljali vojaki iz cele Evrope, kajti iz vsake države je tu po jeden bataljon vojakov. Do sedaj še ni bilo nobenega boja, toda pričakujemo pa vsak dan, da se bomo udarili s sovražnikom. Življenja si nikdar nismo svesti, kajti patrolirati moramo po cele noči. — V mestu vlada sama tuga. Pol mesta so vstaši že razdjali in požgali ; veliko ljudij je zgorelo in mnogo jih je še sedaj pod razvalinami. Vročina je neznosna, ker smo tako daleč na jugu, po ulicah pa grozen smrad, ker je vse požgano. Naša (7.) stotnija je najbolj v nevarnosti, ostale so v mestu Suda, ki je od Kaneje štiri ure oddaljeno. Draginja je velika. V mestu vidimo same Turke, ker so vse Grke že zapodili iz njega. Turek je sila lakomen in, dasiravno smo mu prišli na pomoč, nam niti vode ne privošči zastonj. Ako kaj kupimo od Tur.ka, smo vedno ogoljufani. Godi se nam slabo ; lakoto in žejo trpimo, da se Bogu usmili. — Včeraj, tiho nedeljo, smo ob 3. zjutraj čuli „alarm" in smo nato odpotovali v hribe. Hodili smo celi dan in celo noč za sovražnikom in bili bi se že radi udarili ž njim, toda ne upa si blizu, kajti pokazala mu je že vojna ladija „Marija Terezija", kaj da znamo mi avstrijski vojaki. Pa, kaj bodo napravili sovražniki, ki so večinoma samo slabo oboroženi in neizurjeni kmetje. Vedite namreč, da je nastal upor, Grki so se bili uprli Turkom in jim požgali pol mesta. Štirideset dnij (!) je gorelo mesto in še sedaj, ko smo došli mi, je gorelo po malem. — Nastanili so nas v šoli, ki sedaj seveda ni več šola, ker je vse pobegnilo in le še Turek gospodari. Sem pa tje je videti kakega zamorca ali zamorko, ki ne skriva tako svojega obraza, kakor pa Turkinja. Povedati imam še marsikaj, toda sedaj moram zopet na patroljo. Ako mi Bog ohrani življenje in zdravje, povem Vam, ko se vrnem v milo slovensko domovino. (Konference za moške.) [Sedmi govor.] Najlepša, najstarejša, najbolj častitljiva in najbolj imenitna človeška naprava je družina. Kako rad se spominja človek rojstnega doma, kako rad hiše, kjer mu je tekla zibel, koder so mu minevali najlepši dnevi, koder ga je učila mati v domačem jeziku moliti: človeku je najprijetnejši spomin spomin na družino. Pregledali smo dosedaj, kaj da vse vera stori človeku kot poeamniku, kaj stori državi, in da- nes poglejmo, kaj družini. Družina sloni na treh temeljih, sama pa je najtrdnejši temelj države in cerkve, ki sta prav za prav le veliki družini. Ka-koršna pa je družina, taka tudi cerkev in država, od družine zavisi vse javno življenje. Družina pa stopi v dej, če se mož in žena zvežeta v zakonu. Zakon, kakor smo že včeraj omenili, je najsvetejša, najtesnejša, najvzvišenejša pogodba, in sicer po vzoru, po namenu, po sredstvih. Bog sam je postavil zakon; namen mu je, obljuditi nebesa, in da se more to redoma in v svetosti vršiti, povzdignil je Bog zakon v zakrament. Vsaka pogodba se da razrušiti, ako oba udeleženca privolita, a zakonska pogodba se ne da celo življenje razrušiti. Iu ker je zakon zakrament, zato spada po vsej pravici in v celem obsegu v področje cerkveno, a ne v področje državno, ki naj k večjemu pri doti ima svojo besedo, ki naj konstatuje legitimnost zakonskih posledic. Zakon je zakrament, tega ne izgubimo iz očij, zakon ustanovi družino, ki je prvi temelj vse človeške družbe. Zato pa oni, ki stopajo v zakon, morajo paziti na trojni temelj zakona, če hočejo, da je zakon sklenjen v nebesih, kakor pravimo. Ta trojni temelj je: mo<»-otllii n m vzhodu. Carigrad, 14. aprila. Včeraj seje ministerski svet sešel k izredni seji ter sklenil Grški napovedati vojsko, ako bi Grki še napadali Turško armado. Ministerski svet je tudi dal navodilo za prodiranje. Carigrad, 13. aprila. O zadnjih dogodkih na meji se poroča: Vstaške čete so napadle turško armado na treh krajih 60 km dolge meje mej Dessikato in Mecovem. Na-padovalci so pridrli čez gorovje Pindos, Spilos in Chassia. Na nekaterih krajih so se ponavljali boji še v soboto. Turki so izgubili jednega moža, izguba nasprotnikov je pa mnogo večja. Jednega častnika in sedemnajst mož so Turki vjeli. Carigrad, 13. aprila. Na turški strani se pričakuje novih napadov. Poveljnik Edhem-paša se posvetuje z višjimi častniki. Getinje, 14. aprila. Mej kristjani in