Lete XIII. Štev. 117 TELEFON, UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POŠTNI C E K O V N t RAČUN U.409 Maribor, sreda 24. maja.1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 diu, dostavljen na dom 16 din, tujina 80 din Cena din 1-— London pred odločitvijo Po soglasnosti poročil bo predložil danes lord Halifax angleški viadi v odobritev kompromisni načrt sporazuma s sovjetsko Rusijo — Optimistična Bonnetova izjava — Rušila ne zapusti demokracij — Odločen demanti iz Moskve Zapiski General Gajda V češkem protektoratu 50 nastali zadnje dni resni spori okoli vprašanja vlade in vladne stranke. Nesoglasja so se pojavila zlasti med vodjo čeških fašistov generalom Gajdo, predsednikom dr. Hacho ŽENEVA, 34. maja. Francoski zunanji minister Boraiet in angleški zunanji minister Halifax sta sinoči odpotovala iz Ženeve. Na dobro poučenem mestu so tu prepričani, da bo v najkrajšem času dosežen popoln sporazum med Anglijo in Rusijo in da se bo Rusija zadovoljila s pogodbo v obliki skupne izjave, s katero se Anglija ln Francila obvezujeta, da garantirata nedotakljivost sovjetskega ozemlja v primeru napada ali pomoči napadenim. Lord Halifax bo na današnji seji angleške vlade v Londonu predložil v odobritev ta načrt, ki ga ie prinesel lz Ženeve. Ako vlada načrt sprejme, bo Rusija opustila vse druge zahteve. Zdi se, da je podpis nemško-italljanskega pakta močno vplival na pospešitev angleško-fran-cosko-ruskega sporazuma. Posebne napore pa je v tej smeri razvil francoski zunanji minister Bonnet. BONNETOVA IZJAVA PARIZ, 24. maja. »Parls Solr« objavlja izjavo, ki jo je dal zunanji minister Bonnet ob vrnitvi v Pariz njegovemu poro-čevalcu in v kateri je dejal: »Po dolgih razgovorih, ki sem jih imel v 2eaevi z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom in sovjetskim londonskim veleposlanikom Majskim sem se zatrdno prepričal, da bodo pogajanja med Veliko Britanijo, Francijo In sovjetsko Rusijo kmalu končana. Kar se tiče Francije, ki je že vezana s irancosko-ruskim paktom, bo predstavljal ta sporazum le utrditev njenega sistema varnostL« INFORMACIJE FRANCOSKEGA TISKA PARIZ, 24. maja. Današnji jutrnii pa- riški listi poročajo, da so razgovori med lordom Hallfaxom, Bonnetom In Majskim v Ženevi včeraj že toliko napredovali, da sta bila k njim pritegnjena tudi poljski delegat Komarnicki, ki je prejel nove in-strukcije svoje vlade, katere je sporočila v Ženevo takoj po odločitvi glede sporočil, ki jih je prinesel z letalom s seboj iz Londona tamkajšnji poljski poslanik, ter generalni tajnik romunskega zunanjega ministrstva, ki ie nalašč zato včeraj prispel Iz Bukarešte v Ženevo. S tem so odstranjeni še zadnji pomisleki poljske In romunske vlade. Prav tako je bil glede zahteve ruske vlade po garancijah Anglije in Franclje baltskim državam, dosežen kompromis v tem, da prejme taki garan- ciji, kot najvažnejša, le Litva. Lord Ha-lifax, ki je zadnja dva dneva sam tudi zelo veliko pripomogel, da so se vsa ta stališča vskladila, je včeraj ponesel s seboj z letalom v London že definitivni tekst angleško-ruske pogodbe, tako da ga bo današnja kabinetna seja v Londonu že lahko v celoti odobrila in ga tako) sporočila Moskvi, ki bo — po trdnem prepričanju v vseh diplomatskih krogih — takoj pozitivno odgovorila, da bo za. mogel podati Chamberlain na jutrišnjem zadnjem zasedanju angleškega parlamen. ta pred blnkoštmi že odločilno izjavo. GLASOVI IZ MOSKVE MOSKVA, 24. maja. Reuter poroča, da ie dalo včeraj sovjetsko vojno mlnistr stvo razdeliti med ljudstvo v več milijonih izvodih natisnjeno brošuro z naslovom »Ml demokracij v vojni ne bomo zapustili«. Vojni strokovnjaki se bavijo v brošuri podrobno z vprašanjem vojne t ed Anglijo, Francijo in Rusijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani. Tu se tudi odločno demantirajo vse v evropskem in drugem tisku razširjene vesti o nekih pogajanjih med Rusijo in Nemčijo, Takih pogajanj ni in so le zlobna izmišljotina za zavajanje javnega mnenja. Ruska letalska senzacija Letalske va|e v stratosferi — Polet od Severnega do Črnega morja, bombardiranje obale in vrnitev brei pristanka MOSKVA, 24. maja. Reuter poroča, da so se vršile včeraj v Rusiji velike letalske vaje v stratosferi. Tudi bombniki so se dvignili v tako višino, kakršne te vrste letala še nikoli niso dosegla. Vaje so se raztegale od severne do južne Rusije. Več eskadrilj bombnikov se je dvignilo na obalah Severnega morja v stratosfero ter poletelo z nesluteno brzino do črnega morja, kjer so izvršile več bombnih napadov na dozdevnega sovražnika. Po bombardiranju ob črnem morju so se vrnile eskadrilje po stratosferi zopet k Severnemu morju. Sovjetski vojaški pilot Kokinaki je ob tej priliki izjavil, da more z letalom, s katerim je nedavno preletel ocean, leteti naravnost do vsake evropske in azijske prestolnice, jo bombardirati in se1 nato brez pristanka vrniti skozi stratosfero v Rusijo. Uspehi včerajšnjih vaj so vzbudili v Rusiji in po vsem svetu ogromno pozornost. ska v ničemer ne spremeni, visokemu komisarju Burckhardu je pa naročil, naj se v zvezi z incidenti takoj vrne v Gdansk, da pošlje Z. n. svojo poročilo. Končno je bil ponovno na vrsti kitajsko-japonski spor. Generalni tajnik Avenol je pa poročal o varčevalnih ukrepih tajni štva In skorajšnji ukinitvi 87 uradniških mest. S tem je zasedanje končano. Nesreča podmornice št. 191 PRI VAJAH SE JE VČERAJ POKVARILA AMERIŠKA PODMORNICA ŠT. 191 IN SE POGREZNILA NA DNO VVASHlNGTON, 24. maja. Pri včerajšnjih potapljalnih vajah ameriških podmornic ie ostala podmornica št. 191 več ko eno uro dalje pod gladino, kakor le bilo predpisano. Ker je tudi potem ni bilo n, površje, je odplula na določeno mesto druga podmornica, ki je kmalu našla na gladini rdečo bojo, kakršne spuste podmornioe v primeru nevarnosti. Potom telefonskega stika je javila posadka potopljen? podmornice, da je za časa vaj NAGLI REŠEVALNI UKREPI vdrla v strojni oddelek voda In povzro čila, da se ie pričela podmornica vedno bolj pogrezati ln leži tedaj že na dnu morja. Posadka 60 mož je živa In zraka ima tudi še za dva dni na razpolago. Alarmirana je bila takoj admlraHteta v Wa' shlngtonu, ki je poslala z letalom na po moč 12 izkušenih potapljačev za velike globine. Na pomoč so odhitele tudi reše. valne ladje. Seja sveta Zveze narodov HALIFAXOV IN BONNETOV GOVOR O BODOČNOSTI ŽENEVSKE USTANOVE - POLOŽAJ GDANSKA SE NE SI REMENI ŽENEVA, 24. maja. Na včerajšnji javni seji Zveze narodov sta očrtala Bonnet in Halifax mednarodni položaj. Hallfax je doja!, da je vodilo od septembrske krize angleško politiko načelo odpora proti zavojevanima. Čeprav je nasprotna politika ženevsko ustanovo zelo oslabila, so vendar njeni Ideali tako visoki, da ji bodo prej ali slej omogočili novo vstajenje. Enako je naglasil Bonnet, da sila ne bo mogla zlomiti ciljev Zveze narodov, ki so: varnost, sodelovanje In mir. Vsa Ev. ropa stoji pred dilemo: nadvladje ali so-vladie? Naloga miroljubnih narodov je, da se doseže drugi imenovani cilj. Svet Z. n, je nato sklenil, da se statut Gdan- Tajne klavzule milanskega pakta TOKIO, 24. maja. Dasi v japonskih diplomatskih krogih ne zanikajo, da orno goča čl. 6* milanskega pakta tudi pristop Japonske, so vendar govorice, ki so bile razširjene te dni v Berlinu ln Rimu o pristopu Japonske k temu paktu, vsaj za enkrat preuranjene. Japonski listi pa poročajo v zvezi s poročili iz Berlina, da vsebuje nemško-italijanskl pakt tudi tajne klavzule, ki se nanašajo na italijanske aspiracije nasproti Franciji in nemške nasproti Poljski. BERLIN, 24. maja. Včeraj je italijanski minister grof Clano odpotoval iz Berlina v Rim. Državni kancelar Hitler, k! M se moral proti večeru odpeljati v Obersalz-berg, je nenadoma odložil svoj odhod ter sinoči sprejel vrhovne poveljnike kopne-nih, pomorskih in zračnih sil. Palestinska debata v Londonu LONDON, 24. maja. Včeraj Je bila zaključena palestinska debata v parlamentu. Vladno politiko sta ostro kritizirala Herbert Morrison in Winston Churchill, ki sta tudi glasovala proti vladi, češ, da Bela knjiga nikakor ni v skladu z Bal-fourjevo deklaracijo. Za vlado Je glasovalo 268 poslancev, proti pa 179. Spretni njevalni predlog opozicije je bil zavrnjen z 218 proti 181 glasovom. Zgornja zbornica Je vladno politiko v Palestini soglas no odobrila. Vremenska napoved. Deloma oblačno. Le tu in tam morda manjše padavine Topleje. Mestoma vetrovno. in voditeljem enotne stranke Hrubim. General Gajda je poslal dr. Hachi pismo, v katerem zahteva takojšnjo rekonstrukcijo vlade, sprejetje židovskega zakona in dovoljenje, da se fašistično gibanje spremeni v legalno politično stranko. Včeraj so se zato pojavile vesti, da bo vlada rekonstruirana in da bo Gajda postal notranji minister. General Gajda je skrivnostna osebnost. Po rodu je baje Črnogorec ali Dalmatinec. Prvič se je pojavil v ospredju kot češki legionar v Rusiji in postal celo general, dasi mnogi dvomijo v njegovo kvalifikacijo. Tudi v ČSR je igral veliko vlogo, bil pa je pozneje degradiran, a lani spet rehabilitiran. Pred leti je ustanovil češke fašiste, ki se pa niso mogli razviti. V novih razmerah stopa zopet v ospredje in skuša razširiti češki fašizem v vodilno gibanje. Mir in svoboda neločljiva - Brez svobode ne more biti trajnega miru, brez miru pa tudi ne trajne svobode. Mir in svoboda se javljata večkrat skupaj, ne moreta pa biti dolgo ločena! je dejal kralj Jurij VI. pred spomenikom padlim v Ottavvi. Angleži in nemikl izvoz Nemške oblasti so zaradi deviznih tež-koč naročile prodajalcem dovoljenih tujih listov, na) zmanjšajo število listov, Id pridejo v poštev za prodajo. Pri tem so najbolj