Partuanski Dolenjec" med ljudmi
HUDI BOJI ZA SODRAŽICO
Odpor in obramba združujeta vse
NAPADALCI SO PRED VRATI
Sl- >316)	Lelo XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
10. oktobra 1974
» .
*
<%	-	JT
večjem deževju Krka tudi nad Novim mestom ne ostane v strugi. Najprej se izdatno razlije pri Podhosti, potem pa izkoristi vsako vnico, pokrije polja, ceste, grozi na pragih stanovanjskih hiš, vdira v gospodarska poslopja in odnaša mostove. Šele pogled z letala da pravo podobo o obsegu povodnji. (Foto: M. Moškon)
Po dolgotrajnem dežju, ki v manjših presledkih moči dolenjsko zemljo vse od koledarskega začetka jeseni, so narasle vse vode, reke in potoki v novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski občini.
Zaradi poplav so bile v nedeljo, 6. oktobra, še vedno zaprte: cesti na odseku Šentjernej-Dobrava, med Podzemljem in Gribljami ter krajevna cesta v Žužemberku. Krka je ogrozila tudi mostove .v spodnjem toku. V nevarnosti so bili mostovi na Otočcu, pri Drami in na Dobravi. Narasla voda je tudi na območju Mirne, Šentruperta, Bistrice in Puščave povzročila precej škode. V več stanovanjih in kleteh so imeli poplavo. Prostovoljno gasilsko društvo na Mirni je s pomočjo občanov začelo vodo črpati, na srečo pa je poplava sama začela pojenjavati.
Krajevne organizacije civilne zaščite so na vseh ogroženih območjih organizirale dežurstvo. Vse je bilo pripravljeno za reševalne akcije, ven-
dar je v nedeljo popoldne voda povsod začela upadati. Upati je, da je najhujša nevarnost zaenkrat minila.
Vreme, kakršnemu smo priča letošnjo jesen, nam že dolgo ni zagodlo tako. Ljudje imajo hude težave s spravilom zadnjih pridelkov, posebno ovirana pa je trgatev. Marsikje so te dni kljub dežju in blatu trgali, sicer ne bi na trtah prav nič ostalo. Grozdje je odpadlo in začelo gniti.
SEVNICA SPET ODREZANA
;„Ye^e deževje in sevniška ob-
čina
je po cestah že odrezana od
Tiko je bilo tudi minulo Dnt; i°‘ ^°P?ldneje Mirna, ki jo ka nazaj Sava, naredila brzini regionalni cesti Krško-Na	Poc*. lesenim mostom.
1p<^«	Prot‘ Penini je odneslo
uji most. Mirenska dolina je P°P vyena kot ponavadi, Podobno je bilo tudi proti
ohvrv» ln ^re8u- Najuspešnejša r^potje bila preko trhle-niu-lri °HV Dolenjem Bošta-ievnp iP ^Ijub opozorilom kra-skupnosti občinske službe r.hifa0PravIjaj°, češ da ga upo-Ja le nekaj vaščanov.
Voda na cestah, v hlevih, stanovanjih
Dolenjska poplavljena - Voda, do koder seže oko • Največ škode povzročili Sava in Krka
Narasla Sava je v soboto zjutraj prestopila bregove. Vodna gladina je bila v Brežicah le za malenkost nižja kot lani 25. septembra.
Uspeh oračev
zv?znem tekmovanju ora-ternh kilo od 26. do 29. sep-P °ra. na kmetijskem kombinatu niio ”,Ja*pri Bački ToPoli» sta Slove-reišiK astoPali dve ekipi. Ekipo stane? s? sestavljali Jože Merkoja, Jaje 2	*n Janez Žumer. Ta ekipa
Pa crT	prvo mesto, posamezniki
sedm«56 uvrstili na tretje, četrto in Ven;;« mesto. Mladinska ekipa Slo-Saievi • ^tovi Tone Ravnikar, Boris Vo m„Cf,n Franc Zalokar iz KZ No-V eni- • pa. je zasedla drugo mesto, med n*Je bil naJboU^i Zalokar, kije sto posamezniki zasedel drugo me-
gre * .tak, uspeh naših traktoristov dih 7iVrVa - mentorjcm aktivov mla-
^Kah V7nix,ov pri kmetijskih za’ namPn’, .Novo mesto, ki je v ta
KZ MPti-,Up%. tekmovalni plug, in
Trebnf i Črnomelj, Novo mesto,
ničnn L- ir ^vez* organizacij za teh-
1q Sq rKu«uro občine Novo mesto,
‘•nančno podprle tekmovalce.
V brežiški občini je Sava poplavila vasi Trnje, Mostec ter
JUTRI V KOSTANJEVICI: RAZSTAVA S KONCERTOM
V okviru XIX. Dolenjskega kulturnega festivala bo jutri akademik Božidar Jakac odprl v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici grafično razstavo, s katero se bo predstavila mlada umetnica Sonja Lamut. Razstava bo odprta do 3. novembra. Hkrati bo v Lamutovem likovnem salonu koncert, na katerem bosta violinist Rok Klopčič in pianistka Nada Oman izvajala Vivaldijeva, Srobotnja-kova in Beethovnova dela.
del Mihalovca in Loč. Predsednik občinskega štaba za civilno zaščito Anton Držanič je povedal, da so v soboto dopoldne okoli devete ure zaprli promet na cesti Brežice-Dobova ter
usmerili avtobuse in druga vozila po obvozni cesti skozi Sela. Poplavljena je bila tudi cesta od Globokega proti Pišecam, zato avtobus popoldne ni več peljal v tisto smer.
Trnje in Mostec je začelo zalivati v soboto kmalu po tretji
Odkup grozdja se je začel
Mošta Slovin ne bo odkupoval, vino pa spomladi
Slovin, TOZD Bizeljsko— Brežice, bo letos odkupila 300 vagonov grozdja na Bizeljskem z obronki Orlice, v krško— goijanskem okolišu, v novomeško—mokronoškem, šmarsko— savinjskem okolišu ter delu
Franc Zalokar
V soboto: Adlešiči
Dolenjski list pripravlja v počastitev 30-let-nice Društva novinarjev Slovenije ustni ca* sopis in nogometno tekmo
Dolenjski list bo v soboto gostoval v Adlešičih. V počastitev 30-letnice slovenskega društva novinarjev bo ob 19. uri pripravil ustni časopis v tamkajšnji dvorani osnovne šole. Poleg novinarjev Dolenjskega lista bodo nastopili številni gostje: predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič, državna prvakinja v padalstvu Darinka Uhan, nekaj obetajočih novomeških telovadk, humorist Toni Ga-šperič, karikaturist Marjan Bregar in drugi. Za zabavo bo skrbel ansambel Henčka Burkata, znan tudi z radijskih valov in gramofonskih plošč, nastop pa bodo popestrili domači tamburaši.
Sicer pa bo v Adlešičih zanimivo že zgodaj popoldne, ko se bodo pomerili „poklicni“ nogometaši.
Nelikvidnost dviguje glavo
Hranilne vloge v »DBH« naraščajo - Ukrepi proti nelikvidnosti
zadnji seji komisije makroekonomske odnose pri k .občinskemsvetu ZKza Do-
toetUk! ~ b'lf, JC ,V Sc(rtek v
slul! •	—	so člani komisije po-
sali oceno o uveljavljanju sa-^uPravnih odnosov v združe-n.m ddu, poročilo o poslova-Dolenjske banke in hranilni-
^ minulih dneh smo imeli somerno hladno in zelo sprc-enljivo vreme s pogostimi palmami. Izgledi vremena za ko-. ®c tedna postopoma izboljšanje ^ nekoliko topleje.
ce v letošnjem prvem polletju ter o delu komisije, ki je pripravila analizo stanja v tekstilni industriji v regiji.
Iz vseh poročil, ki so jih izdelali komiteji občinskih konferenc ZK o uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu, je bilo moč izluščiti, da so se delovne organizacije v pravem času na novo konstituirale, da pa še daleč ne moremo biti zadovoljni z vsebinsko stranjo uveljavljanja novih ustavnih določil.
Ponekod z ustanavljanjem TOZl) še kar odlašajo, vzroki za to pa so različni. Neznanje, nerazumevanje in pomanjkanje ustreznih kadrov pa prevladujejo. Zato so člani komisije soglašali z metliškim predlogom, naj bi v regiji združili in racionalno'uporabili vsaj tiste kadre, ki so na voljo.
Direktor Dolenjske banke in hranilnice Sergij Thorževskij je člane
komisije seznanil s poslovanjem DBH v prvi polovici letošnjega leta. Med drugim je povedal, da je kolektiv banke že precej naredil, da bi se bančno poslovanje prilagodilo novi ustavi, da pa poslovno-kreditne banke nimajo, vpliva na kreditno-monetarni sistem, kar jim nekateri pripisujejo.
Po njegovih besedah stoji DBH med slovenskimi bankami, med katerimi zlasti dobro sodeluje z Ljubljansko banko, dovolj „trdno“. Izvedeli smo tudi, da smo Dolenjci v Sloveniji najbolj varčni, saj so se hranilne vloge konec junija letos z ozirom na začetek leta povečale kar za 1 5 odstotkov, kar je največ med vsemi slovenskimi bankami. Opozoril pa je na naraščajočo nelikvidnost. Po njegovem mnenju bodo potrebni hitri sistemski ukrepi.
B. PODOBNIK
Hrvaškega. Odkup seje začel 5. oktobra na 21 prevzemnih postajah.
Cena je odvisna od sorte, sladkorne stopnje in zdravstvenega stanja grozdja. Belo grozdje plačujejo po 4,70 do 6 din kilogram, rdeče po 6 do 6,70 din. Zaželeno je, da vinogradniki berejo posebej modro frankinjo, za katero je odkupna cena od 6,30 do 6,70 din za kilogram. Rdeče grozdje mora biti zdravo, medtem ko gnilo odkupujejo posebej. Belega grozdja ni treba odbirati, ker ga bodo razsluzovali oz. centrifugi-rali.
Glavna trgatev se začenja danes. V vinogradih Slovina na Bizeljskem in Pišečkem je predviden začetek od 10. do 12. oktobra, odvisno od vremena. Kvaliteta je podpovprečna, količina pridelka pa bo komaj komaj dosegla povprečje.
J. TEPPEY
PRVI SNEG
V Kočevju je 2. oktobra padel prvi letošnji sneg, ki pa je skopnel. Obdržal sc je le na pobočju Mestnega vrha. Sneg je padal tudi v ribniški občini. Po dolini je skopnel, razen na nekaterih severnih podbočjih. V Gregoriji se je držal malo dlje. Iz Travne gore in l oškega potoka pa so nam še 3. oktobra povedali, da je snega nekaj centimetrov.
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
uri zjutraj. Pri Žibertovih so ob pol petih že odpeljali krave in
(Nadaljevanje na 24. str.)
Ob tednu otroka želimo, da bi vsi otroci takole srečni stisnili k sebi svoje igrače, da bi rasli v miru, ob ljubečih starših, varstvu in družbi enako srečnih otrok. (Foto: Tamara Zupančič)
Polomili bomo grabežljive kremplje
Na minulih vojaških vajah „Jesen 74“ je na svobodnem ozemlju, ki ga je ves čas ogrožal napadalec, delovala tudi skupina rdečih novinarjev, ki je 4. in 5. oktobra izdala dve številki Partizanskega Dolenjskega lista. Urednik Marjan Legan in novinaiji Jože Primc, Ivan Zoran in Milan Markelj so pri iskanju novic na terenu večkrat naleteli na hud „odpor“ vsega prebivalstva, od otrok, mladincev, delavcev in kmetov, tako da jih je samo prepustnica reševala ujetništva. Ponoči natisnjeni „Dolenjec44 je takoj zjutraj prišel bralcem v roke in pomagal dvigati borbenega duha branilcev.
KAKO MOČNA JE NA PRVI POGLED TA GROZLJIVA JEKLENA POŠAST! In vendar je proti listku, ki ga je nanjo nalepila drobna otroška roka, vsa majhna in krhka! Samo za trenutek so se sovražni tanki ustavili sredi vasi.. . Sicer pa več o tem na 7. strani današnje številke! (Foto: M. Moškon)
Je najhujše že mimo?
V okolici Mirne, pred Šentjernejem, v Beli krajini in Žužemberku poplave - Dež nagaja kmetom
tedenski
mozaik
,,Pod nobenimi pogoji ne bom sprejel kandidaturo za predsednika leta 1976, niti ne bom kakorkoli iskal naklonjenost in podporo demokratske strankeje izjavil v blišču televizijskih kamer zadnji še živi izmed slovitih bratov Kenne-dyjev na tiskovni konferenci v Bostonu. S tem so se razblinili zadnji dvomi, če bo Edward Kennedy med tistimi, ki se bodo potegovali za mesto predsednika Združenih držav Amerike leta 1976, ko bo potekel mandat sedanjemu predsedniku Geraldu Fordu. (Mimogrede rečeno: njegova soproga Betty je imela te dni težko operacijo, med katero so ji odstranili rakasto tvorbo na prsih.) Kenne-dy je svojo odločitev utemeljil predvsem z družinskimi razlogi Njegova žena Joan je namreč v hudi živčni depresiji, trinajstletnemu sinu so morali pred meseci zaradi kostnega raka odrezati nogo, najmlajši sin Patrick pa ima hudo astmo. Razen tega mora senator skrbeti še za otroke umorjenih bratov Roberta in (pa čeprav v manjši meri) Johna. Njegovo sporočilo je vneslo v ameriško notranjepolitično življenje precejšnje olajšanje... kaj pa leta 1980. ..?
Medtem pa je Irska republikanska armada, IRA, znova segla po orožju: v nekem baru v mestu Gildfirdu je podtaknila peklenski stroj. Posledice so bile strašne: pet mrtvih in več kot šestdesetih ranjenih Policija je tudi to pot brez moči, saj sicer vefvsaj v grobem), kdo je podtaknil eksploziv, nikakor pa ne more ugotoviti, kako bi ujela atentatorje... kdaj se bo nehalo....?
V Santu Domingu pa ostaja vse po starem: tudi po enajstih dneh se položaj v venezuelskem veleposlaništvu, kjer imajo pripadniki tako imenovane mestne gverile v začasnem ujetništvu sedem ljudi, za katere zahtevajo pol milijona dolarjev odkupnine in izpustitev zaprtih tovarišev, ni nič spremenil. Vlada Santa Dominga je izjavila, da je pripravljena omogočiti teroristom prost odhod iz države, ni pa pripravljena ugoditi njihovim zahtevam... koliko časa bo še trajalo obleganje. .. ?
O cenah slabo obveščeni
Zbližanje delavcev in kmetov preko krajevnih skupnosti - Kakšne razlike v cenah!
Pomisli! Naša krajevna skupnost se je pobratila s krajevno skupnostjo na Kozjanskem, pa bomo dobili jabolka za ozimnico po 2,50 din kilogram. Tako me je hotel presenetiti znanec iz Ljubljane. Potem se je čudil, kako to, da se temu ne čudim jaz.
Čudijo se lahko le Ljubljan-
čani in prebivalci tistih mest, ki ne vedo, po kakšni ceni letos ponujajo svoja jabolka kmetovalci na Kozjanskem, v Halozah, Slovenskih goricah pa tudi na Dolenjskem, v Pomurju in drugod.
Ljubljančan, ki je še pred kratkim v mestu moral plačati za kg jabolk 7 ali 8 din, ne more verjeti, da zasebni sadjarji na manj razvitih kmetijskih območjih ne morejo prodati svojih najlepših jabolk niti po 2 din kg. Premalo je kupcev za vse
TELEGRAMI
PARIZ - Elizejska palača je sporočila, da se bosta ameriški predsednik Ford in francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing sestala na Martinique od 14. do 16. decembra. To bo prvo srečanje voditeljev obeh držav, odkar sta se pred dobrim letom dni na Islandiji sestala bivša predsednika Nixon in Pompidou.
STOCKHOLM - Švedska bo letos edina zahodnoevropska država, ki bo ponudila večjo količino žita na svetovnem tržišču. Švedska žetev bo najmanj 6 milijonov ton, od česar bo milijon ton in pol šlo v izvoz, in sicer milijon ton pšenice, ostanek pa predvsem rž.
lepo sadje, pravijo v kmetijskih organizacijah. Na zalogo pa ga ne morejo odkupovati, ker nimajo ustreznih skladišč.
Prebivalci krajevne skupnosti v Ljubljani, ki se je pobratila s krajevno skupnostjo na Kozjanskem, menijo, da jim bodo kozjanski kmetje naredili zaradi tega z jabolki veliko uslugo. Kozjanski kmetje pa menijo, da bodo Ljubljančani naredili veliko uslilgo njim, ker bodo kupili njihova jabolka po 2,50 din.
Takega zadovoljstva na obeh straneh bi bilo lahko veliko več, če bi se delavci in kmetje znali bolje zbližati.
Veliko sedanjih industrijskih in drugih delavcev je bilo rojenih na kmetih. Nekateri še živijo na vaseh, drugi radi prihajajo na obiske k staršem in sorodnikom. Taki poznajo raz^n mestnih cen sadja tudi kmečke cene in si nakupijo, kolikor ne dobijo zastonj, tam, kjer je cena nižja.
Večina delavcev je bila rojena v mestih in takih industrijskih krajih, ki nimajo bogatega kmetijskega zaledja. Če nimajo avtomobilov, potujejo bolj po-
BERLIN — Nemška demokratična republika je izredno svečano proslavila petindvajsetletnico obstoja. V Berlinu so priredili velikansko vojaško parado, na kateri je bilo mogoče videti vse vrste orožja. Na proslavi so bili predstavniki mnogih držav, na častnem mestu na tribuni pa je bil med njimi generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Na sliki: najsodobnejši tanki sovjetske proizvodnje na paradi ob 25-letnici Nemške demokratične republike v Berlinu. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega „PAVLIHE “)
PO PRVEM OKTOBRU
m
- Hudiča, kdaj ste pa prometne prekrške tako podražili?!
- Ne bodite smešni, tovariš, od kdaj že v trgovini tega ne sprašujete več!
redko na deželo. Taki ne vedo, kakšne so razlike med cenami v mestu in pri pridelovalcih. Nimajo priložnosti, da bi si sami poiskali sadje na Kozjanskem ali drugod, kjer je najcenejše. Tako kot moj znanec "in drugi Ljubljančani, ki so se zmenili, da ga naročijo s posredovanjem krajevne skupnosti na Kozjanskem.
Taki delavci naj bi se povezovali s kmeti mimo trgovcev, ki trdijo, da ne morejo poslovati z manjšimi stroški in manjšo razliko v ceni, kot je sedanja. Pri tem jim lahko koristi pobratenje s krajevnimi skupnostmi na podeželju. Sindikalne organizacije se lahko povežejo z zadrugami. Najdejo pa se še druge oblike. Ne le takrat, ko delavci kupujejo ozimnico. Vezi naj bi bile trajne. Delavci bi lahko dobili tudi ob drugih priložnostih nekatere pridelke po nižjih cenah, kmetovalci pa bi jih laže prodali.
Koristno bi bilo tudi boljše obveščanje o cenah in količinah pridelkov. Veliko bi se lahko naučili pri sosedih, kjer ob veliki ponudbi znižajo cene in obveščajo gospodinje, naj si takrat nakupijo večje količine za zimo. Bolje je prodati vse pridelke po znižani ceni, kot pustiti, da bi jih veliko segnilo. Toda delavci morajo vedeti za njih.
Jože Petek
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled J
V minulem tednu dni (ki je dobil svoje dinamično obeležje še posebej z obsežno združeno vajo enot JLA in teritorialne obrambe na osrednjem delu ozemlja Slovenije) velja kot osrednji notranjepolitični dogodek omeniti 9. kongres slovenske mladine, ko so delegati mladih v treh kongresnih dneh (od minule srede do petka) podrobno razčlenili dosedanjo dejavnost svoje organizacije ter formirali in tudi formalno razglasili novo organizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije.
Prvi dan mladinskega kongresa (ki je bil v Moravcih pri Murski Soboti) je zbranim delegatom spregovoril tudi predsednik CK ZKS France Popit — ki je dejal, da je mladinska organizacija v dosedanjem obdobju sicer v vodstvih oblikovala vrsto stališč, vendar ni zmogla mobilizirati mladine v akcijo, v kateri bi skupaj z vsemi našimi delovnimi ljudmi ta stališča tudi učinkovito uresničevala. Res pa je, je še dejal Popit, da se je mladinska organizacija nekaterih nalog že uspešno lotila — zlasti po 3. konferenci ZKJ, ko so bila opredeljena izhodišča in smeri akcije ZK v naporih za socialistično usmerjenost in dejavno sodelovanje mladega rodu v razvoju socialistične samoupravne družbe.
Osnovni namen idejno-političnega usposabljanja in organizacijskega povezovanja mladih (ki naj delujejo v enotni organizaciji) je po Popitovih besedah usposobitev za učinkovito akcijo za odpravo starega, preživelega in za graditev novega, boljšega življenja. Ena sama uspešna akcija v korist gospodarskega in družbenega napredka je več vredna kot pa tisoč še tako lepo donečih, vendar neuresničenih sklepov - je na kongresu mladih poudaril predsednik CK ZKS France Popit.
Na kongresu so delegati mladih — kot rečeno -^ razglasili novo organizacijo ZSMS. V resoluciji, ki so jo sprejeli delegati 9. kon-
gresa ZSMS, je poudarjena kot najpomembnejša naloga mlade generacije razvijanje in graditev socialističnih in samoupravnih odnosov v naši družbi. Mladi želijo biti aktivni dejavnik v delegatskem sistemu in pri odločanju o vseh pomembnih družbenih vprašanjih, je tudi poudarjeno v sprejeti kongresni resoluciji.
Z novim statutom Zveze socialistične mladine Slovenije (ki je bil prav tako sprejet na
Tudi mladi gradijo nove odnose
kongresu) so določena načela organiziranosti mladih - od osnovnih organizacij do občinskih in do republiške organizacije ZSMS. Občinska konferenca bo v okviru realnih možnosti oblikovala tudi konference mladih delavcev in pa konference mladih iz krajevnih skupnosti ter iz specializiranih organizacij in iz JLA, torej so načela organiziranosti v mladinski organizaciji ista kot na vseh drugih področjih našega družbenopolitičnega življenja. Republiška konferenca mladih kot najvišji organ med dvema kongre-
soma bo imela konferenoe mladih delavcev, mladih v izobraževanju, mladih v krajevnih skupnostih in pa šest svojih komisij.
Problemi glede razraščanja vseh oblik porabe prek dogovorjenih (in predvidenih) okvirov ostajajo v teh dneh še vedno poglavitna točka mnogih razprav po odgovornih republiških in drugih telesih. Sredi prejšnjega tedna (v četrtek) je republiški izvršni svet glede tega že predlagal dokaj jasne ukrepe.
Predlog republiškega IS je naslovljen na odbor podpisnikov družbenega dogovora o splošni in skupni porabi za letos — in temu odboru je rečeno, naj se nemudoma zavzame za ustrezno znižanje prispevnih stopenj za vse tiste samoupravne interesne skupnosti, ki izkazujejo presežke pri svojih dohodkih. Izvršni svet je sprejel to stališče po izčrpni oceni gospodarskih gibanj ter gibanj splošne in skupne porabe v republiki v sedmih mesecih letošnjega leta. Za takšen predlog se je odločil predvsem zaradi tega, ker meni, da pomeni znižanje prispevnih stopenj za potrebe SIS najholj dosledno rešitev v duhu novih ustavnih določil.
Takšrto stališče pomeni - z drugimi besedami -da bomo vendarle nekoliko zavrli obremenjevanje delovnih organizacij iz gospodarstva, ki so sedaj, kot vemo, navzlic sprejetim stališčem še vse preveč in tudi vse bolj obremenjene z raznimi dajatvami. Izvršni svet se je sedaj zavzel za to, da je treba financiranje porabe točno utemeljiti z dogovorjenimi programi. Brž ko je uresničevanje teh programov SIS finančno pokrito, mora prenehati obveznost plačevanj^ prispevkov iz dohodkov TOZD na račun SIS.
Seveda pa sedaj čaka občinske štabe in politična vodstva zelo odgovorna naloga v zvezi z znižanjem prispevnih stopenj. Pripraviti bo treba (po občinah) konkretne izračune za zmanjšanje prispevkov v skladu s stanjem na posameznih področjih porabe - saj je bilo rečeno (to izvršni svet izrecno poudarja), da „receptov** na republiški ravni za to ne bo, ampak da bodo morale občine glede tega ukrepati zares samoupravno in v dogovoru z vsemi prizadetimi.
tedenski zunanjepolitični pregled
V bistvu je bil zadnji teden obdobje, ko se nikjer po svetu ni zgodilo kaj izjemnega, skoraj povsod pa nekaj pomembnejšega, čeprav ne tudi odločilnega.
Portugalska je opravila pomembno utrjevanje naprednih sil po odstopu bivšega začasnega predsednika generala Spi-nole. V nedeljo so, denimo, vsi Portugalci delali na svojih delovnih mestih in s tem na svojevrsten, vendar pa vsekakor demonstrativen način izpričali svojo pripadnost novemu in naprednemu.
CIPER'
VSE PO STAREM
Ciper ostaja, kjer je bil. Se pravi: razpet med nasprotji, ki jih ni bilo mogoče zbližati, a vendarle nekoliko bližji začetku stvarnih pogovorov. Začasni predsednik Klerides ostaja na tem položaju potem, ko je dobil podporo nadškofa Maka-riosa, ki je medtem v generalni deupščini Združenih narodov imel pomemben govor, v katerem je kritično ocenil posledice in še posebej vzroke ciprske tragedije.
Na otoku je sicer mir, toda trpljenje se nadaljuje, kajti brez strehe je več kot 200.000 beguncev.
ETIOPSKE NEZNANKE
Etiopija se je sicer znebila cesarja, ni pa se uspela znebiti tudi negotovosti, ki še vedno spremlja prve korake nove oblasti po državnem prevratu. Grobo rečeno si stojita, vsaj javno, nasproti dve struji: na eni strani so študentje in sindikalni voditelji, na drugi pa vojska.
Drug drugemu očitajo nesposobnost in neizpolnjevanje datih obljub, pri čemer ugotavljajo v krogih vojske, da so sindikalni voditelji še vedno na strani podkupljene bivše garniture, ki je sicer oslabljena, a kljub temu še dovolj pri moči. Študentom očitajo zaslepljenost in neučakanost.
Nasprotno pa študentje in sindikalni voditelji očitajo voj-' ski, da noče izpolniti dane obljube in da krati svobodo (vojska je namreč prepovedala javna zborovanja) zbiranja ter govora.
V tej zmedi ostajajo vsi nerešeni problemi še vedno na isti točki, na kateri so bili pred odhodom cesarja Haile Sela-sieja. V svojem najglobljem bistvu se nasprotja po svoje še zaostrujejo — predvsem nasprotja med veleposestniki, ki imaio neizmerna zemljišča in velikansko večino brezzemlježev, ki nimajo ničesar, razen svoje cenene delovne sile.
Temu se zadnjih nekaj dni pridružuje zelo zaostren položaj v Eritreji, severni pokrajini dežele, kjer se vse bolj krepi osvobodilno gibanje. Ta pokrajina namreč terja avtonomijo, ki jo
je v neki milejši obliki že imela, pa jo je kasneje izgubila.
ODSTOP VLADE V RIMU Medtem pa je v Italiji odstopila vlada premierja Ru-motja, predsednik republike Leone pa še ni uspel najti nikogar, ki bi namesto Rumorja sestavil novo vlado.
Formalno je vlada padla zato, ker se krščanski demokrati niso strinjali z nekaterimi zahtevami socialistov. Toda to je res samo formalen razlog, zakaj pravi so globlji. Italija je bila zadnje tedne septembra skoraj pred bankrotom, potem pa je masivna denarna pomoč v obliki večmilijardnega kredita začasno ustalila položaj.
Nasprotja v italijanski družbi so že stara in dovolj znana, toda
Teden
brez
po-
sebnosti
kljub temu je videti, da nikakor ni mogoče najti zanje učinkovite rešitve. Ni zato niti najmanj presenetljivo, da je bila tudi Rumoijeva vlada prešibka, da bi jim bila kos.
V takem zaostrenem položaju skušajo najti svoje mesto tudi fašistični in drugi skrajno desničarski voditelji s svojimi skupinami. Izraz tega so tudi zadnje čase pogosti atentati in druge oblike nasilja, ki so sicer doživele obsodbe v tisku, ne pa tudi učinkovitih protiakcij oblasti.
TELEGRAMI
CANBERRA — Bivši avstralski premier VVilliam McMahon je zanikal pisanje tiska, da je Avstralija poma; gala ameriški obveščevalni službi (CIA) v rovarjenju proti vladi pokojnega čilskega predsednika Sal-vadora Allendeja.
BUENOS AIRES - V Santiagu je junaško umrl generalni sekretar čilskega gibanja revolucionarne levice Miguel Enriquez. Ubili so ga med spopadom s silami vojaške hunte, ki so obkolile hišo, v kateri je Enriquez ilegalno živel in delal. Trdijo, da so ga anonimno izdali po telefonu.
ALŽIR - Ameriški državni sekretar Kissinger bo 14. oktobra dopotoval v Alžirijo. Kissinger je na tiskovni konferenci v VVashingtonu dejal, da ni govora, da bi sc med svojim potovanjem po Bližnjem vzhodu srečal z Jaserjem Arafatom ali katerim drugim palestinskim voditeljem.
KARTUM - Južni Sudan so zajele katastrofalne poplave, v katerih je umrlo 16 ljudi, okoli 250.000 prebivalcev pa je ostalo brez strehe.
ako poskrbijo medvedje na območju Lovske nniane Osilnica za „Pospravljanje“ koruze.
ničenje poljščin v Kolpski in Cabranski dolini ji n. J običajnega, saj divjad izpodriva ljudi vtis je, kot da se ne da nič storiti proti temu. (Foto: T. Ožbolti
Minulo soboto so boštanjski gasilci rešili most v Dol. Boštanju, ki ga je ogrozilo naneseno le-ščevje. Ob tem je bilo slišati tudi take hudomušne pripombe: „Šibje na licitacijo, da bo kaj denarja za popravilo trhlega mostu!“ Mostu namreč noče nihče vzdrževati.
Lepota doslej skrite arhitekture prijetno presneti vsakega obiskovalca brežiškega gradu. Na hodniku zahodnega trakta so v 1. in 2. nadstropju odprli zazidane arkade in vrnili gradu prvotenejšo podobo. Dvoriščna fasada bo v celoti obnovljena do 15. oktobra. (Foto: J. Teppey)
V	petek je v Novem mestu nastopil eden najboljših jugoslovanskih violončelistov Ciril Škrjanec. Na klaviiju gaje spremljal Aci Bertoncelj. Žalostno za Novomeščane je to, da je bila dvorana v galeriji skoraj brez obiskovalcev. Novomeška kultura, kam gre tvoja pot? (Foto: Boštjan Krže)
. VLAK NE ČAKA
Metl'ki se delovne organiza-v • Premalo bavijo z načrto-S, SVoJega razvoja. To so vJ J delegati v zboru združene-^ J'e ^dal 26. sep-mbra. Potrebno je pripraviti jobre programe, potem se bo tu-i aenar za mVesticije našel. Do-nmJu*-namreč še vsi metliški Ckt' prišli Skozi bančne u •' *Casih je bila pot težka, Končno pa vendarle uspešna. Za-
SinnH Vec takega poguma? V S°sP.odarstvu so postali preveč
P	nihče	noče	nič	tvegati,
rezultat pa je ta, da se je bohotni Wgospodarstva ustavil. De-oi.j? 50 dobili nalogo od delav-_ syetov zahtevati obravnavo v ojnih programov in pripravo načrtov.
41 potniških vlakov gre vsak dan...
fl •	•	\s
oejm/sca
li sol)otni sejem so rejci pripelja-in •} j Pr^ev, starih do tri mesece, Prvih Pras,oev, starih nad tri mesece.
?nnn ^ pr°dali 337 P° 19-00 do dmarJev kilogram žive teže, drugih pa 23 po 16.00 dinarjev kilogram žive teže.
NOVO MESTO - Od 566 oraši-.čev, kolikor so jih rejci pripeljali na
do n * jne PrasiCem, starim od 6
300 nn •	8(5 giba,e med
fim nad1? 1 dln’ Prašičem>sta' 600 nn a mesece, pa med 430.00 in
di eovpin 3 Se^em so Prignali tu-krat nroH- p,vmo- 0d 56 glav so to-bile- 7a 3i samo živali. Cene so
ve od 7 nn °,d J?*00 do 13-00- kfa-živino „ j?Ado 8.500 in za mlado d 10,50 do 12.50 dinarjev.
Jugoslovanske železnice so opravile v letošnjem prvem polletju rekorden blagovni prevoz; za 7 odstotkov so preskočile celo rekordno leto 1970. In kako je v tem letu gospodarila novomeška prometna sekcija ljubljanskega železniškega gospodarstva?
Ta temeljna organizacija ima na skrbi 240 km proge od Bubnjarcev do Dolenjske ceste v Ljubljani, od Grosupljega do Kočevja in od Trebnjega do Sevnice, pogodbeni promet do Straže ter 282 zaposlenih delavcev. Če upoštevamo še zaposlene v sekciji za vleko in v sekciji za vzdrževanje, tedaj je na Dolenjskem zaposlenih okrog 800 železničarjev.
Vsak dan pelje skozi Novo mesto 29 potniških vlakov na progi Karlo-vac-Ljubljana in 12 na progi Trebnje-Sevnica. V tovornem prometu pa vozita po dva para vlakov aa progah Novo mesto-Ljubljana, Novo mesto-Sevnica in Ljubljana-Kočevje, po en par pa na progah Novo mesto-Karlovac, Novo mesto -Črnomelj in Novo mesto-Straža. Vsak mesec - tako računajo - prevozijo 8,8 do 10,7 milijona bruto tonskih kilometrov.
V potniškem prometu so do konca avgusta prodali 425.000 voznih izkazov: kot eno vožnjo štejejo tudi mesečno karto. Računajo, da se je v tem času peljalo blizu 1,5 milijona potnikov.
Povečan promet narekuje tudi posodabljanje. Upajo, da bodo še letos dobili nove garniture potniških vagonov, v TAM izdelanih po Fiatovi licenci. Za tovorni promet bi potrebovali še 6 dieselskih lokomotiv.
Kmetijski kotiček
Da bo žito bogato rodilo
V osrednji Sloveniji, kamor štejemo Dolenjsko, je najbolje - ^atl Penico v prvi polovici oktobra. Pozne sorte prej, rane
ieč 6^e* ^rec* n^° mora v zem^j° rž> J° Kie še sejejo, in m men-’ ^ Potrebuje več časa, da se do zime dobro obraste. Na Žit stu zc^aj potemtakem beseda o setvi in gnojenju ozimnega predvsem pšenice.
vsega je dobra, pravočasna priprava zemlje. Za žita ne sme seči globlje od omice, sicer spravi plug na površje rtvico, v kateri se žitne bilke slabo počutijo, saj jo dež zapere nek-etn-° sonce rasuši. Zlasti težje zemlje je treba zora ti vsaj Kaj dni pred setvijo; le tako se pozemljina dovolj sesede, kar k* mraz poškodoval mlade rastlinice, g pednje „poglayje“ je seme. Brez dobrega, zdravega, čiste-dn ,.e8? semena ne more biti obilne žetve, pa tudi ne brez rod .J velike količine. Naši kmetje često grešijo, ker bogato ni'h ^tenzivnih sort pšenice ne zasejejo dovolj gosto. Pri P(~^.ne.veljajo več nekdanji normativi, ki niso nikoli priporočali ni	kg semena na hektar. Zdaj svetujejo strokov-
(n naj vr^e poljedelec 230 kg semena najbolj intenzivnih sort La P^mer zlate doline, save, sanje), pri intenzivnih priporočajo ^ ^00 do 220 kg, pri domačih ekstenzivnih pa do 180 kg na hektar. Za- vsak zamujeni teden pri saditvi je treba mo povečati za 10 kg na hektar.
Glede kolobarja velja staro pravilo, da je treba pšenici name-ra. h em ^oljSo predhodnico, čim slabša je zemlja, na kateri bo jjj •|a* Najboljše predhodnice so prelog, deteljišče, oljna repica nr>.^ru8e stročnice, že slabši pa so krompir, koruza, četudi sta aj°°lj pogosti.
nj a bogat pridelek je nujno tudi bogato gnojenje. Hlevski gnoj nona-lkolj primeren, saj potrebuje pšenica lahko dostopno hra-n 8noj pa dolgotrajno in počasi deluje. Najbolj enostavno in Jb°lJe je pred setvijo njivo pognojiti z nitrofoskalom, in sicer SMr ’ vsebuje malo dušika (400 do 700 gnojila 4:14:11 ali j ^18, odvisno od plodnosti tal in intenzivnosti sorte). Spo-
mladi pa pšenico dognojimo z dušičnim gnojilom: Pomladi, drugič pa ob začetku kolenčenja.
enkrat rano Inž. M. L.
S
S
J
*
s
J
s
*
*
*
*
Posodabljajo tudi tračnice, ker je> zdajšnji osni pritisk premajhen, prav tako pa tudi signalizacijo. Štiri cestne prehode so že preuredili na svetlobne signale brez zapornic in zaporničarjev, v kratkem pa bodo tako naredili še v Štefanu, Ponikvah in Rosalnicah.
J. S.
ali morda tudi preveliki želji po lažjem zaslužku. Po zadnjih statističnih podatkih, ki veljajo za avgust, pripada dolenjski metropoli spet prvenstvo: draginja v njej je večja kot v Mariboru, Ljubljani in Kopru, torej preostalih treh slovenskih mestih, ki jih razen Novega mesta še zajame stalno spremljanje statistične službe.
Številke govorijo naravnost, brez ovinkov. V letošnjem avgustu so se v Novem mestu povečale cene na drobno za 35,3 odstotka v primerjavi z lanskim avgustom, v Mariboru za 31,9 odst., Ljubljani za 30,9 odst. in v Kopru za 30,7 odst. Naše mesto ima najvišji tako imenovani
Hajdi, tovariši, odprite usta!
(Karikatura iz „Radničkih novin“)
Kdo plača ceho?
Na sestanku predstavnikov vseh občinskih skupščin, kjer ima ljubljansko podjetje T1P-TOP svoje TOZD, so govorili o nič kaj zavidljivem gospodarskem položaju tega kolektiva. To podjetje namreč tudi kar za naprej računa še vseeno gospodariti z izgubo: prihodnje leto naj bi znašala „samo“ 15 milijonov novih dinarjev, leta 1976 pa 20! Za vse, posebno pa za nekatere TOZD bi bilo najbolje, če bi ta nezavidljivi položaj čimpreje sanirali. Med drugim vse skupaj pesti prevelika režija v Ljubljani, kakor tudi zastarela strojna oprema.
Ob tem velja poudariti, da trebanjski TOZD, ki je izrednega pomena za občinsko gospodarstvo, saj ima v njem kruh 266 zaposlenih, večinoma delavk, dala z majhno režijo, ne proizvaja niti izgube, čeprav ima strojni park v glavnem še vedno tak, kot so ga dobili ob ustanovitvi obrata leta 1963! To seveda vzbuja skrb, saj dosti konfekcijskih strokovnjakov meni, daje proizvodnja z že tri leta starimi stroji nekonkurenčna. V Trebnjem bi bilo treba za obnovitev strojev 8 milijonov dinarjev. To bi si po 11 letih že zaslužili, ob delitvi premoženja, bolje povedano izgube, pa bodo morali biti pozorni tako delavci v trebanjskem TOZD kot tudi občinski dejavniki!
A. Ž.
Nova črna pika
Nova črna pika se piše novomeški trgovini, njeni neustrezni organiziranosti, njenim prevelikim stroškom
Le v navdihu razpoloženja: kaj nam mar draginja ...
blagovni indeks, ki znaša 136,4, drugi najvišji indeks storitev (124,4) in najvišji indeks cen industrijskih izdelkov (141,1). Torej dve prvi in eno drugo mesto, če pa prištejemo še rast cen kmetijskih pridelkov, s katerim je Novo mesto-vse poletje prekašalo druga slovenska mesta, upoštevana pri statistikih, je (žalost-* no) prvenstvo nesporno.
S takim poslovanjem novomeški trgovci ne kličejo nadse le srda kupcev in odliv kupne moči temveč tudi nejevoljo družbenopolitičnih organizacij, ki jim ne more biti vseeno, če tako pomembna dejavnost, kot je trgovina, zaostaja. Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto so to poudarili, rekoč, da je treba storiti vse, vključno združevanje in „vdor“ drugih trgovinskih hiš, da bi ta panoga hitreje napredovala.
M. L.
Sita še sejejo
Se je tresla gora in rodila miš, kar se ne bi zgodilo prvič? O ugotavljanju izvora premoženja se govori mnogo manj kot svoj čas in zdi se, kot da so ponekod malce razočarani, ker se v mreže ni zapletlo obilo velikih rib in ker je postopek zahtevnejši, kot so sprva mislili.
BREZ BESED
(Karikatura - M. Bregar)
Kljub temu pa lahko rečemo, da komisije za ugotavljanje delajo, četudi bolj tiho in manj na očeh. Vsaj v nekaterih občinah, kot je razvidno iz poročila, ki je zajelo delovanje komisij od ustanovitve do konca junija.
Komisije, ki so ustanovljene v vseh slovenskih občinah, so prejele 599 predlogov za uvedbo posebnega postopka in skupno sejale 737-krat. Za 145 predlogov so ugotovile, da poseben postopek ni potreben, za 260 pa, da je. Ti pripieri so iz^ 52 slovenskih občin, kar pomeni, da v osmih preostalih občinah menijo, da njihovi občani nimajo neupravičenega izvora premoženja. Sorazmerno najbolj strogi in dosledni so bili v Celju, kjer so uvedli 19 posebnih postopkov. Za primerjavo pa naj navedemo še nekaj naših občin: Novo mesto 5, Brežice 8 in Črnomelj 7.
In kdo so ljudje, pri katerih so največkrat ugotavljali, da niso prišli na pošten način do svojega premoženja? Odgovor ni težak: obrtniki!
Nikjer ne vidim več nobenih socialnih razlik (Pavlihova karikatura)
Kar 164 izdanih sklepov od skupno 260 se jih nanaša nanje, preostali pa na ljudi, ki so v delovnem razmerju (73), na kmete 5, 18 pa na druge občane. Komisije so ugotovile, da so v 76, na prvi stopnji zaključenih postopkih kršitelji skupno utajili nekaj nad pet milijonov dinarjev dohodka, davek, ki so jim ga potem odmerili, pa znaša skupno 4,6 milijona dinarjev.
KRŠKO: PRIPRAVE SINDIKATOV NA KONGRES
Pred republiškim sindikalnim kongresom, ki bo 7. in 8. novembra v Celju, so tudi v krški občini okrepili predkongresno dejavnost. Na minulem posvetu, ki ga je občinski sindikalni svet pripravil za predsednike vseh osnovnih organizacij in člane predsedstva, so govorili predvsem o uresničevanju ustavnih določil v OZD in TOZD in ponovno ugotavljali, da prava vsebina novih odnosov še ni povsod zaživela, kljub temu da se je stanje izboljšalo. Sicer pa so na posvetu sklenili, da bodo najkasneje do 15. oktobra pripravili po vseh osnovnih sindikalnih organizacijah članske sestanke in na njih obravnavali predlog statutarnega dogovora o organiziranosti ter osnutek kongresnih sklepov. V kongresnih pripravah se je v četrtek popoldne sestala tudi kadrovska komisija.
vrednote zapisat*
•••
Zastrašujoče - beseda ni pretirana - divjajo letos cene. Podrle bodo, kot kaže, vse rekorde od vojne sem, kaj šele letošnja predvidevanja. Če že pripisujemo eno tretjino zasluge za to podražitvam surovin, ki jih uvažamo, in s tem vplivu svetovnega trga, dve tretjini še vedno ostaneta nam.
Ker septembrskih statističnih podatkov še ni, ilustrirajmo razmere z avgustovskimi. Industrijsko blago se je v tem mesecu podražilo za 6,2 odst. v primerjavi z julijem, v primerjavi z lanskim povprečjem pa celo za 45,5 odstotka! Cene na drobno so bile v povprečju za 32,7 odstotka višje, gostinske usluge pa za 23,9 odstotka. Kje so že ostala predvidevanja v resoluciji o ekonomskem in družbenem razvoju, če smo že v polletju presegli njena celotna predvidevanja glede cen!
Pot v monopol
Višje cene na domačem tržišču pa so imele še eno slabo posledico: izvažati se izplača vse manj. V avgustu se je vrednost izvoza zmanjšala za 31 odstotkov, s tem pa se je poslabšala plačilna bilanca. Toliko bolj bodo potemtakem dragoceni turistični dolarji, ki bodo letos kljub začetni mršavi sezoni verjetno prebili „magično“ mejo - milijardno številko.
Kako so možne tolikšne podražitve? K znanim vzrokom lahko prištejemo marsikje že izigrano samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o cenah brez kupcev in s tem ustvarjanje monopolov, delitve interesnih ob močij, sporazumevanje na račun tretjih. Če malo globlje analiziramo, je to pravzaprav začetek strmega drnca cen. Dogovarjanje, ki ustvarja izključno pravico do prodaje oz. proizvodnje (seveda je zavito v visoko doneče besede o nepotrebnosti dvojnih kapacitet), izključuje konkurenco, s tem pa poglavitno prisilo za kar najbolj smotrno proizvodnjo in poslovanje. Nimajo zaman v svetu protimonopolnih in protikartelnih zakonov, prav tako ni zaman opozarjal Djemal Bijedič, predsednik ZIS, na zadnji seji predsedstva CK ZKJ, da je monopolistično dogovarjanje sila škodljivo.
M. LEGAN j
CELJSKA POKRAJINA
V	MESECU VARČEVANJA
110—letnica začetka poslovanja Celjske mestne hranilnice, 30—letnica ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije in 50. obletnica svetovnega dneva varčevanja so trije zunanji mejniki, na katerih bodo v oktobru, mesecu varčevanja, slonele številne zanimive prireditve, s katerimi želi celjska podružnica Ljubljanske banke poudariti letošnje jubileje. Vrsta akcij bo vse do 31. oktobra opozaijala na pomen najtesnejših stikov varčevalcev s svojimi bankami in na nove oblike ter sodobno vsebino poslovanja s prebivalstvom. Več bomo o tem poročali prihodnji četrtek, saj bo zlasti varčevalce v brežiški in sevniški ekspozituri celjske podružnice LB zelo zanimalo, kaj so dosegli letos tudi na tem področju.
NOVOMEŠKI PREDSTAVNIKI V DITŽINGENU
Sedemčlanska delegacija, v kateri so predstavniki občinske skupščine, sindikatov, Socialistične zveze in mladine, je v soboto zvečer odpotovala v Dit-zingen pri Stuttgartu. Delegati vračajo obisk podobne uradne delegacije iz Ditzingena, ki je letos maja obiskala novomeško občino in Dolenjsko. Zvedeli smo, da bodo obiskali med drugim tudi generalnega konzula SFRJ v Stuttgartu in se pogovarjali z našimi delavci, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji.
TREBNJE - Danes bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine spremenili nekatere postavke občinskega proračuna; zbor združenega dela bo na ločeni seji pregledal analizo SDK o poslovanju OZD občine in finančni načrt posebnega računa za pospeševanje gospodarskih dejavnosti v tem letu.
SEVNICA - Jutri pridejo na razgovore h komisiji za integracijo sevniškega Trgovskega, Gostinskega podjetja in Kmetijskega kombinata Zasavje predstavniki SOZD ABC iz Ljubljane. Dosedanja prizadevanja za združevanje teh dejavnosti v občini je v ponedeljek podprl tudi občinski izvršni svet.