Mo-hamedani so se pojavili nemiri. Albanci se zbirajo na raznih krajih. Oblastva so vsa zaprta v trdnjavah. Kaneja, 14. aprila. „Agence Havas" poroča: Turška prevozna ladija je dovedla v Kissamo 50 vojakov, ki so namenjeni za pomnožitev v pristanišču. Povodom izkrcanja so vstaši streljali nanje, Turkom se je pa po posredovanju evropskih topov posrečilo dospeti v pristan. Osvoboditev turških družin je še nemogoča. Atene, 14. aprila. Vest o nameravanem odstopu ministerskega predsednika Delyan-niasa se dosedaj še ne potrjuje. Carigrad, 14. aprila. Edhem-paša je prejel strogo naročilo, naj za sedaj vztraja v defenzivi ter odzove vse turške čete, ki so prekoračile mejo. Pričakuje se odgovor velevlastij na komunike turške vlade. S tem se bo odločilo, ali navstane vojska ali ne, ako se kaj izvanrednega ne pripeti. Carigrad, 14. aprila. Turki so izgubili minuli petek in soboto 210 mož. Turške čete so zasledovale vstaše tudi čez mejo. London, 14. aprila. „Times" poroča iz Aten: Ministerski predsednik Delyannis je izjavil, da bi bila vlada prisiljena storiti odločilen korak, ko bi ne bile vstaške čete prodrle v Turčijo (?). Grška ne more dalje časa vzdrževati 80.000 na vojsko pripravljenih mož. Atene, 14. aprila. Najnovejša poročila zagotavljajo, da se nahaja postojanka Bal-tino v posesti vstašev, ki so prebili boj v bližini Gravene. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi Srna, bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta. vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 32 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-4 2 Melusine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz uet. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga (13) 1 lekarna M. Leustek v Ljubljani, Besi jeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v LJubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provincijal brat Emanuel Leltner. 232 100—6 nadzdravnik. Umrli eo: 11. aprila. Marija Vodnik, kramarica, 38 let, Pred škofijo št. 20, lubercul. pulm. 12. aprila. Marija Pichler, zasebnica, 91 let 2 meseca, Mestni trg S, marasmus senilis. 12. aprila. Jakob Japelj, kajžarja sin, 10 dni, Črna Vas št. 54, življenjska slabost. 13. aprila. Ana Bohinec, zasebnica, 50 let, Dunajska cesta 15. V bolnišnici: 8. aprila. Gregor Gorse, mesarski pomoJnik 31 let, jetika. — Josip Gustinčič, dninar, 60 let, apoplexia cerebri. 9. aprila. Ivan Brenčič, krovec, 59 let, emphis. pulm. — Mihael Herbist, delavec, 49 let, tubercul. pulm. — Marij» Setnikar, delavka, 42 let, tubercul. pulm. 10. aprila. Pavlina Pavlin, pisarja hči, 18 mesecev, di-phteritis larvng, — Jakob Jevševar, hlapec, 46 let, neoplilosma. 11. aprila. Terezija Molek, gostija, 75 lit, ostarelost. Meteorologidno porodilo. S o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo i! i E> 13 9. zvečer 735-6 10-0 sl. jug del. oblač. 14 7. zjutraj 2. popol. 737 2 7370 9-4 17-7 sl. jzah. sr. jzah. del. jasno pol oblačno 0-6 Razpis službe. Na naši štirirazredoi deški ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje učiteljeva služba s 600 gld. letne plače in z a/3 doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Plača se povikša, ko bi bili učni v.-pehi po tem. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti. Postavno opremljene prošnje naj se do dne 15. majnika t. 1. dopošljejo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dnd 8. aprla 1897. v novi hiši v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27 vsako z dvema sobama, kabinetom, kuhinjo, kletjo i. dr., prav primerno za 66. gg. duhovnike, ker je lep vrt za izprehajanje na razpolago, oddajo ee za meseo avgust. V isti hiši odda se tudi prostor za prodajalnico. V poslopju na dvorli6u pa se odda ve6je stanovanje s tremi velikimi sobami, kuhinjo ln lepimi podstrešnimi sobami. Natančneje poizve se pri lastniku. 