prizadeti angleški listi, ker Je Anglija v letošnjih prvih treh mesecih kupila v veliki Nemčiji blaga samo za 79 milijonov mark, dočim je lani v istem času kupila v Nemčiji brez Avstrije in Sudetov za 99 milijonov mark blaga. Novi poklici čeiklh častnikov Nekaj častnikov Iz bivše češkoslovaške vojske bo sprejetih v novo obrambno formacijo, ki bo štela 7.000 do 10.000 mož, ostali pa bodo zaposleni v novi komisiji za kontrolo cen. Sedem generalov in večje število drugih častnikov sodeluje pri agrikulturnih tečajih. Okoli 500 čeških častnikov pa je ušlo na Poljsko in bodo sojeni po nemških zakonih, če se vrnejo, ker se smatra vpis v tujo vojsk« za zločin proti nemški državi. Tendence madžarskega radia Budimpeštanski radio z oddajo v slovaškem jeziku neprestano razširja vesti o lakoti, tatvinah in drugih temnih zadevah iz Slovaške. Zunanji minister Czaky je obetal Slovakom, da se bo potrudil za dobre sosedne odnošaje med obema državama. Ce je Slovaška lačna In siromašna, čemu torej tako silijo Madžari vanjo, se sprašujejo Slovaki In zakaj be-že preko meje v Slovaško vojaki, če se jim na Madžarskem tako dobro godi (»Slovak Press«) Demobilizacija v Španiji NEMŠKI IN ITALIJANSKI PROSTOVOLJCI BODO DO KONCA MAJA ŽE VSI ZAPUSTILI ŠPANIJO - FRANCO OBDRŽI POD OROŽJEM LE 300.000 MOŽ Maribor, 24. maja. Politična in vojaška zvezna pogodba, ki je bila v ponedeljek dopoldne podpisana v Berlinu med Nemčijo in Italijo, predstavlja prvi ideološki blok v Evropi in s tem konec mednarodnega opredeljevanja po izključno neideoloških zreliščih. Ze v uvodu pogodbe je naglašeno, da potrjuje slovenski pakt tesno razmerje med P a c ioTT'd Tri 6-š oci a 11 s t i čno Nemčijo in fašistično Italijo, dalje pa govori Judi izrecno, da sta obe velesili združeni medsebojno v prvi vrsti »z duševno sorodnostjo svojega svetovnega nazora«. Prav tako jasno sta to naglasila v svojih izjavah po podpisu pogodbe nemški zunanji minister pl. Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano. Prvi je med drugim dejal: »To zgodovinsko dejanje pomeni konec razvoja, nastalega iz notranje enakosti siste-m a nacionalsocialistične, in fašistične revolucije, ki je združila oba naroda v čimdalje tesnejšo skupnost interesov in čimdalje globljo medsebojno skupnost.« Drugi je besede prvega potrdil. Prizadevanja zahodnih demokracij, ki so se vsa zadnja leta trudile z vsemi silami in do-prlnašanjem neštetih žrtev, da bi preprečile ideološka zunanjepolitična opredeljevanja, so doživela s tem brodolom. Drug, zelo važen moment: pogodbe je identifikacija življenjskih interesov obeh zaveznic. Ta identifikacija je nastala v prvem zarodku iz dokončnega sankcioniranja sedanje italijansko-nemške meje na Brennerju. To dokazujejo uvodne besede: »...ker je za večne čase skupno določena meja med Nemčijo m Italijo...« »S tem se ie Nemčija slovesno in za vselej odrekla vsaki aspiraciji po iužnotirolskih Nemcih in njihovem ozemlju, ki je bilo po končani svetovni vojni prisojeno Italiji. Prav tako sta se Nemčija in Italija solidarno odrekli vsaki Točeni akciji na drugih evropskih in -iz-venevropskih interesnih področjih, kar 'ylpričuje stavek uvoda, »da se bosta v bodoče ramo ob rami z združenimi močmi zavzemali za zajamčenje svojega življenjskega prostora.« Ta življenjski prostor Je torej določeno razmejen, čeprav v pogodbi sami razmejitev ni označena! S tem so onemogočene v bodoče vse tolikokrat z raznih strani na-glašane možnosti interesnih nesoglasij med Rimom in Berlinom. Zelo značilni so tudi členi same pogodbe. Tako določa prvi, da bosta obe vladi’trajno v medsebojnih stikih, da se vedno sproti medsebojno dogovorita o skupnih interesih in položajih. Ako bi bili skupni interesi podpisnic pogodbe ogroženi po kakršnih koli mednarodnih dogodkih — pravi člen drugi — se bosta takoj zatekli k pogodbi in storili potrebne ukrepe za obrambo svojih interesov. Ako bodo ogroženi varnostni ali drugi interesi le ene podpisnice, ji bo dala druga vso svojo politično in diplomatsko podporo, da se nevarnost odvrne. Če bi se pa v nasprotju z željami in upi podpisnic zgodilo, da bi se ena izmed podpisnic zapletla v vojno s katero drugo ali v več državami, ji bo druga podpisnica po čl. 3. takoj pomagala z vso svojo vojaško močjo na kopnem, na morju in v zraku. V nasprotju z vsemi dosedanjimi podobnimi vojaškimi pogodbami, ki so bile sklenjene v kateri koli vzajemni zvezi po svetovni vojni, italijansko-nem-ška ne govori o »pomoči pred napadom« ali v »primeru neizzvanega napada«, ampak je obveznost pomoči neomejena in veljavna za vse primere, torej tudi za izzvane. T odi to pomeni prvo porušenje povojne tradicije mednarodnih pogodb. Nič manj niso važni nadaljnji členi pogodbe, ki govore o izvajanju pogodbe, eventualni vojni in miru. čl. 4. določa, da bosta Italija in Nemčija že sedaj in v mirni dobi poglobili svoje sodelovanje na vojaškem področju in na področju vojnega gospodarstva. V ta namen bosta ustanovili tudi posebne stalne odbore, ki bodo podrejeni zunanjima ministrstvoma. Po čl. 5. sta se obe podpisnici obvezali, da bosta v primeru vojne sklenili premirje in mir samo v popolnem medsebojnem soglasju. S tem sta se Italija in Nemčija zvezali za vsak primer »naj se zgodi karkoli«, kakor je dejal pl. Ribbentrop v svojem govoru, ali »na življenje in smrt«, kakor so napisali nekateri nemški in italijanski listi. »Nemčija in Italija tvorita sedaj neločljivo enoto. No- MADRID, 24. maja. Vkrcavanje nemških prostovoljcev, ki se vračajo iz Španije v domovino, se razvija v popolnem redu. Ladje, ki odvažajo * prostovoljce, prihajajo v zahodno špansko pristanišče Vigo. V mestu prirejajo velike poslovit-vene slavnosti, ki se jih udeležujejo tudi španski častniki in zastopniki oblastev. Prebivalstvo prireja Nemcem in Nemčiji manifestacije. Istočasno so priplule v Ca- BRUSELJ, 24. maja. Včeraj je prispela v prestolnico Belgije holandska kraljica Viljemina na obisk h kralju Leopoldu. Holandski poslanik je imel ob tej priliki v radiu govor, v katerem je naglasil, da pomeni obisk kraljice Viljemine pri kralju Leopoldu v teh resnih časih akt daljnosežne vrednosti. Obe državi zavzemata do tujine isto stališče, obe se složno borita za neodvisnost in svobodo do zadnjega diha. Zvečer je belgijski kralj priredil na čast holandski kraljici svečano pojedino, ki so se je poleg članov vlade udeležili vsi vidnejši predstavniki belgijskega javnega življenja. Oba vladarja sta iz- bena sila sveta ju ne more ločiti. Nadaljnja važna določila pa so še v čl. 6., ki govori o spoštovanju skupnega razmerja do prijateljskih držav, ter 7., ki določa, da velja ta prva pogodba za dobo 10 let in se nato dogovorno podaljša. Utemeljevanja pogodbe in njenih določil so vsebovana samo v uvodu in v obeh govorih zunanjih ministrov ter go- diz italijanske transportne ladje ter pričele vkrcavati italijanske prostovoljce, ki prihajajo v Cadiz iz raznih delov Španije. Vračanje nemških in italijanskih prostovoljcev bo po splošnih zatrdilih zaključeno že do konca tega meseca. Tudi demobilizacija španskih čet se nadaljuje in bo ostalo pod zastavami za enkrat samo 300.000 mož. menjala prisrčne pozdrave in čestitke z željo, da bi se iskreni odnošaji obeh sosednih držav še bolj poglobili. BRUSELJ, 24. maja. Na svečani večerji, ki jo je sinoči priredil holandski kraljici belgijski kralj, ji je nazdravil, želeč obema kolonialnima imperijema skupno nastopanje pri ohranitvi pridobitev svobodnega duha in pri skupni obrambi. Na njegove besede je odvrnila holandska kraljica, da se zahvaljuje za prisrčen sprejem belgijskega naroda. Oba naroda, belgijski in holandski, sta se odzvala klicu moralne oborožitve. vore razen o »obrambi, življenjskem prostoru, skupnih interesih« itd. še o želji po ohranitvi miru »sredi sveta, polnega nemirov in rušilnega delovanja« ter o »ohranitvi temeljev evropske kulture«. Ti dodatki so bolj ornamentalni in ne tvorijo bistvenih elementov. Pač pa je važna še izjava Ciana, da »stopata s tem Italija in Nemčiia oa čelo Evrope.« -r. Domači zaoisn. Mia ša generac. a JNS V včerajšnjem poročilu o zborovanju mladinske organizacije JNS v Ljubljani se je tiskarski škrat grdo poigral s številkami. Namesto 648 mora pravilno stati, da šteje banovinska organizacija JNS 6486 članov. Minister dr. Spaho o sporazumu Na svečanosti ob priliki začetka gradnje proge na Vrbovško je dr. Spaho v Črnomlju med drugim dejal: »Mi bomo zadevo s sporazumom rešili, ker smo se je iskreno in z najboljšo voljo lotili. Pogajanja so zdaj malo zastala, toda iskrenost na obeh straneh zagotavlja uspeh, po katerem bo tudi naša domovina postala krepka in močna.« (»Jugoslavenski list:«) Študentski prostovoljski bataljon Na iniciativo beograjskih akademikov se je osnoval tamkaj prvi studentski prostovoljski bataljon. Praktične vaje ima vsak četrtek, trikrat na teden je teoretičen pouk. Bataljon bo v kratkem dobil svoje uniforme. Minister Čvrkič o UO V svojem govoru v Novem Sadu je minister Cvrkič naglasil: »Prišel je čas, ko je treba čim manj govoriti, pa več delati. Hrvatsko vprašanje je postalo tako komplicirano že zaradi tega, ker so o njem celih dvajset let govorili razni poklicani in nepoklicani činitelji in ker je cel krog političnih ljudi — kar je treba javno ožigosati — živel na račun razdorov med Srbi in Hrvati. Prvič se je zdaj v naši povojni politiki iskreno pristopilo k reševanju sporazuma s Hrvati in to direktno, brez procedur, ki bi lahko državo zavlekle v vrtinec nepotrebnih političnih borb. Na tem prizadevanju sporazuma s Hrvati se je že mnogo doseglo. Našim političnim nasprotnikom iz Združene opozicije danes lahko rečemo, da so opustili idejo sporazuma, ker se jim je izjalovilo upanje, da bodo preko dr. Mačka prišli na oblast.