Na sliki: z zbora slovenskih tabornikov v Kostanjevici. (Foto: Lojze Retelj)
Taborništvo - šola samoupravljanja
Za uvod v letošnji teden otroka: sklepno slavje slovenskih tabornikov v Kostanjevici na Krki - Spominu prof. Živka Lovšeta
Kljub dežju in poplavam, ki so ogrozile tudi že Kostanjevico, je prišlo v nedeljo dopoldne v „dolenjske Benetke“ več kot 1500 slovenskih tabornikov iz vseh, tudi najbolj oddaljenih pokrajin. Ob začetku letošnjega TEDNA OTROKA je republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije priredila tu sklepno prireditev tekmovanja taborniških enot za značko Živka Lovšeta.
Pisani živžav v taborniških krojih,
med katerimi so bili najprikupnejši najmlajši člani, ki so prišli na zbor celo z zastavicami svojih vodov, se je umiril šele ob 11. uri, ko je Boža Češnovar v imenu ZTS pozdravila zbrane predstavnike domače krajevne skupnosti in DPO ter občinskih skupščin iz Brežic, Krškega ter Sevnice. Pokroviteljstvo nad slavjem
je prevzela novomeška tovarna zdravil KRKA. O delu enot je govoril nato Zdravko Krvina, predsednik ZTS, ki je med drugim poudaril prispevek taborniških vrst za razvoj prenovljene slovenske mladinske organizacije. V socialističnem duhu poteka vzgoja v vseh taborniških odredih in četah, ki se že začenjajo pripravljati na bogato leto 1975, ko
28. septembra so na osnovni šoli v Kočevju pripravili svečanost v počastitev dneva pionirjev in občinskega praznika, na kateri so nastopili člani recitacijskega krožka in otroški pevski zbor. Proslave so se udeležili tudi številni predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Kočevje. (Foto: France Brus)
Srebrni jubilej slovenske filatelije
Proslava Filatelistične zveze Slovenije na Jasnici pri Kočevju
V motelu na Jasnici pri Kočevju so v nedeljo, 29. septembra, slovenski filatelisti proslavili 25-letnico ustanovitve Filatelistične zveze Slovenije. Zbrali so se že v soboto v Kočevju, kjer so se udeležili otvoritve filatelistične razstave kočevskega društva, ki je tudi praznovalo 25-letnico ustanovitve.
V nedelo je bila na Jasnici sve- |jo, da bi zveza še nadalje posvečala
čana seja Filatelistične zveze Slovenije, kateri so prisostvovali zastopniki vseh filatelističnih društev iz Slovenije, kot gostje pa sekretar za urbanizem Boris Mikoš, akademski slikar Božidar Jakac, zastopnik Filatelistične zveze Srbije in Filatelističnega društva „KOSlR“ iz Trsta ter
Predsednik občinske skupščine Ko-evje Savo Vovk.
Za uvod v svečanost so zapele dobrodošlico dekleta vokalne skupine DOREMI iz Kočevja pod vodstvom Iveta Staniča nekaj pesmi, ki so prisotne navdušile. Nato je pionirka iz Slovenskih Konjic izročila predsedujočemu šopek rdečih nageljnov z že-
skrb mladim filatelistom.
Poročilo o delu zveze v preteklih petindvajsetih letih je podal Franc Leskošek, predsednik FZS. Poudaril je, da bi se morala filatelija še bolj razviti v šolskih krožkih in tudi v večjih krajih, kjer društev še ni. Povedal je tudi nekaj kritičnih pripomb na račun izdajanja znamk pri Jugoslovanski PTT.
Ker je bila to svečana seja, se v podrobnosti niso spuščali, vendar so bile med pozdravi gostov povedane nekatere zanimivosti, mimo katerih ni mogoče iti. Zastopnik združenega podjetja PTT Slovenije je izročil zvezi lepo vazo s cvetjem, nakar je
razložil, kakšna bo emisija znamk v bodoče. Kaže, da bodo pri tem upoštevali pripombe filatelistov. K temu je veliko prispevala FZ Slovenije s predlogi in prošnjami.
Akademski slikar Božidar Jakac je povedal, kako je delal v Rogu osnutke za pretisk znamk za partizansko pošto. V Kočevju so zasegli preko 40.000 italijanskih znamk, katere so nameravali uporabiti. Pričela se je ofenziva in ta zamisel v veliko škodo ni bila uresničena.
Predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk je prisotne na kratko seznanil z razvojem Kočevja in občine.
Ob zaključku svečane seje je podelil predsednik FZ Slovenije priznanja in zlate značke zaslužnim gostom in filatelistom. Kasneje je bila zamenjava znamk in prijateljsko sre-
°anjt"	ANDREJ	ARKO
MUK 73-74
l\m LOVŠETI
bodo slavili 30. obletnico osvoboditve, 25-letnico taborništva v Sloveniji in 50-lctnico začetka taborništva v Jugoslaviji. S pestrim delovnim programom koristijo enote ZTS skupnosti, saj plemenitijo mladino z razgibanim delom, ki je hkrati najboljše vključevanje v SLO.
Za predsednikom Krvino je srečanje tabornikov pozdravil Silvo Oblak v imenu delovne organizacije KRKE, sledil pa je kratek in srčkan nastop članov Odreda Matija Gubca iz Brežic s sodelovanjem taborniških čet iz Cerkelj in z Bizeljskega. Sodeloval je tudi pevski zbor kluba cerkljanske garnizije JLA, nakar so najboljšim enotam razdelili priznanja in praktične nagrade. V tekmovanju za 1973/74 so bili najboljši: ljubljanska odreda Dobre volje in Bičkova skala, Odred srebrnih krtov iz Idrije, Odred svobodnega kamnit-nika iz Škofje Loke ter Odred svobodnih mejašev iz Nove Gorice.
Sedmo leto tekmovanja za značko Živka Lovšeta (prvega starešine ZTS) se je tako izteklo. Spet je zaje-
lo	na tisoče tabornikov in tabornic, medvedkov in čebelic ter klubovcev po vsej Sloveniji, ki so se v tej jeseni že lotili novih delovnih načrtov v svojih odredih. Njihova predanost vsemu, kar je napredno, plemenito in pravično, postaja zgled dobrega in vsestransko koristnega delovanja specializirane mladinske organiza-
C1^e'	TONE	GOSNIK
PETROL PRIHODNJE LETO V BOŠTANJU?
Kot jara kača se že vlečejo razgovori o novi bencinski črpalki v Sevnici, ki naj bi stala na kranjski strani Save. Svoj čas se je skušal Petrol izmuzniti s tem, češ da še Sevničani sami ne vedo, kje bi radi imeli nov most, čeprav to ni bil razlog. Sedaj bo novi most kmalu pririnil na drugi breg, pctrolovci pa še vedno niso začeli gradnje. Kot je bilo slišati tudi na ponedeljkovi seji občinskega izvršnega sveta, bi za novo lokacijo prav lahko naleteli na razumevanje pri zagrebški INI, ki že ima črpalki v Laškem in na avtomobilski cesti pri Drnovem!
France Popit:
Mladini ni treba političnega skrbništva, varuštvo je odveč
Komunisti si potemtakem ne želimo političnega skrbništva nad mlado generacijo. Mladina je ustvarjalen in napreden dejavnik naše družbe, zato ji takšno varuštvo ni potreb- r tio. Toda zavest mladih ljudi se ne oblikuje zunaj našega časa in prostora ali brez vplivov sedanjih družbenih odnosov. Nasprotno: naša mladina je verno ogledalo gospodarske, socialne in idejnopolitične strukture naše družbe. Mladina močneje, neposredneje in bolj občuteno izraža vse tisto, kar se dogaja v naši družbi. Zato je Zveza komunistov dolžna, da postavlja vprašanja, ki tarejo mlade, v središče družbene pozornosti. Tako, kot se je Zveza komunistov dolžna bojevati proti manipuliranju tehnokratov in drugih oblastnikov z delavci, se je dolžna bojevati tudi proti pojavom manipuliranja protisocialističnih in protisamoupravnih sil z mladino. Onemogočiti smo dolžni vplive vseh tistih, ki bi radi pripeljali našo mladino ali njene posamezne dele v spopad z zgodovinskimi interesi delavskega razreda. Mladina si kot del naše družbe lahko s prakso svojega družbenega življenja oblikuje svojo zavest in si ustvari lastno vizijo družbenega napredka, če jo temelji na viziji najbolj naprednih družbenih sil, na njihovih razrednih, socialnih interesih. Mladi ljudje so samo del teh sil.
(Predsednik CK ZKS na IX. kongresu ZMS v Moravcih pri Murski Soboti)
Djemal Bijedič:
Sporazumevanje na račun tretjih
Moramo se zavedati, da v našem sistemu ni druge možnosti kot metoda sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, da smo ravno s to metodo na nov način rešili mnogo problemov, ki so se kopičili leta in leta, da si ne kaže zatiskati oči pred objektivno navzočimi razlikami v interesih in pojmovanjih, nastalih zaradi različnih okoliščin, v katerih so se razvijale posamezne dejavnosti oziroma kraji. Te razlike so bile, so in bodo ostale tudi v prihodnosti in ravno cilj družbenega dogovarjanja je, da te razlike in posamezne interese na enakopravni podlagi odpravljamo in jih usklajujemo v skupen interes. Ustvarjanja in uresničevanja skupne politike ne ovira metoda samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, temveč pojav monopolističnega ravnanja in poskusov sporazumevanja na račun tretjih, a tudi pojav in tendence po zapiranju gospodarskih procesov in interesov v
regionalne meje. (Predsednik Z!S na seji predsedstva CK ZKJ)
Hr. Tihomir Vlaškalić:
Izginja spodbuda za delo, boj za dohodek se bije drugače
Dr. Tihomir Vlaškalić je predvsem podčrtal produktivnost dela. Nedvomno je, da imamo tu velikanske rezerve v naši družbi in našem gospodarstvu, sicer pa rast proizvodnosti dela niti ne pozna meja. V zvezi z zahtevo po večji produktivnosti dela nastaja tudi vprašanje, ali imamo v sistemu motivacijske elemente, ki spodbujajo k večji proizvodnosti dela. Naša izkušnja po letu 1965 kaže, da boj za dohodek in delitev po rezultatih dela najmočneje vpliva na večjo proizvodnost dela. V zadnjih mesecih pa opažamo, da se ta dva stimulacijska in motivacijska elementa, ki spodbujata k večji proizvodnosti dela, polagoma izgubljata. Bitka za dohodek popušča med drugim tudi zato, ker delovni kolektivi ne razpolagajo s skupnim dohodkom, spričo inflacije pa se boj za dohodek bije na drug način. Po drugi strani opažamo zelo močno tendenco po uravnilovki. Nastaja torej stvarno vprašanje, kateri motivacijski elementi lahko spodbujajo večjo proizvodnost dela. Trenutno ni druge poti od boja za dohodek, s pogojem, da z dohodkom razpolagamo, in boja za delitev po rezultatih dela, torej boja proti uravnilovki.
(Predsednik CK ZK Srbije na seji predsedstva CK ZKJ)
V	    —\
RENAULT12TL
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTo
ZASEBNIKOM ODOBRIMO 30.000 DIN POSOJILA PRI VOZILU Z 10% UDELEŽBE
PODJETJEM ZA NAKUP NAD 3 VOZIL - 50 % POSOJILA
Obrnite se na poslovalnici IMV:
- LJUBLJANA, Titova 172a, tel. 061/343-485
- NOVO MESTO, Zagrebška 10, tel. 068/21-075
NOVA - ZNIŽANA CENA fco tovarna Novo mesto:' za zasebnike	69.634 din
za podjetja	66.400 din
DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU
AVTOMOBIL,
KI DRŽI KORAK S ČASOM
Bolj kot kdaj prej je prav danes pomembna ekonomičnost vozila Renault 12 TL. Zelo elastičen motor ima dve prednosti: štedi gorivo in ima dolgo življenjsko dobo. Renault 12 TL se prišteva k hitrejšim vozilom. 1289 ccm, 54 KM, pri normalnih razmerah pora-
ba goriva le 8,5 I na 100 km.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
	r m* *3
\Ms	
»Nezakonito so nam odvzeli pravice...«
Pismo iz Novolesovega obrata TOZD Tovarna plastificiranih iveric in žage v Soteski
Oglašamo se iz enega najstarejših Novolesovih obratov TOZD TPI in žaga Soteska. Kot delavci tega obrata bi namreč želeli osvetliti več stvari. Kar nas najbolj moti in tudi ustvaija malodušje med kolektivom je, da kljub vsem novim spremembam v naši družbi samoupravljanje v našem obratu še ni v rokah neposrednih proizvajalcev.
Zla to poro čenča Julijana fan Starc.
in
Njunih 50 let
Zlata poroka v Lončariji
V Dolenji vasi pri Ribnici sta 28.
ca Praznovala zlato poroko
1	RRo	,ro-ien	23- septembra
hn. ■ Jul*iana> rojena 16. fe-
dSt I98-’- IzhaJata iz kmečko-aeiavske družine. Poročila sta se 28. septembra 1924.
V zakonu se jima je rodilo 7 irok: trije sinovi in štiri hčerke.
uanes pa imata že 9 vnukov in dva P avnuka. En sin je umrl v 34. letu starosti.
y^-n° sta se težko prebijala skozi jenje, posebno, da sta otroke usposobila za življenje. Med NOB im P0!113^ partizanom. Štefan a tudi priznanje in dobiva pokojnino starejši sin je komaj 17 let star sel v partizane. Danes je vojaški starešina.
Julijana je doma iz Dolenje vasi, tetan iz Makoš pri Ribnici. Julijana oanes ne vidi. Vid je izgubila pred ' jeti, ker je bila vedno bolehna, anjo skrbita hčerka, ki je poročena ooma, in njen mož.
Za zlato poroko so se zbrali vsi otrod in ostalo sorodstvo in pripra-lli v gostilni na Golniku pravo oncet z glasbo. Ob muziki sta se veselo zavrtela in zapela.
Vsi, ki ju poznamo, jima ob visokem jubileju želimo še mnogo let zdravega in srečnega skupnega življenja.
CVETO KRIŽ
Ko smo se odločali za ustanovitev TOZD, je bil naš kolektiv med prvimi v podjetju, ki je predlagal, naj bi imel vsak obrat v Novolcsu svojo TOZD. Do te odločitve smo prišli predvsem zato, ker v preteklosti samoupravni organi našega obrata praktično niso imeli prav nobene pravice do rezultatov svojega dela. Dohodek oz. dobiček je podjetje centralistično delilo tam, kjer je bila pač potreba. V večini primerov pa ne po ustvarjenem delu. Edina vez med podjetjem in našim obratom je bila, da so nam do nedavnega redno vsako leto pobrali sadove našega dela. Za novo tovarno TPI, ki je bila zgrajena pred letom, je moral kolektiv delati skoraj 30 let. Največji pri-
GLUHI
ŠENTRUPERSKI
LOVCI
Letos sem posejal nekaj več koruze kot običajno, misleč, da bom nekaj več tudi pridelal. Žal pa ni tako. Divji prašiči so že osmič prišli uničevat pridelek. Vsak večer sem hodil na njivo in kuril smrdljive predmete, da bi divjad odgnal. Ko sem v začetku septembra v koruzi spet zalotil divje prašiče in sem jih šele s sosedovo pomočjo uspel pregnati, sem takoj pisal lovskemu društvu Šentrupert, naj bi prišli zmanjšat število škodljivcev, ali pa jih vsaj pregnati. Toda odgovora nisem dobil. Osebno sem govoril s štirimi člani društva, ki so mi obljubili, da bodo prišli ocenit škodo, žal pa je vse ostalo le pri besedah. Lovcev ni! Ostanki koruze dozorevajo in pospraviti jo bom moral. Kdo naj potem še oceni škodo, ki mi jo je povzročila divjad?
PETER PAVLIN Zaloka
spevek za razvoj celotnega Novolesa je dala žaga v Soteski, saj je bila temeljna ustanoviteljica Novolesa. Za prispevek in razvoj Novolesa so delavci našega obrata največ prispevali. Zato je razumljivo, da so delavci z velikim navdušenjem pozdravili Pismo tov. Tita in izvšnega biroja ZKJ. Tudi nova ustava jim je vlila poguma, kajti pred temi velikimi ustavnimi spremembami si delavci obrata v Soteski niso mogli sami zamenjati niti razbite opeke na strehi, kaj šele kaj večjega. Do takrat je veljalo pravilo: če si bil član delavskega sveta, si moral velikokrat proti svoji volji kimati na sejah, nikoli niso bile uveljavljene pobude in predlogi našega obrata.
Resnično je, da so sedaj tudi v Novolesu skoraj v vseh obratih ustanovljene TOZD. Toda s tem je bil narejen le prvi korak, ki sc je po ustavnih določilih moral storiti. Navidez izgleda, da teče vse v smeri novih sprememb v prid resničnemu samoupravljanju. Vendar je v praksi drugače. Nobena izmed Novolesovih TOZD nima še lastnega žiro računa, nima določenih lastnih skladov, ki bi bili združeni pri centralnem podjetju. Za prelivanje določenega dela dohodka bi se lahko dogovorili delavci v združenem delu sami.
Le na ta način bi imeli resničen nadzor nad rezultati svojega dela. Vodstvo Novolesa se po vsej verjetnosti ne more otresti teženj, da se še vedno vse odloča v centru, tudi za našo TOZD. Mi samoupravljalci pa zahtevamo, da bi resnično postali nosilici sprememb v združenem delu. Nikakor se ne strinjamo, da bi to delo še nadalje oprayile namesto nas posamezne skupine iz upravljalskc sestave centra. Smo za strokovno pomoč in pozdravljamo vsako pobudo, ki je koristna tako za skupno rast podjetja kot za napredek TOZD, iz katerega izhajamo.
Sedaj pa, poleg vseh, z ustavo določenih pravic, naš delavski svet
DBH
MHIMESTI
PRED 50-LETNICO SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA
DRAGOCENI MILIJONI
„Povečanje skupnih hranilnih vlog za skoraj 20 odstotkov v letošnjih devetih mesecih J6 uspeh, kakršnega v DBH ne pomnimo,“ nam je pred dnevi povedal Martin Kramarič, vodja oddelka likvidature v Dolenjski banki jn hranilnici v Novem mestu. Medtem ko je bilo konec 1973 v DBH skupno 127,959.835 din vseh hranilnih vlog (na vpogled in vezanih), so varčevalci iz štirih občin povečali to številko do 30. septembra z® na 153,174.567 din ali kar za 25,214.732 “jn* Povečanje, ki znaša natanko 19,71 °dst., je za to obdobje med najvišjimi v Sloveniji.
Za tak uspeh ima nedvomno največ zaslug načrtno širjenje vrst varčevalcev, ki se odločajo, da jim podjetja izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice domače banke.
Varčevanje na tem področju se je letos krepko razmahnilo. Najprej podatek: konec 1972 je imela DBH hranilnih vlog na račun banke vplačanih OD 9,040.000 nm, kar je predstavljalo 9 odst. vseh vlog v letu. Konec 1973 je znašal znesek takih v °g že 20,865.000 din ali 16,3 odst. vseh ylog v banki. Letos konec septembra pa je fnielo 16.807 vlagateljev-delavcev in upoko-ifnc®v vlog skupno že 40,304.653 din, kar je po 9 mesecih skoraj enkrat več kot lani v vsem letu.
V KRŠKI OBČINI izplačuje zdaj 10 delovnih organizacij OD prek DBH; 3.155 varčevalcev je imelo na hranilnih knjižicah 30. p 1974 že 8,478.386 din. Tako delajo v Ce-ul°zi. Labodu, Agrokombinatu, Transportu, podjetju SOP, v Kovinarski pa v podružnici
°K, restavraciji na Senovem, zavarovalnici ava in v Metalni na Senovem.
v OBČINI TREBNJE varčuje ta hip na ^Pisani način 1105 delavcev iz Mercatoija, ane> Kolinske, z Doba in osnovnih šol Mirna ter Šentrupert. Konec septembra so ^en na hranilnih knjižicah 1,989.784 din. ot zanimivost naj omenimo, da je med tem enarjem tudi 500.213 din, ki so last zapor-, ,ov z Doba: plačilo za svoje delo hranijo elno kot vlogo pri banki.
V METLIŠKI OBČINI varčuje zdaj samo j delavcev tamkajšnjega Mercatoija (vloga:
380.765 din), prihodnji mesec pa se bo vključila v izplačevanje OD prek banke tudi metliška BETI z 926 zaposlenimi.
V	OBČINI NOVO MESTO je imelo 30. septembra že 11.379 delavcev ter uslužbencev hranilne knjižice za OD pri DBH, v njih pa je bilo-vpisanih kar 28,113.803 din privarčevanih vlog! Tu varčujejo na tak sodoben način delavci iz Ele, Novolesa, Novo-tehne, tovarne zdravil KRKE, Laboda, Mercatorja, Dolenjke, Iskre, PTJ podjetja, IMV, iz podjetja Rog, KZ Žužemberk, podružnice SDK, ObK ZKS in seveda tudi delavci DBH. Sem štejejo tudi 62 upokojencev, ki so izjavili pripravljenost, da jim republ. zavod nakazuje pokojnine na hranilne knjižice (njihove vloge 30. 9.: 1,015.205 din.)
Podatek nas torej pouči, da se je znesek hranilnih vlog delavcev na račun prek banke izplačanega OD povečal v letošnjih 9 mesecih za 19,439.000 din, medtem ko je dotok „klasičnih44 hranilnih vlog nekaj počasnejši: letos jih je v DBH v 9 mesecih za 5,776.000 din več kot jih je bilo konec decembra 1973.
In še stanje poprečne hranilne vloge v tem zapisu omenjenih delavcev: 2.522 din. Doseženi uspeh potrjuje izkušnje od drugod: če ostane od izplačil osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic konec meseca ali leta kot hranilna vloga 5 ali 10 odstotkov, je to veliko!
To pa je nedvomno napredek, o katerem kaže spregovoriti javno besedo. In koristi od takega poslovanja za delovne organizacije? DBH jim daje po sporazumu do 70 odst. tako zbranih vlog kredite za kratkoročne namene, predvsem pa jim lahko pomaga, če pridejo v zadrego glede izplačil za OD. Največja, predvsem tudi vzgojna pridobitev takega načina sodobnega varčevanja pa je, da denar ne leži brez haska doma po predalih, za platnicami knjig pa v vrečkah po kuhinjskih omarah itd. Na varnem je, vpisan v hranilni knjižici-in vsak trenutek na voljo lastnikom. Med njimi jih je prav gotovo na tisoče, ki sicer še vedno ne bi bili med varčevalci.	^	N.	R.
TOZD nima pravice polnomočno reševati pritožb delavcev svojega obrata, pa naj se nanašajo na dopuste, plače ali kaj drugega. Imeli smo primer štirih delavcev vzdrževalcev, ki so vložili pritožbo, da jim je bilo s strani podjetja odvzeto dva dni dopusta za posebne pogoje dela. Ker so imeli ti delavci podaljšan dopust že več kot 10 let in ti posebni pogoji pri nas še obstojajo, saj jih je ugotovil tudi republiški inšpektorat za varstvo pri delu, je naš delavski svet TOZD njihovo pritožbo ugodno rešil. Centralni delavski svet Novolesa je priporočilo oz. mnenje in rešitev naše TOZD po pripombah vodilnih podjetja ovrgel, češ da to ne spada v našo pristojnost in da morajo biti dopusti enaki za vse podjetje. Iz dolgoletnega dela pa vemo, da so pogoji dela po obratih različni. TOZD TPI in žaga Soteska je obrat, ki ima še vedno najslabše pogoje v podjetju. Zato se delegacija samoupravljalcev našega obrata težko odloči za glasovanje, če podjetje želi kupiti za drag denar elektronski stroj, če izhaja iz takega obrata, kjer skoraj polovico delavcev še nima najnujnejših varstvenih pogojev za delo. Prav tako je težko glasovati za nabavo novega službenega avtomobila, če pa v. temeljni organizaciji za svoje nujne potrebe nimamo nobenega prevoza niti za dostavo raznega materiala.
Zanimivo je to, da je delavski svet TOZD že pred sprejetjem investicij podjetja za tekoče leto predlagal za svoje potrebe več nujnih stvari. Uprava podjetja oz. poslovni odbor je te nase najnujnejše potrebe znatno omejil. Menimo, da se investicijska vlaganja v naš obrat vlagajo s precejšnjo zamudo, tako da vsa dela opravljamo v deževnih dneh ah v zimskem času.
Zdi se nam, da so našemu obratnemu delavskemu svetu oz. delavskemu svetu TOZD nezakonito odvzeli tiste pravice, ki jih je dovolj jasno nakazal minuli kongres ZK Jugoslavije in SRS. Dokler ne bomo imeli pravice odločati v TOZD, kam gre naš denar, ki je ustvarjen v našem obratu, toliko časa voljeni organi samoupravljanja ne bodo mogli izražati ciljev jedra, iz katerega so voljeni. Globoko smo razočarani, ker se ustavne spremembe rešujejo veliko prepočasi. Če so že enkrat sprejete, jih morajo spoštovati vsi, od navadnega delavca do vodilnega v podjetju.
Predsednik sindikalne organizacije TOZD TPI in žaga Soteska: ANTON VIRANT Lr.
Predsednik delavskega sveta TOZD TPI in žaga Soteska: ZDRAVKO BRADAČ l.r.
Sodražica: velik delež CZ
Dnevi neprestanega dežurstva, neprespanih noči, nenehne pripravljenosti, telesnih in duševnih naporov so za nami -- vaja „Jesen 74“ je končana. V „miru“ in naspani ugotavljamo uspehe in pomanjkljivosti pretekle „vojne“, v kateri smo sodelovali. Civilna zaščita pri Krajevni skupnosti Sodražica je krepko nosila breme vojne in prispevala svoj delež v skupni sklad izkušenj pretekle vaje.
V	človeški naravi je slabost, ki nas napeljuje, da rajši grajamo in omalovažujemo delo ljudi, ki v lestvici družbenih funkcij na videz ne predstavljajo več kot navadnega državljana ali bolje povedano: generalu odlikovanja, ker je delo oviral, oviranemu vojaku, ki pa je kljub oviranju dosegel uspeh pa - zapor. Da tega ne bo, napravimo obratno in prisodimo priznanje tistemu, ki ga zasluži.'
Spričo pomembnosti dela, ki ga je opravila civilna zaščita Krajevne skupnosti Sodražica na vaji „Jesen '7/4“ in v prepričanju, da bi ista orga-
74
njzacija še bolj zavzeto opravila delo v resnični vojni, izrekam zahvalo za opravljeno delo naslednjim sodelavcem:
Rudiju Lovšinu - namestniku vodje štaba, tajnici štaba Majdi Mihelič, vodji ekipe prve pomoči medicinski sestri Slavki Drobnič, učiteljici Vladki Češarek kot vodji ekipe socialne pomoči, vodji reševalne enote Jožetu Belaju, vodji gasilske enote Francu Bartolu, vodji veterinarske ekipe Pavlu Češarku, štabnima kurirjema Danilu Čampi in Mariji Bartol, predsedniku RK Sodražica Ivanu Cudermanu, vsem namestnikom članov štaba, vaškim zaupnikom ter še posebno vsem sodelujočim ekipam. V harmoničnem delu in vzorni disciplini ter zavzetosti smo dosegli vzpodbuden uspeh, visoko ocenitev sodnikov vaje in pohvalo občinskega štaba CZ Ribnica.
Organizacija CZ Krajevne skupnosti Sodražica je torej na pravi poti. Zadnja vaja je bila priložnost za opravljanje izpita, ko je organizacija dosegla lepo ocenitev svojega dela. 'To naj bo vzpodbuda vsem občanom, ki so morda dvomili v uspeh in
JOŽE ZUPANČIČ
V	ljubljanski bolnišnici je 7. oktobra umrl partizan s Frate in nosilec Spomenice 1941 Jože Zupančič.
Komaj sedemnajstleten fant se je kot zaveden Slovenec pridružil Maistrovim borcem na Koroškem in se hkrati z njimi bojeval, da bi vsi Slovenci lahko živeli v eni domovini. Leta 1941 se je takoj pridružil prvim dolenjskim partizanom in jim nudil zavetje v logarski hiši na Frati nad Ajdovcem. Zdržal je v vrstah narodnoosvobodilne vojske do osvoboditve.
Po končani vojni je obnovil žago v Soteski, kasneje pa mu je bila naložena skrb za obnovitev partizanskih bolnišnic v Kočevskem Rogu. Zasluženi pokoj je užival v Podhosti pri Dolenjskih Toplicah, kjer se je pred šest-insedemdesetimi leti rodil.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je imel tako rad!
vabilo k sodelovanju z našo humano organizacijo. Civilna zaščita pa bo tudi v bodoče vključevala v svoj delovni program vse koristne predloge, da obogati in izpopolni svoje humano delo v miru in vojni.
Za štab civilne zaščite pri KS Sodražica DRAGO KOŠIR
Še o vodnem sporu
Dogodki v Bruni vasi dobivajo nove obrise
V	Dolenjskem listu št. 39 sem v članku z naslovom „Kako je voda sprla vaščane14 prebral odgovor Rafka Pibernika, ki skuša pobiti resničnost novinarjevih trditev in skuša njegov zapis prikazati kot enostranski. Čutim sc dolžnega, da nekatere stvari poja'snim.
Pibernik je očitno pozabil napisati, komu in zakaj je bilo vlomljeno v vodni rezervoar. Znano je, da smo mi trije v spodnjem delu vasi poleg drugih obveznosti sami v celoti investirali sredstva za graditev rezervoarja, ki ga uporablja 14 potrošnikov zgornjega in spodnjega dela vasi. Menim, da imamo zato spodnji trije vsaj toliko pravice do vode kot zgornji vaščani, ki so ob koncu gradnje zaklenili rezervoar in vz'cli ključe.
Ker je odtočna cev za gornji del vasi nameščena nižje od naše, so potrošniki gornjega dela lahko uporabljali vodo tudi takrat, ko je v spodnjem delu vasi nismo več mogli in smo jo morali dovažati od drugod. Bili smo prisiljeni, da smo izenačili' višino odtočnih cevi, tako da smo vodo lahko uporabljali vsi.
Trditev Pibernika in ostalih podpisnikov, da smo uporabljali vodo iz zbiralnika tudi za betoniranje druge plošče pri gradnji Dolenškove hiše, ni resnična. Vodo sem iz potoka Mirne dovažal jaz sam. Prav tako je povsem izmišljena trditev, da velja dogovor, da v primeru suše spodnji vaščani uporabljamo stari vaški vodnjak. Ta vodnjak je odprt vsem vaščanom, vendar voda v njem ni užitna.
Če Pibernik jamči za resnico, potem naj jo tudi napiše!
SANDI BORŠTNAR
0,publikum!
Neka profesorica si pač lahko do onemelosti razbija glavico ob skrajno nerazumljivih filmih, kot sta npr. „Andrej Rubljov“ ali „Konje ubijajo, mar ne? “, zato pa naš delovni človek ne sme biti obremenjen z duhomornimi kulturnimi stvaritvami
Odpravljati morebitne tovrstne dvoumnosti je upravičeno poklican novomeški Zavod za kulturno dejavnost, ki se gre pod isto streho alkimijo oz. mešanje kulturnih drobtinic za kar najrazličnejše požrešneže. Občasne dramske predstave, koncerti, filmi, ki ne prinašajo žvenketa denarcev, in še kaj so za tiste nič, malo ali precej trčene; preprosti publikum, ki pa docela obvlada vse skrivnosti tako svoje kot tuje psihe in fizisa, dobi skoraj vsak dan polno porcijo pogrošnih italijanskih kavbojk, pohotnih erotičnih lekcij, priklonov „estradnih pjevača“ ter seveda mesa in krvi na kile in litre.
Da pa bi bil umetniški zvarek pod kulturno kupolo našega zavoda še bolj popopran, si je neobremenjeni publikum lahko pred kratkim oblizal usta ob izvajanjih češkega „show-ansambla“, ki so ga v naše od boga pozabljeno novo malo mesto pričarali zaslužni duhabrižni možje in tako zapolnili še eno belo liso na kulturni specialki Dolenjske s tem, da so postrgali po loncu seksualne revolucije, ki je po svetu že stvar zgodovine, in hokuspokus zamašili preprostemu publi-kumu usta, nos, oči in ušesa z ovenelimi slačipuncami.
Preprosti publikum se je naslajal brez predhodnega avdiovizualnega tečaja iz angleškega, nemškega in srbohrvatskega jezika, čeprav je bil plakat, ki je vabil na gala večerjo, jezikovno internacionalen in je zgnal v novomeški hram kulture obilno publikuma, kljub temu da ni bilo nikjer priporočeno, da enkratna, nepozabna seks sladica ni za otroke.
O,	publikum, o, o! Zakaj te je tako lahko ogoljufati?
DRAGO RUSTJA
ŠMARJETA: PIONIRSKA KONFERENCA
Konec prejšnjega, tedna so imeli pionirji osnovne šole 29. oktober iz Smarjete pionirsko konferenco. Na njej so sestavili delovni program za letošnje šolsko leto, obenem pa so izvolili tudi nov odbor, v katerem so:	Gregor Zorko (predsednik),
Andreja Miklič (tajnica), Mirko Medle (blagajnik), Simona Furlan in Jože Ponikvar (člana).
Na konferenci so pionirji pregledali delo krožkov v lanskem šolskem letu. Dogovorili so se, da morajo učenci odslej biti še bolj disciplinirani, zato bodo uvedli strožja dežurstva. Po konferenci so se s kulturnim programom predstavili člani pevskega zbora in recitatorji. (A. M.)
Po 40 letih učiteljevanja se je predmetni učitelj Beno Serajnik na zadnji pionirski konferenci osnovne šole Katje Rupena poslovil od svojih številnih učencev. Učenci so mu hvaležni za vse, kar je storil zanje na poti pridobivanja znanja. (Foto: Tone Novak)
Kot veverica je šel na drevo, kjer je previdno in z vajeno roko postavil limanice.
DOLENJSKI LIST
Na koncu lova — še posnetek za album. „Da se bo vedelo, kdo ujame!“ pravi Karel .. .
Želimo, da ste KV prodajalec tehnične stroke z odsluženim vojaškim rokom. Poseben pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Delo lahko nastopite takoj.
Vašo prošnjo s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev priča kujemo na naslov: JUGOTEHNIKA, kadrovska služba* 61000 LJUBLJANA, Pod trančo 2, v 15 dneh po objavi. JUGOTEHNIKA LJUBLJANA trgovsko podjetje s tehničnim materialom LJUBLJANA, Pod trančo 2	v
Št. 41 (1316) - 10. oktobra 1974
razglaša prosto delovno mesto ' IN TAKOJ SPREJME
PRODAJALCA tehnične stroke za trgovino v Črnomlju
je oživela
DIMNIK SCHIEDEL
JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI:
— odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten
— varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine
— enostavnost pri čiščenju
DIMNIK SCHIEDEL
IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE:
— odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov,
— odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %
— varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi,	, 1
— temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli* notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
gluha loza
Hudega barona Ravbarja še hujša žena se je spomnila, da bi bilo podložnim tlačanom potrebno naložiti novih davkov: in je prišel ukaz, koliko meric muh, komarjev in bolh je treba izročiti pri desetini ob letu. Martinek pa seje uprl, češ da bo lovil druge sršene. Zato so mu vzeli hišo, premoženje in mu izpraznili celo žepe ter ga nagnali na Gotjance. A praprotna zrna so mu ostala in v kresni noči so mu pomagala, da je vse videl in vse slišal, da je obogatel in se prene-katere stvari naučil in da je na koncu spet prišel na grad ter baronu in njegovi hudobni ženi vrgel v obraz črno vodo, da sta pri priči umrla. Rešitev je bila v praprotnem zrnu ...
Tako je bilo v Trdinovi „Kresni noči“ in želel sem si, da bi vsaj delček tega prišlo tudi nad naju s Karlom Adamom, ko sva šla „če-vinkat“. Plazila sva se skozi praprot, ki je bila ponekod celo višja od naju, in praprotnega semena nisem imel dovolj samo v žepih, ampak tudi v ušesih in za vratom.
Nad šoje sva šla.
VSE JE TIHO .. .
Potem je Karel, ki je pravi strokovnjak za tovrstni lov, nenadoma obstal, se dodobra ogledal okrog sebe in nato dejal: „Tukaj nama bodo šle na limanice!“ Pogledal je za primernim drevesom, si izbral mlad kostanj, ki je stal malo na samem, in se namuznil ob misli na pečenko, ki je še živa letala okrog. Letala? Pretiran izraz! Vse je bilo tiho, da bi slišal šivanko, če bi mi padla y mah ... Razmišljal sem, če sva šla prezgodaj, če vreme ni primerno, če nisva izbrala primernega prostora, če ... Iz tfeh „če“ me je pretrgal Karlov glas: „Nasekaj nekaj stelje, da bova zamaskirala uto!“ Sam pa je -čeprav jih ima krepko čez 6o — kot veverica splezal na kostanj, da bi pripravil vse potrebno za lov. Še včeraj je
kot zajec tekal po teniškem igrišču — torej ni bojazni, da bi padel z drevesa .. .
Prehitro sem začel! Najprej moram zapisati, po kaj sva šla: šoje so bile najin cilj.
V	strokovnih knjigah je mogoče prebrati, da je šoja (Garrulus glandarius) dolga 34 cm. Njeno peije je največ rdečkasto sivo, na nekoliko svetlejši glavi pa ima črno pegast čop; po grlu in nad repom je bela, od kljuna poševno navzdol ima črno progo in tudi rep je črn. Na perutnicah, ki so na spodnjem koncu prav tako črne, ima belo liso, na sprednjem robu pa lepo modra in črno črtasta peresa. (Zares, prav taka je imel Karel za klobukom!) Naše šoje se ne selijo, jeseni se hranijo z želodom in žirom. Šoja gnezdi na drevju in zleže 5—7 sivo zelenih, temno pegastih jajc, ki so dolga 3 cm. Valita samec in samica. Mladiči se izležejo po 16 - 17 dneh, odrastejo pa v 19 do 20 dneh. Šoje dobro oponašajo rezlične glasove, njihov rezki svarilni glas pa vznemiri vse gozdne prebivalce.
V	tej gluhi tišini je bilo dovolj časa za premislek o šojah. A potrebno je bilo tudi delati: pripraviti drevo in pod njim uto, v katero se bova skrila. Koje bilo to pri-
sov. Pet, morebiti deset šoj se odzove klicu piščalke. Vidiva jih ne, ker sva v uti, a čutiva jih, kako letijo. Zdaj zdaj bodo kot bombniki udarile v najin kostanj. Bodo res? Vreščanje je vse bolj prođimo, vse bliže prihaja. Čutim, kako utripljejo njihova krila, slišim pa ne.
Še enkrat se oglasi čvenk
—	in že na vso moč zavrešči nad najinima glavama. Prva šoja je šla na limanice, najina je, omelin klej jo bo zanesljivo zadržal, da ne bo mogla s tal.
Za hip vse obmolkne. Gozd utone v tišini, da bi se čez sekundo lahko s polnimi pljuči zadrl. Šoja na tleh zavrešči v obupu, ker ne more več nad krošnje dreves. Zdaj zares doživiva bombni napad. Šoje, ki prilete na kostanj, izpod katerega se oglaša piščalka, so najine.
Cvenk se bojuje s šojami. Piščalka le od časa do časa preglasi ptiče. Ti utihnejo za hip, da bi lahko potem še bolj vreščali. Šoje, ki jih prej ni bilo ne videti ne slišati, so oživele. Pravi koncert vreščanja. Ene krožijo visoko nad gozdom, druge prilete kot furije naravnost v kostanj in z limanico padejo na tla, v praprot, na mah, na najino uto ...
Potem vreščanje pojenja; pogledava izpod hrastovih, kostanjevih in smrekovih vej ter praproti ravno še pravi čas, da vidiva, kako sunkovito letijo šoje stran od nevarnega kostanja. Nič zato, vrnile so bodo čez pol ure, če bova spet zapela na čvenk!
Pobereva šoje, očistiva limanice, na katere seje prilepilo praprotno seme, listje, sem ter tja celo šojino peije.
Dovolj bo za danes.
„Čevinkarski“ finale bo zvečer doma: šoje v omaki s kruhovimi cmoki in novo Portugalko ...
J. SPLICHAL
Fotografija v naslovu: na kostanju limanice, pod kostanjem uta, ob uti „čevinkar“ Karel Adam.
DIMNIK
ŠT.1
DIMNIK SCHIEDEL
S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE:
— varčen zaradi hitre in enostavne montaže,
— varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnil-nimi fugami,
— varčen pri prostoru, ker je -natančno izmerljiv in funkcionalen
— varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
v
EVROPI
SCHIEDEL—YU—KAMIN
PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA
GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s
CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227.
Prodajna mesta:
KZ KRKA NOVO MESTO MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
PRESKRBA KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE
#	GG BREŽICE 0 JELKA RIBNICA 0 KZ Trebnje
Gl P Beton — Zasavje, Zagorje
trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo
Prodajalna SEVNICA v Sevnici Prodajalna LITIJA v Litiji.
PROSTO DELOVNO MESTO!
JUGOTEHNIKA, LJUBLJANA trgovsko podjetje s tehničnim materialom LJUBLJANA, Pod trančo 2
pravljeno, je začel Karel na gole veje zabadati 30 do 40 cm dolge klejaste palice. Tudi klej je bil domače izdelave, pridobiva ga iz hrastove omele, zajedalske rastline. Ta klej je tako močan, da ga mirne duše lahko daste v lase — če se nameravate ostriči na balin ...
Vse jfe bilo torej pripravljeno, zlezla sva v uto in poiskala piščalke; pravi se jim „čvenk“; to so posebne piščalke za klicanje šoj in sov. Zaradi tega tudi pravijo — popačeno, kajpak - lovu na šoje „čevink“, pravilneje bi bilo bržčas reči „čvenka-nje“. Vse je bilo pripravljeno, pravim, le šoj ni bilo slišati ...
En del ujetih kričačev . . .
GLUHA LOZA OŽIVI
Oddahnila sva si v uti, pogrizla vsak nekaj bonbonov, Karel pa pravi: „Čudno tiho je. Toda prepričan sem, da tu nekje morajo biti, saj je prostor kot nalašč za pre-let!“
Začniva torej, kaj čakava! Dokler nimava žive šoje, bo potrebna piščalka. In že se oglasi: najprej tiho, počasi, potem se iz ute razleže značilno rezko vreščanje. Nemo in togo obsediva, še dihati si ne upava. Nič. Čez nekaj sekund se čvenk še enkrat oglasi. Tokrat bolj zasoplo, bolj silovito, bolj proseče, bolj zahtevno. Še enkrat. Bo ali ne bo? Daj, daj!
Zrak vzvalovi, napetost pričakovanja poči, gluha loza oživi. Gozd je poln gla-
OKUPACIJE NE PRIZNAMO!
KAPITULACIJE NE PODPIŠEMO!
v noči ] številka
Sreda, 2. oktobra, ob 18.10. Ribnica na Dolenjskem je zavita v temo. V snope avtomobilskih žarometov ujamem od časa do časa po dve, tri postave v uniformah partizanskih in teritorialnih enot. Oborožene so in mudi se jim. Pred vhodi v javna poslopja stražarji. Ulice prazne. Na steni v *18 zbirka napisov. Največji: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!
Končno se z vsemi predpisanimi dovolilnicami 111 oznakami prebijem do občinskega poverjenika z? ^formacije. Nezaupljiv je, zlog za zlogom vlečem podatke iz njega:
,	18. uri smo razglasili splošno mobilizaci-
jo. Domala vsi so že zbrani...“
Pogledam na uro: 18.25.
Potem mi pomaga občinski vojni sekretar ZK, s katerim sva stara znanca. Vendar tudi njemu ne gre beseda rada z jezika:
»V ponedeljek ob 15.30 smo zvedeli, daje v naso državo vdrl napadalec. Čeprav smo že prej vedeli, kaj se pripravlja, smo se šele ta trenutek Zai)es, z8anili- Cez dobri dve uri smo že seznanili s položajem vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij in še isti večer so se sestali po vsej občini Hk - 23 sPl°^no ljudsko obrambo ter vojni odbori družbenopolitičnih organizacij. Naslednje jutro so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine^ dopoldne pa tudi vojna vodstva v organizacijah združenega dela.
"Užaljena bi bila!«
Razglasili smo delno mobilizacijo teritorialnih enot, ki je stekla izredno hitro in brez pripomb, navzlic slabemu vremenu. V eni krajevni skupnosti smo vključili v pododbor SZDL tudi starejšo zensko, ki je takoj rekla: Ponosna sem, da ste se me spomnili. Rada bom delala, kolikor bom mogla. Užaljena bi bila, če me ne bi povabili!
Odborom SLO se kar naprej prijavljajo prostovoljci za trosilne akcije, za obveščevalne naloge. Zlasti mladina kot da je komaj čakala, da se lahko izkaže.“
ct so bajati bilteni krajevnih odborov za bLO: v Dolenji vasi UPOR, v Ribnici BOJNI
oke/2. *pri Sv’ Greg°rju in v Velikih Poljanah RDECa ZVEZDA, v Sodražici ISKRA UPORA v Loškem potoku V BOJ ZA SVOBODO. Občinski izvršni svet je začel izdajati GLAS SVOBO-
četrtkom in petkom je izšla tudi prva partizanskega Dolenjskega lista
Se isti večer sem bil pri odboru za SLO v Sod-/k1C1‘ tu^aJ že dve noči niso zatisnili očesa.
rana je enota narodne zaščite, pripravljena enota civilne zaščite. V štab prihajajo kurirji, veščevalci, mladinke po navodila. Čeprav je vse pripravljeno, vendarle ni še vse razčiščeno. Težko v °*i vsakdanje demokratičnosti preiti na pravo ojaško disciplino. „Vsak bi rad čim več koristil, jj71 več naredil,“ mi potoži predsednik odbora, «	1- rzat* Pa ^ moramo našega vojnega načrta,
eer jutri ne bomo vedeli, kdo pije, kdo plača!“ važ 6trtek 80 v GLASU SVOBODE izšli trije v J1 odloki: o zatemnitvi, o obveznem sodelo-Ju pri reševanju in o usposobitvi zaklonišč.
Napadalec je že skoraj na mejah občine, toda ta je pripravljena kot en mož, od kratkohlačnega pionirčka do stare mamice za pečjo: SVOJEGA NE DAMO!
*	*********************** ******** •¥■ ¥ *
J VOJAŠKI POLOŽAJ V PETEK DO-$
* POLDNE: Napadalcem se je posrečilo prod- *
* reti globoko na ozemlje branilcev. Zlasti ¥
* drže v oblasti važne prometne žile in večja $ ^ krajevna središča. Čeprav se bijejo hudi boji J
* na fronti in v zaledju, skuša napadalec vzpo- * $ staviti s pomočjo policije svojo oblast na Ra- * £ keku, v Cerknici, Begunjah, Cajnarjih, Novi ^
* vasi, Grahovem in Starem trgu. Zabeležen je *
* močan izpad na obronke Javornika in trije * £ helikopterski desanti med Grahovim in ^ ¥ Cajnarji. Kaže, da si hoče napadalec trenut- * $ no zagotoviti predvsem varno zaledje in pro- $ £ ste ceste za zbiranje svežih sil.	J ¥ Branilčeve enote je izuijenost napadalca *
* sprva presenetila. Večja partizanska enota, $ ^ Id se je skušala prebiti v nasprotnikovo za- £
* ledje, je bila odkrita in je morala spremeniti *
* načrt. Z dolgim pohodom se je pridružila * J enoti redne vojske na drugem koncu bojne *
* črte, da bi skupaj prebili napadalčev zid in * $ udarili na njegovo najvažnejšo prometnico. $ £ Helikopterski desanti so presenetili partizane £ J prav tam, kjer so mislili napasti najvažnejše *
* policijske postaje.	* } ******************************* {
Seznanjen s položajem sem se odpeljal po asfaltu proti Grahovemu. Še ovinek ... Pritisnil sem na zavoro, da me je po mokri cesti dobro odneslo. Ustavil sem se tik pred mladim hrastom, podrtim čez vso širino ceste. Kaj pa zdaj?