268 3—2 irulte, prazne in z razno vsebino, križ«, palice za sprehod, popotne jerbase, vozičke za otroke P priporoča raznovrstno izdelane in prav v ceno Fr. Stampfel, 24810 v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. имиаиидидg—имгад—ивваииу Pripraven, lahek, pol krit kolese je na prodaj. na deželi. Ij Poraben osobito za gg. župnike 255 3-3 Natančneje pove upravništvo „Slovenca". ™ odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-13 ~ dr. Christolf-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Fre6aat. duhovš61nl, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr. ved monitrano, kellhov, sve6nlkov, kandelabrov za vellkono6ne aveče, lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Lcop. Tratnik, 153 20—6 pasar - srebrar, _Sv. Petra cesta štev. 27. Prod& se še malo rabljeno in popolnoma dobro ohranjeno pnevmatično kolo. 271 5-1 Kje, pote upravništvo „Slovemca" ЗМГ Išče se prodajalec, dobro izvežban v špecerijski stroki. — Plača in kavcija po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 259 3—3 DR M. PIRC uljtitliio naznanja, daje otvoril svojo jjjj odvetniško pisarno Ij v Ljubljani, v Gosposkih ulicah štev. LJj I. nadstropje - — - — — — — — -ТГЛ Odda se takoj v najem prostorna kovačnica tik c-este na dva ognja z vsem orodjem. — Več pove Valentin Flander v Železnikih. 264 3—3 Koverte s firmo priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. 261 3-2 Mfllih MjUUlJOl «s- «sr I. kranjski laneno-oljnati flrnež Ж. kranjsko čisto laneno olje. gieeativ-firnei (sušile) priporoča najceneje 59 104-36 A6otf dCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. Razglas. Z dnem 1. januvarija 1898. leta stopi v veljavo zakon z dn<5 25. oktobra 1896, dr i. zak. štev. 220 o direktnih personalnih davkih, glasom katerega je plačevati tudi od obresti hranilničnih vlog prihodninski davek (Rentensteuer) z l1/, Hranilnice imajo dolžnost, da odtegnejo ta davek od obresti pri izplačevanju, če se pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnem pripisovanju k glavnici, in da ga odvedejo davčnemu uradu. Vsakemu, ki ima pri hranilnici n. pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih na leto 4 gld; — kr. se mora toraj odtegn;ti na prihodninskem davku . . — , 06 , tako da bi prejel le...........3 gld. 94 kr. Ce bo pa ukazano, plačevati od pribedninskega davka tudi deželne in občinske naklade, ostalo bi vložitelju od 4% obresti samo približno 3 gld. 90 kr. Z ozirom na to je društvo kranjske hranilnice, da se ujednovi poslovanje, sklenilo prevzeti v samoplaeevanje prihodninski davek in nauj morda pripadajoče občinske in deželne doklade, zato pa obrestno mero za hranilne vloge ■ 10 o znižati. Vležitelj bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene s 4%, a bi moral sam od njih plačevati prihodninski davek z dokladami vred. Vodstvo kranjske hranilnice. Ljubljana, dne 30. marca 1897. ШВ Dunajska borza. Dn6 14. aprila. Skapni driavni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. tO mark............ 80 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci........ 0. kr. cekini........... 101 gld. -- kr. 101 , 05 . 122 „ 65 . 101 . 05 121 , 70 . 99 . 26 . 348 , 25 . 119 . 50 _ 58 , 62'„ . 11 . 73 , 9 . 51 '/s 45 . 15 . 5 „ 65 . Dno 13. aprila. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 * državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke L 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . n , južne železnice 3% . , , južne železnice 5% . . , dolenjskih ieleznic 4Ц 154 gid. — 155 25 189 — 99 35 138 40 126 50 108 — 112 50 98 75 99 80 174 ■ 65 127 30 99 it 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 4 % srečke dunav. parobr. drulbe, 100 gld. 146 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........21 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 149 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 372 Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . 76 Dunajskih lokal, železnic delniška druiba . — Montanska družba avstr. plan.....80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 Papirnih rubljev 100........127 kr. 40 25 76 50 25 50 __Nakup ln prodaja _ nakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. K a l a n t n & izvršitev narodll na boril. Menjarnična delniška družba „H E B C V B« «olIzBils it 10 Dunaj, Ririahilfirstrasii 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in ftnanftnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaei|*klh vrednestalh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti Bf* naloženih (jlaTiilo.