« (»Obzor«) Legitimacija pred policijo slovenskega Javnega mnenja Naš slovenski človek se čuti domačega samo še kot »somišljenik« in »pristaš«, kot Slovenec nikjer! Le vprašajmo se resno, kje se čuti danes Slovenec kot Slovenec neovirano domačega, ne da bi bil dolžan prej na mizo položiti vse svoje svetovnonazorske in politične karte? Šele ko se je tako legitimiral pred policijo slovenskega javnega mnenja, je smel spregovoriti tudi kot javni narodni delavec. (Catholicus v »Dejanju«). Edinstvo Vojvodine in Sumadije Šumadija in Vojvodina sta se odločno izjavili za duhovno in politično edinstvo, piše »Samouprava«. Naj bo to politikom v opomin, da ne bodo nikoli poskušali razdvojiti ti dve pokrajini, ki sta čvrsto spojeni s skupnimi napori, žrtvami in idejami, da nesebično in požrtvovalno služita veliki Jugoslaviji. Duhovniki in politika Duhovništvo ni ustanovljeno za službo niti državi niti narodnemu gospodarstvu niti omiki niti znanosti. Zmeraj je najbolje, če se ohrani mejna črta med kle-rom in laiki, med Cerkvijo in posvetno duhovščino. Kjer se na to ne gleda, pride prej ali slej do napetosti v škodo Cerkve in ljudstva. Duhovniki smejo in morajo biti tudi narodni delavci, ali zmerom le v drugi vrsti, brez vodstvene odgovornosti in brez profesionalne zaveze. To je področje laikov. Nihče ne more biti isti čas apostol m svetovnjak. (Nadškof Ša* rič v »Katoličkem tjedniku« Št. 17.) »Spoštujte svoj materni Jezik!" »Deutsches Volksblatt« ostro nastopa proti onitn Nemcem v Jugoslaviji, ki še vedno govore madžarski. Ti so pred vojno hodili v madžarske šole, pa se zdaj sramujejo govoriti v rodnem jeziku. Ne uporabljajo niti nemški književni jezik, češ da ni soroden njihovemu. Da bi se z nemškim jezikom, ki jim ne zveni domače, ne osmešili, govore raje povsod madžarski, kakor so že navajeni iz šol... Holandska kraljica v Bruslju VČERAJ JE PRISPELA V BRUSELJ HOLANDSKA KRALJICA VILJEMINA, DA VRNE OBISK BELGIJSKEMU KRALJU LEOPOLDU. Nezgoda kraljice Mary VČERAJ POPOLDNE JE TRČIL NEKI TOVORNI AVTO V VOZ ANGLEŠKE KRALJICE-MATERE, KI JE PA DOBILA LE NENEVARNE POŠKODBE LONDON, 24. maja. Včeraj popoldne je trčil dvorni avtomobil, v katerem se je vozila kraljica mati Mary z dVomo damo, v neki tovorni avto. Udarec je bil tako hud, da je tovorni avto prevrnil kraljičin avtomobil. .Neki delavec, ki je bil v bližini, je prihitel, s kladivom razbil šipe avtomobila in pomagal damama iz voza. Kraljica je bila lahko ranjena in je utrpela lahen pretres. V bližnji hiši so ji nudili prvo pomoč ter ji ponudili čašo Slegfriedova črta poplavljena STRASBOURG, 24. maja. Ren je tako zelo narastel, da so morali včeraj prvo Siegfriedovo obrambno črto izprazniti. Utrdb na francoski strani voda ne ogra-ža, ker leže znatno više od nemških. Dvajsetletnica Letonske RIGA, 24. maja. Včeraj Je republika Le-tonska proslavila na zelo slovesen način dvajsetletnico svojega obstoja In dokončne zmage nad boljševlki. Glavne proslave so bile v glavnem mestu Rigl. Litva ie nastala iz nekdanjih ruskih gubernij Kurlanda, Llvlanda in Vitebska, meri 65.791 km3 in šteje nekaj manj ko 2 milijona duš. JAPONCI PRED CINGTAUOM. PEKING, 24. maja. Včeraj se je pri Cingtau nenadoma izkrcalo 20.000 japonskih vojakov. ROOSEVELT NE PRIDE V EVROPO. WASHlNGTON, 24. maja. Z ozirom na govorice, da bo prezident Roosevelt še letos vrnil obisk angleške kraljevske dvojice in prispel v London, so zastopniki tiska odhitel k Rooseveltu, da bi te govorice potrdil. Prezident pa je izjavil, da ne more biti govora o tem, da bi šel v teh časih v Evropo. »YANKEE CLIPPER« SE JE VRNIL SOUTHAMPTON, 24. maja. Veleletalo »Yankee Clipper« je včeraj prispelo semkaj ter pripeljalo s seboj najnovejše filme in fotografije o potovanju angleške kraljevske dvojice po Kanadi, od ameriške vlade pa šop cvetic za angleško kraljico mati Mary, ki slavi te dni svoj 72. rojstni dan. čaja. Ponjo je prišel drug dvorni avto. Ko je kraljica mati stopala v avto, jo je ogromna množica, ki se je medtem zbrala, navdušeno pozdravljala. Kraljica je smehljaje se odzdravljala ter mahala z roko. Zvečer je bilo izdano zdravniško poročilo, ki pravi, da trpi kraljica na lahkem krvavljenju in da ima rahel pretres živcev. Nekaj dni bo morala ostati v popolnem miru. SOVJETSKI VELEPOSLANIK V VARŠAVI VARŠAVA, 24. maja. Včeraj je prispel iz Moskve sem novi sovjetski veleposlanik in bo danes izročil v svečani avdienci svoja poverila prezidentu Moscicke-mu. NOVA DANSKA USTAVA. KOPENHAGEN, 24. maja. Pri včerajšnjem plebiscitu je glasovalo za novo ustavo 966.000, proti pa 85.000 volivcev, s čimer je nova ustava sprejeta. TURSKI PRORAČUN ZA LETALSTVO ANKARA, 24. maja. Turški proračun za vojno letalstvo je bil povišan za 21 milijonov turških funtov. KRALJEVSKI OBISK V KANADI PORT WILLIAM, 24. maja. Angleški kralj in kraljica sta izvedela na obali jezera Ontaria o nezgodi, ki je zadela kraljico mater. Zatrjeno jima je bilo, da se bo nezgoda končala brez vsakih posledic. Jutri prispeta angleška suverena v Winnipeg, kjer bo kralj Jurij VI. preko radia naslovil posebno poslanico vsem narodom angleškega imperija. Prenos se bo začel ob 18,15 in bo trajal do 19,15 srednjeevropskega časa. Borza. Curih, 24. maja. Devize: Beograd 10, London 20.77^, Pariz 11.75K, New York 443K, Berlin 178.02^, Milan 23.35, Praga 15.25, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40. Vremenska napoved. Spremenljivo, oblačno, vetrovno in hladno vreme. Najvišja temp. včeraj 15.7° C, najnižja danes 11.3° C, opoldne 18° C. Padavin od včeraj 16.7 mm. Pismojjredniku Gospod urednik! V sobotni številki Vašega lista ste objavili »pismo uredniku« z napadom na obstoj in delovanje višjih pedagoških šol v državi. Člankar namreč ugotavlja, da je »naravnost zločinsko«, da obstajajo višje pedag. šole... in da njeni absolventi odjedajo kruh diplomiranim filozofom. Neverjetne, čudne trditve! Nadalje zahteva člankar, da bi bilo najbolje, zapreti kar obe šoli, češ da sta »popolnoma nepotrebni«. Pač zelo širokopotezen predlog! Med vrsticami beremo in slutimo celo to, da se ta »nepotrebnost« spreminja menda že v škodo vsega našega vzgojstva in šolstva. Same iluzije najhujše vrste! Čeprav priznavamo izredno težak in mučen položaj brezposelnih profesorskih pripravnikov, vendar to nezaželeno stanje nikogar ne opravičuje, da bi udaril po višjih pedagoških šolah in jih hotel zrušiti v prah in pepel..., saj vendar nista bila ta dva zavoda ustanovljena in tudi ne delujeta v tem smislu, da bi dipl. absolventi višjih pedagoških šol odjedali kruh dipl. absolventom univerz, temveč usposabljata slušatelje teoretično in praktično za meščansko-šolske nastavnike, ljudsko-šolske nadzornike in za nastavnike raznih šol za defektno deco, torej za poklice, za katere jih neposredno ne pripravlja sama današnja univerza, in za poklice, ki po svoji strukturi in odgovornosti zahtevajo, da jih opravljajo izbrani in bivši ljudskošolski učitelji, ki so sl priborili z vztrajnim študijem v Zagrebu ali Beogradu višjo strokovno in poklicno usposobljenost. Avtor pisma pa sicer misli le bolj na meščanske šole, ki bi naj postale vkljub nepopolni enakosti z nižjo srednjo šolo (pravijo tudi »manjvrednosti«!) poklicno torišče za filozofe (trajno ali začasno?), ker pač na ostalih srednjih ozir. strokovnih šolah v teh letih ni dovolj budžetnih mest, zato bi se pa naj za meščanske šole usposobljene učne moči... tem na ljubo umaknile — kdo ve kam (stalno ali začasno?). Vsak misleči pedagoški praktik bo v celoti odklonil v članku predlagano »rešitev«; ker bi se taki sklepi upirali zdravemu pedagoškemu razumu In pa sodobnim šoteko-reformnhn stremljenjem, ki se jim je naša država odzvala - vsaj v neki meri z ustanovitvijo višjih pedagoških šol po francoskem vzgledu. Daleč sem od tega, da bi zagovarjal kakršno koli »popolnost« našega šolstva, vendar trdim kot poznavalec, da se je obnesel sistem višjih pedagoških šol in samo izpopolniti bi ga bHo še treba. Pa o tem so itak govorili poklicani pri zborovanju v Celju ter zavzeli dovolj objektivno stališče, ki ga lahko odobravajo tudi pedagoško misleči filozofi in ki ni njim niti od daleč v tako škodo, kakor bi utegnil biti nam predlog sobotnega člankarja. Res obupno stanje brezposelnih filozofov bi bilo treba reševati na drug način, nc pa z zapiranjem ali rušenjem življenjsko in šolsko-reformno nujnih višjih pedagoških šol v državi. Dozdeva se mi, da je v državi nad 25.000 učiteljev(-ic) ljudskih šol, katerih duševna elita ima po vsem človeškem razumu dolžnost in pravico, da po nekajletni praksi nadaljuje s svojim strokov nim študijem ter sc na kakem visokošolskem zavodu pripravlja za nove in odgovornejše poklicne naloge v sklopu uradno imenovane »osnovne nastave«, kamor sodobno pedagoško znanje prišteva otroška zabavišča, ljudske šole, enotni tip nižje srednje šole (komenium), nadaljevalne tečaje in pa učiteljišča, dokler šc pač tq obstajajo in jih ne nadomeste kaki pripravnejši poklicni zavodi. Ker se žal univerze oziroma filozofske fakultete niso mogle doslej prilagoditi tudi tem strokovnim, poklicnim panogam, čeprav jc bilo tudi to zaželeno, je pač država morala ustanoviti dve višji pedagoški šoli. da Je odprla pot tudi talentom (k tem sc seve radi vtihotapijo tudi — karieri stil) Iz učiteljskih vrst ter »| vzgojila na-* raščaj za potrebne poklice v sklenjenem območju »osnovne nastave«. Minuli so časi. ko je učitelju zadostovala samo poštevanka ali znanje abecede, ko so ga tlačili vsi, ki so imeli več vsaj eno papirnato spričevalo, ko je pel nad njim konkordatski