Na srečo se je čez nekaj minut na drugi strani zapreke ustavilo vozilo s sodniki. S skupnimi močmi smo potem naredili toliko prostora, da smo zrinili oba avtomobila med vejami in se hitro zgubili vsak na svojo stran. Blizu zapreke je bila prav gotovo zaseda branilcev in nič nismo hrepeneli po križnem ognju, če bi se na cesti slučajno pojavila kolona napadalčevih vozil!
Pred vstopom v Grahovo sem začutil, da gre zares. Zapornice čez cesto, znak STOJ — KONTROLA in vojaki v čeladah z name upeijenimi puškami. Vse dlake so se mi naježile, saj so mi take kontrole ostale v spominu še izpred dobrih tridesetih let. Vojak je vzel v roke moje dokumente, druga dva sta z očmi prebadala prtljago na zadnjem sedežu.
„Kje ste bili? Zakaj imate fotografski aparat? Kam greste? “ Saj po oznakah in dokumentih vendar vidijo, da sem nevtralen!
Bajoneti in čokolada
Na trgu sredi vasi stojita dva tovornjaka, polna vojakov v čeladah, z bajoneti na puškah: Po tleh raztrgani lepaki s svobodoljubnimi napisi, na bližnjem skednju napadalčevi proglasi, ukazi in vabila vaščanom za sodelovanje.
Sicer pa nikjer žive duše, le pred gostilno mlad poročnik ogovarja fantka in triletno punčko, ki se mu ritensko umikata:
„Kako ti je ime? Jožica? Anica? Na čokolado ... Vzemi!“
To so torej napadalci. . .
Pri Martinjeku sem dohitel tovornjak z vojaki, ki so obnavljali kažipote in table z imeni krajev ter odstranjevali gesla in plakate,.ki jih je nalepila mladina. Dvesto metrov naprej, sredi vasi, je bil „porušen“ most. Še sto metrov naprej je gruča otrok trosila listke, tiskane s prerezanim krompirjem, trije starejši pionirji pa so na zid pribijali velik plakat s pozivom Socialistične zveze. Razbežali so se, še preden sem se ustavil, potem pa so se počasi približali, ko so videli moje oznake.
„Ali se nič ne bojite, da bi vas polovili? “ sem namignil čez most proti tovornjaku.
„Saj nas ne morejo,“ se je hitro odrezal najmanjši iz trojke, „Tonček in Pepi bosta zažvižgala, ko bodo šli čez!“ Pokazal je proti mostu, kjer sta za zidom res stala dva pobiča osmih ali devetih let, in še dodal: „Sicer pa ga morajo najprej popraviti!"
Predsednika so spoznali po glasu
V Cerknici se je slika ponovila. Do zob oborožen napadalčev oddelek je s psi preiskoval javna poslopja, če niso kje skriti organi ljudske oblasti. Dva vojaka sta gnala prodajalko v belem plašču na policijsko postajo k zaslišanju. Druga dva sta lepila na zid plakat, da je občinsko vodstvo že ujeto in zaprto ...
Ta trenutek se je oglasil svobodni Radio Cerknica: „Občani! Ne nasedajte napadalcu! Vaše občinsko vodstvo še dela. Spregovoril vam bo predsednik občinske skupščine .. .“
Cerkničani so prisluhnili. Res, to je glas njihovega predsednika! Tako so napadalčeva prizadevanja doživljala drugo za drugim neuspeh.
V mesnici je mladinka previdno pogledala naokrog in za hrbtom vojaka, kije stal pred izložbo, prilepila na šipo rdeč plakat: OKUPACIJE NE PRIZNAMO!
* *********** ******************** *
*	* i VOJAŠKI POLOŽAJ V PETEK ZVE-J
* ČER: Napadalec je zbral velike sile blizu * J Sodražice. Vsa svoja prizadevanja je usmeril ^
* na uspeh te akcije. Razmeroma dobro obvla- *
* da glavno cesto, doživel pa je prve resne * ^ neuspehe na bokih svojega prodora, še zlasti *
* v krajih frontalnega zaledja, kjer so oživele *
* akcije ilegalnih skupin. Partizani so uničili * J polovico oklepne izvidniške enote, potolkli J
* dve tretjini helikopterskega desanta, popol- *
* dne pa so napadli tudi poveljniško mesto * $ taktične skupine napadalca. Obe strani sta $
* odkrili več točk nasprotnikove obveščevalne * ¥ službe, vendar je to prizadelo predvsem na- *
* padalca, saj ima branilec neprimerno bolj J
* razpredeno (civilno!) obveščevalno mrežo, *
* ki daje presenetljivo izčrpne in uporabne po- *
* datke.	J
* +
*	******************************* *
Ta čas je na vsem vojnem področju živahno teklo tudi delo družbenopolitičnih organizacij. Sodelovale so pri sprejemanju odločitev z oblastnimi organi in bile v stalnem stiku z vojaškimi enotami vseh vrst. Zlasti pomembne uspehe so družbenopolitične organizacije dosegle na propagandnem in psihološkem področju. Mimo že omenjenih biltenov izhajajo še Glas Notranjske, Partizanski Dolenjski list in Svobodni Dnevnik. Prizadevajo si tudi odkriti somišljenika napadalca, hkrati pa razkrinkavati lažne obljube, načrte in gesla, ki jih raširja napadalec.
Z vojaškimi enotami usklajujejo akcije, organizirajo obveščevalno službo, hkrati pa prirejajo tovariške pogovore in partizanske mitinge. Skrbe za kadre na najrazličnejših ravneh ter v pogovorili, tečajih, predavanjih in filmskih predstavah seznanjajo ljudi s položajem. Hkrati dvigajo njihovo patriotsko in politično zavest. Tako govore vsa poročila o izredno ugodnem razpoloženju med prebivalci in o njihovi pripravljenosti za sodelovanje..
Vse konje so pripeljali!
Prebivalstvo je res prisrčno sprejelo enote teritorialne obrambe, ponudili sojini streho pred slabim vremenom v zasebnih stanovanjih. Na vseh množičnih sestankih so ugotovili neobičajno veliko udeležbo. Od velikega števila konj, mobiliziranih za partizanske in teritorialne enote, ni izostal niti eden!
V vojnih pogojih so delovale tudi druge ustanove. Gospodarski organi so skrbeh za preskrbo prebivalstva in oboroženih sil. V Dolenji vasi je bil narejen poskus racionalizirane preskrbe z živilskimi kartami. Kulturne in šolske oblasti imajo svoj vojni načrt: če bi se nevarnost na svobodnem ozemlju povečala, se bodo šole umaknile v druge stavbe, v opuščene podružnične šole, vzeli bodo s seboj najpotrebnejša učila in knjige ter prilagodili pouk skromnejšim razmeram. Zdravstvena služba je s pomočjo Rdečega križa postavila bolnišnico v šotoru: z visoko kvalificirano ekipo so bili-pripravljeni resnično izpeljati najzahtevnejšo operacijo na bojnem terenu!
*	* * * ******* * ****** ***** ***** **** * £ *
* VOJAŠKI POLOŽAJ V SOBOTO ZVE- J
* ČER: Danes je branilcem uspelo zaustaviti £
* vse ofenzivne akcije napadalcev, zadnji del ★
* včerajšnjega helikopterskega desanta pa je *
* bil razbit zlasti z izdatno pomočjo prebival- *
* cev. Partizanske in teritorialne enote so raz- *
* bile 3 napadalčeve policijske postaje. Večja *
* partizanska enota je tako ogrozila zaledje na- *
* padalca, da je moral uporabiti precejšen del ★
* rezerv za boj z njo. Napadalec se je znašel v *
* pravi pasti, saj je dobesedno priklenjen na £ £ komunikacije, branilčeve enote pa nadzoru- *
* jejo dve tretjini njegovega ozemlja. Napada- ★
* le: bo moral uporabiti vse rezerve za boj s * £ teritorialnimi in partizanskimi enotami, da *
* bi zaščitil sistem oblasti, ki se naglo razkraja. ★
* Zapori, taborišča in preiskave mu ne prinaša- $ £ jo nobenih uspehov. — Pričakovati je, da *
* bosta to noč obe strani pripeljali na bojišče ★
* sveže sile.	£
* ★ ★******************************* *
Medtem je bila osvobojena Cerknica in več manjših naselij. Napadalcu ni uspelo z začasno zasedenega ozemlja izpeljati prodor v nobeno smer - preveč je imel dela s tistimi nekaj kraji in z zavarovanjem cest, ki jih je še držal v svojih rokah. Tako tudi v nedeljo ni mogel izkoristiti udarnih enot na čelu fronte, ker bi tvegal, da jim odmre žila dovodnica. Vseeno pa se je njegovo zaledje neustavljivo razkrajalo kot kos trhlega lesa. Se nekaj ur in vaja se je iztekla.
S preizkusom potrjeno
Ni se iztekla tako, ker „bi bil načrt tak“, da bodo branilci zmagali. Na obeh straneh so bili naši vojaki, naši ljudje, napadalec z uigranimi enotami redne vojske je bil celo večkrat močnejši kot branilec! Bili smo ponosni, ko smo videli njegovo izuijenost, sodobno tehniko in udarno moč. Obe strani sta o akcijah odločali popolnoma samostojno. Ocenjevala ju je cela vojska strogo nepristranskih sodnikov. Pa vendar se je končalo tako, kot smo vsi mislili, da se mora končati.
Samo preizkusiti smo hoteli. Prvič so namreč na taki vaji sodelovale najširše zvrsti splošnega ljudskega odpora, prvič je bila njim dana glavna vloga. Veliko se je bilo treba pripravljati, veliko smo se naučili, nekaj bo treba tudi še dodati in izpopolniti. Vendar je premiera navzlic rahli tremi in pošastno slabemu vremenu vsestransko odlično uspela. Ponoven dokaz, ponovna potrditev za našo zamisel odpora, ki je navzlic izkušnjam iz NOB, Vietnama in drugih osvobodilnih gibanj dovolj izvirna in dejansko prežeta z duhom naše nove ustave. Temelji na samoupravnih socialističnih odnosih, pa tudi na dveh odločnih stavkih iz našega najvišjega zakona:
Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacijo niti sprejeti ali priznati okupacijo Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom SFRJ, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo.
V tem je naša moč, v tem je naša javna vojna skrivnost. _	-	M-	MOŠKON
Težka
(}ajg mora lebdi nad začasno zasedeno Cerknico. Racije, zasliševanja, policijska ura in patrole napa-dve Kr>C p.oliciJe na vsakem koraku. Ulice so prazne. Le v špeceriji ali pri mesaiju si izmenjata sosedi sesedi, dva pomenljiva pogleda . ..
•'v* -<*: ■
;>* _	j*#	š	*
Vse drugače je po Menišiji: navzlic snegu in mrazu, navzlic napornim in hitrim premikom, so partizani in teritorialci vedno dobre volje. Vse ljudstvo je z njimi, nikoli jim ne manjka prijazne besede, latvice toplega mleka ali Šilca ta kratkega
Ne mine dan, da se ne bi Ciril Korenič odpravil na malo pobočje pri koprskem pokopališču, kjer dozoreva zarod njegovih belih krizantem. Zadovoljstvo na njegovem obrazu pove, da je z njegovo plantažico rož vse v redu. Pred dnevom mrtvih bo njiva, na katero zdaj rad pokaže z roko, kakor je
videti-tudi na sliki, kot pobeljena s snegom. (Foto: 1. Zoran)
/
„Zemlja nas je vzgojila, zemlja nas je pognala po svetu.“ Tako je zapel Tone Kuntner usodi neštetih kmečkih domačij v sedanjem, se pravi v po-industrializiranem času. In kakor da je te verze zapisal tudi Cirilu, enemu od dvanajstih Ko-reničevih otrok na Gor. Gomili pri Šentjerneju, v vasi, kjer so bili v njegovih otroških letih sami kmetje, le eden se je preživljal kot mlekar. Dva sta umrla, eden med vojno, drugi letos, eden je ostal doma zb gospodarja, drugih devet je odšlo po svetu. Takole pravi Ciril: uLojze je v Velenju, Karolina v Šmarjeških Toplicah, Slavka v Pulju, Milka v Gorici, Fani v Rovinju, Darka v Izoli, Malči v Zagrebu, Božo v Novem mestu, jaz v Kopru. Doma je ostal in kmetuje Tone. Dvanajst hektarov zemlje je bilo pač premalo, da bi lahko vsi otroci ostali doma. No, najpomembnejše je, da smo zdaj vsi pri kruhu.“
Drug za drugim so odhajali iz
Koreničeve hiše. Ciril se spominja, da je prvi vzel pot pod noge France, nekam v Črnomelj da jo je mahnil za hlapca. To je bilo tik pred vojno. Franceta in Lojzeta so potem pobrali na trgatvi v Beli cerkvi in sta morala v internacijo. Maja 1945 sta se skupaj vrnila. „Kasneje smo zvedeli, da so ju ,dobri‘ ljudje izdali, ko sta se odpravljala k partizanom/* Po vojni so bili najrazličnejši tečaji, h katerim so se priglasili tudi Koreničevi fantje in dekleta. Ciril je šel z mladinsko delovno brigado na regulacijo „goriškega lijaka“,za krajši čas oblekel miličniško uniformo, potem pa odvriskal k vojakom.
„Da sem bil tudi v neke vrste kmetijski šoli v Ptuju, nerad omenjam, ker kasneje nisem nikoli delal tistega, kar sem se tam učil,“ pravi. Ko je prišel od vojakov, je doma skoraj osem let kmetoval. Nekega dne pa ga je prijelo, da je šel v vrtnarsko šolo, ki jo je z uspehom končal.
Začutil je, da je to pravšnji poklic zanj tudi zato, ker je bil prepričan, da bodo vrtnarska opravila njegove trdega kmečkega dela vajene roke zlahka zmogle. Spravil je premoženje v kovček in se odpravil proti morju. Začel je v Sečovljah, odšel k izolski komunali in potem sprejel vrtnarska dela v koprskem hotelu Triglav. Vrtnar je postal njegov dokončni poklic.
Gojenje rož mu je bilo poklic in veselje. Delo je vzljubil, rože tudi. Začel jih je saditi tudi doma - v lončkih. Želel je več, sanjal je o velikih površinah samega cvetja. Sam ne ve, kdaj so se mu sanje uresničile, in tudi spoznanje, da rože niso samo lepe in vonja polne, ampak da prinesejo denar, je prišlo nepričakovano. Od nekega kmeta je dobil v najem njivo in jo zasadil s krizantemami. To je bilo pred leti in zdaj živi le še za krizanteme. Letos mu bodo zrasle in zacvetele na 15 arih. Ko bomo za dan mrtvih iskali cvetje za na
- Prosim, ali ste oprali mojo plačo, da se je tako uskočila?
iimmMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfflHimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimiiiiiiimiimimmimmmimmn
grobove, bomo lahko kupili tudi Koreničeve: naprodaj bodo malone po vsej Sloveniji, tudi v Novem mestu.
„Ljudje so prepričani, da krizanteme preprosto zrastejo, kjer jih pač seješ. Vsaka ženska, ki ima rože na oknih, pa ve, koliko truda, potrpljenja in znanja je treba, da se vse skupaj ne skazi. Jaz sem se tega, kako je treba ravnati z rožami, sam naučil. Ko sem prišel iz vrtnarske šole, nisem imel pojma. In še vedno se učim.“
Aprila seje, novembra žanje. Sedem mesecev, več kot 2.000 delovnih ur je vmes. Vsaki od tisočev teh rastlin se mora posebej posvetiti: preživeti mora z njo ure in dneve, ji dodajati, kar potrebuje - od gnojil do škropiv. Dela po receptu, ki ga je sam predpisal. In recept se mu je do zdaj še vselej obnesel.
„Nekaj pa bi vseeno še rad vedel in neznansko si želim, da bi me kdo o tem poučil: rad bi si prišel na čisto s tem, koliko vrst krizantem pravzaprav raste pod soncem. Jaz jih poznam le nekaj, pa se počutim tako ne-ukega.“
Na stanovanju v Ozki ulici v Kopru pretuhta Ciril Korenič prenekatero uro - o krizantemah pa še o čem. Včasih mu luč osvetljuje razgrnjen Dolenjski list. „Oba z ženo ga rada bereva, to je kakor pismo od doma. Veste, jaz sem se tukaj čisto ukoreninil. Čeprav se ne na-meravem vrniti na Dolenjsko, pa bom — to čutim nekje v srcu
—	do smrti mislil po dolenjsko. Bom, če hočete, koprski Do-lenjec.“
I. ZORAN
Ima mladika bolne liste, se skriva mrčes med njimi, je zdrava? Vse to budnemu očesu Cirila Koreniča ne sme uiti, sicer adijo ves sedemmesečni trud! In še to: ne bi bil dober gospodar, če ne bi vedel, na kolikšen „pridelek44 lahko računa: ali mu bo posamezna krizantema poplačala znoj z enim ali več cvetovi. Ko so rastline dovolj velike, gre od ene do druge in vsako skrbno pregleda. (Foto:
I.	Zoran)	,
LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA DNE 13. X. 1974
Carinarnica Ljubljana bo 13. oktobra 1974 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in drugo blago.
Javna dražba bo v prostorih TVD Partizan v Ljubljani, Pokopališka 35, od 8. ure dalje.
Ogled vozil in ostalega blaga z vplačilom kavcij bo možen samo v soboto, 12. oktobra 1974 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana, hala E, vhod z Letališke ceste.
SEZNAM AVTOMOBILOV IN OSTALEGA BLAGA ZA JAVNO DRAŽBO DNE 13. OKTOBRA 1974
Zap. št. - Vozilo - letnik
1. MERCEDES 280 SE, zaleten, 1968
2. MERCEDES 230, zaleten, 1970
3. VW K 70, zaleten, 1971
4. MERCEDES 190 D, nevozen, 1967
5. MERCEDES 200 D, zaleten, 1968
6. OPEL REKORD L COUPE, zaleten, 1967
7. kamionet FORD TRANSIT, nos. 1500 kg, nevozen, 1967
8. dvoosna prikolica za prevoz avtomobilov znamke ALBE EHWRU 2000, 1973
9. FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1967
10. OPEL REKORD CARAVAN, zaleten, 1971
11. OPEL KADET COUPE LS, zaleten, 1968
12. OPEL ASCONA 16 S, zaleten, 1973
13. OPEL MANTA S, zaleten, 1972
14. OPEL COMMODORE GS, zaleten, 1970
15. OPEL COMMODORE COUPE, zaleten, 1968
16. AUDI 100, zaleten, 1970
17. BMW 1602, zaleten, 1971
18. BMW 1602, zaleten, 1974
19. FIAT ZASTAVA 750, nevozen, 1969
20. VW 1303, zaleten, 1974
21 MERCEDES 190 D, zaleten, 1963
22. CHEVROLET IMPALA, nevozen, 1967
23. OPEL KADET, nevozen, 1965
24. AUDI 75 L, zaleten, 1969
25. FIAT 128, zaleten, 1970
26 OPEL REKORD CARAVAN, zaleten, 1969
27. OPEL REKORD 1700, zaleten, 1967
28. FORD 17 M, zaleten, 1969
29. FIAT 124 S COUPE, zaleten, 1969
30. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1972
31. MERCEDES 200 S, zaleten, 1967
32. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1966
33. OPEL REKORD 1700 L, zaleten, 1971
34. VW KOMBI dostavni, nevozen, 1965
35. RENAULT 8, zaleten, 1968
36. VW 1300, nevozen, 1968
37. DAF Variomatic, nevozen, 1967
38. FORD TAUNUS 17 M TURNIER, zaleten, 1966 39! FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966
40. OPEL REKORD, zaleten, 1967
41. DKW F 102, nevozen, 1963
42. SIMCA 1501, nevozen, 1964
43. OPEL COMMODORE, zaleten, 1967
44. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1968
45. OPEL REKORD, nevozen, 1966
46. OPEL REKORD, nevozen, 1966
zač. cena
40.000
30.000
25.000
25.000
20.000
19.000
18.000
18.000
17.000
15.000
15.000
15.000
15.000
10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000
9.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000
7.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106. 108.
FIAT 1500, nevozen, 1967 FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1966 BMW 1602, zaleten, 1964 BMW 1800, zaleten, 1970 VW 1200, zaleten, 1964 PHUGEOT 204, zaleten, 1970 FORD TAUNUS 15 M, zaleten, 1967 VW 1200, nevozen, 1965
OPEL REKORD 1900 automatic, nevozen, 1968
FORD TAUNUS 15 M, zaleten, 1968
VW 1500 VARIANT, nevozen, 1966
FIAT 124, nevozen, 1966
OPEL REKORD 1700, nevozen, 1966
RENAULT 10, reg. karoserije, 1966
OPEL KADET, nevozen, 1965
VW 1600 L, zaleten, 1969
NSU PRINZ 1000, zaleten, 1965
VW 1500, zaleten, 1964
OPEL REKORD, nevozen, 1964
FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966
OPEL REKORD 1500, zaleten, 1966
FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1963
FIAT 1300, nevozen, 1962
FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1963
VW 1200, zaleten, 1965	-
FIAT 850, zaleten, 1967
VW 1200, zaleten, 1967
VW 1200, zaleten, 1963
CHEVROLET CHERY II. AUTOMATIC, nevozen, 1965
CITROEN DIANA, zaleten, 1969
FIAT 1500, zaleten, 1966
OPEL KADETT COUPE, nevozen, 1963
OPEL REKORD, zaleten, 1965
FORD TAUNUS 17 M, zaleten, reg. mot., 1970
NSU PRINZ 1200 C, nevozen, 1969
OPEL REKORD 1700, zaleten, 1965
OPEL REKORD 1700, zaleten, 1966
MAT PUCH 500, nevozen, 1962
SIMCA 1501, zaleten, reg. mot., 1969
VW 1200, zaleten, 1955
VW 1200, zaleten, 1962
VW KOMBI BUS, nevozen, 1966
FORD 26 M automatic, reg. inot., 1972
SIMCA 1000, zaleten. 1967
FORD TAUNUS 12 M, reg. mot., 1964
FIAT 125. reg. mot., 1968
motorne sani SKI DOO ROTAX št. 2029262, 1972 motorne sani SKI DOO ROl AX št. -029273 1972 motorne sani SKI DOO ROTAX št. 1960426 1972 motorne sani SKI DOO ROTAX št. 1960498, 972 motorne sani SKI DOO ROTAX št. 1905339, 1972 motorne sani SKI DOO ROTAX št. 2029326, 197_ motorne sani SKI DOOROTAXšt. 1903139, 1972 motorne sani SKI DOOROIAXšt. 1903180, 197.. motorne sani SKI DOO ROTAX št. 1960422, 1972 motorne sani SKI DOO ROl AX št. 1903163, 197_ motorne sani SKI DOO ROIAXšt. 1903225. 1972 motorne sam SKI DOOROIAX št. 1903202, 1972 OPEL KAPITAN, zaleten, 1961 l'ORD CORTINA AUTOMATIC, nevozen, 1964 RENAULT DAUPH1NE, nevozen, 1963
6.000
6.000
6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.000 2.000 2.000 2.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000
1.000
1.000 J.000
500
500
500
PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI
108. VW K 70, zaleten, 1972
109. FORD CAPRI 1300, zaleten, 1972
110. OPEL REKORD, zaleten, 1967
111. FIAT 124 S, zaleten. 1970
112. PEUGEOT 404 CARAVAN, zaleten, 1966
113. ALFA ROMEO GIULIA GTS, zaleten, 1966
114. VW KARMAN GHIA, nevozen. 1963
115. FORD CAPRI 1600 XL, reg. mot. 1973
116. cca 3.500 kg valovite pločevine
11 7. poškodovana sušilnica za žitarice
118. VW KESON, nevozen, 1966
119. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1965
120. FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1966
121. OPFL REKORD, zaleten, 1963
122. OPEL KADET, zaleten, 1967
123. FORD TAUNUS L, zaleten, reg. mot. 1971
124. OPEL REKORD, zaleten, 1965
125. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966
126. VW KOMBI poltovomi, zaleten, 1968
127. FORD TAUNUS 20 M, reg. mot., 1966
128. CITROEN DS 19, zaleten, 1962
129. OPEL REKORD, zaleten, 1964
15.000
10.000 8.000 8.000
5.000
5.000
3.000 10.000 10.000
8.000 7.500 6.000
5.000
5.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.000 1.000
Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. Ostalo blago in blago, ofr* javljeno v tem oglasu, bomo prodajali samo v nedeljo, 13. oktobra
1974.	.	._J
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične
osebe.
Oznaka reg. motoija in reg. karoserije pomeni, da bo za kupljeno vozilo izdano potrdilo samo za registracijo motoija oz. karoserije. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto, 12. oktobra 1974, kij® določena za ogled blaga, plačati 10% kavcijo od začetne cene pn blagajni carinarnice Ljubljana v hali E, predstavniki podjetij p* morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje OZD.
Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500,OU, najmanjši dvig je din 50,00.
Vsak kupec avtomobila oz. motoija mora na svoje stroške izvršiti eventualno vtisnjenje šiferskih številk motoija oz. karoserij pri podjetju VIATOR v Ljubljani.	-
Prodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča po našle«' njem razporedu: v torek, 15: oktobra 1974, od zap. štev. 1 do > v sredo, 16. oktobra 1974 od zap. štev. 40 do 80, v četrtek in petek pa za zamudnike. Zadnji rok za plačilo in dvig kupljeneg blaga je petek, 25. oktobra 1974.
Po dvigu blaga iz carinskega skladišča Carinarnica Ljubljana ne bo priznavala reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga.
Vplačilo kavcij bo možno samo v soboto, 12. oktobra 1974, nedeljo, 13. oktobra 1974 ne bomo sprejemali nobenih vplačil.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu štev. 44-578 int. 52 od 10. oktobra 1974 dalje.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
J
»Novo mesto v antiki«
bra-
anje
Ob arheološki razstavi, odprti od torka v Dolenjski galeriji
MAGYAR. puntar in dolenjski literati
V trebanjski galeriji likovnih samorastnikov bo v soboto, 12. okto-bra ob H.30 Jože Klemenčič,-pod-^e.e.n^ trebanjske občinske skupščine, odprl razstavo slikarja Viktorja Magyarja iz Grosupljega in p i?1]3 ^dvin.a Puntarja iz Unca pri ^ njunem delu bo govoril ur- Muko Juteršek. Sodelovali bodo: harfistka Pavla Uršič, dolenjski oesedni ustvarjalci in trebanjski pi-nalni orkester. Razstava bo odprta do 27. oktobra.
Didek razstavlja
v krški galeriji
P.° oktobra bo v krški galeriji odprta zanimiva razstava akadem. slikarja Zorana Didka, so jo odprli pretekli petek zvečer.
Umetnika je pozdravil Slavko merdelj, o slikarjevem življenju in aelu pa je govoril umetnostni kritik Janez| Messesnel. Predstavil je Didka Kot slikarja, umetnostnega pedagoga jn shkarskega učitelja ter njegov de-ez v umetniški produkciji po drugi svetovni vojni, pri katerem izstopa ZKitlJ	delovna zagnanost,
obvladanje likovne govorice in anatomije slehernega predmeta. Didek Je prispeval pomemben delež razvoju slovenskega slikarstva kot ugleden m spoštovan likovni pedagog, ki Pa. je hkrati odpiral tudi nove razvojne možnosti umetniškega obliko-vfnJa; Tudi novejše Didkovo slikarstvo kaže njegovo dosledno pot do umetniške izpovedi, ki se opira predvsem na plastično, zlasti slovensko tematiko.
. y imenu vseh mladih, ki obisku-if?° krški šolski center, se je umetniku za njegovo ustvarjanje zahvalil mladinec STŠ, ki je hkrati izrazil veselje mladega rodu, da se na tak pristopen način lahko srečuje z do-slovenske likovne umetnosti. C* Kurent, predsednik občinske skupščine, pa je zatem pozdravil slikarja Zorana Didka v imenu vseh občanov. Zahvalil se mu je za ljubezen in zvestobo Dolenjski, o čemer priča med drugim večina 25 razstavljenih olj, akvarelov, akrilov in risb Zaželel je umetniku vse dobro tudi zdaj, ko se je naselil v mirnem Podbočju in živi sredi svoje barvite dolenjske pokrajine.
Sledil je krajši nastop Trbovelj-5reJa okteta, ki je tokrat prvič pel v KJškem; hvaležni obiskovalci razstave so pevce nagradili z zasluženim plavzom. Odprta razstava je v irskem deležna posebne pozor-osti, saj na njeno otvoritev niti niso _ 9J?!1 Vs*’ k* so ta večer kljub dežju
Pnsli pred galerijo.
TONE GOSNIK
Že drugič v zadnjih treh letih se v Dolenjski galeriji predstavlja vsebinsko zaključena arheološka razstava, ki je plod predhodnih načrtnih terenskih raziskav. Razstava NOVO MESTO V ANTIKI prikazuje rezultate načrtnega arheološkega izkopavanja obsežne rimskodobne nekropole v središču Novega mesta, ki je bilo opravljeno lani in deloma še v letošnjem letu. Dopolnjujejo jo še podatki in najdbe, ki so bile na tem grobišču izkopane že pred prvo svetovno vojno. Vse izkopanine, ki so razstavljene na tej razstavi, so izključno iz grobov, ker naselbinski sledovi iz rimskega časa v Novem mestu zaenkrat še niso bili odkriti.
Grobišče iz rimskega časa v Novem mestu je bilo urejeno na južnem vznožju gradbišča na Marofu iz obsega del Ljubljanske ceste, nekdanji Beletov vrt ter območje stavbe občinske skupščine in njene najbližje okolice. Samo v minulem letu je bilo na Beletovem vrtu izkopanih nad 100 grobov; če prištejemo še rezultate starejših izkopavanj, pa je bilo na tej nekropoli odkritih že blizu 200 grobov, vendar grobišče še ni raziskano v celoti.
Vsi grobovi so žgani, pepel umrlih pa so po tedanji šegi skupaj s posodami, napolnjenimi s hrano in pijačo, polagali v preproste kamnite zaboje. Te kamnite skrinje, sestavljene iz pokonci stoječih neobdelanih kamnitih plošč, so posebna značilnost grobne arhitekture za časa Rimljanov v Novem mestu in na Dolenjskem. Drugi tip grobov na novo-
meškem antičnem pokopališču pa je v zemljo vkopana jama, v katero so položili grobne pridevke.
Grobni inventar sestavljajo največ lončene posode, odlične kakovosti in pestrih ter za pokrajino oz. njene prebivalce značilnih oblik, manj pa nakitni predmeti. Iz oblik lončene posode je dobro razvidna tradicija kvalitetne domače lončarske obrti. Premožnost pokojnega je bila merilo za število grobnih pridatkov. V grobovih siromakov je bila samo ena posoda, medtem ko so grobovi bogatih vsebovali celo do 12 lončenih posod in še nekaj kovinskega nakita. Med keramičnimi posodami zavzemajo posebno mesto tako imenovane hišaste žare za shranjevanje pepela na grmadi sežganih mrličev. To je tip žare, ki posnema okroglo hišo z vratno odprtino in okenskimi reža-
MIRENSKI PEVCI O KONCU SEZONE:
Nastopov za delovni mesec
Z umetnostjo ima statistika	skupnosti Mirna in Šentrupert,
malo skupnega, včasih pa jo je	ZKPO, Dana, KPD Dob. Ob
le treba poklicati na pomoč:	snovanju načrtov za prihodnje
navadno takrat, kadar je po-	dni želijo pevci, da ti in drugi
trebno tega ali onega prepričati	viri ne bi usahnili,
s številkami in drugimi podatki.
Tako se suhim številkam ni mogel ogniti tudi Nande Krnc, ko je kot predsednik poročal o dejavnosti moškega pevskega zbora Mirna.
V minuli kulturni sezoni je imel ta zbor kar devetnajst nastopov, poleg tega pa so ga šestkrat klicali pet na pogrebne slovesnosti. Preprost račun pokaže, da je zbor nastopil najmanj dvakrat na mesec.
Dve do triurne vaje - skupaj nad 70 ur - so imeli pevci ob četrtkih. Ugotovili so, da bi morali peti vsaj dvakrat na teden, če bi hoteli napredovati.
Šola ni ozkosrčna, saj daje pevcem brezplačno na voljo prostore in klavir. Trenutno šteje mirenski moški pevski zbor dvanajst članov. „Imeli smo tudi nekaj prehodnih gostov, ki niso vzdržali," je zapisal Krnc. Odločili so se zbor povečati z novimi pevskimi grli. Pri tem računajo na pomoč krajevnih organizacij.
Gmotno so zbor podpirali vse do zdaj in mu omogočili delovanje številni meceni: krajevni
1111111*1
• >\ v N-
__ JUBILEJ EDVARDA KOCBEKA sphJ,nec septembra je dopolnil vonc? et *et Edvard Kocbek, slo-Pe?ni.k’ eseJist> Pisatelj, filo-KrvM? 1 • i° profesor romanistike, vspn? ^ Presenečal javnost pred-kawS sy°j‘m esejističnim delom, s u,.- 101 Je razbijal mračnjaški kleri-ii‘Mu1 (.»'Polijevanje o Spani-rr./’ ,ot katoliško usmerjen pa ni hom	sti*ca 2 naprednim du-
m . na&ga socializma, čeprav je onr^rT0 ^ P° nieJ Precej let funt " » odgovorne politične ^ .^•'Med knjižnimi izdajami sta Strah P°lemike zlasti prozna spisa
m pogum" in „Tovarišija*
Didek: NAJSTNICA, ret študentke Mojce, plastikam akvarel, 1971
RAZSTAVA - Prvega oktobra so v ljubljanski Mali galeriji odprli razstavo kiparja Stojana Batiča. Do 3. novembra bodo na ogled njegove plastike iz cikla „Satiriada“.
ARHIVARJI - Prejšnji teden se je v Slovenjgradcu končalo sedmo zborovanje slovenskih arhivarjev. Več kot 70 arhivarjev in zgodovinarjev iz vse Slovenije se je posvetovalo o raziskovanju in evidentiranju tujega arhivskega gradiva, ki zadeva Slovence. Predvsem bodo skušali doseči, da bo Avstrija vrnila (to določa mednarodna konvencija) naše-arhiv-sko gradivo iz prejšnjih stoletij in tisto, ki je bilo odneseno med zadnjo vojno.
SODOBNOST - Izšla je 8-9-10 številka „Sodobnosti*4, osrednje slovenske literarne revije, ki prinaša med drugimi prispevki zapise: „Marksizem, estetika, kritika ...“ Predraga Matvejevića, „Med zemjo in grozo** Andreja Inkreta, „Dclav-nica“ Lojzeta Kovačiča in dokumente o manjšinskem posvetu v Trstu. Pesmi objavljajo Lojze Krakar, Miroslav Košuta, Tomaž Šalamun in drugi, prav tako tudi prozo.
O DEDIŠČINI STOLETIJ - V Kopru je bil prejšnji teden mednarodni simpozij arheologov, ki je bil posvečen preučevanju, materialne kulture staroslovanskega obdobja na slovenskih tleh in v sosednjih pokrajinah. Po mnenju mnogih bo treba zbuditi zanimanje za arheološke raziskave v slovenski Istri, kjer je veliko neobdelanih arheoloških zanimivosti.
Iz leta v leto je enako: ko se napolnijo učilnice, sedejo odgovorni za mizo in beseda steče o tem, kako je poskrbljeno za otroka šolarja. V mestih so prepričani, da so zapostavljeni njihovi šolarji, na podeželju vztrajajo, da je treba posvetiti skrb predvsem kmečkim otrokom.
Pritrdili bi prvim in drugim, čeprav se ne moremo strinjati s skrajnostmi, ki so iz primerjave med mestno in podeželsko šolo dovolj razvidne. Ne moremo se sprijazniti s tem, da marsikje na podeželju niti učilnic ni, da ne poudarjamo posebej tega, da tu pogosto tudi tako imenovanih učiteljskih zbornic ni. In vendar govorimo, pišemo in beremo: (osnovno) šolanje je obvezno, vsak učenec (pa tudi učitelj) ima ob enakih dolžnostih tudi enake pravice, od mladih mnogo pričakujemo.
0 šolarju
Medtem ko načrtujemo, gradimo in uresničujemo zamisli o sodobni šoli, preradi pozabljamo, da so na svetu tudi otroci -šolarji, ki jih imajo v kleščah še dodatne tegobe; v mislih imamo otroke, ki so v duševnem razvoju zaostali in jih pošiljamo v posebne šole. Na našem območju je več takih šol, malone vsaka druga občina jo ima, žal pa so nekatere - to velja zlasti za največjo v Šmihelu - tako utesnjene, glede prostora neprimerne in neopremljene, da se učiteljem in vzgojiteljem kljub najboljši volji in pripravljenosti ni mogoče z vsem srcem posvetiti njihovim učencem.
Nemara je teden otroka, ki ga praznujemo do nedelje, priložnost, da premaknemo reševanje teh vprašanj za krepak korak na-prej.	j.	JUST
Janko Jarc: Rog
V okviru zbirke o kulturnih in naravnih spomenikih v Sloveniji je Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije izdal pri založbi Obzorja razširjen ponatis publikacije „Rog“, katere avtor je .novomeški zgodovinar prof. Janko Jarc.
Avtor predstavi najprej Rog kot valovito gozdno kraško planoto in njene geografske ter socialne značilnosti, zatem pa v zaključenih poglavjih oriše pomen Kočevskega Roga v narodnoosvobodilni vojni. Tako zvemo podrobnosti o italijanski ofenzivi na osvobojeno ozemlje, o Rogu kot zavetišču partizanov do kapitulacije Italije in od nemške ofenzive do osvoboditve. Za zaključek avtor predstavi partizanske baze in bolnišnice na Rogu.
Tekst dopolnjujejo fotografije in likovne reprodukcije znanih slovenskih slikarjev (Jakac, Klcmenčič-Maj, F. Mihelič, Ive Šubic in drugi) z motivi partizanskega Roga, dodane pa so tudi geografske skice.
mi. Te znamenite hišaste žare so prav posebna značilnost Dolenjske, v času rimskega imperija jih drugod ni najti. Med novomeškimi najdbami sc odlikuje po dragocenosti okrašena visoka steklena kupa z vbruše-no napitnico v grščini („Na mnoga leta“), ki je bila izdelana v začetku 4. stoletja n.št. in predstavlja odličen primerek tedanjega steklarstva.
Rimski grobovi z območja Novega mesta sodijo v čas od cesarja Avgusta do prvih desetletij 4. stoletja našega štetja, največ pa jih je iz 1. in 2. stoletja n.št. Veliko število grobov in njihov razmeroma bogati inventar kažejo na premožne prebivalce trgovsko pomembne rimskodobne naselbine v Novem mestu, ki ji, žal, ne vemo imena. Iz grobnega inventarja je nadalje razvidno, da so bili v teh grobovih pokopani domorodni prebivalci: potomci Ilirov in Kelti, ki so živeli pod rimsko dominacijo vključeni v provinco Zgornjo Panonijo. Izkopane najdbe kažejo tudi na živahne trgovske stike naših krajev s severno Italijo.
Razstava sodi v okvir dolgoročnega načrtnega arheološkega raziskovanja Novega mesta, ki sc je pred nekaj leti začelo z odkrivanjem halštatskih gomil na Znančevih njivah s spektakularnimi najdbami, prikazanimi na posebni .razstavi leta 1971, lansko leto pa se je nadaljevalo z odkrivanjem rimskega grobišča na Beletovem vrtu. Tako se iz leta v leto vse bolj jasno riše podoba življenja tistega Novega mesta, o katerem nimamo nobenih pisanih sporočil, temveč smo navezani izključno na pričevanja arheoloških spomenikov. Čeprav še zdaleč niso odkriti vsi arheološki spomeniki v Novem mestu, je že sedaj jasno, da sodi Novo mesto po številu in kvaliteti najdb med najpomembnejša arheološka najdišča na Slovenskem, njegov sloves pa sega daleč preko meja naše domovine.
Kontinuirano in nemoteno arheološko raziskovanje na območju Novega mesta pa je tudi plod uspešnih prizadevanj in sodelovanja med Dolenjskim muzejem, ljubljanskim regionalnim Zavodom za spomeniško varstvo, podjetjem Dom-invest in pristojnimi občinskimi službami.
TONE KNEZ
KOSTANJEVIŠKI SKLEPI OBETAJO
Slavistom boljši časi?
Franc Zaman: *»Samo z drobižem se naša slavistična podružnica ni mogla izkazati«
Pazljivemu ušesu na občnem zboru novomeške slavistične podružnice ni ušlo, da je imela ta organizacija v zadnjih štirih letih v blagajni le osemsto starih tisočakov. „Glede denarja smo bili vselej revežipravi sedanji predsednik podružnice Franc Zaman. „Občasno in na posamične prošnje nam je v najhujši stiski pomagala novomeška TIS. Rednih dotacij za program nismo poznali. “
Sklepi z občnega zbora v Kostanjevici govore o tem, naj bi dejavnost slavistov gmotno podprle tudi kulturne skupnosti, „vendar ne
v društveno dejavnost prevelika oddaljenost. Mislim, da je bila zelo primerna odločitev kostanjeviškega občnega zbora, da se dejavnost društva oziroma podružnice prenese na posamezna območja, kjer bodo podpredsedniki delovali samostojno kot predsedniki društva. Dogovorili smo se, da bodo taka območja Posavje, Bela krajina in Dolenjska
spet samo novomeška/' pribije Zaman. Med tako dejavnost sodijo predavanja, zanimiva za širšo javnost, počastitev pomembnih kulturnih obletnic in osebnih jubilejev in še kaj.
Podružnica šteje približno 90 članov, vendar pa organizacijsko ni tako zastavljena, da bi pritegnila slehernega člana. „Za to,“ pravi predsednik, „ni edini razlog preobremenjenost učiteljev slovenskega jezika pri izven-šolskem delu, kar je tako često slišati. Nedvomno je precejšnja ovira za vključevanje
f:v mm
Franc Zaman: „Prepričan sem, da bo poslej delo laže steklo.“
(novomeška in trebanjska občina). Ustanovili smo, razen za Trebnje, ki bo neposredno povezano z Novim mestom, tudi območne odbore. Ob taki organiziranosti izvršni odbor podružnice sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, trije člani in trije podpredsedniki z območij. “ I. ZORAN
Gledališče med delavce
Sindikalni organizaciji Jutranjke in Stillesa v Sevnici sta plačali svojim članom (delavcem) poiovico cene gledališkega abonmaja
Novoustanovljeni Zavod za kulturo in prosveto v Sevnici je razpisal gledališki abonma za sedem predstav, kar je za to posavsko občino gotovo razveseljiv kulturni dogodek. Predstave bodo v Sevnici, trikrat pa bodo gostujoče gledališče poslali v Krmelj.
Pri tem prizadevanjih je potrebno pohvaliti predvsem pripravljenost sindikalnih organizacij sevniških kolektivov: večina je zavodu poslala poimenske sezname delavcev, ki želijo obiskovati gledališke predstave, Jutranjka in Stilles pa sta sklenila plačati svojim obiskovalcem polovico cene abonmaja.
Nedvomno je napredek viden. Lani ob tem času smo tudi v Dolenjskem listu potožili, da je morala kulturna skupnost ukiniti predlanskim začeto „tradicijo” gledaliških abonmajev. Se prej smo objavili kritičen zapis „Podarjen konj“, v katerem smo grajali republiško politiko sofinanciranja, ki je bila vezana na sporede, nezanimive za občinstvo. Izjema je veljala le za komorne (in še kakšne) skupine. Letos pa kaže posebej podčrtati spremenjen republiški odnos, saj plača kulturna skupnost Slovenije kar polovico stroškov za gostovanja.
Sevničani bodo poslej lahko zahajali v „domače“ gledališče. Predstave bodo ob ponedeljkih. 21. oktobra bo prvi na sporedu Molierov „Ljudomrznik”. Naslednje predstave se bodo zvrstile takole:	21. novembra
Finžgaijeva „Razvalina življe-nja“, še isti mesec Linhartova komedija „Ta veseli dan ali Matiček se ženi“t decembra Partljičevo delo „Ščuke pa ni“ in Držićev „Tripče de Utolče“, februaija Thomasov „Drugi strel“, marca pa Shakespearovo delo „Kar hočete".
Na sporedu bo precej komedij in bo torej za dobro voljo obiskovalcev poskrbljeno. Kulturni užitek ne bo popoln zaradi neustrezno opremljene dvorane, slabih stolov in drugega.
Morda bo ta abonma spodbudil pristojne, da bodo poskrbeli za
ureditev teh prostorov. Naj dodamo še to, da je zavod izdal tudi ciklostiran gledališki list, iz katerega pa, žal, ni razvidno, katera znana gledališča bodo v abonmajskem obdobju gostovala v Sevnici, a. ŽELEZNIK
Stran uredil: IVAN ZORAN
I
ZA UVOD NEKAJ O KNJIŽNEM JEZIKU IN PRAVOPISU
Že večkrat se mi je primerilo, da me je preprost, pa tudi šolan človek vprašal, kako je treba pisati to ali ono besedo, ali je taka besedna zveza pravilna ali ne. Mojemu pojasnilu je neredkokrat sledil krepak ugovor: „Tako? Mi smo se pa v šoli drugače učili!“ In na vprašanje, koliko let je približno od takrat, ko so se tako v šoli učili, sem zvedel, da jih je minilo deset, dvajset, pa tudi trideset in več ...
Potem je pogovor tekel približno takole:
.Vidite, v teh letih, odkar ste zapustili šolske klopi, ste se najbrž sami precej spremenili, kakor se spreminja vsaka živa stvar, mar ne? In ker je tudi človeška govorica živa stvar, se spreminja tudi ta. O tem pravi lepo znameniti slovstveni zgodovinar in kritik dr. Ivan Prijatelj takole: „Jezik je večni mladenič, čigar rast ne preneha nikdar, jezik je večno ustvarjanje, jezik je življenje, o katerem marsikaj vemo, kako je hodilo, a ničesar, kam pojde, razen morebiti to, da samega sebe, to je svoje preteklosti, ne bo zatajilo nikoli..
Ker se torej živa govorica spreminja, se mora kajpada spreminjati tudi knjižni jezik, to je tisti, ki ga uporabljamo razen v knjigah in časopisih še v šoli, v gledališču, radiu itd. Resda se ne spreminja naglo, a spreminja se vendarle. Tako se sčasoma nekatere besede ne uporabljajo več, ker so zastarele, nekako odmrle; druge besede zopet pa pišemo drugače, kakor smo jih nekoč (črešnja-češnja, čeda-čreda, vvod-uvod). Zaradi teh sprememb je potrebno, da od časa do časa izide nov pravopis, ki naj uzakoni vse spremembe v pisanju knjižnega jezika. Pravopis je seveda namenjen vsem, ki pišejo, zato bi ga morali prav vsi dobro poznati. Naš zadnji pravopis je izšel 1. 1962 pri Državni založbi Slovenije. Prav zajetna knjiga je to, saj obsega več sto strani. Nemara je tudi obseg kriv, da se jo nekateri bojijo vzeti v roke, zato pa delajo pri pisanju napake, ki bi se jim lahko mimogrede izognili. In ravno zaradi tega smo za uvod teh naših jezikovnih nasvetov, ki se bodo nadaljevali, spregovorili nekaj o pravopisu.	K.	B-r.
Trebnje: mladi radi delajo
Mladi komunisti se bodo morali z delom še posebej izkazati, saj morajo biti zgled ostali mladini - Po aktivih bodo delali mentorji
 KAKO ŽIVIMO?—!
„Aktivnost trebanjske mladine v pripravah na IX. kongres ZSMS je pokazala, da mladi ljudje, dobro organizirani po svojih organizacijah, radi delajo. Dosedanje delo je bilo dokaj dobro glede na razmere, v katerih živijo mladinski aktivi. Z večjo pomočjo družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in OZD bi mladi lahko naredili še več.“
¥
C
IZLET NA KRK
J
Pionirji osnovne šole 29. oktober iz Šmarjete so bili konec septembra na enodnevnem izletu. Obiskali so Gorski kotar, Reko, Bakar in otok Krk. Še najbolj so bili navdušeni nad lepo jesensko pokrajino ob morju, nad prekrasnim Jadranskim morjem in belimi galebi. Odšli so tudi na letališče, kjer so si ogledali vzlete in pristajanja velikih . jeklenih ptičev44.