bič .... danes živimo v Časih. ko se nuj izraža resnična demokracija tudi v vzgojstvu in šolstvu, v kulturi in izobrazbi... hi v pravici do nje! Monice Pred podražitvijo modre galice PO NAPOVEDI IZ TVORNIC SE BO MODRA GALICA PONOVNO PODRAŽILA KLJUB VSEM PROTESTOM VINOGRADNIKOV Ce primerjamo lanskoletne cene mo- dre galice z letošnjimi, moremo ugotoviti, da so se že doslej cene dvignile za povprečno 30 do 50 para pri kg. Proti tej podražitvi so na letošnjih kongresih in zborovanjih vinogradniki odločno protestirali, zahtevajoč, da se cene galice znižajo, kar bi vsaj delno ublažilo vinogradniško in posredno tudi viničarsko krizo v državi in zlasti v Sloveniji. Podoba pa je, da so brli ti protesti docela zaman. Te dni so objavile tvornice modre galice nove cene. po katerih bodo odslej dobavljale konzumentom galico. Vagon-sko blago, ki edino prihaja v poštev pri dobavah iz tvornic, bo povprečno veljalo 5.90 din. Ta cena pa seveda za kon-zumenta šc ni končnoveljavna, zlasti če dobava ni niti zadružno organizirana. -Predno bo prišlo blago do resničnega konzumenta, se bo cena dvignila najmanj na 6.50 din in še več. Sedanja cena znaša povprečno na debelo (najmanj 100 kg) do 6.10 din; po nerazveseljivih napo- vedih pa se bo brez dvoma sedaj povišala, kar pomeni za našega vinogradnika nov udarec. Računati je, da bo znašala cena v nadrobni prodaji do 7 in še več din za kg, kakor je to bik) pred nekaj leti. Kakor imamo v naši državi tako zvano »sladkorno vprašanje«, ki javnosti in konzumentonr žre živce, tako imajo naši vinogradniki poleg vseh ostalih nadlog tudi »vprašanje modre galice«, ki že leta in leta gloda ter se suče v začaranem krogu. V obeh vprašanjih so bile dane že neštete obljube, da se bosta uredili v splošno zadovoljstvo. Toda doslej je ostalo le pri obljubah. Vinogradnike vsako leto, ko jc doba škropljenja, znova zadene »vprašanje modre galice«, čeprav bi že bil skrajni čas, da sc zadeva enkrat končnoveljavno z merodajno intervencijo uredi, tako da bodo vinogradniki vedeli pri čem so. Če ne gre drugače, naj država določi po proučitvi vseh okol-nosti maksimalne cene! Težki milijoni škode Včeraj popoldne in ponoči se je, kakor vse kaže, izlilo še zadnje deževje in do danes zjutraj je vodovje že močno upadlo. Drava pri Mariboru je upadla za več kakor meter. Nove škode vodovje ne bo več napravljalo, pač pa bo zdaj vidna katastrofalna škoda, ki jo je napravila letošnja pomladna vremenska katastrofa. Od povsod prihajajo vesti o škodah, ki se bodo poznale pri vsem letošnjem gospodarstvu. Kakor vedno ob vremenskih neprilikah, trpi tudi tokrat največ škode Človeške žrtve Vzdolž narasle Drave je marsikje prebivalstvo lovilo hlodovje, ki je plavalo po reki. Tako sta v Ožboitski grabi delavca Bajs in Prajs s Kaple stala na hlodih sredi ožboltskega hudournika in s cepini spravljala les na obalo. Ko je enemu spodrsnilo in je zdrknil v-valovje, mu je skočil tovariš na pomoč. Vodovje je pa tudi tega odneslo. Preko zasilne brvi čez Bistriški potok pri Slovenski Bistrici sta nesli svojemu očetu posestniku Juhartu na žago v Zg. Bistrico hčerki Marica in Danica kostlo. Voda je segala v potoku do brvi. K očetu uaš poljedelec. Celotne škode, ki so jih napravile povodnji, trenutno še ni mogoče presoditi, znaša pa več milijonov dinarjev. Nekateri kraji, kjer so razdivjane vode opu-stošile malone vso letino in naredile mnogo materialne škode, so v obupnem položaju ter nujno potrebni pomoči. V posamezne kraje so odšle sedaj posebne komisije, ki bodo ugotovile škodo in sestavile načrte za obnovo. Tako izgloda Ijoea tatriaa vHvdj! . Naapratao br« noati uživate odlita n ~~ vitajiv bonbon 505 * erto. sta dekletci, prva stara devet let in druga 6 let, srečni prišli, nazaj grede pa je na sklizki brvi brez držajev obema spodrsnilo. Mlajša Danica se je pri kraju k sreči ujela na vejevje in splezala na obrežje, starejšo pa je vodovje odneslo. Pri Bregu pri Litiji je odšel v naraslo Savo in v bližnji potok Reko lovit ribe Jugov 16-letni pastirček Pevče Polde s Tišja pri Litbergi. Nekateri, ki so ga videli pri nevarnem lovu, so ga svarili. Znenada pa je izginila za fantom vsaka sled. Bojijo se, da je postal žrtev naraslih voda. Daruite za azilni sklad PTLI Haui unififUlili ..Uffffuib(f uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja za 10.000 din čim prejme uprava »Večernikat po položnici na ček. rač. št. tl.469 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej. »Večemik« stane po pošti prejentan 14 din n« mesec. UPRAVA »VECERNIKA«. II K sklepu naj se dotaknem še vprašanja višje pedagoške šole v Ljubljani, ki da se baje snuje. Ce že mora biti v naravni ali vsaj v sorazmerni velikosti v Ljubljani vse to. kar premoreta Zagreb in Beograd, potem pač utegne biti nujen predlog tudi o ustanovitvi samostojne slovenske višje pedagoške šole, toda o življenjsko stvarni potrebi takega tretjega pedagoškega zavoda, bi še lahko razpravljali boli podrobno. Navajam nekaj bolj ali manj točnih številčnih podatkov. Na 50 slovenskih meščan, šolah Je ca. 30 mest še nezasedenih, 40 mest je izpolnjenih s honorarnimi močmi, a mešč. šolam v banovini je dodeljenih ca. 80 ljudsko-šolskih moči, ki niso usposobljene za mešč. šoie. skupno okoli 150 oseb. medtem ko službuje na teh zavodih ca. 250 kvalificiranih moči. Predlagana ljubljanska višja pedagoška šola bi lahko Izpolnila stalež 150 oseb recimo v 3 stud. skupinah v nekaj letih (po 50 kandidatov), pozneje pa bi bilo treba obrut na ■tretji pedag. šol) precej skrčiti (upokojitve, nekatere novo ustanovljene meščan. šole) ali ga celo — ustaviti, če bi ta šola delovala samo za ozemlje dravske banovine in hotela usposabljati slušatelje samo za mešč. šole. Kakor vidimo, so potrebe prvih let drugačne od poznejših, ko bo v celoti izpolnjen meščanskošolski stalež v banovini in ko bo treba skrbeti samo za redno in naravno izpopolnitev praznih mest na teh zavodih. Sedenje pomanjkanje bi se lahko izpopolnilo s primernim številom brezposelnih filozo-lov... ali pa bi se naj sprejemalo v Zagrebu oziroma Beogradu večje število Slovenskih slušateljev, da bi se prej ali slej izpolnile vrzeli. Laže in bolj ekonomično je izpopolniti, razširiti in do kraja izgraditi že obstoječi višji pedagoški šoli, kakor pa iz nič graditi nov zavod. Ali naj bo znana slovenskemu študentu samo pot iz Ljubljane v Šiško in narobe? Naj bo njegovo obzorje samo tolikšno, kakršno nudi na pr. Srnama gora pri Ljubljani?? Tudi o tem bi bilo treba razmišljati In se odločiti brez vsakršnih predsodkov m ljubosumnih potez! — Sprejmite ... —er— o. Na občnem zboru Kmetske hranilnice in posojilnice v Ormožu je bil soglasno izvoljen za ravnatelja dosedanji tajnik g. Ivan Rojs. o. Umrla je pri Sv. Lovrencu na Drstv-skent polju posestnica in trgovka Marija Turin. Pokojnica je dočakala 90 let. o. Narasla Drava izroča svoje žrtve. V selniško mrtvašnico so prepeljali truplo neznane ženske, ki ga je naplavila Drava. Pri ženski, ki je morala ležati v vodi že najmanj tri tedne, niso našli nobenih listin. V Vuzenici je včeraj izdihnila Stana Mravljak, petnajstletna hčerka posestnika in gostilničarja g. Emerika Mravljaka. Pogreb drage pokojnice, ki ji ohranimo svetel spomin, bo četrtek 25. maja popoldne. o. S llobartovko v dian leve roke se je obstrelil 25-letni Ivan Planinšek, sin usnjarskega mojstra iz Ješenc pri Framu. Caf/e . Nesreče. 66-letni posestnik Brlogar Franc iz Padeža pri Sv. Juriju pod Kumom se je peljal z vozom z doma. Med vožnjo so se splašili konji in voz se je prevrnil. Brlogar je padel z voza in si zlomil levo nogo pod kolenom in se poškodoval na glavi. — 24-letnl dninar Lipovšek Karl iz Loke pri Žusmu je pri posestniku Ratajcu nalagal hlode na voz. Pri delu mu je padel hlod na desno nogo in mu jo zlomil nad kolenom. — 18-letna pos, hči Ožeii Terezija iz Pečovja pri Teharju je padla v Štorah s kolesa in se težko poškodovala na levi nogi. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. c. Popravita hodnike I V nekaterih ulicah so hodniki ob hišah v zelo slabem stanju. To je neprijetno posebno ob mokrih dneh. Ploščice na hodnikih se vzdigujejo in pri tem oškropi umazana voda pasante po obleki. Prizadeti hišni posestniki naj te nedostatke čimprej odpravijo. c. Zamude vlakov so vsaki dan na dnevnem redu. Redno je zamujeu po celih 30 minut in več brzovlak, ki prihaja iz Maribora ob 15. uri. mui p. Revolverski strel Iz grožnje. Neki brezposelni je zahteval pijačo pri viničarju Danku Francu iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Ker se ta ni omehčal, ga je nadlež-než ustrelil v levo roko. p. Strela je oplazila kočarja Furmana Jožefa Iz Makol. p. Drava je upadla od včeraj za 80 cm. Nad normalo še Je za 1.70 m. p. Zvočni kino Ptul predvaja danes in Jutri »Zasanjane ustne«. p. Uničena trsnlca. Ob Ljutomerski cesti nasproti bolnišnici je Imel lepo urejeno trsnico g. Ceh iz Sv. Bolfenka v Slov. gor. Zaduji naliv je drevesnico preplavil in uničil. »Zmerom sem si najbolj vroče žeiet, postati krotilec živali, toda moj oče sc je odločil, da ostanem kravji i Maribor Vsenarodna akcija za preskrbo dojenčkov Z zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov je treba preprečiti usihanje narodnih sil Unija za zaščito otrok je že od vsega začetka opozarjala našo javnost na ra-piden padec rojstev po vojn! v Sloveniji, saj je v teku 20 let ostalo praznih cca. 70.000 zibelk. Poudarjali smo, da bi tako majhen narod, kot smo Slovenci nikoli ne smel dopustiti usihati svoje življenjske sile, aiko se hočemo obdržati na katerem koli področju. Ugotovili smo, da je tendenca padanja rojstev pri Slovencih konstantna! Vsi jugoslovanski narodi imajo mnogo večje rodne sile ko Slovenci. S padcem rodnosti pa je v zvezi tudi padec naravnega prirastka, ki znaša v celi državi 14,44 na 1000 prebivalcev, dočim v Sloveniji samo 9,15. Težko je dvigniti naravni prirastek z večjo rodnostjo naroda. Mnogo laže je dvignit1, naravni prirastek z zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov. V tem pogledu bi bilo mogoče pri nas še mnogo napraviti. V Sloveniji znaša povprečna umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih 126,0; je nižja kot v ostali državi, kjer znaša 147,8. Toda 126,0 je povprečje za celo Slovenijo. Najnovejše ugotovitve pa so pokazale, da kosi po nekaterih naših krajih med novorojenčki smrt v naravnost ogromnem obsegu. Povprečna umrljivost znaša v nekaterih vaseh tudi 280 na 1000 živorojenih. Kje leži vzrok? V prvem letu življenja umre največ otrok radi tega, ker nimajo zadostne in pravilne nege, ker matere nimajo ne plenic, ne srajčk, ne drugega za nego dojen- čka potrebnega materiala. Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, se je odločila, da izvede obširno, vsenarodno akcijo za preskrbo dojenčkov. Nabrati hoče kar največ sredstev, da ji bo mogoče opremiti kar največ košar s kompletnim otroškim perilom. Te košare se bodo dajale onim kmetskim in delavskim materam, ki nimajo toliko sredstev, da bi si za svojega novorojenčka mogle nabaviti najpotreb- nejše. Razdeljevanje košar se bo vodilo ob strokovnem sodelovanju Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Uverjeni smo, da bo naša javnost pravilno razumela namen in važnost te nabiralne akcije in se ji v polni meri odzvala. Kdorkoli bi hotel kaj prispevati, naj pošlje na naš ček. račun št. 13.882, ali pa na naš naslov: Unija za zaščito dece v Ljubljani; Gosposvetska c. 2 II. Kaj bo z meljskim mostom? Pred volitvami je bila v teku akcija za gradnjo novega mostu čez Dravo Pobrežje—Melje. Vodila je to akcijo banovina, ki je takrat obljubila, da bo načrt v doglednem času uresničila. Potreba po novem mostu je res velika, saj državni most skoraj ne more več obvladati vedno večjega prometa. Pobreška občina je posredovala pri mnogih posestnikih za odstop zemljišč. Posestniki so pokazali polno razumevanje za gradnjo novega mostu. Zato je okoli 25 posestnikov brezplačno odstopi- lo za gradnjo nove ceste potrebni svet. Ker pa imajo s takimi akcijami in načrti slabe izkušnje, šo stavili določen rok. največ do enega leta. Če se v tem času novi most ne prične graditi, se odstop zemljišč razveljavi. Kakor izgleda, je akcija za gradnjo meljskega mostu popolnoma prenehala. To pa bi ne bilo prav. Posestniki na Pobrežju so pokazali toliko dobre volje, sedaj pa bi se jim ta ubijala. Zato bo treba to vprašanje vsekakor premakniti z mrtve točke. Boiei ta ioUite! Najlepši spomin za birmo so prvovrstno izdelane Slike iz moderno preurejenega fotografskega ateljeja v Gosposki ulici 23. (preje foto Vlašič) — Se najtopleje prriporoča FOTO ,J>ELIKAN“ Maribor, Gosposka uliea 23 Pred jubilejem obmejnih železničarjev številne množice se zgrinjajo dnevno na kolodvore, stopajo v vlake in se vozijo na vse strani. Vlaki prihajajo in odhajajo. Komaj odpelje eden, že stopa na njegovo mesto drUgi in naloži nove množice. Istočasno se pripravljajo vlaki, da odpeljejo na vse strani blago. Noč in dan se vrti kolesje, navadnim potnikom pa se zdi, da gre vse to samo od sebe in da pač mora tako biti. Potniki opažajo le uniformirane železničarje, očrnele od dima in dela, ki nosijo v rokah očrnele zastavice in ponoči brleče svetilke. Zunanji svet vidi samo te uniformirane železničarje, malo pa je med njimi ljudi, ki vedo, koliko življenjsko nevarnega dela je v železničarski službi. Železničarji so oni, ki odgovarjajo za življenje inimet-je tisočerih ljudi. Tako imajo tudi železničarji, ki so vedno »na fronti«, upravičene zahteve do prostora na soncu. Tudi oni so doprinesli z osebnimi žrtvami in brezprimerno delavnostjo svoj delež k prospehu in napredku našega naroda. Že pred štirimi desetletji so se našli med mariborskimi .železničarji možje, ki so budili med železničarji narodno zavest in jim utrjali vero v njihovo lastno moč. Iz tega duhovnega preporoda je vzcvetela pred 30 leti »Zveza slovenskih železničarjev«, ki se je neprestano jačala in ki je tudi svetovni vihar ni mogel zatreti. Po desetih letih obstoja se je ta organizacija razširila na celotno mlado državo. Prav člani mariborske podružnice so tako sodelovali pri ustanovitvi organizacije, ki je postala Golarjeva proslava bo v petek! Včeraj smo po pomotni informaciji poročali, da bo danes zvečer proslava 60-letnice pesnika in pisatelja Cvetka Golarja. Proslava bo v resnici šele v petek, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze. USODNE POSLEDICE PRETEPA V neki radvanjski gostilni je prišlo snoči do pretepa, pri katerem je bil nevarneje poškodovan v levo ramo godbenik Franc Kagendorfer, stanujoč v Zič-kem prehodu. ra. Razpisani zdravniški mesti. V mariborskem ambulatoriju je razpisano mesto pogodbenega zdravnika specialista za kirurzHo in mesto pogodbenega zdravni- važen kulturni faktor v obmejnem ozemlju. Dne 3. in 4. junija praznuje mariborska podružnica te organizacije, ki je včlanjena v »Združenju jugoslovanskh narodnih železničarjev in brodarjev«, kot spomin na dosedanje prestane borbe tridesetletnico svoje ustanovitve, dvajsetletnico razširjenja organizacije na celo državo in dvajsetletnico glasbenega in pevskega društva »Drava«. Železničarji upravičeno pričakujejo, da se bo mariborska in širša javnost oddolžila njihovemu nesebičnemu delu z velikim obiskom na njihovih prireditvah. PROFESORJEM SE NAJ PRIZNA 30-LETNA SLUŽBENA DOBA Občni zbor Profesorskega društva za Slovenijo, ki je bil v Ljubljani, je vodil predsednik dr. Gogala. Po poročilih odbornikov je bila sprejeta resolucija, naslovljena na prosvetnega ministra, da izda čimprej novelo k Zakonu o srednjih šolah, po kateri bi se naj profesorjem rri-znala 30-letna službena doba; bi se naj uredilo napredovanje, da bi dobili profesorji po 20-letni službeni dobi skupino III-2 in da bi se po 20-letni službeni dobi znižala učna obveznost na 16 ur tedensko. — Ravnatelj dr. Capuder je naglasil, da bi bilo treba popraviti krivico premnogim reducirancem iz prejšnjih časov. — Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Profesorskega društva g. Franc Grafenauer. ka specialista za serobakteriologijo, pri prvem za dveumo ordinacijo in pri drugem za enourno ordinacijo. Mesti razpisuje okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. In posijalo je sonce... Danes je sredi dopoldneva zasijalo nad Mariborom dolgo pričakovano sonce. Ulice po Mariboru in ceste v okolici so vse oprane od dežja. Precej močan veter, ki je začel pihati s Pohorja, jih je docela osušil. Veter je razvedril tudi oblačno nebo, da lahko pričakujemo, da ■bo vsaj konec maja nekaj majniških dni. m. Kolesa kradejo. Pekovskemu vajencu Ivanu Fonu iz Kettejeve ulice je bilo ukradeno iz dvorišča šolskega poslopja v Razlagovi ulici kolo znamke »Neger« z ev. štev. 2-20337-19. m. Posestne spremembe v magdalen-skem predmestju. Uradnik drž. železnic Ivan Domiter je prodal posestnici Ivanki Jakličevi iz Studencev hišo na.Betnavski cesti za 180.000 din, trgovec Maks Kern iz Varaždina in ga. D. Tarandek pa sta prodala v magdalenskem predmestju hišo z zemljiščem za 70.000 din obratovodju Mirku Selu iz Podvelke. m. Tožba med mariborskim in ljubljanskim gledališkim igralcem. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani je bila razprava proti režiserju ljubljanske drame Cirilu Debevcu. Tožbo proti njemu je vložil mariborski gledališki igralec Vladimir Skrbinšek. Spor je nastal zaradi angaž-mana v ljubljanski drami. Razprava pa je bila zaradi novih dokaznih predlogov preložena. m Borza dela potrebuje za takoj 1 kuharja, 1 brivskega pomočnika, 1 čevljarskega pomočnika, 1 kravarja. m. Vandalsko dejanje. Studenškemu kolodvorskemu vratarju Jožefu Podrgai-su je ponoči neki neznani vandal pohodil na vrtu pred stanovanjem v Studenški ulici vso zelenjavo, kakteje ter mu napravil precejšnjo škodo. Podrgais je bil ponoči v službi. m. Dva nevarna padca. V mariborsko bolnišnico sta se zatekli po pomoč delavka Terezija Gornjak iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki je padla in $e nevarno poškodovala v križu in 5-letna Antonija Felser iz Svečine, ki si je pri padcu zlomila levo roko. m. Avta ni dobro puščati samega na cesti. V Ciglencih pri Dupleku so neznani storilci iz avtomobila mariborskega trgovca A. Wressnigga, medtem ko je odšel trgovec po opravkih in pustil avto na cesti, odnesli 1500 din vreden plašč in rokavice. m, Šolski otroci so iznajdljivi. V Pristovnikovi gostilni v Slovenski Bistrici je našel gostilničar v uri, ki je urejala igranje na avtomatskem biljardu, svinčene ploščice namesto dvodinarskih novcev. Ugotovili so, da so metali v uro svinec šolski otroci, da so lahko tako igrali brezplačno na biljard. m. Umrli so: Hajnžič Marija, žena banovinskega cestarja, 33 let, Negova; Kor-deš Marija, vdova premikača, 38 let, Kejžarjeva 3; Dvoršak Milena, hči gospodinje, šest mesecev, Tezno; Leskošek Terezija, žena železničarja v pok., 74 let, Studenci; Zenz Jakob, kurjač, 69 let, Delavska 37; Falk Ivana, mestna uboga, 69 let; Pipuševa 21; Kebrič Valter, sin šivilje, 5 dni; Aleksandrova 7; Trinko Ivan, posestniški sin, tri leta, Razvanje; Lilek Edvard, delavec, 18 let, Laznica Mlakar Franc, tovarniški delavec, 43 let, Bezena. m. Poročili so se v Mariboru: Cajnkar Lovrenc, tkalec, in Mlinarič Ivanka, tkalka; Brine Anton, železničar, Studenci, in Požek Marjeta, kuharica: Unger Franc, avtoličar, in Senekovič Emilija, šivilja; Marvin Alojzij, poljedelec, in Pavšič Štefanija, poljedelka; Kimovec Štefan, kamnosek, in Hamer Kunigunda. sobarica; Grubelnik Ivan, kmet. in Vomer Olga, kmetska hči; Beline Ivan, posestnik, in Jercel Marija, posestniška hči. _ ra Zopet poskušen vlom. V trafiko na Betnavski cesti so ponoči poskušali vdreti neznani storilci, pri čemer pa jih je sosedov pes prepodil. m. Nesreča pri igri. Pri igri si je poškodovala prst 5-letna Erika Stroniger Sz Studencev. UeezaMma najceneje pri Franjo Bureš, urar in opUh, Maribor Vetrinjska ulica i6 * Sokolsko društvo Maribor-matica poziva članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti zleta v Sofiji, da oddajo prijave v društveni pisarni do 25. t. m. — Zdravo! * Tombola. Sokol Maribor II, Pobrežje, priredi na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja, ob 15. uri, na letnem telovadišču na Pobrežju tombolo. Krasni dobitki. Po tomboli velika narodna zabava. Godba. Glavni dobitek din 2000.