Za prelepi izlet se pionirji zahvaljujejo vodstvu šole in novomeškemu avtobusnemu podjetju „Gorjanci".
Tako meni o delu mladincev v Trebnjem njihov predsednik Tomaž Plazar. Poudaril je, da so kongresni dokumenti jasno pokazali, kakšne naloge mlade čakajo, ko se bodo organizirali v novo organizacijo. V njej pa bo potrebno precej več resnosti, discipline in odgovornosti članstva kot do sedaj. NovO organiziranost so v trebanjski občini
Tomaž Plazar
Na sliki: Novomeščani tik pred vstopom na avtobus, s katerim so odšli na počitniško akcijo „Dok huče Sutjeska“.
V Foči
Akcije Ferialne zveze Bosne in Hercegovine, „Dok huče Sutjeska", so se udeležili tudi slovenski počit-ničarji. Med njimi je bila tudi delegacija novomeških mladincev. V tridnevni akciji, (od 4. do 6. oktobra) so si mladi ogledali Sarajevo, se udeležili velikega ljudskega zborovanja v Foči in bili na Tjentištu. Seznanili so se z narodnim herojem, komandantom X. hercegovske brigade Vladom Segertom, obiskali Sutjesko in se pomerili v tradicionalnem krosu.
Za sedaj so izdelali osnutek statuta o organiziranju mladih v JLA. Vojaki so se enotno zavzeli za skorajšnjo ustanovitev mladinske organizacije. Prepričani so namreč, da bodo z njeno pomočjo bistveno pripomogli pri nad^jnjem uresničevanju načela o čim boljši bojni pripravlje-
n/	Ha	di	■ 1,	p	ov	8ZU	it	e se!	i i
Jakob Berič:			: »Meje ovirajo zastavljeno delo«						
„V občinski skupščini spremljamo delo vseh mladih. Ne pozabljamo na kmete, mlade delavce po tovarnah, šolarje, dijake in študente. Njihovi uspehi nas sami opozarjajo nanje. Tam, kjer so mladi manj delavni, nastopajo težave. Pozdravljamo in predlagamo še več dela pri regionalnem povezovanju med mladimi ..
Tako je spregovoril na slavnostni seji občinske konference ZMS Novo mesto predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič in med drugim še
NATEČAJ ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo razpisuje nate-čaj za dodelitev .štipendij študentom fakultet in dijakom srednjih šol v šolskem letu 1974/75. Na natečaj se lahko prijavijo prosilci, ki so državljani SFRJ in redni študenti in dijaki navedenih fakultet in šol. Vsi zainteresirani dobe informacije pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Natečaj velja do 31. oktobra, o rešitvi prošenj pa bodo kandidati zvedeli do 31. decembra.
dejal: „Mladi ne bi smeli poznati mej, kajti te ovirajo delo. Posamezni aktivi po krajevnih skupnostih se morajo povezovati in reševati skupne težave. Že iz zgodovine vemo, kako močni so mladi, ko nastopajo združeno. Mladi ljudje so bili že od nekdaj nosilci napredka, ta pa temelji samo na enotnosti in znanju. Pri graditvi socialistične samoupravne Jugoslavije* so v prvih vrstah stali vedno zavedni mladi brigadirji, delavci samoupravljavci, študentje in kmetje. Tako, kot so se naši brigadirji izkazali na Kozjanskem, se lahko tudi v naši občini. Koliko cest in vodovodov še čaka pridnih rok ... Prav tako pa ne smete pozabiti, da bi Dolenjska potrebovala tudi muzej NOB. Tu vi s svojim delom ogromno pomagate: z delom, z zbiranjem sredstev ...“
Berič je spregovoril še o težavah dijaških domov in srednjega šolstva. Poudaril je, da mladi lahko delajo, predlagajo in uresničujejo načrte na vseh področjih, kajti mladi rod mora biti nosilec naprednih idej, ki pa jih mora tudi uresničevati. Razen Beriča sta na slavnostni seji, ki se je je udeležilo 193 mladih, spregovorila o problematiki vzgoje in izobraževanja na Dolenjskem Jana Kapler ter o delu mladih Boris Dular.
že delno izpeljali, dogovorili pa so se, da se bodo odslej vseh stvari lotili bolj določno. O njih ne bodo samo razpravljali, temveč jih tudi reševali. Razen tega čaka mlade še težka naloga: vsi
V ČRNOMLJU
Dobra organizacija koristi
Vojaki: mladinska organizacija bo zboljšala bojno pripravljenost vseh naših enot
V enoti podpolkovnika Rada Japundžića v Brežicah so že oblikovali delovno skupino, ki bo poskrbela, da se bo mladinska organizacija v JLA čimprej ustanovila. Še najbolj delavni so pri tem v organizacijah Zveze komunistov in v vojaških kolektivih.
nosti enot in naše celotne JLA.
Razprave o osnutku statuta organizacije ZSMJ so se v delovnih skupinah osnovnih organizacij ZKJ že začele. Te so sprejele tudi obveznost, da bodo čim konkretneje nakazale naloge mladinske organizacije in določile število osnovnih organizacij. Oblikovati morajo še vodr stva, se dogovoriti za način dela in povezave z mladinskimi organizacijami na terenu. Prav gotovo lahko pohvalimo željo vojakov, da bi se po enotah čimprej začele javne razprave.
D. MARAŠ
Slavnostni ples
Ves trud nekaterih mladih v Novem mestu, ki bi radi, da bi starejše generacije začele nanje gledati drugače kot doslej, je zastonj zaradi peščice huliganov, ki kvarijo njihovo delo.
Predsedstvo OK ZMS Novo mesto je po uspeli slavnostni seji v prostorih Doma JLA pripravilo mladinski ples. Ze pred začetkom prireditve so organizatorji najavili, da bo ples do 22. ure, če se bo mladina dostojno obnašala. Opozorili so tudi, da se v prostorih ne sme kaditi. Toda opozorila nihče ni vzel zares. Cim bolj se je ura bližala koncu plesa, vse bolj je prostor postajal zakajen, nesramnejši in „bolj veseli“ pa so postajali že znani novomeški nepridipravi. Nekaj se jih je opilo in vzdušje v dvorani je postajalo vse bolj moreče. Tako se je komaj 16-leten fant opit zgrudil kar ob blagajni kina, medtem ko so ga okajeni prijatelji hrabrili in - oživljali.
Ves zakajeni cirkus so si nehote morali ogledovati tudi rhimoidoči „stari nazadnjakigeneracija, ki mladih (pijanih, nesramnih, nasilnih) nikakor ne more „razu-meti“.
In tako se je zgodilo, da so morali ples prekiniti na jezo in negodovanje vseh. Nihče še ni nikoli rekel, da mladi ljudje ne potrebujejo zabave. Da jo, je potrdil tudi „slavnostni ples“, vendar se je zaradi peščice mladih pijanih ljudi .neslavnostno končal. Ali ni že čas, da bi s temi obračunali - smi mladinci?
Štipendije
Šolanje postaja iz leta v leto dražje. Zato se je moralo mnogo mladih ljudi, ki so končali osnovno šolo, odreči svojim željam, svojim skritim ambicijam. Namesto da bi sedeli v šolah, o katerih so sanjali, jih je veliko odšlo v tiste šole, kjer se diploma hitreje in laže dobi. Res pa je tudi, da je štipendijska politika iz leta v leto boljša, da občine in podjetja vse raje pomagajo mladim ljudem. Kako gledajo na štipendijsko politiko mladi v črnomaljski občini?
DARINKA ŠVAJGER, gimnazijka: „Medtem ko so se študentje še pred leti pritoževali nad nizkimi štipendijami, je sedaj precej drugače. Mislim, da oni lahko pridejo prej do štipendij, zlasti tisti, ki so tik pred diplomo. Na slabšem smo srednješolci, zlasti gimnazijci. Prav gotovo bo že čez nekaj let tudi n<i srednjih šolah drugače/4
ANTON VARDJAN, tehnik: „V času šolanja me je štipendirala Iskra iz Semiča. Jasno je, da sem bil s štipendijo zadovoljen. Kljub temu pa mislim, da bi imeli lahko srednješolci, zlasti tisti, ki se šolajo izven doma, boljše štipendije/4
VERA STIPANOVIČ, gimnazijka: „Z vsakim novim šolskim letom dijaki krepko občutimo dragi-jo. Knjige so odločno predrage, štipendije pa ne ravno najboljše. Na občini bi morali poskrbeti za višje štipendije,-kajti po drugih mestih dobivajo vrstniki precej večje zneske kot naši štipendisti. Verjetno je tudi tu razlog, da mladi strokovnjaki, pa če so še tako navezani na domači kraj, odhajajo drugam.44
MILAN MILIČ, kvalificirani strugar: „V času šolanja mije pomagala tovarna Bclt, kjer sedaj tudi delam. S štipendijo sem bil zadovoljen. Poznam precej dijakov, ki v času šolanja ne stanujejo doma in menijo, da so štipendije pri nas prenizke, kajti v trgovinah se vsak dan kaj podraži, štipendije pa so kar naprej
SONJA ADLEŠlC, gimnazijka: „Štipendijska politika v naši občini ni najbolje zastavljena. Preveč pozabljajo na dijake, ki se v šolo vozijo, prav tako tudi na tiste, ki so iz socialno šibkih družin. Prav gotovo bi morali imeti ti večje štipendije kot tisti, katerih starši so zaposleni. Ne bi bilo napak, ko bi začeli skrbeti tudi za naše najmlajše šolarje. Koliko bistrih in nadarjenih „bučk44 gre v uk, ko bi lahko občini, če bi se s pomočjo štipendij Šolali naprej, kasneje precej bolje koristili!44
1'R A NCI J EN IC, de la vec: „Precej Otrok je imel na grbi naš oče, prav tako mati. Res nisem bil najbolj priden učenec, a osnovno šolo sem končal. Če bi morda dobival kakšno podporo, bi verjetno pridneje listal po knjigah in bi imel poklic. Tako se sedaj pripravljam na večerno šolo. O štipendijski politiki pa mislim, da je kar dobra. Z njo bomo namreč v občini zadržali študente, bodoče strokovnjake.44
mladinski aktivi v krajevnih skupnostih OZD in šolah se morajo čimprej organizirati v osnovne organizacije ZSMS, razen tega pa morajo začeti kar najhitreje sprejemati člane v novo organizacijo. Tu bodo morali biti še posebno previdni, kajti sprejeti bodo morali samo tiste, ki to res zaslužijo. Razen tega se bodo morali odslej bolje povezovati z družbenopolitičnimi organizacijami na vseh področjih mladinskega dela. Prav tako se bodo morali s svojim delom izkazati tudi mladi komunisti, ki morajo biti zgled ostali mladini. Vodstva specializiranih organizacij in organizacij, ki vključujejo mladino, bodo odslej delovni program zastavljala tako, da bo mladina v čim večjem številu sodelovala pri izvajanju programa dela Pri delu z mladimi pa bodo šli v trebanjski občini še naprej: v vseh aktivih bodo organizirali mentorstvo, pod katerim bodo mladi lažje in bolje delali.
Novi prostori
za mlade v Trebnjem
Kot kaže, bo mladina v Trebnjem prav kmalu dobila svoje prostore, ki si jih že toliko let želi. Trebanjska krajevna skupnost je skupaj s člani Ljudske tehnike sklenila, da bo leseno barako na cesti Gubčeve brigade popravila in jo namenila mladini. Tako ima na zunaj pusta baraka že sedaj izredno lepe prostore, še najbolj pa je privlačna soba, ki je namenjena mladinskemu klubu. Že sedaj se mnogi mladinci prav radi ustav-
Lesena baraka, v kateri bodo našli svoje prostore trebanjski mladinci - modelarji, člani radiokluba, fotokluba in mladinskega kluba. Čeprav zunanjost barake ni ravno vabljiva, pa so prostori že sedaj lepo urejeni in domači.
ljajo ob baraki in gledajo, kako dela napredujejo. Če je potrebno, tudi sami priskočijo na pomoč. Kaže, da se bodo vselili
v	obnovljene prostore, za katere je domiselne načrte prispeval direktor Trelesa Janez Mihevc, približno čez 14 dni. Ta dan prav nestrpno pričakujejo člani modelarskega krožka, radiokluba, fotokluba in mladinskega kluba.
§ r
Poceni bivanje
Prav gotovo pozna vsak Šmarješke Toplice. Polno Novome-ščanov je, ki se v poletnih mesecih namakajo v prepolnem bazenu in si po končanem plavanju zaželijo kozarec osvežilne pijače. Nihče ne pomisli, kako težko delo opravlja v tem času gostinsko osebje. Kakšen je njegov delavnik in kakšna zabava, nam je povedala Liljana Hrženjak, učenka 1. letnika gostinske šole v Novem mestu:
„Doma sem iz Tuheljp v Hrvaškem Zagorju, zato sem pri' morana stanovati v domu. Tu stanujejo sami mladi, zato življenje res ni dolgočasno. Ustanovili smo mladinski aktiv, vendar delujemo v sklopu gostinske šole. Predsednica aktiva Mirjana Kuhar organizira vsak drugi petek sestanek, po njem pa še ples. Z glasbo nismo najbolje preskrbljeni, saj nam za ples igra le gramofon. Zadnje čase smo na sestankih precej razpravljali o 9. kongresu mladine.
Stanovanje v domu je tako rekoč brezplačno, saj nam oskrbo plačuje tovarna zdravil Krka. Poleg oskrbnine dobivamo še štipendijo in imamo P° končanem šolanju zagotovljena delovna mesta. Dokler sem na praksi, delam sedem ur na dan. Delam tudi ob nedeljah, zato pa dobim na koncu meseca več prostih dni skupaj. Ker sem precej daleč doma, mi to pride kar prav.44
Tako je življenje v internatu. Kaj pa ko se bo pričel pouk?
B. KR ŽE
VINICA: ZBOR PIONIRJEV DOPISNIKOV
V	okviru Jugoslovanskih pionirskih iger 1973-74 „Lepota v ustvarjanju - radost v odkrivanju44 bo v Vinici 11. in 12. oktobra VI. srečanje pionirjev dopisnikov in nagrajenih uredniških odborov pionirskih glasil. Srečanje organizirajo uredništva mladinskih časopisov, mladinska redakcija RTV Ljubljana in ob* činska ZPM iz Črnomlja v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, z Zavodom za šolstvo in Šolskim muzejem. Udeležilo se g3 bo okoli 150 najboljših pionirjev dopisnikov in predstavnikov uredništev nagrajenih pionirskih glasil.
TREBNJE: OBISKI
Na razširjeni seji mladinskega predsedstva so se člani pogovarjaj* tudi o obiskih po mladinskih aktivih. 30 aktivov bodo do 19. oktobra obiskali člani predsedstva, se seznfl' nili s pokongresnim delom ter mladim pomagali s praktičnimi napotki-
ADLEŠIČI: DOLENJSKI LIST
V	okviru ustnega časopi* sa, ki ga bo pripravil v soboto, 12. oktobra, v Adlešičih Dolenjski list, se bosta v pri; jateljski nogometni tekmi pomerili ekipi mladinskega aktiva Aldešiči in Dolenjskega lista. Tekma se bo pričela ob 15. uri.	^
 »PSI .
V TRIMU v Trebnjem dela okoli 100 mladih ljudi, v mladinski organizaciji pa je aktivnih samo 30. tovarni prevladujejo v glavnem fantje, ki se zanimajo predvsem za šport, radi pa se udeležujejo tuo* delovnih akcij. Na sliki: vsakdanjik mladih delavcev (Maks Logar, Tomaž Strel in Janez Majcen)
10
DOLENJSKI LIST
StranuredihJflNm>EZEL^^^^^^^^^^^^^^^^^*jj^jM1316^^0^ktobrcM^^
*
f
rokomet
Tokrat brez osvojenih točk
V republiški rokometni ligi porazi Sevnice, Lisce in Brežičank
Medtem ko so rokometaši Inlesa iz Ribnice prvenstveno srečanje slovenske rokometne lige preložili, so igralci Sevnice v Slovenj Gradcu srečanje izgubili, prav tako pa so brez točk ostale igralke Brežic in Lisce.
Košarka je v Kočevju že nekaj let med mladino najbolj priljubljena jgra z žogo. Medtem ko igrajo člani v drugi slovenski košarkarski r ’ .“^stopajo mladinci v mladinski, svojo vrsto pa imajo tudi pioniiji, ki so že nekajkrat dokazali, da so dobri košarkarji.
košarka
SLOV. GRADEC - SEVNICA
K drugouvrščenemu Slovenj-gradcu so Sevničani odšli verjetno s strahom, toda kljub temu so dobro zaigrali. S točnimi streli so se izkazali predvsem v drugem polčasu, ko so dosegli kar trikrat več zadetkov kot v prvem delu igre.
SEVNICA: Možic, Krištof, Simončič, Vrtačnik, Bizjak 5, Svažič 7, Koprivnik, Štojs 5, Novšak, Šu-mej 4.
LISCA - USNJAR 7:9
S porazom proti Usnjarju so Sevničanke doživele prvi poraz na domačem igrišču. Tekma je bila ves čas izenačena, toda domače igralke, ki jih je z navijanjem podpiralo okoli 200 gledalcev, so bile v napadu preveč neodločne, da bi lahko potek tekme spremenile v svojo korist.
LISCA: M. Plazar, D. Plazar, Kovač, Rugelj 2l Mlinarič 1, Mejak 4, Popovič, Černelič, Ernestel, Žveglič, Pfeifer.
IZOLA
13
BREZICE : 12
V Dolenjskem derbiju - Beti
Zaostalo tekmo s Kovinotehno Novomeščani izgubili po - tekmi!
V zaostalem srečanju prve slovenske košarkarske lige so Novo-mešcani doma po zadnjem sodnikovem žvižgu sicer zmagali, kljub emu pa s° Se na koncu veselili košarkaiji Kovinotehne iz Celja. V erbiju kola v zadnji tekmi letošnjega prvenstva so v Metliki zmaga-danskf3^ ^ošarkaiji, ^ so se Novomeščanom maščevali za spomla-
kem
poraz. BETI -NOVOTEKS 81 : 70
V	dežju in na spolz-. ^grišču so v dolenjskem erbiju domači košarkarji zabe-ezui zmago nad Novomeščani, „	so si odločilno prednost
pridobili sredi prvega polčasa. V nadaljevanju Novomeščani niso imeli vec moči za preobrat in jim je uspe-d zmanjšati razliko.
Beti: Murko 4, Kosovac 7, Ž. Vergot 3, Jezerinac 4, Lalič 16, Dautović 23, Rožič 4, Medek 18, Arbutina 2.
Novoteks: Cukut 22, Ž. Kovačeve 8, Ivančič 27, Poljšak 5, S. Kovačevič 8.
NOVOTEKS -KOVINOTEHNA 60 : 61
Zaradi dežja in hladnega vremena
je bila tekma namesto na Loki v
bršlinski telovadnici. Košarkarji
obeh ekip so sc na parketu slabo
znašli, zato je bila tekma na nizki
ravni in s številnimi napakami. Ob
JeXI^u v zapisniku rezultat
StLi? 23 IJ0votcks- G°*tje so protestirali, in čeprav sta bila pri zapisni-
v„Jcs. cuas delegat in predstavnik ulm»«-? ne’ k* n*s*a prej ničesar li "lla’ s? P° koncu tekme pripisa-no	Se	e.n	koš>	kar Je nedvom-
zn,L°p Pravilom, in tako prisodili hiii ♦ Ve*Janom- Zanimivo je, da je Drvon°*Ze druSa kršitev pravil v tem E2tvu Proti Novomeščanom, nenro« )6 zveza že pri prvi uzakonila niti « ? Pa sc Novoteks tokrat aktiv	n1,	^	to	tekmo	sc je od
imU*8 lgranJa Poslovil domači
'gralec Andrej Počrvina.
Novoteks: Seničar 4, Cukut 8, Z. Kovačevič 14, S. Kovačevič 5, Ivančič 11, Poljšak 8, Janežič 2, Plantan
6,	Pirc 2.
LESTVICA
1.	Maribor	22	17	5	1651:1619 34
2	Vrhnika	22	16	6 1746:1636 32	
3.	Beti	22	16	6 1092:1635 32	
4.	Kovino-				
	tehna	22	16	7 1759:170« 30	
5.	Triglav	22 14		8 1837:1756 28	
6.	Fructal	22	1*1	lil 1087:1592 22	
	Novoteks	22	10 IG		1655:1623 20
r.	Branik	22	9	13	1673:1703 18
9.	Trnovo	2(2	8	14	1704:181« 16
10. Marles		22	7	16	1461:167T 14
11.	Radenska	22	5	17	J'569:1733 10
12.	Lesonit	22	4 18 1560:1958 8		
50 let AK Novo mesto
Nastopili bodo Svet, Sušanj, Urbančiče-
va
Atletski klub Novo mesto ^ soj>oto, 12. oktobra, ob O-letnici organiziranega de-ovanja pripravil na Stadionu bratstva in enotnosti v No-Vem mestu odprto atletsko Prvenstvo Dolenjske, na kazein bodo nastopili tudi Izleti iz Celovca in Gorice. a tekmovanju se bodo za nastopi predstavili tudi nekateri najboljši jugoslovanski atleti, ki so se izkazali na eyropskem prvenstvu. Organizatorji upajo, da se bodo vabilom odzvali Urbančičema« Sušanj; Pavličićeva, Svet Se nakateri znani atleti. azen tega bo ateltski klub atf* • ^rošuro ° novomeški •etiki in podaril priznanja •stim atletskim delavcem, ki o do sedaj navduševali mlačno za atletiko, kraljico športov.
DVA ZA TRETJEGA
V predzadnjem kolu dolenjske košarkarske lige so bili doseženi pričakovani razultati. Tri ekipe, ki se borijo za tretje mesto, so imele tudi prvi medsebojni derbi, ki ga je krepko odločila sebi v prid ekipa Metlike. Za tretje mesto bo tako odločal obračun Bršlina in Metlike v zadnjem kolu.
Rezultati: Šentjernej - Loka 74 41:55, Črnomelj - Dolenjske Toplice 57:54, Metlika - Žužemberk 77:57, Straža - Bršlin 53:64; Semič je bil prost. Vrstni red: Loka 74 28
Brata Železnik tretja
V rallyju „Bratstva in enotnosti" v 4. dirki za državno prvenstvo sta brata Železnik (AMD Ribnica) v-ozila na 748 kilometrov dolgi progi od Beograda do Tare odlično. Star-talo je 36 posadk, na cilj pa je prišlo samo 18 avtomobilov. Ribničana sta zavzela odlično tretje mesto, prvi pa je bil Pušnik.
Kljub temu da so vozniki tekmovali v težkih razmerah* so dosegli dobre rezultate. Brata Železnik sta sedaj v skupni uvrstitvi na odličnem desetem mestu. Če jima na tem rallyju ne bi nagajalo vozilo, bi sc lahko uvrstila precej višje.
Na nočnem rallyju v okviru prvenstva Štajerske pa je zelo dobro vozil tudi predstavnik AMD Ribnica Milan Kajtna. V kategoriji nad 1150 ccm,je zavzel odlično drugo mesto.
Kohek in Dular
Med člani Novomeščan
V	Krškem je bilo v nedeljo turistično prvenstvo Slovenije v kolesarstvu, ki so se ga udeležili kolesarji iz Novega mesta, Dola pri Ljubljani, Roga, kranjske Save, Pomurja iz Beltincev, Hrastnika in Krškega. Ker je bila določena trasa pod vodo, so morali progo spremeniti.
Člani so vozili na progi Krško -Križaj - Krška vas - Trnovo -Krško; proga je bila dolga 63 km. Mladinci pa so vozili na 37,5 kilometrov dolgi progi.
Rezultati - Člani: 1. Dular (Novo mesto) 1:54,00, 2. Kamin (Dol) v enakem času, 3. Rupar (Sava) (minuta zaostanka); mladinci: 1. Kohek (Rog), 2. Škrbinck, 3. Lužar (oba Krško), 4. Beton (Sava), 5. Kolenc (Rog), vsi v času 1:04,50. (L S.)
točk, Črnomelj 24, Bršlin in Metlika po 18, Žužemberk 16, Šentjernej 12, Dolenjske Toplicc 10, Straža 8 in Semič 2 točki.
nogomet
BREZICE - STRAŽA 3 : 3
v Na izredno težkem terenu, pokritem z vodo, sta se-ekipi razšli z delitvijo točk; čeprav bi domačini zaradi dobre igre in borbenosti zaslužili zmago. Zadetke sta dosegla Mirkac 2 ter Kuzmin. Preteklo nedeljo pa so Brežičani v gosteh premagali Boč z 2 : 1. (V. P.)
BELA KRAJINA - ELAN
3 : 2
V	prvenstveni tekmi ljubljanske conske nogometne lige so Novomeščani gostovali na vedno vročem igrišču Bele krajine. Domači nogometaši so tudi tokrat pred domačimi gledalci dobro zaigrali in premagali Novomeščane s 3:2. Tekma je bila izenačena, zanimiva, prav gotovo pa bi bila še boljša, ko ne bi bil teren zaradi dežja precej razmočen.
NK KOČEVJE - DOBRO
Nogometaši Kočevja nadaljujejo z nastopi v ljubljanski conski nogometnu ligi. V prvih petih kolih so igralci trenerja Komaca osvojili štiri točke: premagali so Hrastnik in dvakrat igrali neodločeno. Po začetnih uspehih so doma izgubili kar tri točke. Tega si v nadaljevanju prvenstva ne bodo smeli več privoščiti.
Z. FAJDIGA
Brežičanke so zelo dobro začele in polčas zaključile v svojo korist. V drugem delu igre so domače rokometašice zaigrale precej bolje, medtem ko so gostje popustile. V vrsti Brežičank sc je tudi tokrat z dobro obrambo izkazala Hribernikova, ki je obranila kar 4 sedemmetrovk.
BREŽICE: Hribernik, Balon 2, Štauber 3, Bali 3, Kežman 4, Zakšek, Omerzu, Rožman, Kostrevc, Kostanjšek, Vogrinc, Cetin.
ISKRA - KRKA
3 : 22
V	prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so Novome-ščanke gostovale v Šentjerneju in igro brez težav zaključile v svojo korist - 3:22. Pri domačih se je izkazala Kramarjeva, pri gostjah pa Še-gova, sestri Blažič in vratarka Klobučarjeva.
KRKA - DOBOVA 11:12
Brez najboljšega igralca Veličko-viča so novomeški rokometaši doži-
veli neprijetno presenečenje in so na domačem igrišču izgubili pomembni točki v boju za prvo mesto conske lige. Premagali so jih rokometaši Dobove 12:11. S po petimi goli sta bila najuspešnejša strelca Bosina pri gostili in Pungerčič pri domačih.
BREŽICE OLIMPIJA 28: 29
Člani Brežic so pri ljubljanski Olimpiji doživeli poraz, pri čemer je bil najboljši vratar Maraš. V soboto gostuje v Brežicah novomeška Krka. (V. P.)
LESKOVEC - KRMELJ 18 : 34
Rokometaši Krmelja so se v Leskovcu izkazali z odlično igro. Domače igralce so nadigrali v vseh pogledih in zabeležili peto zaporedno emago. (D. B.)
KOČEVSKI ROKOMETAŠI: BOLJE KOT LANI
Rokometaši iz Kočevja so v letošnjem tekmovanju v dolenjski rokometni ligi odlično začeli V prvib osmih kolih so kar petkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno in dve tekmi izgubili. Poudariti moramo, da igrajo fantje letos preccj bolje, to pa zaradi novega igrišča, na katerem lahko redno trenirajo. Sedaj so na lestvici na četrtem mestu, kar je spodbuden uspeh, hkrati pa pomeni obvezo, da bodo še vnaprej igrali tako kot sedaj. - Z. FAJDIGA
NAŠA OLIMPIADA
Šolsko športno društvo gimnazije Brežice je razpisalo medrazredna prvenstva v športnih igrah in atletiki. Fantje merijo moči v košarki, rokometu, malem nogometu in odbojki, enako, razen v malem nogometu, pa tudi dekleta. Za zimski čas bodo pripravili nastope v namiznem tenisu, strelstvu, šahu, orodni telovadbi in v smučanju. Tekmovanje se imenovali NAŠA OLIMPIADA. (V. P.)
odbojka
V prvi tekmi poraz
Novomeščani zaigrali dobro le v zadnjem setu
V	prvem kolu novega prvenstva slovenskih odbojkarskih ekip so Novomeščani gostovali pri novem ligašu Polskavi in tekmo izgubili. Dekleta Krke so bile proste, igralke Kočevja pa so v prvi tekmi II. slovenske odbojkarske lige dobri) zaigrale, kljub temu pa so v gosteh z ekipo Kamnika izgubile z najtesnejšim izidom.
ŠPORTNI KOMENTAR
»Beti« malo prekratka
Košarkarsko prvenstvo Slovenije je v zadnjem kolu razpletlo svoj klobčič: košarkarji Maribora gredo v drugo zvezno ligo, Radenska in Lesonit izpadeta, na njuno mesto prihajata ljubljanska kluba Prule in Ježica. Pred prvenstvom sem zapisal, da je sedem klubov, ki imajo možnosti za naslov prvaka. Prav teh sedem ekip je zasedlo prvih sedem mest.
Metliški košarkarji so s tretjim mestom in s komaj dvema točkama zaostanka za prvakom že v prvem letu nastopanja v tej ligi potrdili, da so Odlična ekipa. Nedvomno bodo tudi prihodnjo sezono med najresnejšimi kandidati za prvaka. Tudi gledalci, ki navadno v velikem številu spodbujajo svoje ljubljence, so njihov močan adut. Kljub vsemu pa si ne smejo zatiskati oči pred tem, da zlasti gledalci, pa tudi nekateri igralci večkrat prekoračijo meje športno dovoljenega obnašanja.
Novomeščani so bili sedmi, kar gotovo ni uspeh. V primerjavi s prejšnjim letom
je ekipo zapustilo kar sedem igralčev, vendar je forma No-voteksa preveč nihala, da bi lahko bili boljši. V dobršni meri so bili temu sami krivi, ker so več tekem izgubili z enim košem ali dvema košema razlike. (Na primer: od zadnjih štirih kar tri!)
Vse bolj očitno pa postaja, da celo v slovenski konkurenci lahko uspevajo le tisti klubi, ki imajo trdno organizacijsko vodstvo in urejene finance. To dokazujejo Maribor, Beti, Fructal, Triglav. Vsi, ki se borijo že z osnovnimi problemi, imajo znatno manj možnosti za tekmovalni uspeh.
Razveseljivo je tudi, da se košarka na Dolenjskem vse bolj razvija. Kočevje je sicer pri dnu v drugi slovenski ligi, zato pa je lepo zaživela dolenjska liga - prvak je Loka 74, pred Črnomljem - kjer se porajajo nova žarišča košarke. C rnomelj, Žužemberk in Šentjernej, da naštejemo le najboljše, so lep primer zavzetosti za košarko in tudi prvih tekmovalnih uspehov.
J. SPLICHAL
GOR. POLSKAVA -NOVO MESTO 3 : 0
Oba nova člana prve slovenske lige - Novo mesto iz zahodne, Gor. Polskava pa iz vzhodne II. lige - sta sc srečala že v prvem kolu na vročih tleh v Slovenski Bistrici. Ob viharni podpori 250 gledalcev, zanesljivejši igri na mreži, večji uigranosti in borbenosti so domačini zasluženo gladko in sorazmerno lahko porazili Novomeščane, kar dokazuje tudi rezultat 3:0 (4, 9, 11). Le v zadnjem nizu so bili gostje enakovreden nasprotnik, vendar niso izkoristili vodstva 9 : 3 in so ostali povsem praznih rok. Poraz naj bo predvsem spodbuda za resnejši in bolj sistematičen trening novomeške ekipe, nad katero bo veijetno prevzelo pokroviteljstvo SGP „Pionir".
Novo mesto: Lapajne I, Lapajne II, Vajs, Goleš, Babnik. Cotič, Legan, Atelšek, Rajer, Vizjak.
KAMNIK - KOČEVJE
3:2^
Na prvo srečanje v Kamnik so igralke Kočevja odšle dobro pripravljene. Tekmo so začele zelo dobro, toda kljub temu so morale iz Kamnika poražene. Z malo več športne sreče bi Dolenjke lahko tudi zmagale.
s 1J1 M JI
KRŠKO - V prvenstveni tekmi mladinske rokometne lige je ekipa Šmartnega v Krškem dobro zaigrala le v prvem polčasu, v drugem pa so bili domači mladinci precej boljši in so brez težav odpravili vrstnike s 15:10. Krčani so tako še naprej neporaženi. (I. S.)
RADEČE - V prvenstveni nogometni tekmi celjske lige so igralci Krškega gostovali v Radečah in tekmo z veliko razliko izgubili (7 : 0). (S. I.)
DOBOVA - V prvenstveni tekmi zasavske mladinske rokometne lige sta sc srečali ekipi Dobove in Radeč. Prepričljivo je zmagala ekipa Dobove s 16 : 10. Najboljši na igrišču je bil domači vratar Tomše. (S. O.)
NOVO MESTO - V prvenstvenih tekmah občinske mladinske nogometne lige so se pomerili igralci Bršlina in Bučne vasi. Zmagali so Bršlinčani s 6 : 2 in se tako igralcem Bučne vasi maščevali za spomladanski poraz. V drugi tekmi sta sc pomerili enajsterici Šmihela in Mirne peči. Favoriti Mirnopečani so zaigrali odlično in zmagali 9:1. (M. S.)
KOČEVJE - S tekmovanjem v jesenskem delu so pričeli tudi nogometaši v občinski ligi. Letos nastopa kar 14 moštev: Mahovnik A, Mahovnik B, Podgorska, Koprivnik, Rudar, Kidričeva, Internat, Dolga vas, Stara cerkev, Koblarji, Rog, Mlaka, Zidar in Zaborniki. Ža sedaj je prvaka težko napovedati, med favorite pa prav gotovo sodijo igralci Mahovnika A, Roga in Podgorske. Tekme bodo vsako nedeljo popoldan. (Z. FAJDIGA)
ŠENTJERNEJ - Prejšnji četrtek je imelo Športno društvo Šentjernej v prostorih osnovne šole letno konferenco. Na njej so pregledali dosedanje delo sekcij, dali rczrešnico dosedanjemu odboru in izvolili novega predsednika športnega društva in člane upravnega odbora. (A. P.)
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE -NAJBOLJŠI NAPREJ
Končan je prvi krog letošnjih de-^ lavskih športnih iger v malem nogometu. V finale, ki se bo začelo danes (10. oktobra), so se uvrstile ekipe Posavja, vojne pošte Cerklje, PPV Dobova, Remontni zavod Bre-gana, Tovarna pohištva Brežice in Slovin. Kegljači so odigrali predzadnje kolo. Med posamezniki se vedno vodi Poldi Avšič iz Regiona z 997 podrtimi keglji, med ekipami pa Remontni zavod Bregana, katerega člani so podrli 5.482 kegljev. (V. P.)
KAJ, KJE, KDO?
V	prvi republiški odbojkarski ligi sc bodo igralke novomeške Krke pomerile doma z igralkami Fužinarja, Novomeščani pa so v drugem kolu prosti. V nedeljo bo v Ribnici Dolenjski rokometni derbi, pomerili pa se bosta vrsti Inlesa in Sevnice. Rokometašice Lisce gredo tokrat po točke k igralkam Steklarja, Brežičanke, ki so sedaj z eno samo zmago na zadnjem mestu na lestvici, pa bodo poskušale pred domačimi gledalci premagati vrstnice Dobravelj. Igralke odbojke iz Kočevja, ki nastopajo letos v drugi republiški ligi, se bodo doma pomerile z igralkami Bohinja.
ŠkmŠit,
Na tekme sevniške Lisce prihaja vse več gledalcev, saj igrajo dekleta od srečanja do srečanja bolje. Na sliki je ena izmed najboljših igralk Irena Mejak v prodoru. (Foto: Alfred Železnik)
Ura prehiteva
ItoteiHM ll»< nreri 20 leti
Kaj zvišuje cene?
VELIKO SE pri nas razpravlja o dviganju cen in pri tolmačenju tega pojava se rado namiguje, kot da so visoke cene določene od zgoraj. V resnici pa je dvig cen samo posledica neodgovornega navijanja posameznih podjetij in posameznikov. Pri tem se dostikrat kaže dvojno lice tudi industrijskega delavca, ki se v svojem delu ne prizadeva za večjo storilnost in s tem za znižanje cen, zunaj pa potem na vso moč kritizira visoke cene. Pri nas je na splošno velika borba za investicije, pri tem pa dostikrat spustimo iz rok kontrolo nad posameznimi podjetji in tudi cenami. V večji meri kot doslej bi se morali posvetiti malim obrtnim in uslužnostim podjetjem, ki imajo pri nas vse možnosti in se lahko osnujejo tudi drugje. Tudi večkratno prekupčevanje zvišuje ceno.
V TOREK, 5. oktobra opoldne, so v Londonu zastopniki Velike Britanije, Združenih držav, Jugoslavije in Italije podpisali sporazum o Trstu. Po tem sporazumu je Jugoslaviji priznana pravica do cone B in manjšega dela cone A. Italija bo Slovencem v Trstu povrnila škodo, ki so jo utrpeli pod fašizmom, in dala sredstva za zgraditev in opremo kulturnega doma.
PONOČI SO SE zbrali žvirški fantje na nekakšno atletsko tekmovanje, za okrepčilo pa so si izbrali vinček. Svojo moč so razkazovali z dviganjem težkih kamnov, ki so jih metali v hišo, kjer je bila svatovščina. Ko so fantje uvideli, da se svatje za njihovo „tekmovanje44 ne zmenijo, so pričeli sežigati prešito odejo in tuliti kot volkovi. Potem se jim je posrečilo s kamenjem raniti ženinove starše. Ljudje se sprašujejo, zakaj ni za take ostrejših kazni.
CESTA IZ Novega mesta na postajo je pričela dobivati lepšo podobo. Zdaj že lahko slutimo, kaj pravzaprav delajo tam, in da bo tlakovana cesta res lahko v ponos Novomeščanom.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. oktobra 1954)
pasmami
POSLEDICE — Posledice varčevanja z nafto konec lanskega leta sc se pokazale pred kratkim. Kei državljani Zahodne Nemčije niso ot nedeljah smeh nikamor z avtomobili, so se pač zabavah kar doma in tako imajo letos v porodnišnicah rekordno število rojstev v zadnjih letih.
NEZVESTE ČLANICE - Usod« nekega švedskega ženskega kluba, k se imenuje „Brez otrok“, je na nitki Klub združuje ženske, ki so se odlo čile, da ne bodo nikoli rodile, tej bodo tako po svoje prispevale k reševanju vprašanja prenaseljenosti. Zdaj pa se je napletlo tako, da je podpredsednica kluba rodila dvojčka, neka članica dečka, nekaj drugih pa je nosečih. Članicam bi morda še lahko oprostili, ampak ko se spozabi vrh, potem ...
LASTNO STRANIŠČE - Slavni pevec Frank Sinatra je kujon svoje vrste. Izmišljuje si vse mogoče in nemogoče stvari. V nekem gurmanskem lokalu v Palm Springsu so mu zgradili celo osebno stranišče, ki se zaklepa s posebno ključavnico, katere kombinacijo poznata samo slavni Frank in snažilka. Kako neki je takrat, ko Frankija „pritsne“, pa se ne more takoj domisliti potrebne kombinacije?
ŽENA NA KREDIT - Neki kandidat za turški parlament obljublja svojim volićem, da bo izposloval brezobrestna dolgoročna posojila za poroke željne mladeniče, da si bodo lahko kupili žene. Morda bi ne bilo napak, ko bi se kandidat pozanimal, kako je z enakopravnostjo žensk drugod po svetu..
OGORČENJE - David Wolper, prejemnik visoke filmske nagrade Oskar, je ogorčen nad odločitvijo komisije, ki je sklenila prepovedati ogled njegovega najnovejšega dokumentarnega filma mladini, mlajši od 17 let. Film „To delajo ptice, to delajo čebele** namreč pripoveduje o razmnoževanju živali. To je za mladino res pohujšljivo, medtem ko v drugih filmih brez nevarnosti lahko gledajo razmnoževanje - ljudi.
Škotski rekord - Skoti so v
razburljivem tekmovanju za nov svetovni rekord potolkli Avstralce. Izkazali so se za večje požeruhe, saj je njihov predstavnik Archie Leggert v 16 minutah polizal kar 150 sladoledov. Sladko življenje se mu je gotovo otepalo.
NE PRENESE - Francoska filmska igralka Mylene Dcmongeot ie vsa zgrožena izjavila, da ne bi mogla prenesti misli, da so oči vseh gledalcev v dvorani uprte v njeno goloto. Besede dajo vedeti, da lepotica malo ali nič ne misli, saj bi morala, po izjavi sodeč, že davno znoreti.
NAROBE SVET? - Naravnost absurdno je, da v današnjem svetu ne gladujejo samo revni, ampak tudi bogati. Znana ameriška pisateljica Jaqueline Susan, ki s svojimi romani služi milijone, si ne privošči prav nobene dobre hrane in vsak dan vozi kolo, da bi ohranila zdravega duha za opisovanje norosti sveta.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kaj bi s samimi berači
(Amerika nam) je posle požrla, in pa v mesta ali na tuje hiti vse, le kmetu ne marajo delati. Vse bi bilo rado gosposko. Ko pa omaga, ali se postara, potlej pa ve, kje se je zlegel; in če ne bi vedel sam, pa poišče gosposka. Ti domača vas, soseska, pa redi človeka in njegove otroke, akoravno niso storili nič v tvoj dobiček, marveč so vse svoje moči izrabili na tujem, ves svoj zaslužek potrošili na tujem! Res ne vem, zakaj bi ravno rojstvo imelo toliko pravico? Mali črviček, ko dojde na svet, vsaj ni taka zverina; zakaj -bi ne veljal več kraj, kjer je delal krepak mož in se trudila trdna žena? V tej reči mora biti postava drugačna, sicer bodo prišle kmetske občine na beraško palico. Kaj bode pa počela država s samimi berači, tega ne vem jaz, in z menoj tudi ne drugi.
(Tr g a t e v) na Dolenjskem je za letos večinoma dokončana. Pridelalo se je sicer mnogo manj vina nego lani, toda to, kar ga bo letos, bo jako dobro. V nekaterih krajih niso pridelali ker za vinoprade niso nič poskrbeli med
letom. Sedaj se tudi tem oči odpirajo in uvide-vajo, daje vendar dobro, ako se človek ravna po najnovejših vinarskih navodilih.
(O d o-l e n j s k i) železnici se sploh toži, da je za tovorno blago veliko predraga. Istina je, da radi tako visokih tarifov Novomeščani ne bomo mogli kuriti s trboveljskim premogom. Sploh trdijo, da so se prej male reči dobivale ceneje preko naših voznikov nego sedaj po železni cesti. Tu naj vendar slavna uprava kaj ukrene!
(Ruski car) je nevarno bolan. Pravijo, da ima neozdravljivo bolezen, katera ga je v kratkem zelo shujšala. Najboljše zdravnike kličejo, da bi mu pomagali, a kakor se čuje, niti dobro ne vedo, za katero boleznijo boleha. Car je jako blag vladar, zato bi ga bilo res škoda. Njegova smrt utegne zmešnjave narediti v politiki.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1894)
Zdravilno
gladovanje
Že stari zdravnik Hipokrat, ki je živel nekaj stoletij pred našim štetjem, je dejal, da nosi vsak človek v sebi svojega zdravnika in človek mu mora samo pomagati, če hoče ozdraveti. Ta misel iz davnih časov je ponovno oživela v nekaterih medicinskih krogih, kjer prepoznavajo človekove odlične obrambne sposobnosti za razne bolezni. Vrsta poskusov in praksa v klinikah širom po svetu je odkrila presenetljivo dejstvo, da je tudi gladovanje lahko uspešna metoda za zdravljenje nekaterih bolezni.
Gre za preprosto dejstvo, da prične z gladovanjem človeški organizem trošiti notranje zaloge hrane, z njimi pa tudi vse tiste snovi, ki se v njem nabirajo ter lahko škodljivo delujejo za zdravje. S stradanjem se torej organizem izčisti. Iz njega se izločijo strupene snovi, ki so se nabrale zaradi nepravilne prebave, dolgotrajnega jemanja zdravil, alkohola in drugih škodljivih snovi. Tako se organizem sam zdravi.
Prav zanimivo je, da je potek takega načina zdravljenja neprijeten samo v začetku, ko človek občuti grozno lakoto, kasneje pa se občutek lakote razgubi in pacienti se izredno dobro počutijo. Poveča se jim celo miselna aktivnost, krvni tlak in pulz padeta, izboljša se prekrvavitev, pri ženskah pa se vzpostavi pravilen menstruacijski ciklus. Obdobje popolnega gladovanja, ko pacient lahko pije le vodo, traja 10 do 15 dni, potem lahko nekaj tednov spet je normalno, nato pa nastopi drugo obdobje, ko traja gladovanje od 10 pa celo do 30 dni.
Seveda pa tak postopek ni primeren za vse bolezni, pri nekaterih boleznih! na pljučih je celo strogo prepovedan. Velja pa tudi, da se zdravljenja z gladovanjem ne smemo lotili sami, ampak samo v klinikah, pod stalno zdravni&o kontrolo.
Podložene obline f Rešitev prejšnje križanke
Turisti in olika
Obnašanje Japoncev na tujem - Nič riganja!
Pogosto beremo v časopisih o raznih prigodah in nezgodah turistov, ki si neglede na letni čas privoščijo popotovanja po svetu. Kar največ takih dogodb se pripeti v hotelih, na izletih itn., za tovrstne nevšečnosti pa so dostikrat krivi popotniki sami, ki ne znajo brzdati svojih navad, ki so sicer dovoljene v njihovi deželi, nikakor pa ne po celem svetu.
Da bi bilo takih neprijetnosti čim manj, je japonska vlada izdala posebno brošuro, ki je namenjena samo turistom, ki potujejo v tujino. Ta knjižica ni zanimiva zato, ker bi turiste seznanjala s tujimi deželami (takih priročnikov je na tone), ampak zategadelj, ker so v nji podrobni napotki o tem, kako naj se japonski turist obnaša v tujini. Lahko bi rekli, da je v brošuri od A do Ž zapisano vse, kar Japonec sme ali ne sme po svetu storiti ali govoriti ob najrazličnejših prilikah in situacijah.
Tako beremo, da ni dovoljeno pustiti žensko prvo v lokal, hrupno srkati juho ali rigati po jedi. Dalje se v deželah, ki so bile v zadnji vojni pod japonsko okupacijo, ne smejo peti japonske vojaške pesmi; ne sme se prepirati o tujih religijah (posebno ne o muslimanski); ne sme se po hotelih hoditi v sami pidžami. Ko se v koga zaletiš, moraš reči „Pardon!“ ali „Excuse me!“; taisto tudi, če stopiš komu na nogo.
Podobnih navodil je v omenjeni brošuri še in še, gre za nekakšen turistični bonton. Cela vrsta predpisanih prepovedi pa kaže, da Japonci vse te stvari lahko mirno počnejo doma. Srkanje juhe, riganje in letanje v pidžamah je torej nekaj povsem običajnega v Deželi vzhajajočega sonca.
Jazbeci
Letos je bilo veliko dežja, vendar je bila obilna letina. Zdaj se nam ponuja zima, saj je sneg pobelil že vse višje hribe, zato je marsikdo v skrbeh, ko ne more spraviti kurjave pod streho.
Najhujše so bile letos ose, ki so v rojih obletavale sadje, pa tudi v ljudi so silile, da so se jih komaj otepli. Kajpak, največ je bilo gobarjev. Menda jih je bilo več, kot je v Ljubljani vseh ljudi. Nekoga od njih sem ujel, ko je namesto gob ravno korenje in kolerabo tlačil v košaro. Povprašal sem ga:
„Si veliko nabral? “
„O, ja. Jurčkov je bilo za en stot, pa še drugih reči nekaj. “
„To je pa velikosem ga pohvalil in namignil na košaro.