—. Tablice po din 2.—. * Redni občni zbor Olepševalnega društva za magdalensko predmestje v Mariboru se vrši v petek, 26. maja t. 1., ob 19.30 v prostorih gostilne Starman, »Tržaški dvor«, na Tržaški cesti. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri sv. Arehu, Glavni tTg, tel. 20-05; Magda-* lenska lekarna. Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. ________________________________ Kino * Grajski kino. Veliki senzacionalni film Sužnji zlata (13. mož dobi 12 žen). Viktor StaaJ. Elfi Mayerhofer. * Kino Esplanade. Sredo in četrtek film »Domovina« z Žarah Leander, Paul Horbiger. Zadnjič v Mariboru! Petek »Mala princesa Sisy« s Traudl Stark. * Kino Union. Do vključno petka opereta »Princesa llona« s prekrasno Gladiš Swarthaut in John Bolesom.__________________ Mariborsko gledališče Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 20.: »Pygma4jon«. Red D. Petek, 26. maja: Zaprto. Sobota, 27. maja. ob 20. uri: »Utopljenca«. Red B. Radio Četrtek, 25. maja. Ljubljana: 12. Plošče, 13.20 Vedra glasba; 18. Koncert radijskega orkestra; 20. Narodne pesmi; 20.45 Simfonični koncert s plošč; 2215 Koncert radijskega orkestra. — Beograd: 18. Narodne pesmi; 20. Ura humorja; 21. Popularne melodije; 22.15 Plesna glasba. — Sofija: 19.05 Solisti; 20. Koncert radijskega orkestra, nato glasba za ples. — Rim: 21. Wagnerjeva opera „Lefcči Holandec". — Berun: 21.30 Gigli in Giannini pojeta. — Bratislava: 20.35 Slovaške pesmi. — Bukarešta: 20. Prenos festivala iz gledališča. — Firenze: 21. Melodije in plesi. — Pariz PTT: 18. Melodije poje Juliette Wora, nato zabavne plošče; 20.30 Schillerjeva „Maria Stuart'1. — Praga: 20.50 IX. Beethovnova simfonija (dir. Ta-lich). — Stuttgart: 20.15 „Glasbeni škandali". — Varšavo: 19. Plesne melodije, nato violinski koncert._________ ________________________________ Bonna poročila Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i: London 206.3o--209.55, Pariz 116.50 do 118.80, New York 4389.87-4449.87, Ženeva 995—1005, Milan-Trst 232.25—235.35, Amsterdam 2364.70—24.02.70, Berlin 1773.62 do 1791.38, Bruselj 750.25—762.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.10 do 259.60, Pariz 144.81-147.11, New York 5458.94—5518.94, 2eneva 1235.68-1245.68, Amsterdam 2938.10—2976.40, Bruselj 932.28 do 944.26. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna ško^ da 461—462, 4% agrarji 59.50—61, 4°/o sev. agrarji 60—60.62, 6% begi. obv 88 do 89, 6% dalm. agrarji 86.50—87.50, 7% stab. pos. 99—100, 7% inv. pos. 99 do 100, 7o/o Blair 02.50 d., 8% Blair 101 do 101.75. Delnice: Narodna banka 7400 d.5 PAB 212 d., Trbovlje 182.50-192. .Žrebanje dobitkov vojne škodo. 1. junija bo v Beogradu i34. žrebanje dobitkov 2 in pol % drž. rente vojne Škode. Žrebanju lahko prisostvuje tudi občinstvo. Orkestralni koncert Glasbene Matice V dvajsetem letu svojega obstoja stoji naša GM na očitnem vzponu. Njen prvi koncert v tej sezoni nam je nudil izreden umetniški užitek v svojem orkestralnem delu, a pevski odsek je s svojim nastopom na tem koncertu že pokazal prve znake konsolidacije po dobi krize. Na drugem koncertu GM, ki ga je priredil samostojno pevski odsek, smo mogli ugotoviti ogromen korak naprej in s tem dokončno likvidacijo vseh kriznih težav tega dseka. Na tretji letošnji prireditvi GM, ki je bila namenjena proslavi njene šole, smo ugotovili razveseljiv učni uspeh, o katerem smo mogli zapisati, da upravičuje upe, ki jih gojimo za bodočnost naše glasbene kulture, uspeh, ki predstavlja novo stopnjo v stalnem napredku te ustanove tekom zadnjih let. Na četrti, enako pomembni prireditvi GM, na orkestralnem koncertu dne 17. maja, je ponovno pokazal orkestralni odsek svojo življenjsko srlo, ki ji. tudi stalno menjavanje dirigentov ne more občutno škodovati. Na tem koncertu smo slišali vseh 16 Slovanskih plesov Antonina Dvoraka za veliki orkester. To je bila pri nas prva kompletna izvedba. Poslušati zapovrstjo 16 skladb v kratki glasbeni obliki je brez dvoma naporneje, kakor slediti izvedbi dveh, treh del v veliki obliki, v glavnem zaradi mnogokratne prekinitve napetosti in koncentracije poslušalca. Vendar smo prirediteljem hvaležni, da so nas seznanili v celoti s tem delom Dvorakovega genija. G. Josip Jiranek se nam je predstavil na tem koncertu kot dirigent, ki mu je najznačilnejša lastnost rutina. Če bi skušal svojo osebnost nekoliko bolj odmakniti iz centra pažnje, bi to pripomoglo k še večjemu umetniškemu uspehu. Kot interpret je pokazal predvsem izrazit smisel za dinamiko. Poleg tega, da ni obremenjen s predsodki glede tempa, ki jih večkrat opažamo pri dirigentih nemške šole. To bi mogel biti njegov plus, če v tem ne bi šel večkrat predaleč: preveč je (mestoma tudi pretiranih) ritardandov. Pokazal je v splošnem več smisla za veliko linijo, kakor za izdelavo detajlov, več misla za izživljanje v bujni dinantfki, kakor za cizelirano tonsko kulturo. Uspeh koncerta je poleg požrtvovalnosti članov orkestra vsekakor v veliki meri njegova zasluga. Mimogrede to malo pripombo. Kdor je pazljivo prebral uvodno besedo na programu tega koncerta, je moral opaziti razne vsebinske in tehnične nedostatike. Stvar je nebistvena, vendar bi bilo žele-f?, cfa bodi, zlasti ob takih, v naših sedanjih razmerah reprezentativnih prireditvah posvečena večja pažnja tudi temu delu. ki služi vzgojnim namenom. Ob tej priliki še to vprašanje: Orkestralni odsek GM kot tak se je tekom zadnjih let utrdil in je zlasti letos pokazal, da zna varovati svoj obstoj. Ali ne bi bilo koristno, da angažira GM poleg svojega stalnega dirigenta za pevski odsek še stalnega dirigenta za orkestralni odsek? Gotovo je to težko gmotno vprašanje, po vseh izkušnjah rešljivo le tedaj, če se da kombinirati delo v ork. odseku z delom na šoli. Toda težko je verjeti, da se ne bi mogel najti med našimi glasbeniki (na pr. v Ljubljani) sposoben dirigent, ki. ne bi zaostajal za dvema našima dirigentoma, ki sta doslej na čelu orkestra GM pokazala vse potrebne umetniške kvalitete, in ki bi hkrati mogel prevzeti kak razred v šoli GM. Taka rešitev bi gotovo omogočila večji umetniški razmah, kakor delo s stalno se menjajočimi dirigenti. Treba je pa čestitati orkestralnemu odseku GM, da je tudi v teh okoliščinah, ki zahtevajo brez dvoma maksimum napora, znal vzdrževati kontinuiteto dela in rasti. L. N. Soori BinkoStni praznik! brez nogometa Kakor vse kaže, bomo letos za binkoštne praznike v Mariboru brez nogometnih prireditev, ker se naši klubi odpravljajo na gostovanja. ISSK Maribor je povabljen na dvodnevni turnir SK Ljubljane v Ljubljano, S K Železničar je tik pred zaključkom tekme v Odžacih ali Banja Luki, dočim SK Bata Borovo radi zasedenega termina ni mogel zaključiti gostovanja, SK Ra-pid pa bo dva dni gostoval v Celovcu. ATLETSKI MEETING V TROBOJIH SK Železničar bo priredil na stadionu 4. junija ob 9. propagandni atletski mee-ting v trobojih, discipline so kombinirane tako: za sprinterje: 60 m, 80 m in 100 m; za metalce: krogla, disk in kopje; za skakače: daljava, višina in troskok. Ocenjevalo se bo po novih finskih tabelah, tek na 80 m pa po stari tabeli za 60 m. Prijavnine in nagrad ni. Prijave sprejema Jenko J., stadion SK Železničarja, Tržaška cesta do 1. VI. opoldne. DIJAŠKI KONCERT V PTUJU V petek, 12. maja, je priredila realna gimnazija in meščanska šola z mladinskim in mešanim zborom svoj vokalni koncert v dvorani Glasbene Matice. Mladinski zbor drž. meščanske šole je izvajal pod vodstvom g. Draga H a s 1 a 8 pesmic z uvodno »Molitvijo za vladarja«. Zbor šteje precej mladih grl, je discipliniran in vpet. Posamezni glasovi nastopajo sigurno, odločno, samozavestno. Dirigent g. Hasl je dober interpret slovenske pesmi; poskušal je v vsaki pesmi razumeti skladatelja in: se mu približati s pravilnim razumevanjem. Mladinski zbor drž. real. gimnazije je zapel 5 pesmic pod vodstvom g. B u r g a, učitelja petja. Ta zbor je bil nekoliko šibkejši, včasi skoraj nesiguren. Najlepše je zapel Pregljevo »Škrjančkova budnica«. Pod istim dirigentom je ' nastopil še mešani zbor real. gimn. in odpel 5 pesmi z zaključkom državne himne. Nastopila sta tudi solista gdč. Gizela Kovačeva (sopran) in g. R i b i č {bariton) pri Vodopivčevem dramatskem prizoru »Roža«. Gdč. Kovačeva je svojo vlogo dokaj dobro odpela, dočim se je pri g. Ribiču opazila neka utrujenost in je bila le škoda, da ni v svoji baritonski barvi in moči nadaljeval speva, kot ga je prvotno začel. V splošnem je bila prireditev posrečena in moremo vsem trem zborom, kakor tudi g. Haslu in g. Burgu, k uspehu čestitati! R-a. PRVAK SNP-a V MOSTARU Prvenstvo Sarajeva v