„Saj drugi so še več. Poznam nekoga, ki je nabral celo vrečo krompirja, pa tudi drv mu ne bo treba za to zimo kupovati. “
„Je tudi krompir pobiral v hosti ali tako kot ti, na nji-
vi?
„Kje neki! V hosti je nabiral jurčke, na bližnji njivi pa krompir in kar mu je prišlo pod roke. “
„Tudi koruzo, zelje in drugo zelenjavo? “
N „Tudi,“ je odgovoril ravnodušno.
„Bes te opali! Saj ste ven-, dar taki kot jazbeci, ko vsako jesen ropate njive. Kaj ne veš, da delate kmetom škodo? “ sem se razjezil.
„Prava reč, saj so njive polne pridelkov! En naročaj več ali manj se na njivi ne pozna. “
En naročaj res ni veliko, vendar vedo kmetje povedati, da imajo obilo takih jazbecev na dveh nogah. Včasih so delali škodo prašiči, jeleni in medvedje. Vseh so se ubranili, le teh iz mesta se ne morejo. Po vsem tem ni čudno, da meščani cenijo le sebe in svoje izdelke, ki so vedno dražji, kmečko je pa malo vredno in poceni, da se lahko uniči ali pa kar vzame.
MARTIN KRPAN
Stisni, kjer je preveč, podloži, če je premalo
Moda je res tiranka, muhavo obrača plašč, kakor zapiha veter, obenem pa zahteva, da so njeni podložniki zvesti spremenljivemu okusu. Kaj naj uboga ženska stori v tem vihravem spreminjanju, ko so enkrat lepe mršave ženske, skoraj brez oblin, že čez nekaj časa pa modni vrh zasedejo z oblinami bogato obdarjene lepotice. Mati narava, ki je za modne krike gluha, oblikuje žensko telo po svojih zakonih. Toda delo narave ni vseodločujoče.
To je spoznal tudi 57-letni modni kreator Frederick Mel-linger, ki je osrečil milijone žensk na ameriškem kontinentu. Američani so namreč spet začeli spoštovati in obračati oči za lepo zaobljenimi žen-
		Z		—			ran	—	—	Sr	SE	
		l‘l	-	T	k	s	1	V	&	K_	~R	T
M	yg	S	r«	0		z	R	T			A	T
,			»n-	D	T	L	l	ssjr ■S	_L_	JL	c	A
				KS3 B£	T_	0_	A		t	T	A	«
B	H		■o	z.	1	i±	M	l	C	A_	T*	pial
KB		Tr X	A	N	K		BTr	A	T	R	1	3
L	k	t	2.	_A^	»o	1L	O	N	_A_	as	T	£
R.	i	S	A	M	ra	zr	M	_A_	_R	T"	i	N
A	v	JL	s.;	_0_		R.	A	lAiu	1	R	_A	JC
fj	A_	N_	_o_	S	N	I	K.	ST	J	u		O
A	L	11.	s	T	A		A	n	_A	II	A	
(Ne)resnice z napako
Na ta dan bo 150 delavcev pobilo (dobilo) darila, predsednik pa bo oblikoval (odlikoval) 18 članov kolektiva.
Na lestvici sterilnosti (storilnosti) smo Slovenci zelo visoko.
Samoupravne sporazume so ponekod vzeli preveč lakotno (lahkotno).
Ze prvi koraki so poprdili (potrdili) naša pričakovanja.
Nabral: J. JUST
>
DL
TRDITEV
LAPONSKO
JEZERO
NAGNJE-
NOST
PREHVALKA
AHAJE
IVO
DANEU
STRAN NEBO
V
DL
DL
LESTVICA
STAR
DENAR
100
NA
ZVIJAČA
ETIOR
GLAVAR
STOJALO
neaTJT (PIJAČA
MESTO V GRČIJI
ALUMINIJ
LIČNI
‘EDMETI
TOVIIil!
0TREBI
SVET
msTu
DEL NOGE
GLASBA
PODROČJE
EMIRA
GOR OZIM
OZVEZDJE
DL
IDUSKI
NASAD
FILIPINSKI
VUKAN
m.
IGLAVEC
SRB-
M.IME
DL
DOVRŠNI
PRETEKLI
ČAS
DRDRI?
M
KONTINENT
STRONCIJ
PREBIV.
IRSKE
SLOV.
[TOVARNA
OBUTVE
ALŽ.
LUKA
SONDA
TRAVNIK
DL
mm
Kaj, če so te obline 'samo navidezne?
skami, čeprav so še pred nekaj časa njihove strasti razburjali „obešalniki za obleko“, suha, vitka dekleta. Samo lani je s svojo domislico zaslužil okoli 20 milijonov dolarjev pa še veliko hvale in hvaležnosti je požel.
Podjetni mož je na tržišče poslal posebne nogavice in ženske hlačke, ki imajo vdelane potrebne pripomočke za zaobljenje nog, stegen in ostalih delov ženskega telesa, po katerih koprneči možje najraje pogledujejo. Prodaja je v hipu zacvetela in na ulicah ameriških mest ;! so se nenadoma pojavile cele;1 vrste bujnih lepotic.
Za tem splošnim uspehom pa se skrivajo tudi usode posamez; nih žensk, ki jim je z modnimi novostmi uspelo premagati notranjo zavrtost zaradi suhih nog ali zadnjice. Svojega strahu pred nastopom v javnosti so se znebile in spet lahkotneje zadihale-
Evropski modni ustvarjalci se ob navdušenju za „podloženo4 modo na ameriški celini samo smehljajo in menijo, da je kaj takega možno samo v Ameriki* kjer igra zunanji videz odločilno vlogo.
Kaj pa moški? Jim ni nič tesno pri srcu, ko imajo toliko nevarnosti, da dobe mačka v Žaklju?
Štirinožno milijonarkino potomstvo
Psi so podedovali milijone dolarjev, zato žive zdaj samotno življenje, brez pasjih radosti, igranja, sprehodov in potepov
Še 78 jih je. Žive nedaleč od avtoceste, ki pelje iz Fort Luderdaleja, njihovo bivališče je ograjeno z dvojno ograjo, čuva pa jih več dobro oboroženih stražarjev. Do njih je skoraj nemogoče priti, kajti ta bitja so izredno dragocena za Brovvard National Bank. Vse dotlej, dokler bo vsaj eno od njih še živo, lahko banka razpolaga s 16 milijoni dolarjev kapitala, ki vsako leto prinese najmanj sto dolarjev čistega dobička na dan.
Gre za čisto navadne pse, ki bi bili že zdavnaj žrtve konjederca, ko bi jih pred leti ne pobrala s ceste čudaška Američanka Eleonor Ritchie, ki je poleg ljubezni do potepuških psov imela še nekaj milijonov dolarjev imetja. Ko je pasja ljubiteljica umrla, je zapustila oporoko,, v kateri določa, da so nasledniki bogastva njeni potepuški psi. Browardova banka, kije bila določena za izvršiteljico oporoke, bi morala zgraditi ubožnico za
Ta pes je že slep, gluh in od starosti tako nemočen, da se ne more držati na nogah. Življenje mu podaljšujejo z injekcijami, ker je za banko vreden četrt milijona dolarjev.
tisoč psov, a tu predpis v oporoki je toliko nejasen, da je banka postavila psetarno samo za tistih 150 psov, ki so prej živeli s čudaško žensko.
V psetarni žive psi žalostno življenje. Zaprti so v samice, da se med seboj ne bi grizli in se poškodovali. Za njihovo zdravje skrbi veterinarska ekipa, ki razpolaga z najmodernejšo pasjo ambu-latno in z izvrstno opremljeno operacijsko sobo, kakršno bi si želela tudi marsikatera bolnišnica za potrebe ljudi. Vsak dan dobe psi natančno določeno količino hrane, vode, vitaminov in hormonov, samo da bi dosegli čim večjo starost. Na sprehode jih ne vodijo, ker bi se štirinožni milijonarji lahko prehladili.
Ljudje, ki so zvedeli za „pasje“ posle banke, so pričeli groziti, da bodo vrgli psetarno v zrak. Zahtevajo, naj se milijoni „prismojene babnice“ uporabijo za gradnjo bolnišnic ali kakšne druge človečanske ustanove. Glasni so tudi sorodniki umrle milijonarke, a oporoka je jasna — ves denarje za pse!
Sovjetski večni stroj
Stroj, ki bi deloval sam po sebi brez energije, imenovan perpetuum mobile, je enkrat za vselej tudi teoretično izbirsan iz spiska stvari, ki so mogoče, kljub temu pa se cela vrsta „izumiteljev" ukvarja z njim. Nedolgo tega so sovjetski znanstveniki odkrili pojav, ki je zelo blizu večnega motorja.
V leningrajskem inštitutu „Meha-nobr“ se je dogodilo, da je velik elektromotor po naključju izgubil dotok električne energije, toda na veliko presenečenje vseh je lepo tekel dalje ne samo nekaj ur, ampak kar nekaj dni. Kako to?
Elektromotor je stal na isti podlagi kot drug, prvemu povsem enak. Ko je prvemu zmanjkalo električnega toka, je drugi običajno deloval, vibracije podlage od njegovega teka pa so povzročile, da se tudi prvi ni ustavil. Presenetljiv pojav so potem še večkrat poizkusih in pokazalo se je, da je pojav veljaven v vsakem primeru, ko imata motorja enake parametre.
Na osnovi teh praktičnih izkustev so pričeli graditi razne naprave, ki lahko koristno uporabijo ta pojav. Zgradili so viseči tekoči trak, v katerem občasno izklopijo posamezne motoije, ne da bi to prekinilo njihovo delovanje. Veliko možnost uveljavitve teh pojavov pa vidijo v velikanskih energetskih objektih, kjer je nemoteno dobavljanje energije odvisno od sinhroniziranega delovanja vseh generatorjev.
V Tihvinski tovarni boksita so postavili tak agregat, ki je omogočil, da so proizvodnjo ob manjših stroških kar potrojili.	_____
NARAVNA UMETNINA - Lepa Dewi Sukamo, vdova indonezijskega predsednika, je gola pozirala fotografom za neko japonsko moško revijo. Svoje dejanje je pospremila z izjavo, da upa, da se japonsko občinstvo spozna na umetnost, kadar mu je predstavljena. Tako smo na posreden način zvedeli, da sta bila oče in mati lepe vdove umetnika.
paradižnik v srednjem veku
%
14. Prav je slišal Paradižnik* poseje pripravljal, da odkoraka s svojo vojsko P ^uhin-
Odneslo je našega strežaja v ^ray^°» da svoji ženici sporoči, kaj se pripravlja,	pojdeva!“	je
hlastno odločila Klara. r 0ye potice ti gospodje ne krenejo nikamor!“ ,
In so pričeli turški soldati v * p JJJu brusiti meče, kovati svoje konjiče in pripri _ ^‘jago. Ves sulta-
nov dvor je bil na nogah. In ko je dična vojska slednjič krenila skozi mestna vrata, sta se med lonci in pokrovkami v pratežu zibala tudi naša janičarja. Tako, kot je dejala KJara.
Priča smo važnim dogodkom, dragi bralci!
Marsikaj se je pisalo in poročalo o tem velikem pohodu na sever, pred sama vrata cesarskega Dunaja, vendar vseh podrobnosti zgodovina še ni osvetlila, kot
bi to zaslužile. Te podrobnosti bodo torej zapisane na tem mestu v naslednjih nadaljevanjih. Ne prezrimo jih, dragi bralci!
Peketala so torej turška kopita skozi mestna vrata. Peketala po belih cestah noč in dan pa dan in noč, vse do meje otomanskega cesarstva. Tu pa se je vojska ustavila. Razprostrla je šotore, polegla je, da se spočije pred velikim napadom.
OBVESTILO
DAVČNA UPRAVA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
daje na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72) in 1. člena odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 8/72) naslednje
OBVESTILO O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
Razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Novo mesto je na vpogled za posamezne krajevne skupnosti izven Novega mesta in ožje okolice na sedežih krajevnih uradov: Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Hinje, Mirna peč, Otočec, Šmarjeta, Škocjan, Šentjernej, Brusnice in Težka voda, za krajevne skupnosti: Novo mesto, Birčna vas. Prečna, Bučna vas in Mali Slatnik na davčni upravi Novo mesto, soba št. 7, od 10. X. do 25. X. 1974, od 8. do 14. ure.
OBVESTILO
zavezancem za prispevek za starostno zavarovanje kmetov
Vse zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov obveščamo, da se lahko z odmerjenim prispevkom za leto 1974 seznanijo na pristojnih krajevnih uradih v času od 10. oktobra do vključno 16. oktobra 1974.
Za območje matičnega urada Trebnje bo seznam razgrnjen na davčni upravi vsak delovni dan, razen sobote.
Vsa natančnejša pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo vložitve zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite na krajevnih uradih oziroma davčni upravi, ker zavezancem ne bomo pošiljali posebnih obvestil.
DAVČNA UPRAVA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE
PROSTA DELOVNA MESTA
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri
OBRTNO KOMUNALlMEM PODJETJU ČRNOMELJ
RAZPISUJE -prosto delovno mesto
NORMIRCA - TEHNOLOGA ZA MIZARSKA DELA
Pogoji:
1. LESNI TEHNIK s 5-letno prakso v stroki ali
2. VKV MIZAR z 10-letno prakso v stroki.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po dnevu objave Odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri OKP Črnomelj.
Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost v Črnomlju
razpisuje prosto delovno mesto
KNJIŽNIČARJA v splošni izobraževalni knjižnici v Črnomlju.
Kandidati z dokončano srednjo šolo ustrezne smeri naj vlože pismene ponudbe v 15 dneh po dnevu objave.
Posebni pogoji: delno popoldansko delo.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA ČRNOMELJ
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA - RAČUNOVODJE Razpisni pogoji:
a) srednja šola z nekajletno prakso v finančnem knjigovodstvu,
b) nedokončana srednja šola z večletno prakso v finančnem knjigovodstvu.
Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralno-politične lastnosti.
Rok prijave: 14 dni po objavi.
OD po samoupravnem sporazumu.
Prijave pošljite Posebni osnovni šoli Črnomelj.
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši)
V OBČINI ČRNOMELJ Po odloku o obvezni deratizaciji v občini ČRNOMELJ (Skupščinski Dolenjski list št. 2/71) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil obvezno DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij ČRNOMELJ, VINICA, SEMIČ V DNEH OD 16. X. - 24. X. 1974. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, tel. 21-253
POTA
in sm?
'J.
Se v svinjaku nimajo miru
Dežurni poročajo
VINJEN JE HOTEL SE - 1. oktobra so novomeški miličniki iz hotela Kandija spravili na hladno Azema Selkiča iz Novega mesta, ker je bil nasilen. Bil je že močno vinjen, pa je na vsak način še hotel pijače. Ker mu niso hoteli postreči, je razgrajal.
NA POMOČ - so poklicali občani iz Trebnjega miličnike, ker je 30. septembra Milan Tafener iz Migolice postal nasilen. Žalil je vsakogar. Ko so prišli miličniki, tudi njim z jezikom ni prizanesel. Vročo kri si je potem hladil v prostoru za pridržanje, moral pa bo še pred sodnika za prekrške.
TAT V KURNIKU - Jožefi Zrimšek iz Novega mesta je v noči na 2. oktober iz kurnika zmanjkalo
9	kokoši. Kdo se jih je polastil, še ni znano.
DVAKRAT OKRADEN - Franc Živec iz Pangrč grma je prijavil, da so mu neznanci v noči na 3. oktober odnesli 14 kur. Obenem je povedal, da je to že drugi tatinski obisk, kajti septembra mu je iz kleti zmanjkalo 25 kg svinine.
ZNAŠAL SE JE NAD DOMAČIMI - Trebanjski miličniki so morali 3. oktobra zvečer rešiti družino Mlakar iz Dol. Nemške vasi pred podivjanim očetom. Alojz Mlakar se je napil, potem pa doma razbijal pohištvo in grozil svojcem.
POTOVALKA JE IZGINILA -Francu Horvatu iz Vel. Podljubna je
3.	oktobra zvečer pri poštnem poslopju v Novem mestu nekdo ukradel potovalko s pečarskim orodjem. Horvat je oškodovan za 900 din.
PREVEC MALIGANOV - Miličniki v Dol. Toplicah so 5. oktobra popoldne pridržali do iztreznitve 25-letnega Janeza Senico iz Sel pri Toplicah. Mladenič je pod vplivom maliganov razgrajal v restavraciji.
Vljuden tat
Ob vole in ob denar
Prijazen mladenič je vljudno priskočil na pomoč precej vinjenemu Matiji Kolegarju, ko se je vračal s sejma, na katerem je prodal par volov. Kmalu pa je možak ugotovil, da je okraden. Iz žepa v suknjiču mu je izginilo malo manj kot 5.000 dinarjev.
Tatinska roka, ki je 24. junija letos v Dol. Gradišču zvečer segla v Kolegarjev suknjič, je bila Patetova. Mladi Franc, doma iz Potočne vasi 20, je bil že kot mladoletnik na krivih poteh. Dali so ga v prehodni mladinski dom v Ljubljano, toda od tam je pobegnil in prišel domov. Mame nima, zato je očeta prosil za denar, da bi se peljal k sestri v Beograd. Ker mu oče denarja ni hotel dati, je fant iskal priložnosti, da bi prišel do denarja tako ali drugače.
Naključje je hotelo, da je naletel na Matijo Koligarja, ki se je vračal s sejma s polno denarnico. Možak je bil tudi precej okajen, zato se je prijazni mladenič ponudil za spremstvo. In tako mu je neopazno izmaknil denarnico.
Ko so fanta prijeli, je imel večino ukradenega denarja še pri sebi. Zaradi tatvine je bil na novomeškem okrožnem sodišču obsojen na 1 leto in 6 mesecev zapora. Pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Smolej, je fant vse priznal in obžaloval, toda prepozno. Ko bo sodba pravnomočna, bo šel v zapor.
Ves razmrcvaijen je ležal mlad golob pred dnevi na škarpi v novomeški Vrhov-čevi ulici in vsak, kdor je šel mimo, je zmajal z glavo. Le kdo je ptiča tako zdelal in ga pustil na tako vidnem kraju? (Foto: R. Bačer) ✓
DEKLICA STOPILA PRED AVTO
7.	oktobra okrog 18. ure je na novomeškem Glavnem trgu avto podrl še ne triletno Silvano Ostojič. Zgodilo se je, ko je Vladislav Mali, domačin, pripeljal z avtom čez most na trg, pri trgovini Dolenjka pa je s pločnika nenadoma skočila na cesto mala Silvana, ki se je iztrgala materi z rok. Otrok je bil k sreči le laže poškodovan, vendar je ostal v bolnišnici.
Ženska z majhnimi otroki stanuje v svinjaku, ker jim je doma oče alkoholik naredil življenje neznosno - To so Špringerjevi z Grčvrha
Žival bi bolje ravnala z mladiči, kot dela Špringer z lastnimi otroki. Alojz Špringer, star 45 let, je podivjan alkoholik z Grčvrha pri Mimi peči. Družino je mučil brez konce in kraja in center za socialno delo ga obravnava že skoro sedem let.
Petnajst let_ sta poročena Alojz in Ana Špringer in štiri
otroke imata. Marti je zdaj 4 leta, Jožica jih ima .6, Slavka je stara 10 let, Lojze jih je bil 15. Imajo skromno posestvo z enim hektarom zemlje, toda že dolgo se gospodar ne zmeni za kmetijo. Ima invalidsko pokojnino, ki jo kmalu požene po grlu. Popije tudi ves domač pridelek vina.
Grob je bil Špringer že od nekdaj, prav poživinjen pa je zadnja leta. Mali deklici Jožico in Marto je neštetokrat zvečer napodil od hiše. Grozil jima je s sekiro, ju s kričanjem in batinami budil iz že tako nervoznega sna. Otroci so z materjo vred neštetokrat bežali v temno noč, poleti, v dežju, pa tudi v sne-gu . ..
Po očetovi zaslugi ima Jožica poškodovano nogo in se je zara-
Navzlic novemu mostu čez Krko v mizarskem obratu NOVOLESA na Dvoru ob poplavah še niso brez skrbi. Kadar hkrati pritisnejo hudourne vode in narasla Krka, se gladina v proizvodnih prostorih in skladiščih hitro dviga. Nič boljše ni v novem obratu v Soteski: Takole je v soboto zvečer reševalna skupina črpala vodo iz poplavljenega dvorskega obrata (Foto: M. Moškon)
Star znanec pride na Dob
Franc Zaletel je ponovno dobil tri leta zapora, ker je po naših krajih vlamljal in kradel, kjer je bila priložnost
BREZ KRIVDE - V BOLNICI NEDOLŽNI
2.	oktobra zvečer se je Ana Ravbar z Rateža s sinom in hčerko peljala z mesta proti domu. Na Malem Slatniku je naproti pripeljal z avtom Novomeščan Slavko Blatnik in čelno trčil v avto Ravbarjeve. Pri nesreči je Ravbarjeva dobila hude poškodbe, laže poškodovana pa sta bila tudi njen 16-letni sin Roman in 14-letna hči Vesna. Vsi trije so se ta večer namesto doma znašli v bolnišnici, gmotne škode pa je za 30.000 din.
Veliko let svojega 42—letnega življenja je Franc Zaletel, doma iz okolice Kranja, presedel po zaporih. Kaže, da mu je tako življenje všeč, kajti znova in znova sega po tuji lastnini. Nad meter je dolg list, na katerem so vpisane dosedanje Zaletelove kazni.
Zaletelje sicer izučen krojač,	stopa kot obtoženec pred sodi-
vendar se preživlja s krajo. Ni	šča. Od leta 1950 do zdaj je bil
zaposlen, klati se in kar naprej	dvajsetkrat kaznovan, vselej za-
€% n med n
mmdi\
Po navadi so osebe, stare nad 18 let, zmožne same skrbeti za svoje pravne zadeve, vendar imamo često opravka tudi s polnoletnimi ljudmi, ki so potrebni skrbništva. Če gre za osebo, ki je zaradi duševne bolezni, slaboumnosti, kroničnega alkoholizma, stalne in pretirane uporabe mamil ali zdravil itd. manj sposobna ali nesposobna skrbeti zase in svoje pravne interese, se ji z odlokom občinskega sodišča odvzame opravilna sposobnost. Ta odvzem je lahko poln ali samo delen, kar je odvisno od stopnje nesposobnosti prizadetega občana.
Postopek za odvzem opravilne sposobnosti teče pred občinskim sodiščem, pristojnim za kraj bivališča osebe, kateri se odvzema opravilna sposobnost. Sodišče, pri katerem tak postopek teče, je dolžno takoj obvestiti pristojni skrbstveni organ, da ta postavi začasnega skrbnika.
Skrbnik je lahko oseba, ki ima določene osebne lastnosti in sposobnosti za opravljanje skrbniške dolžnosti, in mora dati svoj pristanek. Pri tem upoštevajo želje osebe, ki zapade pod skrbništvo, Če je sposobna želje sama izraziti, sicer pa upoštevajo mnenje bližnjih sorodnikov. Skrbniku izdajo dokument, na podlagi kate-
rovanca, v nekaterih primerih imovinskega poslovanja pa mora dobiti soglasje skrbniškega organa in lahko samo s pristankom tega: l. odtuji ali obremeni varovan-čeve nepremičnine, odtuji premičnine stvari večje vrednosti; 2. se odreče dedovanju ali darilom in 3. se odloča o drugih zadevah, določenih z zakonom.
Skrbništvo nad polnoletnimi
rega je potem dolžan skrbno in preudarno upravljati imovino varovanca in zanj skrbeti. Posebno pa je skrbnik dolžan odpravljati tudi vzroke, zaradi katerih je bila varovancu odvzeta opravilna sposobnost, in si prizadevati, da bi tak človek spet lahko postal zmožen sam skrbeti zase.
Če ima varovanec imovino, jo popišejo, ocenijo in jo predajo skrbniku v upravljanje. Če ima nepremičnine, postavljene pod skrbništvo, se to vpiše v zemljiško knjigo, prav tako pa zabeležijo, kadar skrbništvo preneha.
Skrbnik sicer samostojno opravlja posle za svojega va-
Skrbnik lahko sklene pravni posel z varovancem samo v primeru, če skrbniški organ ugotovi, da je to v interesu varovanca, in to predhodno odobri. Pomembno pa je tudi to, da mora skrbnik dajati račune o svojem delu, in tq vsako leto in vsakokrat, kadar zahteva skrbniški organ. Skrbnik je še dolžan nadoknaditi morebitno škodo, če jo je prizadejal z malomarnim opravljanjem svoje dolžnosti ali z opustitvijo skrbniških dolžnosti. Skrbništvo preneha, kadar sodišče varovancu vrne opravilno sposobnost.
Piše sodnik M. L.
!
S
S
5
S
*
§
H
5
radi vlomov in tatvin. Nazadnje so ga septembra obsodili pred novomeškim okrožnim sodiščem.
Zaletel je 25. maja letos v Gotni vasi vlomil v čuvajnico Komunalnega podjetja, kjer je vzel bundo, delovno haljo in drobnarije; na Otočcu je iz shrambe Petra Iskre odnesel 28 salam, več klobas in šunko v vrednosti 1.800 din. V vasi Kote v Grčevju je iz hiše Martina Blažiča smuknil tranzistor s kasetnim magnetofonom; v Šmar-jeti je iz stanovanja Marije Prešeren ukradel kolo; v Brezovici je vlomil v hišo Antona Jereleta in se dodobra oblekel s tujimi oblačili; 30. maja zvečer je na Straškem hribu vdrl v zidanico Franca Kulovca in mu odnesel razno orodje, obleko in nekaj jedil.
Vseh 6 kaznivih dejanj: tri vlome in 3 tatvine, je obtoženec priznal, ugotavljajo pa, da je v njegovem zagovoru tudi nekaj resnice. Zaletel namreč pravi, da se ga povsod branijo v službo
zaradi „burne preteklosti4* in da mu na koncu ne preostane drugega kot ponovna kraja. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je Zaletelu prisodil tri leta zapora, do pravnomočnosti sodbe pa bo počakal v priporu.
KOLESARKO JE PODRL
Milan Furlan iz Artič je 2. oktobra pripeljal z avtom v križišče pri Brežicah in ni pogledal, če je cesta prosta. Izsilil je prednost pred kolesarko Jožico Ogorevc iz Bukoška, jo podrl in tako poškodoval, da so jo morali odpeljati v bolšnico.
di tega dalj časa zdarvila v bolnišnici. Najstarejši, Lojze, je tudi žrtev: morali so ga dati v zavod v Jarše. Oče je bil tako zloben, da ni pustil otrokom skuhati skromne jedače. Ni bilo samo enkrat, da je že pripravljeno jed pred lačnimi otroškimi očmi vrgel stran! Vse to in še marsikaj so prenašali Špringerje-
vi	otroci z materjo vred.
^ KDO KRADE? >
Vse kaže, da se v okolici Kostanjevice nekdo izživlja s krajo avtomobilov in drugih vozil ter z vlamljanjem v motorna vozila. Tako je 6. oktobra izginil Fiat 750, last Staneta Žabkarja, ki je stal v Ulici talcev v Kostanjevici. Nepoškodovan avto so potem našli v Cerkljah. Dan kasneje je na Ljubljanski cesti v Kostanjevici izginilo motorno kolo Jožeta Selana iz Dol. Prekope. Že 5. oktobra pa je nekdo vlomil v avtomobil nekega Zagrebčana, parkiran pred ča-teškim motelom.
Razmere so se čedalje slabšale in letos januarja - sredi zime
—	se je mati z otroki vred ddse-lila v sosedov svinjak. Sosed Kolenc jim je dal skromno zavetje, da bi vsaj noč prebili v miru. Ampak tudi tam niso povsem na varnem: podivjani alkoholik jim še v svinjaku ne da miru.
Ko je Špringer zaradi grdega ravnanja z otroki pred kratkim stal kot obtoženec pred novomeškim občinskim sodiščem, ni bil niti malo skesan.
„Res se od časa do časa napijem,“ je rekel, „ampak nikomur nič nočem. Zaradi mene so lahko vsi doma, če pa sami gr®; do od hiše, je to njihova stvar.1 Nič ga ni sram in nič se mu ne zgane na dnu srca! Najbrž je tudi tam že sam alkohol. Špringer se je zdravil, a ni nič pomagalo. Senat, ki mu je predsedovala Cveta Matjašič, je Špringer-ju prisodil leto dni zapora. Ko bo sodba pravnomočna, si bodo domači oddahnili. Vsaj letošnjo zimo bodo morda prebili v miru-	T	_
R. BAČER
v.
GRADIŠČE: AVTOBUS JE NA SEDEL - 30. septembra dopoldne je Ivan Serjak iz Pec vozil tovornjak iz Dol. Toplic proti Straži. Pri Gradišču je vozil po sredi ceste, zato je avtobus, ki je pripeljal naproti, skušal rešiti položaj. Ko pa je šofer Milan Cingerle iz Kočevja zavil z avtobusom na bankino, se ja ta udrla in avtobus je nasedel. Na srečo se potnikom ni nič zgodilo, materialna škoda pa še ni znana.
RATEŽ: OPLAZIL GA JE -Šentjernejčan Peter Mavrin se je 1. oktobra peljal proti Novemu mestu, pri Ratežu pa ga je oplazil tovornjak, s katerim sta se srečala. Kamion je vozil Alojz Zoretič iz Javorovice. Nastalo je za 5.000 din škode.
LOŠKA VAS: AVTO NA STREHI - Ko se je Janez Kovačič iz Vav-te vasi 1. oktobra popoldne peljal z avtom proti Soteski, ga je v ovinku zaneslo pod nasip. Tam je avto obstal na strehi. Gmotne škode je za
8.000 din.
POTOČNA VAS: PRI ODCEPU
V	KAMEN - Jože Muhič z Golo-binjeka je 3. oktobra popoldne peljal z avtom iz mesta proti Mirni peči, pri odcepu za Potočno vas pa ga je zaneslo. Najprej je trčil v kamen, potem je prevrnjen obstal na strehi. Naglica bo veljala kar 9.000 din.
DRUŽINSKA VAS: NEPREVIDNO DEKLETCE - Cveto Zoran iz Šmarjeških Toplic je 3. oktobra popoldne pripeljal z avtom do Družinske vasi, kjer je ob cesti stal avtomobil. Ko je hotel Zoran z avtom mimo, je iz avta stopila 8-lctna Nataša Bobič. Voznik je deklico zbil, ker pa je tudi močno zavrl, jc avto zanašalo, potem se je prevrnil. Deklica je bila poškodovana, gmotna škoda pa znaša 8.000 din.
DOL. DOBRAVA: PO PREHITRI VOŽNJI NA NJIVO - Anton Recelj iz Smalčje vasi pri Šentjerneju se je 30. septembra zjutraj z avtom peljal proti Ljubljani, med potjo pa je avto zaneslo čez bankino a njivo, kjer je obstal na boku. Voznik je pri nesreči dobil le nekaj prask, avto pa je precej razbit. Po oceni bodo popravila veljala najmanj
7.000 din.
NOVO MESTO: NI BILO VARNO - 4. oktobra zjutraj je Novomeščan Alojz Zupančič ustavil avto pred občino, da bi zavil v levo, v tem pa ga je prehitel avtobus, ki ga je vozil Marjan Bele. Ker je takrat naproti pripeljal drug avto, je avtobus zapeljal na kraj, pri tem pa zadel Zupančičev aVto. Škode je za 5.000 din.
BROD: KOLO JE ODPADLO -5. oktobra zvečer, ko sc je Alojz Zajc iz Novega mesta peljal s tovornjakom od Straže proti mestu, so se med potjo odvili vijaki na zadnjih kolesih. Kolesi sta odpadli in eno se je skotalilo v osebni avto Neže Kavšek iz Got ne vasi, tako da je škode za 3.000 din.
ŠENTJERNEJ: KONJ NA AVTO
-	Anton Vide iz Grobelj je 5. oktobra zvečer vodil vprežni voz proti Šentjerneju, naproti pa mu je po levi strani pripeljal z osebnim avtom zdomec Jože Hudoklin iz Dobravi-cc. Hudoklin je konja zadel, ta je padel na pokrov motorja, vetrobransko steklo pa je živali prerezalo vrat.
Avto je potem trčil v telefonski drog. Pri nesreči so se poškodovali Jože Hudoklin ter voznik vprege in Anton Pirc, ki se je peljal na vozu. Vse so odpeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 30.000 din-
LOKVE:	SPREGLEDAL	TO-
VORNJAK - 5. oktobra zvečer je Janez Lozar iz Lokev ustavil tovornjak na robu ceste, za njim pa se je pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Janez Plut iz Lokev. V hudem nalivu je kolesar spregledal kamion in je vanj trčil, pri tem pa se je hudo poškodoval. Gmotna škoda znaša okrog 2.000 din.
KVASICA: AVTO BREZ LUCI
-	5. oktobra zvečer je Crnomaljča-nu Viktorju Špeliču odpovedal motor avtomobila. S kolegom sta ga skušala spraviti v pogon. Ker je za njima pripeljal z avtom Jože Žugelj in ni videl pokvarjenega vozila, ki m imelo luči, je trčil v Speličev avto. Škodo cenijo na 3.000 din.
NOVO MESTO: V DROG JE TRClL - Novomeščan Rajko Sar-man je 5. oktobra okrog polnoči vozil z avtom po Ljubljanski cesti, pri poslopju Cestnega podjetja pa g3 je na mokri cesti zaneslo in je trčil v drog cestne razsvetljave. Voznik se jc tako poškodoval, da so ga odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa Je za 15.000 din.
KANDIJA: TRClL V ČAKAJOČEGA - 6. oktobra dopoldne Je Novomeščan Boris Kos ustavil avto pred kandijskim križiščem in čaka na prosto pot, za njim pa je pripelj3’ z avtom someščan Ivan Stokič m vanj trčil. Škode je za 5.000 din.
TUdi na cesti smo ljudje...
Priletna ženica se je z desno nogo v mavcu in torbo ter palico v levi roki 2. oktobra dopoldne napotila čez prehod za pešce v bližini Zdravstvenega doma v Krškem. Stala je in stala ob kraju, a avtomobili so kar švigali mimo. Vsem se je mudilo, nihče ni počakal, da bo ženska v miru šla čez cesto-Naenkrat je pristopil k njej fant z aktovko in šegavo rekel: „Teta, vas 'bom jaz pospremil. “ In res jo je prijel pod pazduho ter jo varno privedel na drugo stran. Ženska se mu je ganjena zahvaljevala. „ Veliko mladih Je šlo mimo mene, pa mi nihče ni pomagal. Hvala, da ste vi tako prijazni. Samo vi. ■ • Zamislila sem se nad to zahvalo. Ta fant je štoru samo svojo dolžnost. Mar ne bi morali biti vsi mladi takšni? Je res to izjemno dejanje, če nekomu pomagaš čez cesto? Žalostno, Če je res tako.
GETRTH0V INTERVJU
§ Zdaj še precej megle...j
Rudi Hrvatin: »Tudi samoupravno skupnost socialnega skrbstva do konca leta«
Na republiško pobudo snujejo tudi v Novem mestu samoupravno skupnost socialnega skrbstva. Iniciativni odbor, ki ga vodi Rudi Hrvatin, se je že nekajkrat sestal. Člani so si razdelili naloge. Naloge, ki so jih posamezniki dobili, prav gotovo niso lahke. Pripraviti morajo vrsto samoupravnih aktov, tako samoupravni sporazum m statut. t Trenutno je najodgovornejša naloga pripraviti samoupravni sporazum, saj brez take listine skupnosti ni mogoče ustanoviti.
„Osnutek sporazuma bo šel v javno razpravo, brž ko
Rudi Hrvatin:	„Socialno
skrbstvo poslej v interesni skupnosti."
bo narejen. Računamo, da bomo že do konca oktobra imeli pred seboj besedilo, Podobno končnemu. Upamo, da nam bo. v tem času uspelo dobiti tudi osnutek statuta. Da se mudi, ne bi posebej poudarjal, vendar si le nadejamo, da bomo skupnost oblikovali do konca leto in da bo s 1. januarjem 1975 že delovala,“ napoveduje Hrvatin.
Podobno'kot druge samoupravne interesne skupnosti
bodo *tudi to ustanovili delovni ljudje iz TOZD, krajevnih skupnosti in drugi. Zakon natančneje piše o tem, kdo so to in kdo oziroma v čigavem imenu sporazum tudi podpiše. V Novem mestu je ta čas že znan tudi okvirni program potreb za leto 1975. „Pričakujemo, da bo možno v okviru skupnosti potrebe na področju socialnega skrbstva laže pokrivati kot do zdaj, ko je bilo financiranje v občini neposredno odvisno od občinskega proračuna. Ta hip pa še ne morem reči, kako in po kakšnih stopnjah naj bi zbirali denar za fonde socialnega skrbstva. “
„Slišati je, da je iniciativni odbor že pri svojem začetnem delu naletel na nejasnosti. Te so menda prišle na dan tudi v dosedanjih razpravah. Kaj je, na primer, še sporno? “
„ Več nejasnosti ponuja že sam zakon. Med drugim je predvideno, naj bi imela skupščina	socialnega
skrbstva zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Naš predlog je, naj bi ne imeli tako imenovanega dvodomnega skupščinskega sistema, marveč v skupščini samo en zbor. Ne znamo si namreč razložiti, kaj naj bi bil zbor izvajalcev, oziroma kdo naj bi ta zbor sestavljal. Pripomba je tudi glede same strokovne službe. Nekateri menijo, da bi moral biti sedanji Center za socialno v Novem mestu v sestavi samoupravne skupnosti kot njena strokovna služba, drugi pa, naj bi center postal samostojna OZD. Kaj je še nejasnega, pa bo pokazala javna razprava."
V nedeljo popoldan je v Novo mesto dopotovala sedemčlanska krvodajalska delegacija iz Ditzingena.
V Novem mestu bo ostala do nedelje, 13. oktobra. V tem času si bodo gostje iz Nemčije ogledali Novo mesto in okolico. Na sliki: Boris Savnik, predsednik Rdečega križa mesta Ditzingen Siegfried Bople in Danilo Kovačič. (Foto: Janez Pezelj)
Nobena pomembna stvar ne sme mimo
Na petkovi predkongresni konferenci prizadeto razpravljali o vlogi sindikata - »Nič, kar je pomembno za delavca, ne sme mimo!« so rekli
V polni dvorani doma sindikatov je bila v petek predkongresna konferenca sindikatov novomeške občine. Glavna tema konference je bila razprava o osnutkih predkongresnih dokumentov in poročilu republiškega sveta ZSS ter volitve delegatov za osmi kongres ZSS in sedmi kongres ZSJ.
V uvodnem govoru je tovariš Franc Borsan poudaril pomen osmega^ kongresa ZSS, te najbolj množične organizacije delavskega razreda, ter da mora biti kongres akcija za dosledno uresničevanje vsega, kar smo zapisali v ustavo in v doku1-mente desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa ZKS.
Po letu in pol trajajočih razpravah in dopolnjevanju imamo sedaj izdelan predlog statutarnega dogovora, ki bo stopil v veljavo na osmem kongresu ZSS, če ga bo sprejelo dvotretjinsko članstvo osnovnih organizacij sindikata v Sloveniji. Ta predlog v 91 členih opredeljuje pomembnejša vprašanja sindikalne organiziranosti in delovanja. Naloge sindikatov zadevajo tista področja, na katerih imajo delavci poglavitne interese. Ta področja pa so: samoupravljanje, dohodek in njegova de-
/ 7DRAM
0 litev, vloga v samoupravnem spora-tMMMMMJMMM zumevanju,	kadrovska politika,
Kaj dviguje mirnopeški prah?
Prebivalci Mirnopeške doline imajo glede asfaltiranja drugačne predloge od »uradnih« - Ali bo pobuda Ivanje vasi dokončno šla po vodi?
Te dni razvnemajo Mimopečane govorice o asfaltiranju ceste ®kozi naselje. Kot je znano, naj bi cesto posodobili od Biške vasi do ablana. Sofinancirali naj bi jo republika in občina.
Medtem so se sporekli zagovorniki že znanega posodobitve-nega načrta in vaščani Ivanje yas|, ki so na lastno pobudo za-čeli zbirati denar za asfaltiranje pestnega odseka od svojega kra-Ja do mostu. Z druge strani je
spet slišati, da bi bili Mirnope-čani s svojimi prispevki rado-darnejši, če bi dobila asfaltno prevleko tudi cesta proti železniški postaji.
Računi kažejo, da bi asfaltiranje ceste od Mirne peči do
esta drži skozi Ivanjo vas, kaže posnetek: ob deževju po-kanali zamašeni, makadam uničen. (Foto: Polde Punger-
NOVOMEŠKA TRIBUNA
konca Ivanje vasi (približno 1 km) stalo okoli 28 starih milijonov. Vaščani Ivanje vasi so že do zdaj zbrali znatno vsoto, skupaj z brezplačnim delom pa bi njihov prispevek dosegel 10 starih milijonov. Trdijo, da njihove pripravljenosti prej omenjeni načrt ne upošteva.
Vprašati se je treba tudi, ali ne bi kazalo najprej asfaltirati le del od zaselka Vihre do Malenške vasi, poleg tega pa še odseka Mirna peč-most v Ivanji vasi in Mirna peč-postaja. Če bi se del lotili tako, bi se gotovo tudi samoprispevki prebivalstva podvojili.
P. PUNGERČAR
VELIKI LIPOVEC: PRAZNIK SE BLIŽA
Vaščani Velikega Lipovca so začeli pred kratkim vgrajevati kanale na cesti skozi Boršt. V tem kraju bodo 27. oktobra odkrili spominsko ploščo narodnemu	heroju	Dušanu
Jerebu-Štefanu in tovarišem, ki so padli z njim 12. marca 1943. Dokončno ureditev ceste je prevzela žužemberška krajevna skupnost, ki bo k delu pritegnila tudi vinogradnike. Cesto bodo uredili tako, da bodo po njej lahko vozili avtobusi. Na proslavo v Velikem Lipovcu se pripravljajo	tudi	družbeno-
politične organizacije iz krajevne skupnosti, še posebej pa krajevna organizacija Socialistične zv(ze in gasilsko društvo v Ajdovcu.
M. S.
medsebojna razmerja v združenem delu in še mnoga druga. Statutarni dogovor zahteva v tem okviru tudi tole: „Nič, kar je pomembnega za delavca, brez sindikata!"
Po razpravi o'stanovanjski politiki in otroškem varstvu ter o problemih
šolstva v novomeški občini, so udeleženci konference na javnih volitvah izvolili še osem delegatov za osmi kongres ZSS in štiri za sedmi kongres ZSJ.
B. KRŽE
Spet varni pločniki!
Že na seji občinske skupščine v mesecu juliju je neki delegat opozoril na izrabljene lesene pločnike na mostu v Novem mestu in dobil odgovor, da se
— ZAKAJ TAKO?-
Mlečni odbitek
,JVa mirnopeški zbiralnici imajo vedno kaj reči o mleku, ki ga tam oddajamo. Enkrat, trdijo, je presmetno, drugič spet, da je skisano. Zadnjič mi niso priznali kar 36 litrov, češ da je bilo mleko kislo. Skoraj vedno se zgodi, da ta ali ona prinese več, kot ji plačajo. Ampak, prosim vas, ali je mogoče dokazati neoporečnost mleka, ko je že v veliki skupni kanti!? Zase in za druge prav dobro vem, da dajemo čisto in naravno mleko, kot ga pač namolzemo. “
Tako je povedala prejšnji teden Marija Zupančič, kmečka gospodinja iz Hmeljčiča, in dejala, da v njeni vasi in v okolici mnoge mislijo tako. Čutijo se ogoljufane, boli jih, da se jim neprijetnosti z mlekom dogajajo leto za letom. Ugovarjajo, pravijo, a nič ne zaleže. „Ali naj to razumemo kot norčevanje iz zgarane in zapostavljene dolenjske kmetice, ki ima tako rekoč svoj edini dohodek od mleka? “ je še pristavila Zupančičeva in odhitela domov po opravkih: da bi nakrmila svoje tri krave in kaj postorila na domačiji z 11 ha velikim posestvom.
bodo tovrstna popravila izvršila šele takrat, ko bo zgrajen nov most.
In kaj? Na nov most čakamo že vrsto let, in kot kaže, jih bomo še nekaj, ne glede na to pa si bodo malce oddahnili možje tistih žena, ki so na mostu polomile pete svojih čevljev ali razbile kolena, kajti prejšnji teden so delavci Komunalnega podjetja zamenjali nevarne dile na mostu. (Odveč je spet omenjati, da je tlakovano pestišče na mostu „raztrgano44 kot berač in da je „krpanje" tega reveža pravo Sizifovo delo.)
Da ne bi bili v napoto še sami ob že tako preozkem prometnem grlu, so. delavci omenjeno popravilo izvajali ponoči, njihovo delo pa je še toliko vrednejše zategadelj, ker so „cimprali“ ob luči avtomobilskih žarome-tov(!) in tako prihranili eleTctro gospodarstvu precej kilovatnih ur.
D.R.
MINI ANKETA:
Republiškega Zavoda za spomeniško varstvo očitno prav nič ne žulijo grobovi Janeza Trdine, Primčeve J ulije ali Leopoldine Logar- Kuraltove in še koga, ki Počivajo na novomeških pokopališčih, kajti obnove in varstva potrebnih kulturnih spomenikov na Slovenskem je brez števila. Zategadelj bi bilo podobnih zapisov, kot je prof. Bačerja v naši „Prilogi", lahko še precej, vprašanje pa je, kdo se bo zganil in storil kaj učinkovitega, kajti prav nesramno do pokojnikov je, da se jih spomnijo samo slavistična društva enkrat v letu dni, to je na dan mrtvih, sicer pa njihovih grobov sploh ni mogoče najti. Nekaj Novomeščanov je povedalo o stvari naslednje:
Pozabljeni?
Marjan PEČAR, študent: „Pokojniki so že pokopani, to drži, kje pa so njihovi grobovi, bi bilo treba povedati vsakemu na uho. Ne smeli bi dopustiti, da se tudi v Novem mestu ponovi kakor z ljubljanskim Navjem, zato bi moralo Slavistično društvo narediti kakšno akcijo in potegniti pokojnike iz anonimnosti novomeških pokopališč."
Bogdan MALI, avtomehanik: „Vem, da je na pokopališču v Šmihelu in Ločni pokopanih nekaj znanih ljudi, zato bi bil lahko na vhodih kakšen napis, ki bi vsaj približno 'nakazal kraj grobov, kajti veliko ljudi zanje sploh ne ve. Oskrbovanje teh grobov ne bi smelo biti prepuščeno naključju."
Marko POTOČNIK, študent: „Če bi bil že pokopan kak slavist, bi bila potka do njegovega groba posuta z belimi kamenčki. Grobovi res priznanih ljudi pa so prepuščeni času in pozabi. Morda ne bi bilo napak, ko bi šli v akcijo študentje in s sirkovimi krtačami očistili že precej nagnjene nagrobnike."
Neka fina gospodična, ki seveda ne sme biti imenovana, nas je v Studijski knjižnici odpravila kar na hitro z besedami, da nima časa in da naj take otročarije sprašujemo tiste brezdelneže, ki posedajo v gostilnah. Zategadelj nismo več drezali v ta, po našem mnenju za vse odgovoren kulturni problem, ker smo se bali, da nas ne bi kakšna gospodična celo ugriznila.
D.R.
STROKOVNO VODSTVO
V nedeljo, 13. oktobra ob 10. uri dopoldne, bo po arheološki razstavi „Novo mesto v antiki“ v Dolenjski galeriji strokovno vodil Tone Knez, višji kustos Dolenjskega muzeja, in razlagal razstavljeno gradivo. Opozaija-mo na to priložnost in vabimo na ogled razstave.
Novomeška kronika
Stolp starinskega novomeškega Rotovža so pred kratkim nanovo „preoblekli“. Nevarno delo so delavci opravljali več dni. Upajo, da bo ta sveža barva vzdržala nekaj desetletij. (Foto: Zvone Šeruga)
NERAZUMLJIVE CENE - Tisti, ki kupujete plinske peči, zavijte v trgovino Novotehne, ki je pred kavarno na Glavnem trgu. Če boste namreč peč kupili v Merkatorjevi trgovini, ki je le nekaj metro'v naprej, vas bo stala okoli 50'dinarjev več. Ker je kavarna ravno med obema trgovinama, bo marsikdo v teh mrzlih dneh lahko 50 dinarjev koristneje zapravil.
MRAZ SILI V KRAJO - Te dni, ko se živo srebro krči, je v mestu vse manj Ciganov. Če že pridejo, se najraje klatijo po tržnici, kjer ponujajo tekstilne izdelke prodajalci iz Bosne. Tako so v petek ujeli „na delu" desetletnega Roma, ki je s stojnice potegnil jopico, a ga je prodajalec pravočasno ujel. Okoli ruvajočega se para se je takoj nabralo nekaj radovednežev in Romov, ki so hoteli kar na mestu dogodka poiskati pravico. Kljub temu ni prišlo do pretepa.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo 76 prostovoljcev; med njimi je bilo največ dijakov in delavcev.
ROJSTVA - Rodile so: Milena Kumer z Ragovske 14 - dečka, Angela Kristan iz Volčičeve 16 -Matevža in Ivanka Vidmar, Nad mlini 42 - dečka.
POGREBI - Umrl je Rudolf Zajc, delavec v 34. letu starosti, iz Eoersterjeve 11.
TRŽNICA - Zaradi trgatve je
prejšnji petek ponujalo svoje pridelke precej manj branjevk kot ponavadi. Kljub temu se cene od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile. Namesto kmečkih ženic so tokrat zasedli tržnico prodajalci plastičnih avtomobilčkov, vlakov, orožja, živalic in prodajalci tekstilnih ter volnenih izdelkov, ki pa niso veliko prodah. Cene: grozdje po 8 do 10 dinarjev, paradižnik po 5 dinarjev, paprika po 4 do 5 dinarjev kilogram, hruške po 10 din, jabolka po 4 do 7 dinarjev, jajčka po 1,20 do 1,40 din, cvetlični med po 30 dinarjev kilogram, banane po 8 do 9 din, smetana po 25 dinarjev, skuta po 14 dinarjev in lubenice po 3 do 5 dinarjev kilogram.
Ena gospa je rekla, da bo poslala sina v pekarsko šolo. Druga je dodala, da verjetno samo zato, da ji ne bo treba stati pred trgovino v dolgi vrsti. ..
Znanje pomaga kmetu
Pri vinogradniku Balonu na Bizeljskem
Slikovita Bela gorca v Brezovici na Bizeljskem je že več rodov dom vinogradnikov iz Balonove družine. Mladi gospodar Franc pravi, da izvira ime njihove gorice iz prejšnjega stoletja. Njegov prastari oče je po poseku vinogradov zaradi trtne uši obnovil nasad z belimi sortami. Od tod ime Bela gorca.
l*ranc Balon je napreden vinogradnik, dovzeten za vse novo. Znanje si je nabiral v šolah, izkušnje na praksi pri priznanih vinogradnikih. Oče ga je najprej poslal v kmetijsko šolo na Grmu. Šolanje , je nadaljeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in tam
Franc Balon:	„Vinograde'
bodo kmetje morali obdelovati s stroji, toda mehanizacija je še predraga. Cene naših proizvodov ne dohajajo podražitve strojev in gnojil.“
absolviral še višjo agronomsko. Svoje znanje je pet let prenašal na rodove bizeljskih osnovnošolcev. To je bilo v času, ko so podeželskim otrokom bistrili glave tudi z napotki za kmetovanje.
Na Bizeljskem je Balon Drvi
(še pred zadrugo) vpeljal sodobnejšo Moserjevo vzgojo v vinogradih. To novost je prinesel s prakse v tujini. V Avstriji je delal na plantažah Lenza Moserja ob Donavi. Tedaj so bili tam še štirje Jugoslovani, med njimi dva rojaka iz bizeljske zadruge. Mo-ser jim je povedal, da je idejo za novo vzgojo trte prinesel iz Slovenije, kjer se je zgledoval po brajdah na Primorskem.
Od Moserja se je Franc Balon odpravil po izkušnje še v vinograde ob Renu v zahodni Nemčiji. Znanje je doma s pridom uporabil. Pogumno se je lotil obnove vinogradov v terasah in napeljal trsje na žico. Obdelovanje je mehaniziral, kolikor se je le dalo, in tako zmanjšal proizvodne stroške na minimum.
Na prihcpdnost vinogradništva gleda optimistično. Prepričanje, da bodo kmetje dobro vino vedno lahko prodali, zato pa morajo biti tudi dobri kletarji. Če to niso, je najbolje, da prodajo grozdje.
Kmet Balon je tudi kooperant farme v Dubrovici onstran Sotle. Na leto vzredi zanjo sto do dvesto odojkov do teže 10 kilogramov. S to vzporedno dejavnostjo se ukvarja predvsem zato, da ima pri hiši dovolj gnoja za vinograde.
Pred dobrim mesecem dni si je njegov način proste reje svinj ogledala delegacija FAO v okviru Združenih narodov, v kateri so bili predstavniki 18 držav. H kooperantu Balonu so jih pripeljali iz Dubrovice.
JOŽICA TEPPEY
KAJ JE ODKRILA NOČNA KONTROLA?
Oddelek za notranje zadeve je s postajo milice v septembru napravil nočni obhod po turističnih sobah, ker ga je občinska Turistična zveza opozorila, da zasebniki oddajajo sobe brez vednosti centralne recepcije na motelu Čatež. Pregled je pokazal precej nerednosti, saj ponekod sploh niso imeli knjige gostov, drugod pa niti za imena niso vedeli. Z motelom naj bi imeli zasebniki podpisane pogodbe, vendar kaže, da teh ni, vsaj ne v pismeni obliki. Vse to bodo morali urediti skupaj s turističnim društvom, sicer bo taksa še vedno odtekala. Kontrolo nad zasedbo sob bodo še ponovili. Lastniki sob morajo namreč imena gostov vpisati v knjigo takoj po njihovem prihodu in v dvanajstih urah oddati prijavo na postaji milice. To so do sedaj mnogi zanemarjali.
V BREŽICAH 500 NOVIH
TELEFONSKIH ŠTEVILK
Podjetje PTT uspešno nadaljuje svoj srednjeročni program na območju brežiške občine. H koncu gre modernizacija poštnih prostorov v Brežicah, v novembru pa bodo sedanjo avtomatsko telefonsko centralo povečali še za 500 številk. Potem bo v Brežicah tisoč telefonskih naročnikov.
PTT razen tega obeta, da bodo za sto odstotkov povečali telefonske linije Brežice — Krško — Novo mesto. V Dobovi so dodali centrali 60 novih številk, prihodnje leto pa bo na vrsti Globoko, ki bo vključevalo tudi pošti Artiče in Sromlje. Več številk bo dobila pozneje še bizeljska pošta, nanjo pa bodo navezali pošto Pišece.
Praznik vina na Čatežu
Letos bo trajal 4 dni
„Do božiča bomo spali in prezebali na podstrešju, prej se vlaga v hiši ne bo posušila,“ je v nedeljo ves nesrečen pripovedoval Franc Gramc z Mostca. V stanovanju so imeli pol metra vode. Omare v spalnici so dvignili na pločevinaste sode, da jih voda ni uničila. Enaka nesreča je prizadela hišo ob lanski poplavi. (Foto: J. Teppey)
V DOBOVI ZA DOGRADITEV PROSVETNEGA , DOMA
Družbenopolitične organizacije v Dobovi so se dogovorile, da bodo še letos dogradile nujno potrebne prostore prosvetnemu domu. Tu mislijo predvsem na sanitarije in slačilnice. Po predračunu bodo znesli stroški za dograditev 150 tisočakov. Krajevna skupnost in organizacije so pripravljene prispevati 100 tisoč din, za razliko pa so zaprosili temeljno kulturo skupnost, da bi jo dala bodisi v obliki dotacije ali posojila.
Turistično društvo drži besedo. Praznik vina, ki so ga lani v tem turističnem kraju prvič vpeljali, želijo razviti v tradicionalno prireditev. Letos ga spet napovedujejo po Martinu, od 14. do 17. novembra. V teh štirih dneh se bo zvrstilo v kraju več prireditev.
Vzorce vina za razstavo bodo sprejemali tudi z Bizeljskega in z obronkov Orlice, ne le z gorjanskega območja. Ponudb vinogradnikov iz drugih krajev prav tako ne bodo zavrnili. Lani je bil odziv kmetovalcev zelo dober: v oceno so prinesli kar 106 vzorcev.
Organizatorji so v skrbeh za kakovost letošnjega vina, ker je bilo vreme pred trgatvijo tako neugodno. Vinogradniki tožijo, da grozdje gnije in da je kislo. Tu ni pomoči. Vinu se bo to prav gotovo poznalo.
V stari šoli bodo hkrati z razstavo vina odprli še razstavo „Vinogradništvo včeraj, danes in jutri“. Za sodelovanje se bodo obrnili na Slovin in Agrotehniko.
Za pokroviteljstvo nad razstavo so zaprosili izvršni svet občinske skupščine v Brežicah. Organizacijo prireditve nameravajo izpeljati še s pomočjo Motela, Čatež, Slovina, Posavja, Ča-teških Toplic in sklada za turizem pri občinski skupščini.
J. TEPPEY
NOVO V BREŽICAH
OMEJEN VPIS, KER NI UČI TELJEV - Glasbena šola v Brežicah dela v zelo utesnjenih prostorih. Zbornico bi pridobili, če bi imeli na voljo kako stanovanje. Zdaj je sploh nimajo. Sestajajo se v pisarni. Toda to še ni vse. Težave so mnogo večje, ker ni dovolj učiteljev. Teh pa ni, ker hoče vsak, kdor se prijavi, dobiti tudi stanovanje. Letos so morali v Brežicah vpis omejiti, čeprav so se mnogi starši zaradi tega razburjali.
ČAKANJE JEZI KMETE - Delegat občinske skupščine iz Cerkelj je na zadnji seji sprožil vprašanje, zakaj je treba spet žigosati les za vsak razrez na žagi, čeravno je bil les za domačo porabo žigosan že v gozdu. Zeljo, da bi ostalo pri starem, je podkrepil s težavami zaradi nepotrebnega čakanja. Zgodi se, da mora kmet za kubik ali dva po mesec dni čakati na logarja.
SOLA BO DOBILA IME - V Pi-šecah so se namenili poimenovati osnovno šolo po jezikoslovcu Maksu Pleteršniku, ki mu je tekla zibelka v tem kraju.
REFERENDUM TOKRAT ZA CESTE - Do prihodnje seje občinske skupščine bodo delegati dobili v roke predlog za razpis referenduma, na katerem bodo občani odločali o samoprispevku za modernizacijo cest v brežiški občini. Skupščina bo tedaj imenovala tudi iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne skupnosti za ceste.
NESREČ SE PREVEČ - Na cestah v brežiški občini se je pripetilo lani 398 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 20 ljudi, hudo telesno poškodovanih je bilo 68 oseb, laže pa 67. Materialna škoda pri teh nesrečah precej presega dva milijona dinarjev.
Anton Baškovič, predsednik Turističnega društva na Čatežu: „Potrudili se bomo, da se bo praznik vina pri nas uveljavil kot privlačna turistična prireditev. “
ČIGAVA SO IGRIŠČA?
Zelenice in otroška igrišča so v Brežicah pastorki, ki ne morejo dobiti skrbnika. Da bi se stvari vendarle uredile, je občinska skupščina sprejela pobudo za sklenitev družbenega dogovora med krajevno skupnostjo, Društvom prijateljev mladine, Turističnim društvom in komunalo o graditvi ter vzdrževanju otroških igrišč in igralnih naprav.
REVOLUCIJA IN GLASBA
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije bo letošnjo jesen spet organizirala festival Revolucija in glasba. Lanski nastop je bil v Ajdovščini. Letos bodo priznani domači umetniki nastopili v Brežicah, v Ajdovščini in Zagoiju. V Brežicah naj bi v zadnji tretjini novembra sodelovali na prireditvi basist Ladko Korošec, tenorist Rudolf Franci, trio Lorenz ter instrumentalni ansambel Komorne scene.
t t
Poplavljena Kostanjevica v nedeljo, 6. oktobra. (Foto: JožicaTepi*^)
KRŠKO ZA KRISTAM VRH
Solidarnost zmaguje - vsote so že presežene
V krški občini so po zadnjih podatkih zbrali za pomoč prizadetim kozjanskim predelom več kot 894 tisoč novih dinarjev in načrtovani prispevek tako presegli že za 8 odstotkov, četudi vsi svoje solidarnostne obveze še niso izpolnili.
Koordinacijski odbor, ki pri občinski konferenci SZDL skrbi za izvedbo te akcije, je njen dosedanji potek na zadnji seji označil za resnično uspešen. Še posebej so člani odbora pohvalili gospodarstvo, ki je obljubljeno pomoč preseglo za \9 odstotkov, interesne skupnosti s 6—odstotnim presežkom ter zasebne kmetovalce, ki so prispevali več kot 20 novih tisočakov.
Drugi krog pomoči, ki je po-
rane
Cvičkova
letina
Če vas pot nanese v Gadovo peč, boste tam zagotovo srečali Franca Kerina, vinogradnika iz Podbočja. Tudi njega je dež razočaral, saj se je nadejal, da bo štirinajst dni toplega sonca pred trgatvijo dalo slajši pridelek od lanskega.
Precej upov je šlo po vodi. Cvička bo letos manj kot lani. Za prodajo se v Gadovi peči ne bojijo. Lanske zaloge so izpraznili. Cena je bila dobra in vina je celo zmanjkovalo.
V Gadovi peči obdelujejo vinograde večinoma z volmi in konjskimi vpregami. Za traktorsko obdelavo nimajo možnosti, zato mnogi zasaja-jo trto na njivskih površinah. Franc Kerin meni, da bo pridelek tam večji, toda kvaliteta ne bo enaka sedanji.
Z današnjim dnem se začenja glavna trgatev. Ta bo šele pokazala, Če so bile ocene in napovedi pravilne. Berači pa so kljub vsemu veseli. To je čas, ki že od nekdaj velja za najlepše dni v letu.
J. T.
RAZLITA KRKA NAPRAVILA ŠKODO
Razlite vode tudi krški občini niso prizanesle. Sava tokrat ni grozila, štab za civilno zaščito pa je bil vseeno v pripravljenosti. Krka se je vztrajno dvigala in kot vedno je bila vas Koprivnik prva pod vodo. Po Kostanjevici se je začela razlivati v nedeljo zjutraj. Največ so je namerili med 17. in 18. uro. V Koprivniku je bilo prizadetih zlasti nekaj starejših družin. Tem so v nedeljo s čolni pripeljali hrano iz Kostanjevice. Mlajši so se hitro znašli. Skoraj vsi imajo čolne, da se z njimi prepeljejo čez vodo. Razen tega so bolje založeni z živili, ker že računajo s tem, da jih po dvakrat ali trikrat na leto doleti poplava.
treben zaradi znatno večje ško: »de, kot so jo ocenjevali tik po potresu, bodo tudi v krški občini poskušali uresničevati čim-prej. Tokrat bodo skupaj s še petimi slovenskimi občinami ves denar usmerili v krajevno skupnost Kristan vrh. V akcijo se bodo morale vključiti tudi tiste TOZD, ki so v prvem krogu vplačale prispevke tjakaj, kjer je sedež njihovih matičnih organizacij, tako da je bila pomoč prebivalcev krške občine že doslej precej večja, kot jo lahko uradno prikažejo.
cluhakosta^
Kostanjevih®^
smolo!
kot tisti, to JrL-tj po ji
žic skuša pr d„j Zveze se mu 1 ge s P0> {n d>
rfnfMofeffS
jiss-rsfd®
I
ka je pa c danes delu sveta. -
Dosedanjo
oblikoval, v šoto l slej kot stalno o
Ja nove člane ZK-
Situ ZK nihče n«
Odgovornosti odpreti povsodvi^
V statutu ZKS je zapisano, da mora vsak organ Zveze komunistov Slovenije sproti, vendar najmanj enkrat na leto kritično oceniti svojo aktivnost in aktivnost komunistov pri uresničevanju sprejete politike. V Krškem na ta člen niso pozabili.
- Delo osnovnih organizacij ZK v občini bo na rešetu ta mesec, hkrati pa tudi aktivnost organov občinske konference in komiteja, — je povedal sekretar komiteja Stane Drobnič.
V ponedeljek so člani komiteja ocenjevali delovni program izvršnega sveta občinske skupščine, do konca leta pa bodo kritično pretresli še delo Socialistične zveze, sindikatov in Zveze mladine v preteklem obdobju.
Stane Drobnič je omenil še druge naloge, ki se jih bo Zveza
ta. Organ1
ustanoviti v
OZD in sf*Sa!ii,kJerV skupnostbodouSt	»
možno, boartu.stoV.
Zveze kom« sku< e V ^aj evn*	pfi J
ustanavljali ^ pa ^
nistov, ak ^pnos^f/ krajevnih	d
osnovnih jj«*>
cij°°
Drob»<W
Visu izfedn . hn*"° ®
U0jfl0 *
Tudi p“
neposredni
, SC I III UU '-v—	-	£
KRŠKE NOVIC* j
SE ZA KUMROVEC - V krški občini doslej še niso v celoti zbrali	krsk	^ stava . je pr ^
pomoči, ki sojo obljubili za gradnjo	pri	pidka’ ** gl3vLger,|F
spominskega doma borcev in mladi-	Zor'	aStali^'itvjŽe ioK,e
ne v rojstnem kraju maršala Tita. Po	nb otv0l; \R
zadnjih podatkih so prispevali več kot 140 tisočakov, morali pa bi jih 180. Zato bodo akcijo te dni pospešili in predvidevajo, da bodo sprejeto obvezo presegli za okoli 10 novih tisočakov.
itSj^
Svobod3
M
O KONGRESU - Predsedstvo občinske konference ZSM bo pripravilo volilno konferenco še ta mey sec. Pred njo se bodo sestali člani tega organa in pregledali sklepe republiškega kongresa ter jim prilagodili delovni program za prihodnje delovno leto.
ZNOVA ŽIVAHNO - Po živahnem kulturnem poletju, ki so ga izpolnile prireditve „Dolenjskega kulturnega festivala**, smo v krški občini pred začetkom nove kulturne sezone. Izvršni odbor temeljne kulturne skupnosti bo obravnaval delovne programe porabnikov njegovih sredstev, kmalu pa se bo sestalo tudi vodstvo „Posavske pevske zveze**, ki bo prav tako govorilo predvsem o delu v prihodnje.
:WM
izvolil' ' Zupa „apifl3 j i
“odi
varn> cen**” za	W
£«§2^ članskis lu.	^
Či	nS*1
*
občinupViče°sVnl5^J '
ki J0 .pfavne Vrtin11
bolj	dar	jia	M
tem
Hrastn* obisK’■ jjii s P pr*11
lovne i*Kl
bili-
BREŽIŠKE VESTI
s
CA
Pamet» šli narava. Načelnik oddelka za gospodarstvo F. Lipovšek, je lani celo v ^lahko eH*U na*mu časniku pisal o nepotrebnosti mostu čez Mimo v Dol. Boštanju. Ob poplavah ^rn°st seH^a Ve? Jevnice s svetom ceste, dokler voda ne zalije tudi teh. V tako betežnem stanju aJ» pa je izhod le za lažja vozila ali pa drzne. Zakaj? (Foto: Železnik)
^združeni tudi uspešnejši
j« .	    ■
obe’ l?r,zadevania za združitev trgovine, gostinstva in kmetijstva v ni’ Razgovori tudi z ABC iz Ljubljane in celjskim Merxom
J^°vor0v 0m|teja občinske konference ZK Sevnica je prišlo h ^0nibinata ^Prava^1 združitve Trgovskega podjetja, Kmetij-, sayje in Gostinskega podjetja iz Sevnice. Raz-
■ °«S
vtcPrinesi 1,1 GostinskeSa podjetja “
•Hac tu176 uspehe. O nekaterih ugotovitvah in predvi-‘^svpt^S^ rešitvah je zato lahko spregovoril tudi občin-^oKi etna Ponedeljkovi seji
K
i
10
:ai
X
K'
P* 100 leta F S# K
g°v
tK
^45Sti CjeXr|nVlk° P°djetje'
V °C 56 dajejo K f e .tr8°vine,
lovcev In gostin' 1 ftedvsem Gostinskega Vsem Pa premajhna
K
^ca Zorku
ftie4t!<denife* de-
^C!!!^veta KS
^^?02V2Septembru je bi-J°Sti Skun ,SCJa SVela kra'
So^POSČlanidele-
cega edino kot :prav
sklican zaradi
^T=iisfe
odbora edino Karel
^ n	^ot	tUcii	že
|T«c	Predsed-
ŽS I °* Mlak Odbora SZDL J Crkov0„ar Je zboru po-
SfSl Pofe0’ kJer le ta
^St< ptisotJe- Iazlo8e za ^H^n°vne 7nn‘.so neg°do-
^ % nastal,, 56 ‘ako re-v Z ^orkovim X^0bt£ doZkd- Boja-V%kfa Pisrrm ki je vela
VNo8! °dbofa edniku ko‘
'^o'.^nili ^ s° ocenili za t.01 sekrn« moral studenške
sposobnost večjih naložb m zaostajanje za naglim industrijskim razvojem občine so že večkrat privedle do zahteve po rešitvi tega vprašanja s povezovanjem v sami občini ali tudi izven nje. Ustavne rešitve, kongres in dokumenti Zveze komunistov omogočajo tudi izpeljavo take organizacijske povezanosti delavcev vseh treh sedanjih podjetij v trdno organizacijo, ne da bi bile okrnjene samoupravne pravice katerega koli dela.
Glede slednjega se je že oblikovalo mnenje, da bi bilo najbolj smotrno združiti vsa tri podjetja v eno organizacijo združenega dela s TOZD za gostinstvo, kmetijstvo, trgovino in kooperacijo z delovno skupnostjo skupnih služb.
Ob tem pa se porajajo razne prilike za nadaljnje povezovanje v regiji in tudi na širšem območju. Bili sta že dve srečanji s predstavniki velikega trgovskega podjetja ABC iz Ljubljane, ki je znano tudi v Zasavju. V tej sestavljeni organizaciji združenega dela je v 280 poslovalnicah zaposlenih 2.200 delavcev,’ki naj bi letos ustvarili za 140 milijard prometa. Drugi poslovni obisk *sevniških go-
fesi«
enec č*anov dele-je Ddh,>, krajev-
j? kolektiv °Vno 'zrazilo ®edh natlalje aJ11 odstop, če fdiNtn^Uta i/n delegacije.
I	"čl’	ua	Vsi	°dpo-
%vlja;- «e bo ta časnik Grkove članke
To pa je kopitamiški jez na Sevnični. Nihče v tovarni se ni spomnil, da bi ob naraslem hudourniku dvignil zapornice! Voda si je seveda izbrala pot čez travnik.
ONO S STUDENCA
^iTsUClan'
sveta enec in ko-^aaciu družbe no-i* kdo j. h SC na zadnj‘
^	14°5“ ““iii
^ <£?loPie ul graditi go-•S&b v iw°,b dvch re-^Otrr,j ^ Gre za
\K
Vr
Nadnjo?
m^uo. Na ob
!;vPo ^ve0Sti Studenec
m t vtirr zak°nu pa
tjJ° Vpra,1J mnogo bolj ??.v0>aif ^dnJe bodo po-
V*6 >n uGv> Vn > ncu z>»'e VJM ni fcj lahko o Mka slr!^e -*a’ odloča Pnost.
Sk“
I«1' -
uS‘ do,
URBAN1-
Ker se pri ob-
u elana te ko-
misije tudi svojega človeka. Odločili so se za kmeta Franca Železnikarja s Studenca.
KS: 111 TISOČAKOV NALOŽB - Svet krajevne skupnosti je že sprejel predlog proračuna krajevne skupnosti za prihodnje leto. Potrebovali bodo kar 111.000 dinarjev. Gre za naslednja dela: obnova ceste Po-nikvc-Arto, ki bo veljala 30.000 dinarjev,	Zavratec-Križe-Prcvole
(20.000 din), dograditev ceste Za-vratec-Miren dol 5.000, cesta Ro-višče-Hudo Brezjc-Cerovec 10.000, Rovišče-Zastraže-Brezovo 10.000, Brczovo-Križc	3.000, Zavratec-
Demarjev vrh	2.000, Studcnec-
Roženca-Ilovec	10.000, Rovišče-
Breška gora 3.000. Ravno tako bi želeli pomagati graditeljem vodovoda na Vrseh s 5.000 dinarji. Popravilo mrtvašnice bo terjalo vsaj 4.000 dinarjev, gasilcem pa bi se spodobilo pomagati vsaj s petimi tisočaki.
KI VESTNIK
spodarstvenikov v tem podjetju je bil minuli četrtek v Ljubljani. Celjski Merx, ki že ima samopostrežbo v Sevnici, je Kmetijski kombinat Zasavje in Trgovsko podjetje kar vključil v objavljeno gradivo v svojem vestniku, medtem ko integracijski elaborat za celjski bazen omenja le Trgovsko podjetje. Obsežne razprave o konceptu razvoja Posavja omenjajo ravno tako možnosti o združevanju trgovine in kmetijstva v regiji. Zaradi obilice raznih mogočih ena-čic povezovanja tako komisija, v kateri delajo predstavniki vseh teh podjetij in občinskega izvršnega sveta, kot tudi samoupravni organi ne bodo imeli lahkega dela.
A. ŽELEZNIK
Proti jutranjemu kozarčku
Prepoved točenja alko-hola med 4. in 7. uro
Občinski izvršni svet je na svoji 7. seji v ponedeljek sprejel odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine v jutranjih urah. S tem je izpolnjena zahteva mnogih, ki opozarjajo na škodljive posledice „medenja" nekaterih za to-čilniškimi mizami že v zgodnjih urah.
Pravih podatkov o tem, koliko ga zvrnejo že na vsezgodaj, v občini ni. Po izjavah nekaterih gostinstvo na sevniški železniški postaji v nekaj jutranjih urah ~ stoči za 1.000 dinarjev alkoholnih, večinoma žganih pijač! Terapevt v sevniškem klubu zdravljenih alkoholikov dr. Cveto Gradišar sodi, da pri posamezni točilni mizi raznih bifejev steče v prvih jutranjih urah poprečno po 6 litrov žganih pijač.
Podatki, ki veljajo za vso republiko, so še veliko bolj zaskrbljujoči:	alkoholik izgubi
poprečno 10 svojih delovnih let zaradi tega zla. V republiki imamo 80.000 kroničnih pivcev, preko mere pa jih pije 300.000. Vse to skupaj da v državi milijon in osemsto tisoč delovnih mesecev izgube v proizvodnji. Gostinci izvabijo v jutranjih urah 30 odst. dnevnega iztržka!
Kot navaja dr. Gradišar v obrazložitvi odloka, želijo z njim prenesti vprašanje boja proti alkoholizmu v občini z ramen strokovnih služb in peščice zanesenjakov posredno na vso družbo. To pa je le eden od členov iz akcijskega programa boja proti alkoholizmu, ki ga bodo morale obravnati družbenopolitične organizacije in delovni kolektivi. Ni univerzalnega zdravila za alkoholizem, uspeh pa lahko obrodi stalna skrb in široko zasnovana aktivnost vseh, ki v tem boju lahko kaj prispevajo.
Bodo s tem prizadeti le gostinci? Nikakor ne. Bolj naj razširijo ponudbo toplih jedi in brezalkoholnih okrepčil! Tudi v delovnih organizacijah bo treba okrepiti budnost in preprečevati prinašanje alkohola za tovarniške ograje.
A. 2
Kaj utesnjuje občinsko samoupravo?
Od dogovorjene solidarnosti slovenskih občin v proračunih nerazvitih še vedno le luknje - Črka zakona onemogoča gospodarstvu da bi po samoupravnem dogovoru pomagalo proračunu odplačevati anuitete za šolstvo
Z mučnim moledovanjem, ne po dogovorjenem avtomatizmu, so predstavniki trebanjske občinske skupščine le pritegnili 300 tisočakov, teče pa že deseti mesec proračunskega leta. Kako se bo prelilo 2,80 milijona tega denarja? Po drugi strani pa v občinski proračun lepo doteka denar iz domačih virov tako, da bo le—ta celo večji, kot je bilo načrtovano. To je lep dokaz, da nerazviti ne čakajo le na druge, čeprav jim ta denar gre.
Smo torej že padli na izpitu slovenske solidarnosti med občinami za tako imenovano financiranje splošne in skupne porabe? Kot nam je o tem povedal predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Trebnje Janez Zajc, položaj, v katerem so se znašli zaradi neizpolnjenih obveznosti iz sklada za prelivanje tega denarja, niso v lahkem položaju. Še julija in celo avgusta je bilo v republiškem skladu le 26.000 dinarjev! Danes ni mnogo bolje. To, kar je iz tega dobila trebanjska občina, je kot kaplja v morje. Obveznosti imajo skozi vse leto, neglede na to, ali je kaj denaija iz solidarnostnega sklada ali ne. Razen težav za izplačevanje osebnih dohodkov državne uprave so bile močno prizadete krajevne skupnosti in ostali porabniki.
Ob tem v Trebnjem poudarjajo še povsem zakonsko oviro, ki jim podira doseženo samoupravno soglasje z delovnimi organizacijami. Le-te so pripravljene pomagati občinskemu proračunu, da bi lahko še nadalje poravnaval sprejeto obveznost za odplačevanje obrokov od posojil za gradnjo šol. Četudi bi kateri od kolektivov ta denar rad nakazal, služba družbe-
Mesa je dovolj
Slavko Gričar: »Dobro smo založeni! Kdo pravi drugače?«
V Trebnjem je vse več očitkov, da mesa ni, da je slabe kakovosti in pod. To vprašanje je pred nedavnim imel na dnevnem redu celo izvršni odbor občinske konference SZDL, v obliki zbora občanov ali kako drugače pa bo zadevo, kot vse kaže, obravnaval tudi svet krajevne skupnosti' Trebnje. Skratka, kritik dovolj, zato smo se za pojasnila obrnili na vodjo mesnic pri domači Kmetijski zadrugi, Slavka Gričarja.
Seveda ga nismo našli v pisarni, temveč na terenu v Šentrupertu. Odločno je zanikal, da bi vladalo kakšno pomanjkanje mesa ali da ga celo ne bi imeli. „Govedina sploh ni problem, tudi ni težav glede dobave teletine, težje je za svinjino, ki jo Emona da, če jo ima. Nekateri pretiravajo. Vedno imamo dovolj zaloge. Če smo pred praznikom ali pred večjim opravilom, npr. delom v vinogradih, se včasih primeri, da česa zmanjka. Čez pol, največ eno uro, ko mesar obvesti našo službo, da mu je česa zmanjkalo, mu zalogo žc izpopolnimo. Celo v najhujši mesni krizi, ko drugod mesa sploh niso imeli, smo ga mi premogli, da so k nam zahajali kupovat celo Novoincščani. Kritika naj bo objektivna. Nekateri so preveč zaletavi: pridejo v mesnico, hočejo nekaj povsem posebnega. Ce tistega ravno ta trenutek ni, pa pobesnijo, češ: ,Nič nimate!1 V resnici pa je lepega mesa na pretek!“
- Pa vendarle: kjer je dim, je tudi ogenj: - se ne damo odpraviti.
„V samem Trebnjem imamo dve mesnici. Če kdaj zmanjka česa enemu mesarju, to ponavadi onadva uredita med seboj z izmenjavo. Kot sem že rekel, smo glede nabave nekaterih vrst mesa in izdelkov odvisni od Emone. Vseeno smo našo založenost že večkrat primerjali z ono v Ljubljani, pa nič ne zaostajamo, celo prekašamo jo. Za svoje potrebe odkupujemo živino ob ponedeljkih na odkupnih mestih v Trebnjem, Šentrupertu, Mokronogu in Cešnjicah, kar zatem kolje za nas mesnica KZ Krka v Krmelju.“
A. Z.
s /
nega knjigovodstva takega naloga ne bi dopustila, ker zvezni predpis prepoveduje „obreme-
JANEZ ZAJC:	Solidarnost
med slovenskimi občinami ne gre in ne gre. Doma dosežemo soglasje z gospodarstvom, vendar nam vse skupaj vržejo v vodo predpisi."
nje vanje tekočega dohodka“. Občinski proračun (obveznost,
sprejeta pred leti) je letos dolžan poravnati 720.000 dinarjev zapadlih obrokov. Polovico te vsote je celo že uspelo vplačati, čeprav ni bilo dohodkov. Ostalega po vsej verjetnosti ob takem dohodku ne bodo zmogli, a glej, banka se jim lahko usede na preostali denar v proračunu n z akceptnim nalogom!
Občinski izvršni svet je o teh težavah že večkrat prizadeto razpravljal, ugotovitve so tudi že posredovali slovenskemu izvršnemu svetu.
A. ŽELEZNIK
JANEŽIČ IN KOLENC DELEGATA
Na predkongresni konferenci sindikalnih organizacij trebanjske občine minuli četrtek sta bila za delegata, ki bosta zastopala na sindikalnih kongresih delavce občine, izvoljena Ludvik Janežič in Franc Kolenc. Janežič iz TRIMA se bo kot delegat kovinskopredelovalne industrije udeležil zveznega kongresa v Beogradu, Kolenc iz DANE pa kot delegat živilske industrije slovenskega kongresa v Celju.
Rudi Berg, doma iz Prelesja in mesar v krmeljski klavnici KZ Krka, nima pripomb nad lepimi kosi, ki gredo v mesnice KZ Trebnje. Zaklane živali na sliki so bile v torek, 1. oktobra popoldne, pripravljene za prevoz v mesnice. (Foto: Železnik)
IZ KRAJA V KRAJ
SKUPNA MENZA - V Trebnejm se dogovarjajo o preureditvi nekdanjih zaporov v občinski zgradbi v objekt družbene prehrane, kjer bi se lahko hranili delavci občinske uprave in tudi nekaterih drugih kolektivov.
VELIKA LOKA: POMLADILI SO SE -'Člani mladinskega aktiva so izredno pridni. Zadnje nedelje so se lotili celo polaganja robnikov za nove asfaltne ceste. Delo ni lahko: posamezen robnik tehta tudi 90 kg, dosti sitnega dela je, preden je tak kamen vlit v beton in poravnan z drugimi. Ni čudno, da Cestno podjetje zaračuna za to opravilo po 150 dinarjev za tekoči meter. Sicer pa mladi pri tem delu niso osamljeni: rokave so zavihali tudi predsednik krajevne organizacije SZDL Stane Kozlevčar, predsednik sveta KS in podpredsednik občinske skupščine Jože Klemenčič, Jože Medvešček ter avtoprevoznik Marjan Pangerc. V šali so dejali, da sc kar bojijo, če bodo mladi lahko našli zanje še prostor v svojih članskih zvezkih!
POŽARNOSTNI SESTANKI -Gasilska društva v občini so se dostojno pripravila za požarnovarnostni teden. Društva so pripravila požarnostne sestanke po vaseh, kjer so člani in vaščani govorili o nevarnostih pred požari, občinska gasilska zveza in oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini pa sta pripravila tudi letak, kjer opozarjajo občane na zaščito pred ognjem.
LEPŠA GOSTILNA - Gostilničar in donedavna aktivni odbojkar Opara obnavlja svojo gostilno, saj v Trebnjem še vedno manjka gostinskega prostora. O načrtih razvoja gostinstva noče nobene povedati, saj še vedno zameri tistim, ki so ga prijavili komisiji za ugotavljanje izvora premoženja. Zato je izgubil mnogo časa in volje, dokazati pa mu niso mogli ničesar. Pošteno in z marljivostjo prigospodarjeno ni greh, čeprav, kot je bilo to v tem primeru, terja nato še živcev in dokazovanja. Računi pa so čisti in tudi to je zado-J	'**
voljstvo!
TREBANJSKE novice
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
Št. 41 (1316) - 10. oktobra 1974
ma
it ■ *•	' “> if"
i. *?.-T
Spomladi se obetata AdleSčem dve pridobitvi: do vasi se bodo lahko pripeljali po asfaltirani cesti, precej domačink pa se bo zaposlilo v novem obratu konfekcije novomeškega „Roga“. (Foto: B. Podobnik)
r
Uspela dvanajsterica
V šolskem letu 1972/73 je črnomaljski Zavod za kul-tumo-prosvetno dejavnost skupaj z brežiškim Centrom za kadre v blagovnem prometu ustanovil v Črnomlju oddelek poslovodske šole. Konec prejšnjega meseca je bil trud dvanajstih slušateljic poplačan: prejeli so spričevala, ki potijuje-jo, da je Bela krajina pridobila dvanajst novih poslovodij. Štirje med njimi so povedali:
MARIJA VOLK, Blagovnica Metlika: „Za to šolo sem se odločila zato, ker mi je večerno obiskovanje šole nudilo edino možnost, da si pridobim srednješolsko izobrazbo. Zaradi deljenega delovnega časa in oddaljenosti od Črnomlja je bilo šolanje naporno. Vedela pa sem, zakaj se učim, zato sem uspela.“
MARICA VESELIC, „To-bak“, Črnomelj:	„Čeprav
sem se po končani osnpvni šoli želela vpisati na srednjo šolo, sem se šla po nasvetu staršev učit za trgovko. Zaradi pomanjkanja denaija sem se odločila za večerno šolo, da sem bila lahko tudi v službi. Prihodnje leto pa bi se rada vpisala na višjo komercialno šolo.“
VLADO STARIHA, Kmetijska zadruga Metlika: „Zelo sem vesel, da sem šolo uspešno končal, predvsem zato, ker sem si moral šolanje sam plačati. O tem, kako mi bo pridobljeno znanje koristilo, pa še nisem razmišljal. Kmalu bom namreč oblekel vojaško suknjo.“
ANICA MIKSIČ, „Dolenjka", Črnomelj: „Imam že družino pa še v službo v Črnomelj se vozim z Vinice. Zato sem se morda teže kot drugi posvetila učenju. Zato se še bolj veselim uspeha, saj sem kar zavidala brezskrbnim srednješolcem, ker sama v njihovih letih nisem imela možnosti, da bi se šo-lala.“
Besedilo: LADKA PETRIČ Slike:
BORIS LORKOVIČ
ČRNOMALJSKI DROBIR
TIS: premalo
V črnomaljski občini uči precej učiteljev, ki za to delo nimajo zahtevane izobrazbe. Občinska	temeljna
izobraževalna skupnost si prizadeva, da bi predavateljski kader okrepila. Prav zato si v občini zares ne morejo „privoščiti44, da bi imeli učitelji slabše osebne dohodke kot njihovi kolegi v drugih občinah. Ker pa je za valorizacijo osebnih dohodkov zmanjkalo denaija, seje morala TIS zateči k rebalansu letošnjega proračuna.
Ko so pri TIS delali načrte za letošnje delo, so upo-! števali stanje, kije veljalo lani. Nikakor pa si niso mogli ! misliti, da se bodo stroški ; poslovanja, pa tudi osebni
• dohodki tako močno pove-' čali. Pri tem je treba seveda
• povedati, da so se osebni do-^ hodki povečali zgolj zaradi
■ povečanja življenjskih stro-! škov. Zato so, ko so zaposle-; nim predložili program le-
• tošnjega dela, predlagali, naj ; bi prispevali 4,85 odst. svojih bruto osebnih dohodkov, kar so delavci v občini sprejeli. Na ta način se bo v blagajni TIS zbralo letos 8,438.000 dinarjev. Razen tega bo za šolstvo v občini prispevala republiška izobraževalna skupnost 7,852.000
; dinarjev.
Ta denar se zbira v bla-I gajni TIS po načrtu, vendar ga bo, žal, premalo zaradi ! dražjega materiala in usklajenih višjih osebnih dohodkov.
! Okrog 1,080.000 bo treba še zbrati. Rebalans letošnjega
■ proračuna TIS bo navrgel ; okrog 550 tisočakov, ostalo
pa' naj bi prispevala republi-I ška izobraževalna skupnost.
Sprememba proračuna ! TIS je bila za zdaj edina rešitev. Ta pa bo uspešna le, če bo republiška izobraževalna ; skupnost prisluhnila prošnji Črnomaljcev in prispevala ! delež k normalnemu finan-- čnemu poslovanju šolstva v
► občini.
B. PODOBNIK
►
NOVA
ORGANIZIRANOST SZDL
V črnomaljski občini bodo čez zimo reorganizirali krajevne organizacije SZDL. V vsaki krajevni skupnosti bo delovala krajevna konferenca SZDL, po vaseh pa bodo delovali oddelki krajevne konference SZDL kot njene osnovne celice. Pri občinski konferenci SZDL bodo v prihodnjih dneh imenovali člane komisije, ki bodo na osnovi statuta republiške konference SZDL izdelali pravila občinske in krajevnih konferenc SZDL. Vse to naj bi bilo opravljeno do prihodnje pomladi.
SPET VOLITVE
Aktivni člani SZDL in sindikata v črnomaljski občini niso imeli kaj dosti oddiha. Po uspešno pripravljenih in tudi izvedenih spomladanskih skupščinskih volitvah jih spet čaka težko delo. Še letos bodo v občini volitve delegatov v delegacije za vseh pet samoupravnih interesnih skupnosti v občini. V TOZ in OZD bodo volitve pripravili aktivisti v sindikatu, v krajevnih skupnostih pa organizacije SZDL. Koliko delegatov bo v skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, za zdaj še ni znano, vsi pa upajo, da bodo skupnosti potem, ko se bodo konstituirale v skladu z ustavnimi določili, še bolj uspešno delovale.
NESRAMNI VOZNIKI - Pešci v Črnomlju sc vse bolj pritožujejo nad nekaterimi nesramnimi vozniki, ki nalašč divjajo po lužah, ki se ob deževju zbirajo na cestah, in prhajo pešce z blatno vodo. Mokri pešci upajo, da bo novi zakon o cestnem prometu stopil na prste tudi takim objestnežem za volanom.
FILM ZA OSNOVNOŠOLCE -Več kot 1.000 učencev iz črnomaljske občine si je pred dnevi ogledalo filmsko risanko „Mačke iz visoke družbe1*. Predstava je bila na sporedu dvakrat, organizirala pa jo je Zveza kultumo-prosvetnih društev iz Črnomlja.
DE2 NAGAJA GROZDJU -Vinogradniki pretekli teden niso bili prav nič navdušeni nad vremenom. Dež, ki je vztrajno močjl zemljo, jim je sivil lase, kajti trgatev še ni končana, hladno in deževno vreme pa je preprečilo normalno zorenje grozdja. Računajo, da pridelek v vinogradih letos ne bo tako kvaliteten in bogat kot lani.
BO ALI NE BO? - Po načrtu naj bi do Adlcšičcv že letos asfaltirali cesto. Deževno jesensko vreme pa graditeljem ceste tako nagaja, da bodo morali prebivalci Črnomlja in Adlešič najbrž počakati do prihodnje pomladi, da sc bodo lahko med obema krajema vozili po lepi asfaltirani cesti.
HUMANOST „DAJE" KRI
Najbolj človekoljubni med nami - krvodajalci, ki darujejo svojo kri zato, da z njo rešujejo življenje soljudem, bodo spet potrdili svoje človekoljubje 22. in 29. oktobra, ko jih bo poseben fivtobus zjutraj ob 6.30 odpeljal izpred poslopja črnomaljske občinske skupščine na odvzem krvi v Novo mesto. Akcijo organizira črnomaljski občinski odbor RK.
A
rmm/m
VSE ČAKA
Prebivalci Vinice ne verjamejo več napovedim, da bodo dobili novo poslovno zgradbo do junija prihodnje leto. Zgradbo, v kateri bodo prostori pošte, trgovine, banke, trafike in turističnega urada, naj bi pričeli graditi že julija letos. Doslej pa gradbenikov še ni bilo. Na prostor, kjer naj bi zgradili bencinsko črpalko, so položili lesene drogove, ki že precej tednov čisto mirno ležijo. Ljudje rte verjamejo, da bo iz njih pričel teči bencin.
Dopustov je konec, treba je spet poprijeti za delo. Zaposlenim pri šivalnih strojih v „Kometu44 ga ne zmanjka . • • (Foto: B. Podobnik)
Sladkost daje več denarja
Trgatev se je pričela - Vinska klet odkupuje grozdje ■ Cene določene
V metliški vinski kleti se marljivo pripravljajo na odkup letošnjega pridelka grozdja od belokranjskih vinogradnikov. Računajo, da bodo od zasebnih vinogradnikov odkupili okrog osemdeset vagonov grozdja, štirideset vagonov pa ga bodo pridelali v svojih vinogradih. Določili pa so že tudi odkupne cene za grozdje. Te pa nagrajujejo predvsem kvalitetno grozdje.
V vinski kleti bodo grozdje odkupovali po naslednjih cenah: Za kilogram modre frankinje, ki bo vsebovala 18 odstotkov sladkoraja, bo dobil vinogradnik 6,20 din. Za vsak odstotek sladkorja v grozdju več bo dobil pridelovalec 20 par več, za vsak odstotek sladkorja manj pa bo dobil 20 par manj. Kilogram grozdja portugalke in žametne črnine, v katerem bo 15 odstotkov sladkorja, bo veljal 5,20 din; za vsak dodaten odstotek sladkorja bo dobil pridelovalec 20 par več, če pa bo sladkorja manj, 20 par manj. Grozdje kraljevine in belo belokranjsko grozdje bodo v vinski kleti plačevali po 4,00 din, če bo vsebovalo 17 odstotkov sladkorja. Za vsak dodaten odsto-
tek sladkorja v grozdju bo dobil prodajalec 10 par več, za vsak manjkajoči odstotek pa 10 par manj. Kilogram grozdja laškega rizlinga, ki bo vseboval 18 odstotkov sladkorja, bodo plačevali v vinski kleti po 4,30 din, za vsak dodaten odstotek sladkorja bodo dobili vinogradniki po 10 par več, če pa bo sladkorja manj, pa za vsak manjkajoči odstotek po 10 par manj.
Pri dobro dozorelem grozdju, na primer šentlovrenki, lahko vinogradniki iztržijo tudi po 6,60 din za kilogram, če bo grozdje vsebovalo 20 odstotkov sladkorja. Za tiste, ki bodo grozdje prodali vinski kleti, pa je še posebno pomembno to, da so vse te cene na „odprti račun44. Če se bodo cene vinu po-
Štiri nemesto trinajst
Močnejše krajevne skupnosti bodo uspešnejše
Družbenopolitične organizacije v metliški občini so izdelale predlog o zmanjšanju števila krajevnih skupnosti v občini. Namesto trinajstih naj bi obstajale le štiri krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti se bodo morale organizirati tako, kot to zahteva nova ustava, o tem, koliko jih bo, pa bodo odločali izključno prebivalci sami na zborih občanov.
Bolj delajo
Priprave na VIII. kongres Zveze slovenskih sindikatov so v metliški občini poživile delovanje članov sindikata. Aktivnejši so postali konec julija, ko so sc pričele razprave o statutarnem dogovoru o novi organiziranosti sindikatov, nadaljevale pa se bodo vse do zveznega kongresa in seveda šc kasneje.
Razprave o statutarnem dogovoru so zaključene, v njih pa so v metliški občini posredovali tudi nekaj predlogov. Ker predvideva bodoči statut uveljavitev sindikalnih skupin kot osnovnih celic sindikata, so v Metliki predlagali, naj bi take skupine sestavljale že ustanovljene samoupravne delovne skupine,'ki so se že uveljavile. Duh statutarnega dogovora pa naj bi se, kot so predlagali v metliški občini, prenesel tudi v zvezni statut, saj bi morali biti sindikati v vsej državi enotno organizirani.
Do srede oktobra bodo v metliški občini organizirali razprave o osnutkih sklepov VIII. kongresa Zveze slovenskih sindikatov. O 'tem ter o problemih zaposlenih naj bi v razpravah spregovorilo vsaj polovico vseh zaposlenih v občini. Zato pa se bodo še natančneje dogovorili o načinu poteka razprav.