nogometu si je osvojil SASK, ki bi moral odigrati proti SK Veležu iz Mostara še dve kvalifikacijski tekmi za vstop v „Jugosla- vensld list“ poroča iz Sarajeva, da je SASK kot član „Hrvatske Sp0rtne sloge" proti sodelovanju v kvalifikacijskih tekmah, vsaj kar sc zapadnc. skupine tiče ter je radi tega obe tekmi prepustil SK Veležu, s čimer je naslov prvaka SNP-a prvič prišel v provinco. NEMČIJA—IRSKA 1 : 1 (1 : 0). . Meddržavna tekmn v Bremenu se je končala neodločeno. Irci so jako ugajali, zlasti so bili nenadkriljivi v igri z glavo, nemška reprezentanca ni v celoti izpolnila pričakovanj. Irci so po odmoru igrali le z 10 igralci. . NEMČIJA—POLJSKA 3 : 2. Nemčija je zadnji single za Davisov cup odločila zase ter se s tem plasirala za na- daljnje tekmovanje, kjer bo njen nasprotnik švedska. OTVORITEV LETNEGA KOPALIŠČA SPD V MEŽICI Na binkoštno soboto bo v Mežici otvor-jeno letno Kopališče SPD, kar bo posebno dobrodošlo planincem, vračajočim se s Pece, ki se bodo lahko osvežili v kopeli ter okrepčevali v okrepčevalnici. Izredni občni zbor JNS-a Danes bo v Beogradu izredni občni zbor JNS-a v svrho reorganizacije in ureditve prilik v našem nogometu. Hrvatska športna sloga se ga ne bo udeležila. Zagrebški listi objavljajo pričakovanje, da bodo slovenski delegati, ki so se izjavili tudi za reorganizacijo JNS-a, toda na popolnoma športni podlagi, igrali na občnem zboru odločilno vlogo, ker bodo objektivno posegli v razvoj dogodkov in skušali po redni poti odpraviti spor med Beogradom in Zagrebom. Zagrebčani poudarjajo, da med Zagrebom in Ljubljano ni bistvenih razlik v pogledu reorganizacije, pač pa uporabljajo Slovenci v tem pogledu popolnoma drugo taktiko. Izgleda torej, aa bodo naši delegati v Beogradu nosilci jako vidne vloge. Vendar predsednik HSS dr. Kraljevič izjavlja, da nimajo Slovenci nikakih pooblastil od HSS za posredovanje v Beogradu. s Na turnirju SK Ljubljane bodo sodelovali poleg ISSK Maribora še zagrebška Concordia, reprezentanca Ljubljane in ligaški team SK Ljubljane. s Tekmovanje za prvenstvo države v mečevanju bo v Petrovgradu od 27. do 29. maja. s Naš jadralni letalec Slavko Lemefiič, član skupine „Deveti“, je poletel s svojim letalom iz Vršca ter je po 6 urah in 10 minutah letenja pristal pri Vargebi na Madžarskem. S tem je postavil nov jugoslovanski rekord. Preletel je 370 km m dosegel višino 3300 m. s Na turnirju profesionalnih teniških igralcev v Londonu je zmagal Budge, ki je v finalu odpravil Nussleina 13:11, 2:6, 6:4, Sokolstvo Praznik obmejnega Sokolstva k. M. K. CiurHonis. V založbi Pribacis, v Kaunasu je izšla te dni obsežna nemško pisana publikacija Nikolaja Vorobiova o življenju in delu največjega litvanskega slikarja M. K. Ciurlionisa (1875—1911} z mnogimi reprodukcijami. Sokolsko društvo Slovenjgradec proslavi 20-letnico obstoja združeno z razvitjem društvenega in naraščajskega prapora ter okrožnim zletom Koroškega Sokolskega okrožja 10.—11 junija. Kumstvo društvenega prapora je blagovolil sprejeti Nj. Vel kralj Peter II. Naraščajskemu praporu pa kumuje sestra Pavla Zelezni-karjeva. Na predvečer bo slavnostna akademija, nedeljo dopoldan po končanih skušnjah pa bo svečano razvitje obeh praporov v navzočnosti odposlanca visokega kuma in oddelka naše narodne vojske iz Maribora. Popoldne nastop vseh telovadnih oddelkov Koroškega okrožja in oddelka naše vojske. Po nastopu velika narodna vesc-lica, pri kateri sodeluje priznana jeklar-niška godba iz Guštanja. Ker bo to letos ena izmed naivečjih sokolskih prireditev na naši severni meji, se naurošajo vsa bratska sokolska in druga naroana obmejna društva, da eventualne svoje prireditve na ta dan opustc in da se v čim večjem številu udeleže te pomembne obmejne narodne manifestacije. SOKOLSKI DOM V ŽALCU Sokolsko društvo v Žalcu gradi letos svoj sokolski dom kot poklon Nj. Vel. kralju Petru II. za njegov 18. rojstni dan. Dom bo eden izmed največjih, gotovo pa najmodernejših po svoji notranji in zunanji ureditvi. Vsa dela so v polnem teku in v najkrajšem času bo dom gotov. Slavnostna otvoritev, ki bo združena z razvitjem naraščajskega prapora, bo 6. avgusta. Mnoga sokolska društva so že prijavila svojo udeležbo. Opozarjamo na na- šo prireditev vse sokolske edinice, posebej pa še bratske edinice mariborske sokolske župe s prošnjo, da pošljejo na našo proslavo svoje odposlance. 1. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi priredi na binkoštno nedeljo, 26. t. m„ svoj vsakoletni propagandni izlet na našo mejo k Sv. Dnhu na Ostrem vrhu. Na sporedu je tudi telovadni nastop. Prijatelji Sokolstva in naše meje, udeležite se našega izleta. E. S. BRUCE: 26 UustovMiuwa sheii/MSt »Ne, samo tega ne!« je vzkliknila. »Obljuba je sveta, gospod Clinton. Dali ste mi besedo in zdaj se ne smete izmikati.« »Lepo«, je rekel in vstal. »Ali zahtevate, naj se pustim zaradi vaših lepih oči zapreti? Okoliščine so zame take obupne, da moram policiji povedati resnico. Zelo mi je žal, toda če ne morete razumeti mojega položaja, ni moja krivda.« »O meni boste govorili?« je vprašala in zastokala. »Moral bom. Vašega imena ne bom izrekel, če mislite, da vam bo to kaj pomagalo. Rekel bom samo, da sem se rešil 6 pomočjo nekega mladega dekleta v črni obleki, ki je imelo pleteno lestvo in . . . Vraga, to bo preveč podobno pravljici in ljudje se mi bodo spet smejali. Tem slabše zanje. Saj bo resnica. če mi ne bodo verjeli . . .« »Prosim vas, ne storite tega, gospod Clinton!« Planila je k njemu in ga zgrabila za roko. »Ce boste policiji povedali, da ste srečali v parku mlado dekle v črnem in da je imela pleteno lestvo, bodo napravili preiskavo. V tako majhnem gnezdu, kakor je Mallow-Datchett, se resnica hitro odkrije. Prišli bodo v vilo .Auroro’ in me izpraševali . . .« Utihnila je in prebledela kakor zid. »Izpraševali me bodo«, je ponovila. »Prosim va6, ne storite tega, gospod Clinton!« Warren jo je začudeno gledal. Njen nenadni strah ga je presenetil. Kaj se za njim skriva? Hotel je to odkriti za vsako ceno. »Kaj zato?« je vprašal. »Rekli ste mi, da niste počeli v parku nič hudega, česa se bojite?« Dolgo se je premišljala, potem se je pa le odločila. »Res je, da nisem delala tam nič hudega«, je rekla prav počasi. »Nisem vam marala izdati svoje skrivnosti, toda prisilili ste me k temu. Moram vam povedati nekaj, česar ne ve nihče v Mallow-Datchettu.« »če nočete povedati . . .« »Hočem, da zveste«, je odvrnila. »Potem boste vse razumeli, če me bo prišla policija izpraševat, bo v petih minutah vedela, da sem hči Johna Faradaya, ki je bil obsojen zaradi umora v Wimble-donu«. Deveto poglavje. Se nekoga nL Nadzornik Beeke je bil še zmerom zelo zamišljen, ko je spet prišel k seržantu Eustaceu Cavendishu. Brez besede je krenil z njim proti policijskemu poslopju. Eustace, ki ga je dobro poznal, se ga ni upaj ogovoriti. Doktor Archer je prišel šele čez nekaj časa za njima. »Zobje, Eustace!«, je tedaj iznenada spregovoril Beeke. »Kaj?« »Zobje so zelo zanimiva reč«, je nadaljeval Beeke. »Videl sem človeka, ki je skoraj izpremenjen v prah, pa stavim vse, kar imam, da ga bomo po zobeh spoznali. Archer im prav. Ustreljen je bil od zadaj. Torej je bil umorjen.« »Kaj mislite s to zgodbo o zobeh?« »Nič posebnega!« »Tudi meni se tako zdi, prijatelj«, je prepričano pritrdil Eustace. »Ko ste bili v mrtvašnici, sem šel k »Sinjemu levu« in naročil sobi. Naročil sem tudi dva dobra, sočna zrezka. Pod zobmi se bosta tajala.« Beeke je otožno pogleda! in počasi zmajal z glavo. »Prismojeni morate biti, Eustace, da naročate zrezke. Zrezki niso zame. Saj veste, kako hudo sem bolan. In kateri vrag vam je vdihnil misel, da naročite sobe? Pa vendar ne mislite, da bom še spal v tem gnezdu!« »Bodite pametni,« je odvrnil Eustace. »Ko se bo izvedelo, da se je zgodil umor v tem zapuščenem koncu dežele, bodo pridirkaJi sem vsi angleški Časnikarji in pobrali vse postelje.« »No, sodim, da se boste še kesali,« je dvoumno rekel Beeke. »če sob ne bova potrebovala, se boste vi zmenili s krčmarjem. In zakaj v .Sinjem levu1?« je jezno dodal. »Stavim, da nimajo kopalnice, da bo kuhinja strašna in pivo neužitno. Po vrhu vsega pa naročite še zrezke!« Eustace se je zarežal. Beekeovo zabavljanje je pričalo, da je nadzornik z njego* vo izbiro zadovoljen. * Ko sta prišla do policije, sta dobita nadzornika Gibbonsa na pragu. Pogovarjal se je s komisarjem Nashem, ki ga je avto čakal na cesti. »No, kako je, gospod Beeke?« ga jo komisar prijateljsko vprašal. »Pravkar sem prišel. Vse kaže, da je doktor Archer našel kroglo in da se za to skrivnostno zadevo skriva umor. Ali je vse to res?« (Dalje sledi.) Tragične posledice ljubezenske odpovedi Odpuščeni orožnik Milan Bajaglč se zagovarja za brezumna dejanja pred celjskim sodiičem Celje, 24. maja. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sc je pričela danes zjutraj razprava proti 32 letnemu bivšemu orožniku Milanu Bajagiču iz Tepanja pri Konjicah, doma iz Žukve v zelski banovini. Obtožen je umora, dvakratnega poskusa umora, zločinstva proti obči varnosti ljudi in irao-vine ter prestopka proti imovini s prevaro. Senatu predseduje s. o. s. dr. Dolničar, javno obtožbo zastopa drž. tožilec dr. Rus. Bajagida zagovarja odvetnik dr. Milko Hrašovec. Milan Bajagič je prišel po odslu-ženju vojaškega roka 31. marca 1933 kot orožnik v Oplotnico. Nekako dve leti pozneje se je v Tepanju seznanil z Ano Žučkovo, ženo trgovca Rudolfa Žučka in materjo dveh otrok. Baja-gičev takratni starešina, narednik Anton Čampa, piše, da je bil Bajagič vse dotlej, dokler ga ni Žučkova zajela v svoje mreže, dober tovariš ter vesten in zanesljiv v službi. S prihranki je tudi drugim rad pomagal. Ko je postalo Bajagičevo intimno razmerje do Žučkove znano, je stavil narednik Čampa služben predlog za Bajagičevo premestitev v Ptuj v nadi, da bo tam pozabil na zmotno ljubezen in prekinil nadaljnje stike z oinoženo žensko. Bajagič je bil res prestavljen v Ptuj. Po 14 mesecih zglednega in priznanega službovanja pa je lani 3(J. oktobra podal ostavko in se 1. novembra za stalno preselil na dom svoje izvoljenke Ane Zučkove v Tepanju, ki je bila med tem že 31. decembra 1937 vložila na okrožnem sodišču v Celju proti svojemu možu Rudolfu Žučku tožbo za ločitev zakona. Hotela se je poročiti z Bajagičem. Njen mož je privolil v ločitev in tudi proti Bajagiču ni sodno nastopil. Bajagič zatrjuje, da je samo Zučko- MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V nalili oglasih stane vsaka beseda SO par: oalmaaiia pristojbina za te oglas« le din 6.—. Dražbe, orckllci dopisovanja In ieoltovaoitkl oclasl din I.— oo besedi. Naimanlši znesek za te oglase I« din 10—. Debelo tiskane besede se rafiunalo dvolno. Oclasnl davek za enkratno oblavo znaka din 2.—. Znesek za nule oglase sa plačule takol orl naročila oziroma ga le vposutl v olsmii skuoal i naročilom ali oa oo ooStnl polotoki na Čekovni račun tL 11.409. Za vse oismeae odgovore glede malib oglasov se mora orlloiltl znamka za a din Razno MALI CONTINENTAL pisalni stroj za potovanje, dom in pisarno na mesečno odplačilo po din 200.—. drž. uradniki dobijo istega na mesečne obroke po din 100.—. Samoprodaja: Ivan Legat, Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor, Vetrinjska ul. 30. tel. 24-34; podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44, tel. 26-36. 3808—1 DR. KOFFLER.IEV ZDRAVIL NI KRUH Ta v inozemstvu znani kruh je lahko prebavljiv, ne obleži v želodcu, ne povzroča nikakih napenjanj, temveč celo odlično učinkuje pri črevesni lenivostl. Ostane dolgo svež, zato tudi za turiste naj-pripravnejši kruh. Izdeluje In razpošilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24.________ 3894—1 APNO, CEMENT kakor ves material in stavbeni material, les za kurivo, premog, po najnižjih dnevnih cenah pri trg. Kraser, Studen ci. 4382—1 ZA BIRMANCE IN BIRMANKE priporoča ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, aktovke, šolske torbice, nahrbtnike Itd. Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13. 4592—1 Po znižanih cenah popravilo in izdelava vsakovrstnih ČEVLJEV. Se priporoča Lovec. Glavni trg 4. 4580—1 ODDAM VRTNO TRAVO za pokositi. Pobreška c. 21, blizu magd. cerkve. 4608—1 Najboljše dalmatinsko VINO dobite v gostilni »Split«. Koroška cesta 39. 4615—1 Izgubila se je MOŠKA OBLEKA suknja in 2 telovnika Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi na naslov Kristan Marija, Pobrežje, Zrkovska cesta 33._______________ 4616—1 SVILENE NOGAVICE Prodam vseh modnih barvah od 12 din dalje, dokolenke iz flora in svile od 10 din dalie. kombi-neže v vseh barvah in velikostih od 20 din dalje, rokavice, traki, čipke v največji izbiri pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni .trg 24. 4627—1 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STRO.I za gornje dele poceni prodani Orešič Ivanka, Smetanova 33 Maribor. 4614—4 EKSPRESNA TEHTNICA »Dayton«, 20 kg, žigosana 1939, na prodaj. Vprašati pri Karol Ussarju. Maribor, Plinarniška ul. 17. 4618—4 LUNA STEZNIKI higienski, brez ribie kosti in gumija se izgotavljajo v teku 6 ur, najnovejši modrčki v veliki izbiri pri »Luna« Maribor, samo Glavni trg 24. 4628—1 RAZNI DELI POHIŠTVA se poceni prodajo. StroBina-jerjeva 10. 4625—4 DOBER ŠTEDILNIK poceni naprodaj. Frankopano- va 35, čevlj. delavnica. 4634—4 KOVČEGI potovalne torbice, nahrbtniki, velika Izbira pri Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. 4626—1 Prodam ugodno dobro ohranjeno POHIŠTVO iz trdega lesa za kabinet, sobo. Postelja, omara, ponoč. omarica, mizica, stoli itd. Tudi posamezno. Obisk od 13. do 19. ure. Naslov v upravi. 4635-4 BOTRI IN BOTRICE POZORI V nedeljo in na praznik vsi v Zg. Radvanje v znano gostilno »Pri Upi«. Birmance čaka vrtiljak in gugalnica. Za botre in botrice je pa preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo ter prvovrstna godba. Prednaročila znižane cene. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Lovše, telefon št. 23-30. 4629—1 Posest NOVOZIDANO HIŠO OTROČKI ^VOZIČEK na prodaj. Frankopanova 17. 4637—4 Stanovanle LEPO SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki. Vprašati: »Avtofoencin«. Tržaška 6. 4621—5 tikline, vrt obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije:, »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru. 4072—2 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, z vsemi pritiklinami, oddam v Beograjski ulici. Vpraša se Kralja Petra trg 4-III. 4623—5 Stanovanie iSle Priložnostni nakup novozgrad ba, 2 stanovanji po 1 soiba, kuhinja, vrt 22.000. — Lepa vila. novozgradba. 5 sob. kopalnica, vrt 175.000. — Trgov ska hiša, 2 lokala. 8 stanovaj, prometna ulica 240.000. — Lepa sončna vogalna parcela centrum samo 350 za m*. -~ Vinogradno posestvo, 6 oralov. blizu mesta 45.000. — Posredovalnica »Rapld«, Maribor, Gosposka 28. 4509—2 DRŽAVNI URADNIK brez otrok išče za lunlj ali julij enosobno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo pod »Dom«. 4632—6 Sobo ottda 2 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6. 4567—7 Oddam OPREMLJENO SOBO TRAJEN KODRE prvovrstne, izdeluje frizer Novakovič, Pobrežje. Aleksandrova cesta 67. 4617—1 VELIK TRGOVSKI LOKAL s stranskimi prostori, v centru mesta sedai »Kemiudu-strija«, se odda v najem. Pojasnila samo direktno pri Pfeifer. Vetrinjska 18-1, Maribor. 4620—1 KUPIM vinogradno, sadonosno posestvo. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Kupim posestvo*. 4611—2 Kupim KUPIM lovsko puško naiuovejšega modela. Naslov v upravi lista 4610—3 Kupim rabljen PISALNI STROJ. Ceno navesti. Žunko Albin, Selnica ob Dravi. 4619—3 Krempljeva 2a, vhod iz Trdinove, Melje. 4609—7 OPREMLJENA SOBA se odda z oskrbo ali brez. — Aleksandrova c. 55. vrata 1. 4622—7 EMsasii RADIO STARKE L MARIBOR,~TRQ SVOBODE 6 va z zvitim zapeljevanjem in obetanjem, da ga bo po poroki vzela na soposest, povzročila, da je zapustil orožniško službo, ker bi se kot orožnik ž njo sicer nc mogel poročiti. Ko se je preselil na dom Zučkove, so bili skraja ž njim vsi precej prijazni. Vladal je najlepši sporazum. Ker pa jo prišel Bajagič z izgubo orožniške službe ob eksistenco in ni ničesar zaslužil so prišla v hišo nesoglasja zaradi pomanjkanja denarja. Napetost je postala tako velika, da je Bajagič v sporazumu z Zučkovo sklenil oditi v Maribor in si tam poiskati kako službo. Pod pretvezo, da mu je služba že zagotovljena in da potrebuje kavcijo, je izvabil bivši orožniški kuharici Ivani Založnikovi 1800 din posojila in se 23. februarja odpeljal z avtobusom v Maribor. Dne 23. februarja je Zučkovi iz Maribora poslal pismo, v katerem jo je prosil, naj pride v nedeljo za njim v Maribor. Prejel pa je že zvečer od nje odgovor, ki je nanj vplival porazno. Žučkova mu je namreč sporočila, da v Maribor ne pride in mu je tudi prepovedala vrnitev na njen dom s pretvezo, da njen oče tega ne trpi dalje. Bajagič se je ves razburjen ta- koj odpeljal v Tepanje, kamor je prispel okrog 22. ponoči. Noč Je prebil v senu. Nihče ni vedel za njegovo vrnitev. Naslednjega dne je čakal, da bi se sestal z Žučkovo, a zaman. V petek 24. februarja se je hotel na tihem splaziti v podstrešno sobo. Domači pa so ga opazili ter ga v družbi z gosti začeli zmerjati. Sele sedaj je Bajagič uvidel, da je prevaran in izdan. To spoznanje je rodilo v njem nagel sklep, da ustreli najprej njo in nato še samega sebe. Bajagič je hotel ustreliti Zučkovo, a mu je bila na poti njena mala hčerka. Zato je skozi okno trikrat ustrelil. Nato je začel streljali v smer, od kader je prihajal glas Ane Zučkove in pobegnil. V ponedeljek 6. marca zvečer se je Bajagič sestal v Oplotnici z orožnikom Jovom Jokovičem. Ker ga je ta1 hotel aretirati in na vsak način privesti na orožniško postajo, je Bajagič v razburjenosti izvlekel samokres in dvakrat ustrelil proti orožniku, Orožnik je obležal mrtev. V nedeljo 12. marca zjutraj se je pripeljal z vlakom v Celje. Stopil je v hotel „Uuion“, kjer si je najel sobo in si tam hotel končati življenje. Napisal je pet poslovilnih pisem, celjski policijski agenti pa so ga pravočasno izsledili in aretirali. Bajagič je pri zaslišanju vse odkritosrčno priznal. VELIKA PRAZNA SOBA se odda 1. junija. Ruška c. 3, I. desno, vhod prost. Ogleda se od H13.—Ys\4. ure. 4636—7 Sobo fšie Sluibo dobi Sprejmem takoj STREŽKINJO pošteno in marljivo, za ves dan, ki zna tudi kuhati. Predstavit osebno od 2—3 pop. Glavni trg 4-II, levo. 4631—9 BRIVSKI POMOČNIK dobi takoj službo. Salop WeiB, Koroška c. 52. 4633—9 Službo lite KAMNOSEŠKEGA POMOČNIKA. za bosiranie in Stokanje granita sprejme kamnoseško podjetje Franjo Kunovar, Ljub ljana. 4612—9 SOBE za 1 osebo za študente za julij z navedbo cene event. z zajtrkom, iščemo. Ponudbe poslati pod »Počitniške sobe« na upravo »Večernika«. 4640—8 KUHARICA snažna, ki razume samostojno vsa hišna dela, kuhanje, pranje, vrtna dela, ki ljubi otroOce od 4—7 let. se sprejme. Postržin, Pobrežje. Gosposvetska 56. 4624—9 IŠČEM HRANO ZA POSTREŽBO Naslov »ustiti v uoravi. 4613—10 Zlato in srebro, BOtfi S najlepše in trajno birmansko darilo Jft briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup ieodd,n 580'* M. Ilgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. KADRMAS J.. Maribor-Melje. Kraljeviča Marka 13. zraven tov. Hutter na pravem mestu, ob pravem času.. Perilo velja fiio£at