KMETJE POMAGAJO
Do preteklega tedna so kmetje v metliški občini zbrali 7.970 dinarjev, ki sojih namenili prebivalcem Kozjanskega kot pomoč za odpravo škode, ki jo je pred časom povzročil potres. Pri zbiranju pomoči so se najbolj i/.ka/.ali kmetje z Jugorja, medtem ko občinski štab, ki je določen za zbiranje pomoči, v prihodnjih dneh pričakuje še prispevke kmetov iz Rosalnic, Grabrovca in Radoviče.
Družbenopolitične organizacije so predlog o zmanjšanju števila krajevnih skupnosti izdelale iz več razlogov. Po njihovem mnenju take krajevne skupnosti, kot so sedaj, v novih pogojih ne bodo mogle več dovolj uspešno delovati. Upoštevati je namreč potrebno, da vloga krajevne skupnosti ni namenjena le reševanju krajevne komunalne problematike.
O teh problemih so se pogovarjali pred dnevi tudi predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL v metliški občini. Med drugim so ugotovili, da bodo morali storiti vse, da bi našli in izkoristili vse možnosti financiranja krajevnih skupnosti. Novosti v financiranju, o katerem bodo odločali že delovni ljudje v TOZD in OZD, pa bi bilo v majhnih krajevnih skupnostih teže uveljaviti.
V javni razpravi, ki bo zaključena konec oktobra, bodo občani spregovorili o statutih krajevnih skupnosti ter se odločali o predlogu zmanjšanja števila krajevnih skupnost L Po novem, če bodo občani soglašali s predlogom družbenopolitičnih organizacij, bodo obstajale naslednje štiri krajevne skupnosti: Metlika, Suhor (Suhor, Lokvice, Jugorje in Grabrovec), Rosalnice (Rosalnice, Boža-kovo, Drašiči, Radoviča in Slanina vas) in Gradac (Gradac, Podzemelj in Dobravice).
večale, bodo dobili tisti, ki bodo prodali grozdje vinski kleti, kasneje še dodatno doplačilo.
Žal letošnje jesensko vreme kvari normalno dozorevanje grozdja in bo treba najbrž s trgatvijo pohiteti. Pa tudi kvaliteta grozdja bo le povprečna. In ker letošnji pridelek grozdja v Sloveniji ne bo tako bogat, kot je bil lanski, se bodo razmere na trgu z vinom najbrž spremenile-Pridelovalci vin ne bodo več tako ponujali, saj bo vina manj-Na ta način naj bi trgovci zniža-- li svoje sedaj (pre)visoke rabate, del tega denarja pa naj bi dobili vinogradniki. Cene grozdju so namreč letos glede na draga umetna gnojila in škropiva prenizke. Vendar klet grozdja draže ne more plačevati, saj odkupne cene pravzaprav določajo odkupne cene vina.
BRANKO PODOBNIK
Bo konec pomoči?
Zaradi pomanjkanja denarja mnogo nekdanjih borcev v metliški občini lani ni prejemalo borčevske družbene pomoči, čeprav so bili do nje upravičeni. In bi jo, če bi živeli v bogatejši občini, tudi prejemali. V začetku letošnjega leta so v metliški občini vseeno zbrali denar in sprejeli nov odlok, po katerem je družbeno pomoč pričelo dobivati precej nekdanjih borcev. Sedaj pa grozi, da bodo ostali nekateri nekdanji borci, ki so upravičeni do pomoči, spet brez nje ali pa bodo prejemali manjšo.
Metliška občina naj bi po v Sloveniji dogovorjenih kriterijih dobila 600 tisočakov republiške pomoči, ki naj bi jo poleg svojih sredstev izplačala kot borčevsko pomoč in ko* pomoč socialno najbolj ogroženim prebivalcem. Do konca avgusta pa se je v ta namen zbralo 12 odstotkov manj denarja, kot bi se ga po dogovoru moralo. Za zdaj borci tega na srečo še niso občutili, če pa bo p°' moč še naprej „šepala11, bodo kmalu prizadeti.
DOBRAVICE:	JE	VODA
SKRITA?
Prebivalci krajevne skupnosti D?* bravice se sedaj oskrbujejo z vodo i* vodnjakov. Zlasti ob suši pa je po; trebno le-te napolniti. In pogosto n* mogoče dobiti vode drugje kot iz reke Lahinje. Ta pa za pitje in drugo uporabo zares ni primerna. Kdaj bo* do skozi njihove vasi napeljali vodovod, pa ne vedo, čeprav menijo, d? je za Gornjimi Dobravicami dovolj vode. Tam je bil včasih mlin, ki s° ga Turki podrli. In če je mlinar lahko mlel, je bilo gotovo več vode. kot je je videti sedaj.
SPREHOD P0 METLIKI
ta o tem, da bi tudi letos organizirali
POZDRAV KONGRF.SU - Mladina iz Beti je s sestanka in s kulturne prireditve poslala delegatom IX. kongresa ZSMS pozdravno pismo, v katerem želi kongresu uspešno delo ter obljublja izpolnjevati sklep,e, sprejete na kongresu.
KMETIJSKA ODDAJA - Ljubljanska televizija je prejšnji teden snemala tod okoli oddajo za kmetovalce. Gledalci bodo med drugim videli črnomaljski Belsad, metliško Vinsko klet ter poslušali razgovore s kmeti, ki so se združili pri obdelavi vinogradov.
BELOKRANJSKI ABONMA 7 Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Metlika in Črnomelj razmišlja-
skupni belokranjski abonma za gle' daliska gostovanja. To sc je po Kazalo lani zelo učinkovito, prihranili p3 so tudi marsikateri dinar.
PLAKATIRANJE - Mesto nima posebnih tabel, na katere bi obešal plakate, zato se porabniki poslužujejo izložbenih oken in plotov. S p®' . stavitvijo posebnih tabel bi dobil0 mesto lepšo podobo.
ZMRZOVANJE - Zaradi dežj3-ki je padal skoraj ves prejšnji teden, se je ozračje zelo ohladilo, ztfto s° ljudje po tovarnah in blokih sedeli v precej hladnih prostorih. Po kole* darju namreč še niso pričeli kuriti-narava pa, žal, noče upoštevati človeških dogovorov.
metliški tednik
v*
Na fotografiji je zmagovalna ekipa strelcev Kočevja, ki je osvojila Prehodni pokal ter predstavnik pokrovitelja Alojz Petek. (Foto: J. Primc)
Prehodni pokal Kočevju
Na strelskem tekmovanju 1. Kočevje, 2. JLA,
3. PETO
Za praznik občine Kočevje je bilo strelsko tekmovanje za prehodni pokal občinske strelske zveze, pokrovitelj tekmovanja Pa je bila občinska skupščina. Na tekmovanje so bile povabljene strelske družine iz vseh bližnjih občin, udeležile pa so se ga je ekipe Kočevja, JLA Ribnice •n partizanske enote teritorialne obrambe (PETO) iz Kočevja.
Tekmovali so z vojaško pu-sko na 200 m. Vsak je izstrelil P° 5 nabojev iz stoječega, klenega in ležečega položaja.
Prehodni pokal je osvojila ekipa Kočevja (Novak, Žvab, K°s, Markovič, Šafar) 463 krosov, 2. JLA Ribnica (Rakić m., Rakić T., Puača; Maksimovič, ^ahanović) 369 krogov in 3.
O (Gričar, Muhvič, Tošaj, veselič, Novak) 270 krogov.
Med posamezniki so bili najboljši: 1. Franc Novak (KO) *09 krogov, 2. Franc Žvab vKO) 104, 3. Tomislav Rakić tJLA) 101, 4. Milan Kos (KO)
*	ŠE NISO PODPISALI
Večje delovne organizacije v ^očevški občini so že podpisale mžbeni dogovor o štipendija Izjema so le AVTO, M£RCATOR in INKOP.
UREDNIKOVA POŠTA
pomanjkanja prostora, Ugih neodložljivih nalog in zaradi potnosti nekaterih odgovornih lju-nismo mogli že ta teden prikazati P aznovanja kočevskega občinskega Pa^ Pa bomo to storili v če ^nj' številki, I40 l>0 imela ko-sto °bčina v listu tudi več pro-
»Dolenjski list«
101 in 5. Viktor Gričar (PETO) 90 krogov.
Mrzlo - toplo
3. oktobra so dali predstavniki kemične tovarne Kočevje inženir Ivan Prezelj, Leon Mitar in Tone Kovačič za javnost naslednje obvestilo o ogrevanju:
„24. septembra je bilo na sestanku v kemični, ki so mu prisostvovali tudi tovariši Derenda ( Stanovanjsko podjetje), Šubic, Valda (oba kurilni odbor), Klun (Kovinar) in Papič (Zidar) sklenjeno, da je treba pred pred začetkom kurjenja opraviti preizkus toplovodnih naprav, za kar je zadolženo Stanovanjsko podjetje, ki bo to organiziralo v sodelovanju s Kovinarjem. Mi (kemična) pa bomo začeli ogrevati stanovanja v Kidričevi ulici, ko bomo dobili naročilo Stanovanjskega podjetja, vendar ga do danes še nismo dobili. Le včeraj je Ivan Derenda ustmeno napovedal, da bo danes preizkus toplovodnih napeljav.'1
Poudarili so, da jih je za izvedbo pooblastil strokovni kolegij podjetja.
4. oktobra zjutraj so bili radiatorji v Kidričevi ulici topli in upam, da bodo tudi vnaprej. Kljub temu pa je treba le razčistiti, kdo je kriv, da se kurjenje ni začelo dovolj zgodaj, saj je zaradi tega zbolelo precej ljudi.
J. P.
Predlog: praznik 4. maja
Mesto naj dobi svoj praznik, grb in zastavo
Na zadnjem zasedanju delegacije krajevne skupnosti Kočevje (1. oktobra) so sprejeli poslovnik o delu delegatov in delegacije. Nadalje so bili seznanjeni s potekom priprav in ostalimi deli v zvezi z gradnjo bazena in telovadnice, z ustanovitvijo medkrajevnega sveta krajevnih skupnosti, izvolili pa so tudi delegate za svečano sejo občinske skupščine 3. oktobra.
Predsednik KS Stane Otoničar je seznanil delegate s programom, da bi imela krajevna skupnost svoj praznik, grb in zastavo. Po sedanjem predlogu, ki bo dan v večmesečno javno
OCENJEVANJE PTIC
Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Kočevju je letos že organiziralo strokovno predavanje o negi in ocenjevanju kanarčkov, zdaj pa bo podobno predavanje še za papige. Še letos bodo organizirali tudi ocenjevanje ptic in to pred društveno razstavo. Najbolje ocenjeni bodo prejeli diplome, ki jih bodo lahko razstavili hkrati s ptiči. Seveda pa bodo najboljši ptiči zastopali kočevske ptice na republiški razstavi.
DRAGA ŠOLA
V	papirnici in knjigami v Kočevju imajo te dni zelo veliko prometa. Vsak dan se v prodajalni zbere veliko otrok in odraslih, ki morajo pred pričetkom novega šolskega leta nabaviti učne potrebščine in pripomočke. Marsikateri starši godrnjajo, ker morajo za drage učbenike in zvezke spet odšteti precej denarja.
V. I.
DROBNE IZ KOČEVJA
kluK	ZNAĆKA - Nogometni
čk ^?^evJc b° izdal klubsko zna-2 ■ Tako se kar množi število Zb ^°Čevskih društev in podjetij. i7Hlralci so ugotovili, da so značke, liu pne doma, to je v Ljubljani, Ce-ko •	enake kakovosti, ka-
stv* l'Ste’ k' J'*1 naročajo v inozem-’ 1® cena domačih je veliko kji°*	Enako je tudi z obeski za
Juće, ki si jih dajo delati podjetja.
^ VRTIČKARJI - Predavanje „Ka-,i Popraviti vrt in sadovnjak za pre-ok?ltuV*' bo v drugi polovici kov-ra: ?rcdavali bodo znani stro-Vnjaki iz Ljubljane. Predavanje in £\s.Vet bo organiziralo Vrtnarsko-s, J^sko društvo skupaj s krajevno “Pnostjo Kočevje-mcsto.
K ONCERT - Delavska godba iz N*vj. je imela pretekli petek pred aJJIO koncert. Pod vodstvom Val Strune je izredno napredo-** in je tudi instrumentalno fe no zasedena. Izbor igranih del .Pester, da je užitek poslušati tak ncert. Prostor pred NAMO oziro-a spomenikom je sicer lep za kon-HloK-i- ^ Pa	izvajanje	avto-
°oui, posebno ropot tovornjakov.
Do^u^MKE - Predzadnja izdaja ^sebnih poštnih znamk letos bo iz-2 2 L oktobra. To bo priložnostna i^amka V vrednosti 1,20 din in bo rana ob proslavi 200-letnice Na-liuKr ^ univerzitetne knjižnice v ni™ .n*’ ^a znamki je prikazana lfanjost poslopja te knjižnice.
STROŽJE - Novi prometni predpisi že veljajo. Sprehajalci in pešci ter matere z otroškimi vozički upajo, da se bodo sedaj rešili izsiljevalcev voženj z avtomobili in motorji po Gaju'do šole in kegljišča. Če to ne bo pomagalo, bodo občani sami prijavljali milici številke teh izsiljevalcev voženj po prepovedani poti, kjer ogrožajo predvsem šolske otroke.
občan vprašuje f
Ch 'J
\\/	^	v /medved
vv' . odgovarja
- Kaj meniš o tem, da pri Stanovanjskem podjetju in v kemični tovarni svoje prostore kurijo, ne poskrbe pa hkrati za ogrevanje stanovanj, ki so priključena na centralno kurjavo?
- Pri vas pravite temu pametno gospodaijenje, varčevanje z energijo in podobno, pri nas, medvedih, pa pravimo temu kar namerna sabotaža.
KOČEVSKE NOVICE
razpravo, naj bi bil krajevni praznik 4. maja, ko je bilo leta 1945 osvobojeno Kočevje. Razen tega je maja 1471 dobilo Kočevje tudi mestne pravice. Krajevni praznik bi seveda vedno svečano praznovali. Ob tej priložnosti bi tudi podeljevali priznanja in plakete zaslužnim občanom.
Sklepi ne grejejo
Stanovanja v Kidričevi ulici v Kočevju, ki jih ogreva centralno gretje iz kemične tovarne, so kljub mrzlemu vremenu, ki se vleče še iz prejšnjega meseca, mrzla. Stanovalci kihajo, kašljajo, smrkajo in kolnejo. Skoro vse družine so že prebolele lažjo ali hujšo obliko prehlada ali pa jo prebolevajo.
Kljub lepim obljubam, zagotovilom in sklepom, danim na raznih sestankih, ni bilo do 2. oktobra, ko to pišemo, napravljenega ničesar.
V	tej kurilni sezoni, se pravi, ko se je vreme ohladilo, je centralno ogrevanje mrzlo. Stanovalcem ni znano, da bi uredili napeljavo centralne tako, da bi bila toplota kar najbolje izkoriščena. Tudi sveto obljubljeni števci dobljene toplote (po eden v posamezni zgradbi) niso montirani itd.
Seveda bi se tako pri Stanovanjskem kot v kemični tovarni izgovarjali, da se kurilna sezona še ni začela, in bodo trdili, da se začne kasneje, na primer 15. oktobra ali še kasneje. Za ta primer smo 2. oktobra obiskali tako Stanovanjsko kot kemično ter ugotovili, da imajo „ritke na toplem", se pravi, da zase kurijo in da se je torej zanje kurilna sezona že začela!
Stanovalci zahtevamo, naj družbenopolitične organizacije poiščejo krivca za tako stanje in ga kaznujejo. V pravkar sprejetem partijskem programu je jasno povedano, da je treba tiste nosilce funkcij, ki ne opravljajo v redu svojih dolžnosti (sem sodi gotovo tudi dosledno izvajanje sprejetih sklepov) „poklicati na odgovor, odpoklicati, odstraniti, postaviti vprašanje zaupnice in kaznovati po določilih statuta ZKS, če gre za člane ZK“.
Kot je že običajno, se bodo zdaj vsi pristojni izgovarjali, da oni niso odgovorni, da niso krivi. Vendar če hočejo partija in druge organizacije in organi ohraniti ugled in ga krepiti, morajo sprejete sklepe in programe tudi dosledno uresničevati.
JOŽE PRIMC
Letos nič več likovnih razstav
Petkova galerija zaključila sezono z razstavo del pomurskih slikarjev
Zadnja letošnja razstava likovnih del v Petkovi galeriji v Ribnici je bila od 3. do 15. septembra. Ogledalo si jo je nad 1.800 obiskovalcev, med njimi največ mladine. Razstavljali so pomurski akademski slikarji Ladislav Danč, Štefan Galič, Karel Jakob, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Lojze Logar, Franc Mesarič in Ludovik Pandur.
Omenili smo že, da obišče razstave veliko mladine, pa tudi
šolarjev. Vodstvo osnovne šole že kar redno organizira v okviru likovne vzgoje oglede razstav v Petkovi galeriji. Likovna pedagoginja Vera Vavrič meni, da učenci z ogledom veliko pridobe in da je ogled razstav dopolnilo redne likovne vzgoje. Take razstave so torej za mladino ne le privlačne, ampak tudi poučne.
Letos je bilo v Petkovi galeriji skupno 8 razstav, ki si jih je
ogledalo okoli 23.000 obiskovalcev. Vodstvo galerije se že dogovaija z likovnimi umetniki za nove razstave v prihodnjem letu.
J. PRIMC
UREDNIKOVA POŠTA
Pri članku „7. oktobru, dnevu topništva, naproti", je pomotoma odpadel podpis avtorja Rada Raden-koviča, za kar se mu opravičujemo.
Učenci osnovne šole Dolenja vas love še zadnje lepe jesenske dneve in telovadijo na prostem. Pa tudi zime se ne boje, saj imajo odlično opremljeno telovadnico v komaj odprtem DC-16. (FotoTT Primc)
Pri VARNOSTI je lista v nevarnosti
Člani kolektiva prikrajšani pri dodatku za malice, dodatku za letni dopust in dodatku za nočno delo - Služba čuvajev pa je odgovorna
Sindikalno listo je velika večina delovnih ljudi sprejela za svojo. Med nekaj redkimi delovnimi skupnostmi, kjer sindikalna lista še ni našla svojega mesta, je tudi VARNOST. Zagotovo vsaj to lahko trdimo za njegovo izpostavo, ki zajema občini Kočevje in Ribnica. Podjetje VARNOST Ljubljana zaposluje na območju teh dveh občin blizu 70 ljudi, od tega na območju občine Ribnica okoli 30.
Povest o mestu šotorov
Nekje na položajih
„Smo nekje na vzpetinah, na položajih. Do nas je težko priti. No, in od tukaj se oglašamo in sporočamo: Pripravljeni smo, da takoj branimo, kar nam je najsvetejšega, tisto kar smo dobili z revolucijo - SVOBODO.” Tako se glasi sporočilo vojakov in starešin enote Nikole Damjanoviča, ki sodeluje te dni na vojaški vaji.
Obiskali smo skoraj vse položaje in bili presenečeni nad tem, kar smo videli. Delali so tiho. Naloge so izpolnjevali hitro, kot da to ni vaja, ampak prava vojna. Vendar tokrat ne bomo pisali o tem. Našo pozornost je pritegnilo nekaj drugega: naselja šotorov, ki so hitro zrastla tam, kjer verjetno nikoli ne bo pravih naselij.
Ob pogledu na ta naselja človek ne more zadržati vzdiha občudovanja, saj so to prava mesta iz šotorov. Kljub temu jih je težko opaziti. Tudi mi smo jih opazili šele, ko smo prišli čisto blizu, ker so jih vojaki tako zamaskirali, da jih ne bi videl sovražnik iz zraka.
Povedali so nam, da so vse to postavili v nekaj urah, in dodali, da bi, če bi bilo treba, vse opravili še hitreje-
Mi bi še spraševali, a kaj, ko smo sc sredi dela počutili nekako odveč. Povabili so nas: „Pridite na obisk, ko bo vaja končana, in se bomo o vsem podrobneje pogovorili."
RADE RADENKOVIČ
DEŽEVJE REŠUJE
Sodražani že nekaj let ugotavljajo, da njihovemu vodovodu manjka vode, zato so za razširitev vodovoda že rezervirali nad 200.000 din. Hkrati so se tudi dogovarjali s HYDROVODOM, da bi združili vodovod z njim. Letošnje deževno leto pa je zagotovilo Sodražanom dovolj vode, zato so razmišljanja o združevanju in razširitvi zaspala, gotovo pa sc bodo oboji spomnili na vodo takrat, ko je ne bo, se pravi, ko bo suša.
Pri HVDROVODU pravijo, da bi med gradnjo vodovoda Izber-Breg-Ribnica dali takoj Sodražici toliko vode, kolikor ji manjka, če seveda dobe tudi denar, ki ga imajo Sodražani prihranjenega za razširitev vodovoda.
Zakaj lahko trdimo, da pri VARNOSTI zanikajo sindikalno listo oziroma njena določila? Ogromna večina delovnih skupnosti v naših občinah in v Sloveniji regresira svojim članom kolektivov malice oziroma tople obroke hrane. Tega doslej pri VARNOSTI še niso uvedli. Sindikalna lista govori, naj bi znašal regres za čas letnega dopusta od 600 do 900 din. Pri VARNOSTI se tega priporočila oziroma dogovora ne držijo, saj so izplačali letos le po 450 din na zaposlenega. Nočne ure svojih delavcev obračunavajo, po
zatrdilu prizadetih delavcev VARNOSTI, kot ure, opravljene v delovnem času, torej brez dodatka za nočno delo.
Tako je en del naših delavcev prikrajšan za materialne dobrine, ki bi jim po sindikalni listi pripadale. Ne vemo, kaj je ukrenila sindikalna organizacija VARNOSTI, da bi podjetje uredilo te stvari. Delavci VARNOSTI nimajo tolikšnih plač, da bi se temu, kar so izvojevali sindikati, mirne duše odrekli. In še nekaj: služba čuvajev je odgovorna in težavna!
—r
„Pokrajina“ Štefana Hauka, ki je razstavljal skupno z ostalimi Po-murci v Petkovi galeriji v Ribnici. (Foto: J. Primc)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
-	KONCERT - 3. oktobra je bil v domu TVD Partizan koncert, na katerem so sodelovali veliki zabavni orkester JLA iz Ljubljane in pevci Marjana Deržaj, Irena Kohont in Nino Robič. Koncert je organiziralo vodstvo Doma JLA.
VEČ UČITELJEV - Na osnovni šoli Loški potok se je v prvem polletju letos (koledarskem) zvečalo število zaposlenih za 3 ali 18,7 odst. Zato je bilo potrebnih manj nadur in se je povprečni osebni dohodek prosvetnih delavcev zmanjšal od 2.404 na 1.971 din.
RAZSTAVE - Letos je bilo v Petkovi galeriji v ribniškem gradu 8 likovnih razstav, ki si jih je ogledalo okoli 23.000 občanov. Letos predvidoma ne bo več razstav.
VELIKO KNJIG - V sklqpu delavske univerze Ribnica posluje tudi knjižnica, ki ima 9.772 knjig, vrednih 94.164,35 din. V prvem polletju
letos je knjižnica 4.191,75 din knjig. Do 14. septembra je bilo izposojenih 3.981 knjig, in sicer 2.531 bralcem.
občan
vprašuje
jJtr-
j v (medved odgovarja
— Po čem sklepaš, da je borbena sposobnost ribniških žena zelo velika?
- Ker so na znak alarma hitro pritekle na zborno mesto ne le v uniformah, ampak tudi s torbicami.
REŠETO
Stran uredil: J0ZE PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
REŠETA REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Ukinitev bi bila slaba rešitev
Glasbena Mia Ribnica je ha osnovi učnega načrta sestavila predračun, ki je predvideval 34.312 din dohodka, vendar ji je temeljna izobraževalna skupnost Ribnica odobrila le 30.485 din, da je znašala njena mesečna dotacija šoli 2.400 din namesto predvidenih 2.800 din. Zaradi tega je imela šola v prvem polletju letos izgubo, saj doseženi dohodek ni zadostoval za kritje vseh obveznosti.
To je prva izguba na tej šoli, ki je doslej že 10 let uspešno poslovala. Zdaj je treba nekaj ukreniti, da se izguba ne bo ponavljala. To pomeni, da je treba zagotoviti šoli več denarja ali zmanjšati obseg njene dejavnosti, oziroma jo, v najslabšem primeru, celo ukiniti. Vendar ukinitev verjetno ne bi bila najpametnejša rešitev. Do danes je bilo namreč potrebno veliko truda, prizadevanj in denarja, da je šola zaživela, da uspešno dela in je dobila ugled. Vsega dpseže-nega ne bi smeli kar tako odpraviti. To pa tudi ne bi bilo pravično do učencev, ki se šolajo v tej šoli, zlasti pa ne do organizatorjev šole, ki so največ žrtvovali, da je šola zaživela, da uspešno dela. Ukinitev bi pomenila, da ne cenimo njihovega dela.
J. PRIMC
Svoj obstoj moraš upravičiti
Ne le zase, ampak tudi za napredek skupnosti je dolžan vsak delati
Albina Grivec, učiteljica iz Dolenje vasi pri Ribnici, že več let prizadevno dela v raznih organizacijah in organih na območju Lon-čarije, kot tudi v občinskih pa tudi nekaterih republiških.
— Pred približno letom dni si bila izvoljena tudi za sekretarko osnovne organizacije ZK. Kaj in kako dela osnovna organizacija oziroma njeni člani? Kako to delo vpliva na sprejemanje novih članov v ZK?
Sastanek je dogovor za delo
- Vsakemu članu ZK v naši organizaciji, jc določeno, kje mora delati. Posebnost naših sestankov je, da so le redki izključno partijski,
Albina Grivec: „Če predsednik dobro dela, potem delajo vsi.“ (Foto: J. Primc)
Žalostna melodija
Glasbena šola ima izgubo
Analiza polletnih obračunov organizacij združenega dela s področja negospodarstva v ribniški občini je pokazala, da so osnovne šole Ribnica, Loški potok in Sodražica, posebna osnovna šola (POŠ) Ribnica in delavska univerza (DU) Ribnica poslovale uspešno, glasbena šola (GŠ) Ribnica pa z izgubo.
SLABO IN DOBRO
Kmetijska zadruga Ribnica je odpovedala odkup telet, ker ni dobila zanje kupcev. Cena teletom, sposobnim za pitanje, je padla od 21 na 18 din za kilo-gram.-Dobra stran vsega lega pa je, da bi zaradi take cene telet in če bi se odkupna cena mlade pitane živine (bb) obdržala na 18,30 din, ostalo pitanje donosno. 'Vendar se ne bi smela hkrati podražiti umetna gnojila in krmila. Rejci bi si morali sami oskrbeti poceni in dobra osnovna krmila, kot sta silažna koruza in trava.
KAKO JE BILO Z BOROM
. Bor, ki so ga v parku pri gozdarskem delu v Ribnici podrli delavci HYDROVODA, je bil zasajen prav nad cevmi vodovoda, zato ni bilo druge rešitve, kot da je moral pri urejanju vodovodnih napeljav na tem območju pasti. Tako so nam povedali pri HYDROVODU. Bor so tam zasadili, ko so urejali okolico gozdarskega doma.
Celotni dohodek v negospodarstvu je znašal v prvem polletju letos 4,596.000 din ali 32,1 odstotka več kot v istem obdobju lani, porabljena sredstva pa so znašala 931.000 din in so narastla za 27 odstotkov. Kljub tem ugotovitvam, ki kažejo donosno poslovanje, je glasbena šola prikazala 14.000 din izgube zaradi nedoseženega dohodka.
Po posameznih zavodih je celotni dohodek v primerjavi z lani narastel tako:	posebna
osnovna šola Ribnica 74,2 odstotka, osnovna šola (OŠ) Ribnica 37,7 odstotka, GS 29,7 odstotka, OŠ Sodražica 23,4 odstotka, OŠ Loški potok 11,9 odstotka in DU 35,2 odstotka.
Porabljena sredstva so letos narastla pri OŠ. Loški potok za 86,3 odstotka, GŠ za 84,6 odstotka, POŠ 58,3 odstotka, OŠ Sodražica za 27,3 odstotka in OŠ Ribnica za 22,2 odstotka, medtem ko so pri DU v primerjavi z lani manjša za .21,6 odstotka.
Pretežni del dohodka je negospodarstvo porabilo za osebne dohodke (81,1 odstotka). Povprečni čisti osebni do-| hodki na zaposlenega so narastli od lanskih 1.870 na 2.184 din ali za 16,8 odstotka. Seveda so imeli zavodi letos tudi več poslovnih sredstev in osnovnih sredstev.
J. P.
ampak so to razširjeni sestanki, na katere so vabljeni tudi drugi, predvsem tisti, ki vodijo razna društva, organizacije in druge dejavnosti. Naši sestanki so torej predvsem dogovori za skupno delo na območju Lončarijo. Seveda imajo enak način dela tudi ostale organizacije, društva in krajevna skupnost. Tako smo na primer za proslavo 100-letnice gasilskega društva pomagali gasilcem vsi, tudi ZK, lovci, kulturniki in drugi. Gasilci pa pomagajo pri naših proslavah. Tako vedno združimo svoje telesne in umske moči, da lažje in uspešneje opravimo delo.
Partijsko organizacijo smo ustanovili na našem območju že precej pred Titovim pismom. Prej smo bili partijci v organizacijah in aktivih po delovnih skupnostih. Tako sem bila jaz v aktivu osnovne šole Ribnica, kjer sem bila dve leti sekretarka. Partijci z našega območja smo uvideli, da je v krajevni skupnosti mrtvilo, zato smo ustanovili osnovno organizacijo. Od takrat naprej je na našem območju zelo živahno, saj smo izpeljali že vrsto akcij in proslav, kot so predlanska 100-letnica gasilstva, lanska proslava ob 30-letnici zloma plave gar/Je v Grčaricah, letos smo odprli DC 16 in imeli več kulturnih prireditev; v Grčaricah, kjer imajo sicer svojo organizacijo ZK, pa grade vodovod.
Tako delo je povečalo zanimanje za našo organizacijo. Tako smo na primer od decembra lani sprejeli v ZK še 7 članov, da šteje organizacija danes 25 članov.
— Povsod so taki, ki delajo, in taki, ki stoje ob strani in le kritizirajo. Kako je s tem pri vas?
— Vse je odvisno od vodje oziroma predsednika. Če vodja dobro delu, potem delajo vsi. Vsak opravi, za kar je bil določen. Tako pri našem skupnem delu sodelujejo skoraj vsi: od najmlajših, ki so sposobni za de-
lo,	do najstarejših. Žal pa je res še nekaj takih, ki nič ne delajo za skupnost, ampak le na veliko kritizirajo. Tistim, ki delajo, namreč lahko včasih tudi kaj spodleti; tistemu, ki ne dela, pa ne more nič spodletetf.
Kakor midva z možem, ki zelo složno delava doma in pri družbenem delu, tako se tudi mnogi naši občani zavedajo, da moraš tam, kjer živiš, kjer poženeš koreninć, svoj obstoj upravičiti. Prispevati moraš vsaj nekaj za napredek kraja, če že ne daš za napredek naše ožje in širše skupnosti vsega od sebe.
— Omenila si glavne proslave v zadnjih treh letih. Ce se ne motim, si zanje pripravila prav ti večino kulturnih programov..
Zadnja tri leta pripravljam z mladimi, ki so končali našo štiriletno šolo in se šolajo naprej drugod ali pa so zaposleni, kulturne programe, skupno z ostalimi učiteljicami pa še programe z otroki do 4. razreda. Z možem sva režirala Klopčičevo enodfcjanko „Mati" in pomagala pevskemu zboru „Lončar". Z mladino sc da vse to pripraviti, ker je pripravljena sodelovati, pomagati, nastopati in delati. Takih pa je tudi precej odraslih, ki sodelujejo na primer pri pevskem zboru in drugod.
Žrtvovali so večere in dopuste
- Zadnja tri leta je napravila Lončarija velik korak naprej. Kaj imate zdaj v načrtu, oziroma ali ima vsaka organizacija napisan svoj načrt dela?
- Letošnji delovni program smo v glavnem izpolnili, nove pa bomo predvidoma naredili v tej jesensko-zimski sezoni. Vendar že zdaj vemo, katere so naše glavne naloge. Ena glavnih je utrditev SLO, da bomo pač lahko naše pridobitve lahko, če bo treba, branili s čim manj žrtvami.
Izdelati moramo tudi program vsestranskega razvoja krajevne skupnosti. Ta razvoj bo temeljil tudi na programu zbiranja in porabe krajevnega samoprispevka in drugih dohodkov krajevne skupnosti. Osnova programa bodo programi posameznih odborov in komisij, ki jih je pri krajevni skupnosti 13.
Na področju komunalnih zadev bo program verjetno zajel urejanje in asfaltiranje cest, gradnjo vodovodov, popravilo pokopališč, potov itd.
Na področju kulture, športa, rekreacije in vzgoje bo treba napraviti program zasedbe novega družbenega centra (DC); najti mentorje, vaditelje, trenerje, izdelati urnik zasedbe, preračunati stroške vzdrževanja, opremiti oder, napraviti program prireditev itd. Prizadevati si bomo morali, da bomo v okolici DC dobili nove površine za šport in rekreacijo, da bo naš DC postal res pravi družbeni center.
Nadalje bomo v programu zajeli tudi izgradnjo vsaj dveh učiteljskih stanovanj, postavitev spominskega obeležja okoli 75 padlim z območja krajevne skupnosti, vsako leto bomo čim svečaneje praznovali krajevni praznik itd. Prihodnje leto bo dograjen vodovod v Grčaricah, morda pa bo kakšna vas dobila tudi že asfalt. Ob naših krajevnih praznikih bomo obujali borbene in revolucionarne tradicije, razen tega bomo za vsak praznik skušali pridobiti kaj novega, podobnega, kot je bil letos DC 16, prihodnje leto bo to verjetno že precej pred praznikom vodovod v Grčaricah itd.
— Ob zaključku povej še, kako združuješ delo v službi, družbeno delo in delo doma, saj delaš v svetu osnovne šole Ribnica, komisiji za propagando pri SLO, vodiš odbor za proslave pri KS, delaš v komisiji za kadrovske zadeve pri osnovni šoli Ribnica, si delegatka Republiške konference sindikalnih delavcev za področje vzgoje in izobraževanja, predstavnica oziroma poverjenica Prešernove družbe za to območje in še kaj, hkrati pa si tudi mati dveh mladoletnih otrok.
- Vse to zmorem, ker se z možem razumeva in mi pri vsem tudi pomaga. Razen tega starejša hčerka Herminiea, ki ima 14 let, varuje mlajšo, 3-letno sestrico. Pri varstvu otrok in kuhanju mi pride zelo prav, ker sta zelo blizu moj rodni dom in sestra, ki mi zelo pomaga.
Zaradi družbenega dela že tri leta nisem mogla nikamor na dopust, saj so bile vse proslave zadnja tri leta med dopustom. Povedati pa moram, da so za družbeno delo tudi mnogi drugi žrtvovali veliko večerov in dopuste, saj ni nihče odklonil sodelovanja, če smo ga zaprosili za pomoč.
J. PRIMC
muzej
.GRAD
ohiš
Tri turistične table, ki opozarjajo, kje je kaj v Ribnici, bodo v kratkem postavili na Miklovo hišo (ITPP), na Lovšinovo hišo ob Gorenjski cesti in na Delasciavovi na SeŠkovi ulici. (Foto: Primc)
Od dobrega k še boljšemu
Z volilne konference ZK v vojašnici
Pred kratkim je bila v vojašnici Mirka Bračiča v Ribnici volilna konferenca osnovne organizacije ZK, ki so se je razen delegatov udeležili tudi mnogi gostje iz sosednjih občin in drugih organizacij Z K iz JLA.
Poročilo je podal sekretar osnovne organizacije Sreten Djordjevič, ki je med drugim povedal, da je bilo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ vsem članom ZK velika spodbuda za delo, saj je pomenilo tudi obveznost za boljše delo vseh komunistov, tudi v tej enoti.
V	poročilu in razpravi je bilo povedano, da so na osnovi 21. seje in
pisma sprejeli program dela organizacije, njenih teles in vseh pripadnikov te enote. V njem so nakazalii kaj je treba popraviti, da bi v bodoče dosegali še boljše uspehe. Delavnost pri izvajanju pisma se je. odvija; la v zvezi z mednarodnimi odnosi, ki so vplivali na varnost naše države. Temeljila je na idejnih gibanjih ter političnih in gospodarskih odnosih v družbi, na krepitvi bojne pripravljenosti in SLO, budnosti enote, kre-pitvi enotnosti itd.
Delegati so sprejeli tudi načrt za bodoče delo in akcijski program ter izvolili komite. Za delegata za konferenco JLA so izvolili Nikolo Damjanoviča.
Ribniška »fešta«
Pravo južnoameriško vzdušje na tekmi v Ribnici
28. septembra zvečer se je vsa Ribnica zlila na domače rokometno igrišče. Vzrok je bil derby srečanje slovenske rokometne lige med Ribnico in Slo-venjgradcem. Kdor ne ve, kako radi imajo Ribničani rokomet in svoj klub, ne bi mogel verjeti vsega, čemur smo bili priča.
Tribune in prostor okoli igrišča so bili premajhni, da bi lahko sprejeli vse, ki so hoteli videti tekmo. Pol navijačev je prišlo z zastavami in raznimi navijaškimi rekviziti, najbolj glasna pa je bila godba na pihala, ki je igrala med vso tekmo, po njej pa se je priključila splošnemu slavju Ribničanov in igrala po ulicah mesta. V zelo zanimivi tekmi so namreč zmagali domači s 23 : 20.
Po tekmi smo nekaj časa mislili, da smo morda zašU v Rio de Jeneiro, saj je eksplozija navdušenja presegla vse, kar smo doslej videli pri nas.
Gotovo je taka publika zelo pomagala domačim rokometašem. Kakšen je bil njen prispevek, morda najbolje povedo besede dr. Krgoviča, ki je bil uradni zdravnik na tej tekmi: „Take publike nimajo nikjer! Treba jo je upoštevati, pa tudi negovati."
Ce bodo rokometaši Ribnice nadaljevali s tako dobrimi igrami in če jim bodo gledalci še naprej tako pomagali s spodbujanjem, potem se bodo že to sezono gotovo uvrstili v zahodno skupino
II.	zvezne lige.
RADE RADENKOV1Ć
V ribniški občini urejajo v zadnjem času več novih mostov ali obnavljajo stare. V Ribnici še niso , dokončali obnove enega mostu, že so začeli graditi tudi novi Čevljarski most. Obnova mostov v občin* pa s tem še ne bo zaključena. (Foto: J. Primc)
Vode zmanjkuje
Kako Ribnici in Kočevju zagotoviti več vode
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vse navedene podatke naj podkrepimo še z dejstvom, da je črpališče v Blatah obratovalo do junija po 18 ur na dan, zdaj pa že tudi po 23 in 24 ur. Zbiralniki za konice komaj še zadoščajo. Zaradi tega IIYDRO-VOD ne more bolje izkoriščati cenejše jiočne električne energije.
Celotna teoretična zmogljivost zajetja Obrh je okoli 3,070.000 ku-bikov na leto. Zaradi izpada potrošnje v nočnem času in zaradi izpada industrtfe v dela prostih dneh
in delno široke potrošnje so dejansko pošiljali do junija v omrežje okoli 1,870.000 kubikov. Od tega je cevnih izgub okoli 26 odstotkov ali
486.000	kubikov. Glavni vzrok izgub je zelo slabo omrežje, ki je iz azbestno cementnih cevi, ki rade pokajo. Skoraj vse območje občin Kočevje in Ribnice je kraško in sc iztok vode ne pokaže, zato je zelo težko odkriti napako. Delno pa je kriva za izgubo tudi neurejenost in neodločnost občinske skupščine Ribnica, ki še ni izdala odloka o obvezni vgraditvi vodomerov.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je preskrba z vodo na območju Ribnice in Kočevja zopet v kritičnem obdobju in je treba nujno sprejeti ukrepe za rešitev. Razen podjetja IIYDROVOD se motata tega zavedati tudi obe občinski skupščini, kakor Judi vse družbenopolitične organizacije.
REŠITEV JE MOGOČA
Na osnovi večjih analiz in izračunov ter ob upoštevanju čim gospodarnejše rešitve predlaga IIYDRO-VOD, da je treba obvezno vgraditi vodomere vsem potrošnikom v Ribnici in v Kočevju ter takoj začeti graditi gravitacijski vodovod lzber-Ribnica, in sicer v L etapi od Sodražice do Ribnice, v II. etapi od Pod-stenskega studenca do Sodražice, v
III.	etapi pa zgraditi glavni vod mi-
mo potrošnje v Ribnici in povezavo z vodom profila 200, ki dovaja sedaj vodo iz Obrha.
Ko bo občinska skupščina Ribnica sprejela odlok o obvezni vgraditvi vodomerov, bo HYDROVOD začel postopno vgrajevati po etapah oziroma naseljih in v okviru svojih možnosti. Ne sme namreč priti do takega „juriša" kot v Kočevju, kjer jim tista hitrost pri vgrajevanju še danes dela preglavice. Vodomeri so bili namreč vgrajeni, kjerkoli se je komu zahotelo, ne glede na to, kako jih bo mogoče odstraniti ali celo odčitavati.
Na podlagi ugotovljenega kritičnega položaja pri oskrbi z vodo jc HYl)ROVOD lani proučeval zajetje novih vodnih virov in v končni izbor kot najprimernejša po količinah, kakovosti vode in položaju izbralo: vir Podstenski studenec, ki daje okoli 50 l/sek. leži na nadmorski višini
(N V) 6Q1 m in je 6 km zahodno od Sodražice, ter Izber, N V 548 m, izdatnost okoli 20 1/sek, ki leži okoli 600 m jugovzhodno od Sodražice. Opazovani so bili tudi: izviri „Kadi-ce", za katere menijo, naj bi ostale naravni park in bi jih uporabili le v skrajni sili, ter izvir pri cerkvi v Sodražici, katerega izdatnost je okoli 40 1/sek in je, po temperaturi sodeč, globinskega izvora, vendar zaradi neposredne bližine pokopališča ni primeren. Opazovali so tudi izvir Ortneščica, ki pa ni primeren zaradi oddaljenosti in ker nanj ni mogoče priključiti drugih virov, ker jih ni. Razen tega je ortneški izvir ob nalivih zelo umazan in bi bile potrebne čistilne naprave, medtem ko lzber in Podstenski studenec nista umazana. V pod’ pitev naj povem še, da je načrt ^dovoda iz let 1906 in 1936 preuvideval prav zajetje Pod-stenskega studenca. V idejnem na-
črtu iz leta 1936 paje z njim rešen® preskrba z vodo od Zigmaric do Sta . re cerkve.	.	j,
Z izgradnjo celotnega vodovod , bi bila urejena preskrba z vodo o Žigmaric in Sodražice (ki ima sedjU sicer lokalne vodovode) do Dolciu vasi. S prestavitvijo glavnega voda f-Kočevje pri Slovenski vasi pa bi možno gravitacijsko pripeljati v n čevje še okoli 20 l/sek, torej Pr!rs. žek, ki bi nastajal na območju R1 nice. Koliko bi bilo to vredno v P * meru katastrofe, ko bi bil za dalj c sa izključen električni tok, ve san1 tisti, kdor je že kdaj bil brez voue-Menimo, da bi z uresničitvijo te načrtov zagotovili preskrbo z voi vsaj do leta 2000, če računamo * okoli 6-odstotnim letnim Pt)Vt‘5:^ njem porabe na sedanjo osnovo ok
li	1,400.000 kubikov letne poraut.
(nadaljevanje prihodnjič)
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
TBH 140 Bantam
Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V.
Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija
RODNA GRUDA
Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini!
RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11
Cepljenje proti GRIPI!
OBVESTILO DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM O CEPLJENJU PROTI GRIPI
Združeni Zdravstveni dom Novo mesto in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto organizirata preventivno cepljenje proti gripi, da bi zaščitila prebivalstvo pred obsežnejšo epidemijo gripe v nastopajoči jeseni in zimi. Zato vabimo vse delovne organizacije in občane, da čimprej sporoče svoje želje in potrebe po cepljenju najbližji zdravstveni enoti, vodstvu ZD Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje ali Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto.
Cepljenje proti gripi ni obvezno. To po predpisih pomeni, da polovico stroškov nosi sklad zdravstvenega zavarovanja, polovico delovna organizacija ali sam naročnik.
Cepimo lahko:
1 z živo vakcino za odrasle (3-kratno cepljenje zdravih odraslih prebivalcev z razpršilcem v nosno sluznico.) Participacija 50 % znaša 16,50 din (celotno cepljenje 33,00 din);
2 z živo vakcino za mladino (2-kratno cepljenje zdravih mladincev do 18 let z razpršilcem v nosno sluznico). Participacija 50 % znaša 8,70 din (celotno 17,40 din);
3 z mrtvo vakcino, ki ne povzroča nobenih reakcij, se lahko cepijo vsi; predvsem je priporočljivo za starejše ljudi, kronične bolnike, diabetike itd. Cepimo dvakrat z injekcijo pod kožo pri posameznikih, za večje skupine pa z avtomatično brizgo.
Ker ima avtomatično brizgo le Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, prosimo večje kolektive, ki bodo zbrali vsaj 100 ali več prijavljencev, da se obračajo z naročili na Zavod za zdravstveno varstvo naravnost eli prek najbližje zdravstvene enote.
50-odst. participacija za to vrsto cepljenja je 18,50 din (celotna cena 36,60 din).
Naročila za vsa cepljenja dostavite v obliki naročilnice v dvojniku. Za individualno cepljenje in neprijavljene posameznike o odprto posebno cepišče na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, od 10. 10. 1974 dalje od 10. do 13. ure.
Za vse informacije se obračajte na najbližjo zdravstveno enoto ali na prej navedene naslove.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je samo množično cepljenje uspešna obramba pred epidemijo gripe. Zato priporočamo preventivno cepljenje, da se ne bo ponovila katastrofa iz prejšnjih let, zlasti iz leta 1969, ki nam je ohromila normalni delovni proces, zvečala smrtnost, predvsem pa povzročila množično obolevnost.
VZEmiTE
SVOJ
mnuon!
Kar tako milijonov (SEVEDA STARIH)
ne dajemo. Treba se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami.
Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pesti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI.
On
I2TEDAOV-
12 milijonov
ZA BRAKE
ČE UGAOETE VSAJ J ŠTEVIIKE, PREJfllETE (EPO KHJIGO
ZA TISTE PA, KI BODO AKCIJO IIUSTRIRAnEGA TEDAIKA DEIA SPREmiJAll VSEH 12 TEDAOV:
VEUKA flOVOlETAA SUPER HAGRADA
o
izpoimte Kupon, vzEmiTE svoj mnuon!
TEDENS^kir
Četrtek, 10. oktobra - Zlatko Petek, 11. oktobra - Emilijan Sobota, 12. oktobra - Maksimilijan Nedelja, 13. oktobra - Edvard Ponedeljek, 14. oktobra - Nedeljko Torek, 15. oktobra - Terezija Sreda, 16. oktobra - Hedvika Četrtek, 17. oktobra - Ignac
LUNINE MENE
15.	oktobra ob 13.24 mlaj
•==xsSMi-
BRESTANICA: 12. in 13. 10. italijanski barvni film „Prepovedani dekameron“.
BREŽICE:	11. in 12.	10.
francoski barvni film „Sex šop“. 13. in 14. 10. italijanski barvni film „Nevidna žena“. 15. in 16. 10. ameriški barvni film „Veličan Tony
ČRNOMELJ:	ameriški barvni
film „Sanje zločinca A“. 13. 10.
liMl
ameriški	barvni	film
„Konpanjerosi“. 16. 10. italijanski barvni film „Prešuštvo".
KOSTANJEVICA:	12.	10.
italijanski barvni film „Topovi za Kordobo“ 13. 10. ameriški barvni film „Zgodba z zahodne strani".
KRŠKO: 12. in 13. 10. francoski barvni film „Korzikansko maščevanje" 16. 10. ruski barvni film „Osvoboditev Evrope 3. del". . MIRNA: „Varuj se prijateljev".
METLIKA: italijanski barvni film „Za tisoč dolarjev dnevno".. in ameriški barvni film „Suzana in Jeremy". 16. in 17. 10. španski barvni film „Ulica Tuset".
NOVO MESTO: od 11. do 13. 10. ameriški barvni film „Resnica o mafiji". 16. in 17. 10. ameriški barvni film „Suzana in Jeremy“.
RIBNICA: 12. in 13. 10. ameriški barvni film „Tolpa cola youngerja in Jesse Jamesa".
SEVNICA: 12. in J3. 10. angleški barvni film „Kraljica za 1000 dni".
16.	10. ameriško italijanski film „Diango strelja prvi".
ŠENTJERNEJ: 12. in 13. 10. Arizona kelt".
TREBNJE:	ameriški barvni
kriminalni film „Francoska veza".
02
SLUŽBO DOBI
IŠČEM DEKLE za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Nudim hrano, stanovanje, plačilo ter možnost šolanja v popoldanskem času. Marinka Zidar, Cestno podjetje, Ljubljana, Stolpniška 10.
NUJNO POTREBUJEM varstvo za enoletnega fantka v Krškem. Ponudbe: Olga Leban, Medvode 80 a.
ZAPOSLITEV DOBI kvalificiran ali nekvalificiran .monter centralnega ogrevanja. Zaposlitev možna takoj. Jože Papež, Mestne njive 14, Novo mesto.
VAJENCA SPREJMEM v uk za previjanje elektromotorjev. Telefon 061-310-119.
ZA VARSTVO dveh otrok za pomoč v gospodinjstvu iščemo pridno mlajšo dekle. Ponudbe pod šifro „PLAČAMO DOBRO"
SLUŽBO ISCE
SPREJMEM SLUŽBO gospodinjske pomočnice v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista ali po telefonu št. 22-465 (2461/74).
STANOVANJA
SOBO V KRŠKEM ODDAM z novembrom tistemu, ki mi posodi manjšo vsoto denarja ali vplača za leto dni vnaprej. Jože Katič, Lapajnetova 6, Krško.
MLADO DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu. Stcfica Na-brišnik Hrnatič 57, Karlovac.
PRODAM enosobno stanovanje s centralno kurjavo, vseljivo julija 1975. 5 milijonov plačljivo takoj, ostalo po dogovoru. Javite sc: Molan, Novo mesto, Nad mlini 42, vsak dan med 16. in 20. uro ali v soboto in nedeljo dopoldne.
Motorna vozila
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973, prevoženih 22.000 km. Informacije na telefon 22-312.
PRODAM LADO, letnik 1972. Ogled možen v soboto in nedeljo ali ob delavnikih po 17. uri v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2422/74).
PRODAM FIAT 750 LUX, letnik 1972, po ugodni ceni. Lado Perko, Pri mostu 3, Črnomelj.
UGODNO PRODAM FIAT 750, letnik 1966 za 6.000,00 din - z generalno. Martin Šenica, Sela 2, Dol. Toplice,
ZASTAVO 101 prodam. Prevoženih
23.000	km, letnik 1973. Naslov v upravi lista.
ZELO UGODNO prodam Ford Taunus 17 m, letnik 1964. Cveto Sitar, Stari trg 9, Trebnje (telefon 83-165)
PRODAM ZASTAVO lux 750, letnik 1971, prevoženih 20.000 km. Strojarska 3, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1965, dobro ohranjeno, prodam za 6.500,00 din ali po dogovoru. Ivo Simonič, Zagrebška 14, Novo mesto.
P R O oPa
PRODAM novo vezano že zastekljeno okno 180 x 120 cm. Ana Že-
leznik, Jerman vrh 12, Škocjan.
ŠOTOR (dve spalnici in dnevni prostor) ugodno prodam tudi na obroke. Naslov v upravi lista.
PRODAM balkonsko ograjo, tro-delno okno in opremo za kopalnico. Kristanova 33, Novo mesto.
PRODAM razne kose pohištva, kompleten salon, kopalnico in druge stvari. Novo mesto, Trdinova cesta 10, vhod z vrta.
LOVSKO PSICO, zelo lepo, staro 1 leto, ugodno prodam. Daniel Zu-čak, Koštialova 42 (pri pokopališču Ločna) Novo mesto.
PRODAM črno beli televizor RR Niš, ekran 59. Cena 1.500,00 din. Stane Suša, Senovo 205, 68281 Senovo.
PRODAM dve malo rabljeni avto gumi z zračnicama 550 x 12. Naslov v upravi lista.
POCENI PRODAM kompletno spalnico z jogi vložki. Ogled vsak dan od 15. ure do 16,30. Naslov v upravi Usta.
PRODAM PSA šarplaninca, starega eno leto in pol, dobrega čuvaja. Lebanova 3, Novo mesto.
PRODAM NOVO pločevinasto kabino za traktor IMT 533 FERGU-SON. Jakob Bojc, Prigorica 45, 61331 Dolenja vas.
PRODAM kuhinjsko kredenco in viseče omarice, električni štedilnik, štedilnik na trdo gorivo „Kuep-perbusch", peč na olje „Emo", lito peč na trdo gorivo in anteno. Primc, Irča vas 15, Novo mesto.
PRODAM SKORAJ nov levi štedilnik na trdo gorivo. Sadek, Gotna vas 50, Novo mesto.
PRODAM dva mlada psička. Muha-ber la, Novo mesto.
PRODAM RAZNE suhe tesane trame za ostrešje (20 x 18, dolžina
10	m, 16 x 16, dolžina 9 m, in 14 x 12, dolžina 7 m). Avgust Berus,
V	Brezov log 50, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM rabljeno trajno žarečo peč. Jože Janise, Kostanjevica na Krki.
POSEST
ŠTEFKA BOKAL, DOLENJSKA CESTA 111, LJUBLJANA, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po moji zemlji v Zburah 37 pri Šmarjeti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
OBVESTI LA I
NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA .VAS 15, NOVO MESTO IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO.
IVAN KOBE, CELJE, Ljubljanska cesta 73, Vam nudi vrtnice vseh vrst po zmerni ceni.
SdMSMa
DRAGEMU MOŽU, očetu in dedku Franju PEZDERSKU iz Zagrebške, 19, Novo mesto, čestitamo za njegov praznik in mu želimo še mnogo let, zdravja in zadovoljstva. Žena Olga, hčerki Olgi in Tatjana z možem Dušanom in sinkom Andrejčkom.
RAZNO
37-LETNI FANT s srednjo kmetijo se želi poročiti z dekletom, ki ima veselje do kmetije. Ponudbe pod „PRIDEM TAKOJ" POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za Vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
INŠTRUKTORICO matematike (srednje šole) potrebujem. Ponudbe pod „NOVO MESTO". MLAD FANT - 25 let, poln energije in veselja do življenja, želi spoznati dekle od 20. do 25. leta. Ponudbe pod šifro „Priden in pošten".
Iskreno se zahvaljujem celotni zdravniški ekipi, babicam in sestram porodnišnice Novo mesto, ki so požrtvovalno, nesebično in humano sodelovali pri porodu porodnice MATEJE FABJAN, še posebna zahvala velja primariju dr. Šribarju za izkazano požrtvovalnost in osebno angažiranost. .
RUDI FABJAN
Ob izgubi dragega očeta MATIJA KRANJCA iz Vel. Brusnic 84
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem prav lepa hvala za poklonjeno cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram internega oddelka Novo mesto in župniku iz Brusnic za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Ladi, hčerka Fani, Justi, Rozi, Mici in Joži.
Ob mnogo prerani in težki izgubi mojega nadvse ljubljenega in nikoli pozabljenega sina
RUDIJA ZAJCA iz Foesteijeve 11, Novo mesto
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili do tako preranega groba. Posebno zahvalo sem dolžna zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice. Zahvaljujem se družinam Zajc, Srebrnjak, Rozman in Raubar, svojim sodelavcem iz Novoteksa in sosedom za podarjene vencc in cvetje ter za izrečeno sožalje, pevcem za žalostinke in tovarišici Švajgerjevi za ganljivi govor ter župniku za lepo opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: mama in drugo sorodstvo.
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
NEŽE JERMAN iz Gor. Stare vasi 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so darovali vencc in cvetje, nam izrekli sožalje, podjetju ELEKTRO Novo mesto in SLON Ljubljana, sosedom za vso pomoč in vsem, ki so našo drago mamo spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož, sin, hčerke z družinami, sestri in drugo sorodstvo.
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre
KATARINE KOCJAN roj. Zupančič iz Butoraja
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem ter vsem, id so nam v najtežjih trenutkih izkazali sočutje in pomoč. Zahvaljujemo se za cvetje tudi kolektivom:	LIK	Kočevje,
Osnovna šola Kočevje, sindikalni podružnici ZKGP Kočevje. Prav lepa hvala tudi župniku za opravljeni obred. Najlepša hvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Janez, otroci: Zlatka, Marija, Jože, Kristina, Zvone, Vinko z družinami, sestre in drugo sorodstvo.
Ob nenadni smrti drage mame
MARIJE POROPATIČ Vrtna ul. 8, Črnomelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se ZB Črnomelj, sodelavcem TOZD IMV Črnomelj in godbi. Najlepša hvala vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti in diuovali cvetje.
Žalujoči: mož Matija, sin Franc, Hčerki Marija in Zorka z družinama
Iskrena hvala dr. Novakovi in dr. Ostojiču z novomeškega kirurškega oddelka, posebno pa dr. Zakrajško-vi, dr. Drobežu in vsemu zdravstvenemu osebju na pljučnem oddelku za ves trud in uspešno zdravljenje.
Hvaležna pacientka Ana Mitič iz Črnomlja.
PRODAM posestvo z 1,5 ha zemlje, opremljeno z vodo in elektriko, do avtobusne postaje in trgovine 5 minut, primerno tudi za obrtnika. Gornik, Gornji Suhor 19 pri Metliki.
PRODAM ENOSTANOVANJSKO hišo z 20 ari vrta v Novem mestu ali zamenjam za enako izven Novega mesta. Naslov v upravi lista (2420/74).
PRODAM PARCELO 10 arov nad Dobruško vasjo, primerno za gradnjo vikenda. Naslov v upravi lista (2437/74)
cesaiei'^
ALOJZ KRANJČIČ, HMELJČIČ 20, MIRNA PEČ, prepovedujem vsako vožnjo po poljski poti med njivami, kakor tudi obračanje po njivi, ki je bivša last Jožeta Markla iz Šentjurja. Vožnja je po javni mapni poti mimo moje zemlje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE ŠULC, PREČNA 18, NOVO MESTO, opozarjam Jožeta Drag-mana iz Prečne, naj preneha širiti lažne govorice, ker ga bom v nasprotnem primeru sodnijsko preganjal.
PROSTA DELOVNA MESTA!
„LABOD"
tovarna perila. Novo mesto
OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE PODJETJA
Pogoji: VIS ali VIŠ strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri s prakso.
2. FINANČNO—MATERIALNEGA LIKVIDATORJA -RAČUNOVODJA TOZD LOČNA
Pogoji: VIŠ ali SS strokovna izobrazba ekonomske smeri s prakso v knjigovodstvu.
Podrobne informacije o objavljenih delovnih mestih, osebnem dohodku in ostalih pogojih dela lahko kandidati dobijo v splošni službi podjetja.
Vloge sprejema splošna služba podjetja na naslov: LABOD, tovarna perila. Novo mesto, splošna služba, C. Herojev 29, Novo mesto.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata
JOŽETA POVŠETA
iz Zagrada 9 pri Škocjanu
se toplo zahvaljujemo sosedom, vaščanom, znancem, sorodnikom za večkratne obiske in tolažbo trpečemu očetu ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, nudili pomoč, poklonili pokojniku vence in cvetje ter ga spremili k zadnjemu počitku. Enaka zahvala kolektivoma TOZD Gozdarstvo Novo mesto in IMV za vence in spremstvo, dr. Šakiču za zdravstveno skrb in duhovniku za opravljeni obred in tolažilne besede.
Vsem in za vse še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: sinova Jože in France z družinama, hčerki Mici in Francka z družinama in sestra Tončka.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega očeta
JOŽETA GRUBARJA
iz Dolenjega Vrhpolja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnjo pot. Hvala tov. Vinku Žuliču za govor v imenu prostovoljcev za severno mejo, župniku za poslovilne besede ter vsem, ki so darovali cvetje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata
JANEZA ŠTERBENCA
iz Doblič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, dorovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša zahvala zdravniku dr. Ivanu Hečimoviču, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Novo mesto, Gasilskemu društvu Dobliče, KOZB Dobliče, Rudniku Kanižarica, SAP Ljubljana, duhovniku in pevcem iz Črnomlja. Iskrena hvala Mariji Bajuk in vsem sosedom za pomoč med težko boleznijo. Žalujoči: sin in hčerke z družinami ter sestra.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Vogrinc iz Kapel - Bojano, Karolina Brajdič iz Straže - dečka, Bernarda Reberšak iz Leskovca - dečka, Anka Volk iz Mrzlega Polja - Zinova, Tatjana Močan iz Dobove — dečka, Pavica Kiž-lin iz Samobora - deklico, Elfrida Merslavič iz Mosteca - dečka, Mari-
ja Prahin iz Samobora -* Claudih Dragica Tomažinec iz GrdanjceV dečka, Ana Špec iz Scvnice - lofr ta, Štefica Janžić iz Samobora dečka, Kristina Savnik iz Sel - R°' mana, Anica Savnik iz Sel - dečk*1 Cirila Osterc - Šepec iz Trnja ' deklico, Tatjana Kodrič iz Vrhovske vasi - Tomaža, Đurđa Živoder Novakov - Kruna, Magda JuratovaC iz Novega sela - Ankico, Stanislav* Šterk iz Loč — dečka, Marija Majcc* nović iz Domaslovca - Maria, Ljub** ca Toth iz Vrbinc - Mladež Čestitamo!
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP
GRADNJA ŽALEC
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živic
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik >)frilogc P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej *- Za inozemstvo /40 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni
strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1-1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
22
Št. 41 (1316) - 10. oktobra 197^
DOLENJSKI LIST
RADIO LJUBLJANA
, aY^AK DAN: Poročila ob 5.00, ^•00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
; 16-00, 18.00. 19.30 in ob 20.00.
Četrtek, 10. oktobra: 8.10
glasbena matineja. 9.05 Radijska jola za višjo stopnjo - Slovenci in Hrvati pod fašizmom. 10.15 Po •alijinih poteh. 11.00 Poročila — puristični napotki za naše goste iz ,uJine. 12.30 Kmetijski nasveti -Franc Prijatelj:	Kako novi
zakon ureja provencienco in taksni postopki so dovoljeni! 12.40 p. pihalnimi godbami. 13.30 "{Poročajo vam . . . 14.40 Med *o, družino in delom. 15.45 »Vrtiljak**. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.50 J-anko noč, otroci! 20.00 Četrtkov
2	In c ^?mač*h pesmi in napevov. •u5 Literarni nokturno.
PETEK, 11. OKTOBRA: 8.10 ena matineja. 9.05 Radijska in Za n.'^j° stopnjo - Moje knjige zvezki. 10.15 Uganite, pa vam uigramo p° želji. 11.00 Poročila -nstični 'napotki za naše goste iz Jan”6'	Kmetijski nasveti -
P: Pripravki ^a varstvo s zdmh nasadov. 12.40 Popevke vari besed. 13.30 Priporočajo v 14.30 Naši poslušalci utajo in pozdravljajo. 15.30 ^Potrki za turiste. 15.45 i’s VcJak“: ^6.50 Človek in zdravje.
. ■ 5 »Signali1*. 19.40 Minute z ^ambbm Borisa Kovačiča. 19.50 «uiko noč, otroci! 21.15 Oddaja o .‘n pomorščakih. 22.20 in zvoki iz logov domačih.
pobota, n. oktobra: 8.10
tPH -,ena mat«neja. 9.05 Pionirski
11	Sedem dni na radiu.
7a Poročila - Turistični napotki naše goste iz tujine. 12.30 ^jnetijski nasveti - inž. Tone na? , Ukrepi na travinju ob koncu 1VjX i ® Ob bistrem potoku. '^.Priporočajo vam ... 14.10 S *n besedo po Jugoslaviji, lri« >>Vrtiljak“. 17.20 Gremo v H °‘ *9.40 Minute z ansamblom jonita Lesjaka. 19.50 Lahko noč,
izseljence21’30 °ddaja Za naŠe
jt^EDELM, 13. OKTOBRA: 8.07 umetniška pripoved. 9.05 Se Pomnite tovariši... 10.05 Prvi na u- 00 Poročiia - Turistični listki za naše goste iz tujine.
j Naši poslušalci čestitajo in £ a.vljajo. 18.03 Radijska igra -*^imierz Strzalka: Vaš dan je moja o-,c* l?*40 Minute z ansamblom auva Stingla. 19.50 Lahko noč, troci! 20.00 V nedeljo zvečer. ^J-05 Literarni nokturno.
•	PONEDELJEK, 14. oktobra: ®-10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan *vet pravljic in zgodb. 10.15 Za J>akogar nekaj. 11.00 Poročila -tuiinpl^VV napotki za naše goste iz inž M* I. ® Kmetijski nasveti -Jrko Kmecl: Drevo in človek.
13.30	Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak".
17.20	Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Ottavia Brajka. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev.
TOREK, 15. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Prvo leto upora in boja proti okupatorju.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Osterc: Značilnosti rasti mladih govedi in njih pomen za prakso. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ...
14.40	Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak**. 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z
RADIO SEVNICA
Nedelja, 13. oktobra: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 10.55 po domače - 11.10 obiskali smo vzorno kmetijo -	11.30 naša
priznana pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjakova - 11.45 nedeljski intervju (Občinska mladinska organizacija po IX. kongresu ZSMS) -	12.00 za
vsakogar nekaj - 12.30 poročila —
12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev —	14.30 zaključek programa
Sreda, 16. oktobra: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila — 16.30 po domače —
16.45 kotiček za šoferje -Žarometi, oči avtomobila - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17j40 popevke na tekočem traku - 18.00 zaključek programa
Sobota, 19. oktobra: - 16.00 sobotni vrtiljak — 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila — 16.35 EPP II. del —
16.45 mini anketa -	17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Janez Gorenc, čevljar iz Crcšnjic je padel preko soda in si poškodoval rebra; Uršula Zupan, žena kmeta iz Križev se je z levo nogo nabodla na polj. orodje; Franc Kinčič, upokojenec iz Brestanice se je z žago porezal po levi roki; Drago Kurnik, kretnik iz Sp. Starega grada se je zaletel v signal in si poškodoval glavo; Jožico Ogorevc, delavko iz Bukoška je podrl avto in ji poškodoval glavo in desno roko;
ansamblom Atija sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
SREDA, 16. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Glasba vam pripoveduje. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Milica Koman:	Intenziviranje
govedoreje v gričevnatem svetu.
13.30	Priporočajo vam ... 14.10 Pojo naši operni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45	„Loto vrtiljak**. 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža in Bojana Adamiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Marija Skledar: Slabe in dobre strani dvopolja: pšenica koruza v vzhodni Sloveniji. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak**. 18.35 Z zabavnimi orkestri RTV Ljubljana.
19.40	Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.30 Oto Pestner naš nocojšnji gost.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK - 10. oktobra: 16.00
- 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB; 16.30 - 17.00 -Aktualnost tedna, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 -glasbena odddja Izbrali ste sami
SOBOTA - 12. oktobra: 16.00 -
16.30 - Malo za vas - nekaj za vse
16.30 - 17.00 - Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja 17.00 -
17.30 - Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše; 17.30 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 13. oktobra: 10.30
- Domače zanimivosti - V razpravo gredo osnutki statutov krajevnih skupnosti - Za naše kmetovalce: Prispevek za živinorejce
- Nedeljska reportaža - En dan z občinskim inšpektorjem -obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 - 15.00 -Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK - 15. oktobra: 16.00
16.10	- Napoved programa in
srečanje z ansamblom Rudija Marondinija 16.10 -	16.30 -
Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici
16.30 - 17.00 - Tedenski športni komentar, obvestila reklame in filmski pregled 17.00 - 18.00 -Mladi za mlade
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA:
8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bgd) -
14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) -
15.35	Francoščina - ponovitev (Bgd) - 16.10 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.30) (Bgd)
- 17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Nogomet Dinamo : Olimpija, prenos (Zg) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 S. Lenz: Ura nemščine
- barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.00	Kam in kako na oddih (Lj) -
21.10 Četrtkovi razgledi:	Prvi koraki delegatskega sistema (Lj) -
21.40	S 6. baletnega bienala v Ljubljani: Spregatev, kubanski balet (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 11. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd) - 14.10 TV v šoli
- ponovitev	(Zg)	-	15.45
Angleščina - ponovitev (do 16.20) (Bgd) -	16.30	Madžarski	TVD
(Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd)
- 17.25 Republiška revija mladih pevskih zborov v Zagorju - III. odd. (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Revija folklore - II. oddaja (Lj) -
18.40	Mozaik	(Lj)	—	18.45
Energetika danes in jutri - II. del ; (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -
19.20	Cikcak	(Lj) -	19.30 TV
dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
19.55	Propagandna oddaja (Lj) -
20.05	Ko pride lev - celovečerni slovenski Film	(Lj)	—	21.35
Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 TV kažipot (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 12. SEPTEMBRA:
9.30	TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 13.00) (Sa) - 14.25 Nogomet Sarajevo : Partizan - prenos (Sa) -v odmoru propagandna oddaja (Lj)
-	16.15 Rokomet Medveščak : Dinamo - prenos (Zg) - v odmoru rezerviran čas (Lj) - 17.30 Narodna glasba (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -
18.15 Mozaik (Lj) -	18.25 Disneyev svet — barvni film (Lj) -
19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.50	Tedenski
zunanjepolitični komentar (Lj) -
19.55	3-2-1 (Lj) - 20.00 Skrita kamera (Zg) - 20.30 Zagreb 74 -prenos festivala zabavnih melodij (Zg) - 22.00 Moda za vas — barvna oddaja (Lj) — 22.10 TV dnevnik (Lj) - 22.25 Film (Lj)
NEDELJA, 13. OKTOBRA: 9.30 Svet v vojni - dokumentarni film (Lj) - 10.20 Otroška matineja : Zgodba o deklici Margeriti, Po neznani delti, barvna filma (Lj) -
11.15	Kmetijska oddaja (Bg) -
12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Igre brez meja, barvna evrovizijska oddaja Naši zbori: Škofja Loka, barvna oddaja Košarka Zadar: Bosna, Za konec tedna - 18.05 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) -
18.20 Vidocq - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -
19.55	3-2-1 (Lj) - 20.00 M. Božič : Človek in pol, barvna serijska oddaja (Zg) -	21.00 Mesta: Sremska Mitroviča, barvna oddaja (Lj) - 21.30 Športni pregled (Sa) -
22.10 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 14. OKTOBRA:
8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli -ponovitev (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 S. Jeličić: Fant in očala (Lj) - 17.45 Barvna risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Na sedmi stezi, športna oddaja (Lj)
—	18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje, II. oddaja (Lj) -
19.05 Odločamo! (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Anglade-Cosmos: Pozabljeno jabolko, francoska barvna TV drama (Lj) —_ 21.30 Sodobna oprema (Lj) - 21.40 Kulturne diagonale (Lj) - 22.10 Mozaik kratkega filma: Športna akrobatika (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 15. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa)
- 10.05 TV v šoli (do 11.20) (Bg) -
14.10 TV v šoli j- ponovitev (Zg) -
15.35 TV v šoli - ponovitev (Sa) -
16.05 TV v šoli - ponovitev (Bg) -
16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Pleživcc do 16.55) (Bg) - 17.30 M. Golar: Okrogle o veržencih (Lj) -
17.45	Barvna risanka (Lj) - I8.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Življenje v gibanju - barvni film (Lj) - 18.45 Zdravo, mladi! Oddaja TV Zagreb (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00 Aktualna oddaja (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne, barvna TV nadaljevanka (Lj) -21.50 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 16. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bg), 15.25 TV v šoli (Bg) -
16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 Zgodba o deklici Margeriti, barvni tilm (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) —
18.15	Po sledeh napredka (Lj) -
18.45	Mozaik (Lj) - 18.50 Ne prezrite (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
- 20.00 Film tedna: Zgodba o Pavlu in Pavli (Lj) -	21.40
Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 Miniature:	Frank Ifield, barvna
oddaja (Lj) - 22.00 TV dnavnik (Li).
ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina
- ponovitev (do 16.10) (Bg) -
16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.25 Slika oddaja iz serije Bistrooki (Lj)
- 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Svet v vojni, serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Lenz: Ura nemščine - nadaljevanje in konec barv. TV nadaljevanke (Lj)
- 21.00 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) -
21.40	Narodni balet s Kube (VI. baletni bienale v Ljubljani) (Lj) -
22.00	TV dnevnik (Lj).
PretekU teden so v novomeški porodnišnici rodile:	Pavla Plut iz
Črnomlja - Majo, Marija Kovačič z Vrha - Sandija, Majda Božič iz Gržeče vasi - Romana, Ana Saje iz Ivanje vasi - Lidijo, Marija Libaršar iz Bučke - Franca, Marija Cimer-mančič iz Jurne vasi - Antona, Ivica Mrvič iz Osojnika - Iztoka, Marija Šuštar iz Belšinje vasi - Roberta, Draga Rizvanovič iz Črnomlja
- Barbaro, Antonija Jerman iz Nakla - Aleša, Alenka Strniša iz Gornje Straže - Roberta, Marija Bajc iz Muhaberja - Andreja, Danica Fink iz Male Cikave - Jelko, Marta Rajkovič iz Regrče vasi - Gorana, Danica Kostevc s Potovega vrha - Francija, Ljuba Krisper iz Krškega - Primoža, Štefka Vovko iz Brezja - Janjo, Milena Veselič iz Črnomlja — Marka, Elizabeta Pompe iz Krškega - Darjo, Anica Žebula iz Mirne peči - Martina, Marija Golob s Kriške rebri - Roberta, Olga Žagar iz Šentjerneja - Alenko, Marija Ovniček iz Velikega Orehka
- deklico, Jožica Jarkovič iz Drame
- deklico, Marija Žam iz Globočic
- deklico, Štefka Mavsar iz Regrče vasi - deklico, Milena Riosa iz Družinske vasi - deklico, Anica Kom-ljanc iz Krmelja - dečka in Jožefa Nečimer s Čistega brega - deklico
- ČESTITAMO!
inDUSTRI JR mOTORniH VOZIL novo (hesto
inDUSTRI JR mOTORniH VOZIL novo (T1EST0
inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTo
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO
tapirkmid:
osvobodili republiki pod gorjanci hi njenem kirovskem junaku pipariu bakSetu
13
b^aj ob pol šestih je pridrvelo sedem so y . k°v- Začeli so krožiti nad nami. Mlatičj Avi Sl.ne^a^ z delom in bežali na svoje domove. 8o ^ so nenadoma začeli bombardirati pod-°blek VaS* tolstega vrha. Brž smo znesli zbe? v *n ^m8e stvari na varen prostor, sami pa zrna- n? vrt pod košato drevo in gledali velike bornh ^ so Ponašali toliko gorja. Metali so ogen 86 zemlJa tresla. Pokazal se je velik žfi ^ V ^^ah. Jekleni ptiči niso odnehali. Kro-g0roSo nac* Maharovcem in Krko in spet nazaj pod Šum 1 bombardirali, da je maharovška hosta drug Planja. Ogenj se je pokazal zopet v p0n	aiu- Bombardirali so Jugaije. Požgali in
Ure •	S° vso vas> UbMi so pet ljudi. Nekako pol
odi-iV^jal ta silni boj. Potem so jekleni ptiči teli nazaj v Italijo.
lju gadoma se je pokazal ogenj na Mokrem po-Itaiii Smo se Prestrašili. Zvedeli smo, da so karte/ P°ž8ali pri Rokelnu (Dobravčevih) vse, Za?o 1, ne8a. V hišo so nanesli slame in drv ter
V	<| kar na postelji.
Šo p enfJerneju so Italijani rušili Pirkovičevo hi-P^žgapV p •	tisto, kar je od nje ostalo,
dom . Valetovih ni nikogar. Vse so izgnali, [J Pa izropali.
Sent?^ -e ^ italijanska kolona odpeljala iz Vse n ri(i^a naza^ v N°v0 mesto. S seboj so vzeli V2eii t°!r k* so jim Pa{iii v r0^e- Spotoma so na niiv ki ^evče8a Lojza iz Maharovca, ki je bil Ijania • k3 ^°^rem P°UU so vzeli vse fante. Stre-Ubo . J® bUo slišati toliko, da je kar odmevalo. , tje, ki so se odpeljali s črnimi pošastmi. u*ve, ali se bodo vrnili."
Na Polhovici je cerkovnik Albin Aršte, ki je nekje v vasi mlatil, pustil delo in kakor vsak dan opoldne pohitel zvonit. Italijani iz vračajoče se kolone so s ceste vdrli v odmaknjeno vas in zvonarja brez suknjiča in v umazani srajci, kakor so ga zgrabili, odvlekli s seboj. Ženi, kije nesla drugi dan odpeljanim v mesto pet suknjičev, so ječarji enega vrnili. Prestrašila se je - bil je možev. Dolgo je blodila po samotnih gozdovih in v Mrzli dolini za Mokrim poljem našla pod grmado dračja moževo truplo. Umorjeni zvonar je zapustil sedem otrok.
Nekateri so ugibali, da so imeli Italijani zvonjenje morda za alarm, naj se ljudje poskrijejo. Kakor koli že, umor brez zaslišanja in preiskave je bil vojni zločin. Italijani so se vedno brezobzirne-je zatekali k brezpravnemu strahovanju' okupirane dežele, ne spoštujoč niti lastne zakone niti mednarodnopravne obveznosti, ki sojih podpisali v Haagu in Ženevi.
PEKEL V CEROVEM LOGU
Italijani so že v začetku avgusta izdelali nov načrt, kako zatreti upor: kolikor največ ljudstva bodo spravili v internacijska taborišča na Rabu in v Italiji. Lov na kmete po nebranjenih vaseh seje spreminjal v roparske in požigalske pohode. Kolone yojaških kamionov so množice zajetih kmetov vozile v ječe. Tak dan je bil tudi 17. avgust, ki ga je opisala Pepca Rusova iz Dolenjega Maharovca takole:
„Danes smo zaužili strašno mnogo strahu. Ob pol enajstih dopoldne se je pokazal silen dim na
Dobravici. Sprva nismo vedeli, kje gori, a kmalu smo izvedeli. Italijani iz Šentjerneja so zažgali posestvo pri Gabrčanovih (Goriškovih) in Cmeto-vih. Toliko goija so naredili zato, ker sta šla domača fanta k partizanom. Najprej so zažgali pri Čmetovih. Zgorela je tudi hiša, ki je bila lesena, z obleko in hrano. Potem so šli h Gabrčanovim. Tam so najprej vse oplenili in pokradli. Izropali so vse, odnesli so obleko in hrano in odpeljali konje in živino. Na voz so nametali žito, mast, obleko in pobito perutnino, za voz so pa privezali govedo in so vse odvlekli v Šentjernej. Ko so vse izropali, so še zažgali stan. Ker hiša ni hotela goreti, so nanesli slame in drv. Po poti v Šentjernej so zažgali hišo še pri Kočmanovih. Tudi zato, ker imajo sina pri partizanih. Tudi njim niso pustili ničesar rešiti.
Popoldne je bilo spet nekaj groznega. Šli smo na njivo na Ješevcu. Nenadoma pridrve trije avioni. Krožiti so začeli nad Orehovico in Cerovim logom. Že se zasliši silno brnenje in treska-nje. Aeroplani so krožili tudi nad nami. V Cerovem logu se je pokazal dim. Vse je bobnelo in šumelo od samih bomb. Ko so avioni odšli nazaj, so začeli sipati še s strojnico po poljih. Kmalu smo izvedeli, da so letala naredila v Cerovem logu mnogo mnogo škode. Zgorelo je neko posestvo, pobite je bilo precej živine in svinj. Tudi človeških žrtev je bilo nekaj.“
V Cerovem logu so ob napadu iz zraka vaščani spuščali svinje in živino iz staj, da ne bi zgorela. Ljudje so bežali v Gaj, ki se na vzhodni strani vasi vzpenja nad vaško cesto. In prav po tem gozdu je najhuje treskalo in lomilo drevje. Tam seje v neki mokri grezetini nabralo nekaj otrok in odraslih, češ da v blatu bombe ne bodo eksplodirale. Pa so. Devetletnemu tesarjevemu sinu Ivanu Eijavcu iz sosednje hiše je odtrgalo pol glave in tudi drugod je bil ves razbit. Njegovo pet let starejšo sestro Mici je bomba težko ranila. Iz zevajoče rane na boku soji silila čreva. Nekdo jih je tlačil nazaj in ranjenko poskušal z raztrgano srajco obvezati. Zadeta se je zgrudila gospodinja Rezka Lužarjeva.
V	hrbet sc ji je zaril košček železa.
V zavetju Prhnetove, po domače Joškove sadne sušilnice sredi vasi sta bila od bomb ranjena priletni Anton Cunta in njegova žena Terezija, ki je pozneje ranam podlegla. Pri Zagorčevem, po domače Žagenčanovem mlinu so se trije parti-
zani umikali strojnici; laže je bil zadet Lojze Ču-kajne iz Mihovega.
Pilot se je z ropotajočo strojnico podil tudi za begajočimi ženskami in otroki po Škofovem hribu na zahodni strani vasi. „Ranjena sem,“ je nenadoma vzkliknila sedemnajstletna Bratkovičeva Micka z Juretove domačije in se pred materinimi očmi sesedla pod drevesom. Izdihnila je, ne da bi bilo videti, kaj se ji je zgodilo. Pozneje so komaj našli pod prsmi drobceno ranico, ki ni niti krvavela. Vodila je naravnost skozi srce.
Prav tan\, „v topolini“, je bila v križ zadeta Ana Kosova— Brzlančeva, ki je z otrokom v naročju pribežala iz vasi. Otrok ni bil ranjen, mati pa je pozneje okrevala, vendar ne brez posledic.
Po vrtovih je ležala pobita živina. Porušeni in požgani so bili staja, hlevi in svinjaki Pencove domačije v Gaju nad vaško cesto. Hiša ni bila zadeta. Gospodar je bil rudar v Franciji in je za dom skrbela njegova sestra Jožefa. Nekdo je bil Italijanom ovadil, da je na tem domu poveljstvo Gorjanskega bataljona. Ovaduh se je zmotil. Zaman pa so bombniki iskali partizansko usnjarno in klavnico, skrito v gostem grmovju in pod košatimi bukvami.
„Takoj ko so letala odletela,“ nadaljuje v svojem dnevniku Pepca Rusova, „se je pokazal velik dim na Rojah.“ Italijani so požigali Srebmjako-vim, ki so imeli dva sinova v gozdovih. Družino, pet odraslih in tri otroke, so pregnali, dom izropali in ga s hlevom, svinjaki in kozolcem vred zažgali.
Na Rojah so ujeli partizanko Sonjo Frančiče-vo, ki se je mudila pri starših. Z velikim hrupom so jo pripeljali v Šentjernej in govorili, dajo bodo v nedeljo javno na trgu ustrelili. (Pozneje jo je sodišče obsodilo na dolgoletno ječo.)
Iz strahu, da se bodo avioni z novim smrtonosnim tovorom še vračali, so družine iz Cerovega loga, posebno take z majhnimi otroki, zapuščale vas. Z najbornejšim imetjem so se selile na Vrhovo, upajoč, da županovega gradu Italijani ne bodo bombardirali. Tudi živino so gonili s seboj. Tam je drugi dan v vročični nezavesti umrla ranjena Erjavčeva mala Mici. Da je treba nalupiti krompirja in pripraviti kosilo, se je dekletce zadnjo uro svojega rosnega življenja vznemirjalo v blodnjah. Čez kak teden so se družine druga za drugo oprezno vračale na zapuščene domove.
23
(1316) - 10. oktobra 1974
DOLENJSKI LIST
Vizija dekliške duše
Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, ki želi biti zavestno dejavno, programsko in usmerjajoče razstavišče in tako svoje poslanstvo opravlja že od leta 1957, si je zastavil posebno razveseljivo nalogo predstaviti slovenski javnosti mlado umetnico Sonjo Lamut. Ta naloga je za nas pomembna z več plati: prvič predstavljamo zastopnico najmlajše generacije (roj. 1949), drugič srečujemo kvaliteten izbor stilno in vsebinsko enotno uglašene, tehnično dovršene, a skoraj pozabljene izrazne možnosti-mezzotinte.
Če k naštetemu pridružimo še dejstvo, da Sonja izhaja iz najmlajšega beograjskega kroga, kjer je pravkar diplomirala, pomeni sedanja razstava tudi živo vez sodelovanja z drugimi republikami. To vez so nam stkale razstave: Hlebinska šola, katere vodilni tvorci z Genera-. licem vred so razstavljali v tem salonu že pred skoraj poldrugim desetletjem, Naivno kiparstvo Jugoslavije, Grafični bienale jugoslovanskih otrok in razstavljavci od prvega javnega nastopa Ivana Lackoviča do velikih osebnih razstav in imen, kot so: Edo Murtić, Bogosav Živko-vić, Zlatko Priča, Frano Ši-munovič, Miroslav Šutej idr.
Mezzotinta je pravzaprav znana že iz 17. stoletja, ko je služila kot tehnika za* umetniško reprodukcijo v likovnih edicijah. Potem so jo slikarji - grafiki občasno uporabljali tudi za svojo umetniško izpoved, vendar v manjši meri, letos pa so v Londonu organizirali posebno mednarodno razstavo -Contemporary International Mezzotint, na kateri so se predstavili grafiki samo v tej tehniki. Sonja Lamut je bila med zelo vidnimi in uspešnimi razstavljavci, kar jo je opogumilo, da je v „Galeriji grafični kolektiv“ priredila samostojno razstavo. Doživela je izreden uspeh. Kriti-
ka ji je dala nedeljeno priznanje in posebej poudarjala njeno likovno izrazno zanesljivost, posebnost in moč umetniške izpovedi, stilno prečiščenost, uglašenost, znanje in talent.
Mlada ustvarjavka sama pravi: „Mislim, da daje ta stara in nenavadna tehnika, katere skrivnosti še odkrivam, veliko možnosti za svoboden izraz in da bom z njeno pomočjo mogla odkriti svoj osebni svet razmišljanja. “
Kakšen je ta osebni svet? Zamišljen, obrnjen navznoter, metaforičen in se izraža z dokaj skopimi simboli, ki so premišljeno in dovršeno postavljeni v prostor in čas. Njena izpoved je jasna in natančna, kompozicija klasična, risba akademska. Njen svet je poln pristnega čustvovanja, ki nam daje slutiti, da gre pravzaprav 'za vizijo, razpeto med resničnostjo in metafiziko. Vizijo globoke dekliške duše, prežete z mladostno melanholijo, ki vprašujoče gleda v svet in terja odgovor na svoje vprašanje ...
• Kje ste, Lamutovi?
To retorično vprašanje je pisatelj Ingolič imel pred očmi, ko je s svojo umetniško besedo posegel v svet naših delavcev na tujem. Samosvoj je ta svet, poln tragike in namišljenega dostojanstva, žuljev in znoja in trpljenja poln, poln osamljenosti in nepremostljivih dalj...
Sonja Lamut, hčerka beograjskega psihiatra dr. Nikoliča in mame zdravnice, ki je doma iz Novega mesta in je sestra Vladimira Lamuta, tožnega slovenskega Van Gogha, ki je zgorel v ljubezni do naše pokrajine in ljudi in utonil v razkošni gladini Krke, v kateri se zrcalijo vse resnice ob nji, je s svojimi stvaritvami in s svojimi mladimi sanjami pred nami in nam lahko mimo in ponosno odgovori: Tu smo - Lamutovi! LADO SMREKAR
S čolnom čez cesto. Na Mostecu so v soboto dopoldne morali zapreti ves avtomobilski promet. Voda je zalila velik del vasi. (Foto: J. TEPPEY)
Voda na cestah, v hlevih, stanovanjih
POPLAVE V RIBNICI IN KOČEVJU ■
Zaradi deževja in sneženja v preteklem tednu so na območji* kočevske in ribniške občine Z3' čele naraščati vode. Posebna komisija iz Kočevja si je že* soboto ogledala območja, ki jih običajno ogrožajo poplave, vendar je ugotovila, da še ni hude nevarnosti. Cestno podjetje je* Mrtvicah postavilo opozorilne table, ker je tam cesta najp[el poplavljena. Opozorilo ni bilo preuranjeno, saj je voda prepih vila cesto že v soboto proti ve-čem.	'•J5
V ribniški občini je narasla Bistrica poplavljala že v petek,' soboto pa je v Ribnici dosegi3 najvišjo točko. Domačini sop°; vedali, da je manjkalo le še 5 cm, pa bi se izlila iz struge poplavila Ribnico. Poplavljen0 je bilo tudi Dolenjevaško polje Po izkušnjah iz prejšnjih popla' so napovedovali v Ribnici, & bo Kočevje verjetno najbo? ogroženo v ponedeljek ali torek.
Dolenjska poplavljena
Voda, do koder seže oko čili Sava in Krka
Največ škode povzro-
(Nadaljevanje sl. str.)
svinje v Sela. Voda jim je uničila precej sena, ki sedaj ne bo za drugo kot za gnoj. Po dvorišču so se še ves naslednji dan prevažali s čolni, toliko vode so imeli med hišo in hlevi. Še dobro, da so si dali napraviti čoln. Soseda Avgusta Žiberta je nesreča še huje prizadela: v stanovanju so imeli pol metra vode in blata, da so hišo komaj pomili. Spati morajo na podstrešju.
Tudi v Trnju je bilo v vodi več hiš. Tako je povedal Jože Benkovič, ki je moral po kuhinji gaziti v škornjih. Vsi prebivalci iz spodnjega Trnja so morali živino umakniti drugam.
Franci Cetin iz Mosteca je pohvalil pripravljenost in po-
TEČNARIL V TRGOVINI
7. oktobra okrog poldne je v samopostrežni trgovini v Žabji vasi 45-ietni Henrik Brajdič iz Žabjeka v vinjenem stanju tako tečnaril in nadlegoval kupce, da so morali poklicati na pomoč miličnike. Vinjeni Rom je moral v prostor za pridržanje.
Z UKRADENIM AVTOM
V nedeljo, 6. oktobra, je Ljubljančanka Sonja Žokalj z avtom zavijala proti Vel. Malencam in pravilno nakazala smer, za njo vozeči voznik avtomobila CE 175-70 pa jo je prehitel in oplazil. Po nesreči je avtomobilist odpeljal. Izkazalo se je, da je nekdo vozil avto, last Ivana Zagodeta, ki je bil ukraden na Čatežu. Tat je avto pustil v Malencah in izginil.
NAGRADA ZA FILMA
Člani IKK osnovne šole Kočevje so 23. septembra prejeli (po pošti) fotografski aparat Diana kot nagrado za sodelovanje na XIII. zveznem festivalu pionirskega filma, ki je bil letos julija v Puli. Na festival so poslali filma „Muhasta zima“ in „Raziskovalci". Poleg ljubljanskih so bili kočevski filmarji edini predstavniki slovenskih pionirjev na tem festivalu.
V. I.
moč, ki so jo pokazali prebivalci Dobove, Obreža, Sel in celo Arnovega sela. Njihova pomoč je bila prizadetim zelo dobrodošla. Na Mostecu se namreč niso nadejali, da bo voda toliko narasla^ ker jutranja radijska poročila tega niso predvidevala. Na srečo so stari, izkušeni vaščani opozarjali na nevarnost, tako da ljudje niso bili popolno-
ma nepripravljeni. Podobno se je godilo prebivalcem Mihalovca in Loč, ki jih je'poplava prav tako prizadela kot lani.
V krški občini Sava ni napravila škode, Krka pa je zalila del Kostanjevice ter bližnji Koprivnik, kamor so morali v nedeljo nekaterim družinam pripeljati hrano s čolni.
JOŽICA TEPPEY
Pokriva svinjake in vikende
Pokrivanje slamnatih streh je obrt, ki umira
- Ne vem, da bi bil še kje kakšen od Suhe krajine, Bele krajine in do Otočca, ki bi znal s slamo pokrivati strehe. Morda še kdo to počne poleg redne službe, - je začel govoriti o svojem nenavadnem poklicu, ki že izumira, Franc Zupančič iz Birčne vasi.
- Včasih smo bili štirje bratje in smo vsi pokrivali. Oče ni znal. Naučil me je starejši brat. Kličejo me za mojstra, vendar ne zato, ker imam izpit. Za naše delo, ki je priložnostno, ni izpita. Mojster je tisti, ki s čim manj materiala naredi čim boljšo streho. Po starem običaju pokriva mojster spodnji del strehe, drugi pa na vrhu. Streha mora biti tanka, da jo lahko dobro privežeš, sicer jo veter razkoplje.
Pokriva stare kmečke bajte, pode, hleve, kozolce, kurnice, gosje in račje farme, pa tudi vikende, katerih lastniki hočejo slamnato streho. Vse to dela poleg kmetovanja, se pravi le občasno.
- Ko sem pokrival vikend v Toplicah, so mi rekli, naj naredim
„marelo“ (okroglo streho v obliki dežnika, s špico na vrhu) tako, da ne bo potreben na vrhu strehe umivalnik ali kakšna druga posoda, ker bi sicer zamakalo. Lastniki so me pohvalili, da sem dobro opravil. „Vidiš, čeprav smo sami dohtarji, inženirji, profesorji in študentje, ne znamo enega škopnika (velikega snopa slame) privezati,“ so mi dejali.
- Pri Pii in Pinu Mlakarju, tistima od baleta, sem na Ločni vikend pokrival. Takrat se je moj brat Janez, ki je bil 62 let star, prvič peljal v avtu in je trdno tiščal klobuk v rokah, da mu ga ne bi sapa odnesla, čeprav je bil avto zaprt... To je bilo menda leta 1948 ah 1949. Ona, Pia - je prava Španka, doma iz Barcelone je rekla: „Pino, poglej, kako zna on romantično govoriti,“ ko sem ji pokazal, kje je stal včasih ru-perški grad. Pa z oljnato barvo sem moral potem slamnato streho pobarvati, da je bila kot jugoslovanska zastava.
Pa tudi topliški direktorje nekoč poslal pome avto. Pa ni imel pripravljene ne slame ne česa drugega. Potem mi je dal golaž in dva deci vina, domov sem moral pa peš ...
NAJDENO ZE V PRAVIH ROKAH!
•.
Prejšnji teden smo poročali, da je Rudolf Jakobič iz Bednja pri Adlešičih prinesel v uredni; štvo najdeno denarnico, v katefl je bilo 714,10 dinarjev. V petek, dan po izidu zadnjega Dolenjskega lista, se je v naši upravi oglasila Irena Šantelj, dijakinja srednje ekonomske šole v Novem mestu, sicer pa doma iz Kostanjevice' Malce v zadregi je opisala vsebino najdene denarnice, tako da smo takoj videli in vedeli, da j° je res izgubila na avtobusni p?' staji. Presenečena in hvaležna je prosila za naslov tovariša Jakobi-ča, da se mu bo pismeno zahvali la. Za dijakinjo je to velik denar, nameravala je kupiti čevlje in več drugih stvari, kar bo zdaj J* radi poštenosti zavednega najditelja spet mogoče.
„Kar v ,Dolenjca* dajte, P* bodo vsi zvedeli!" - tako rad* reko naši ljudje. Spet se je trdilo, da imajo prav. Vesel* smo, da je dekle dobilo vrnjen izgubljeni denar in da je „poštenje prvo“, kot smo zapisali v naslovu prejšnji četrtek.
UREDNIŠTVO DjJ
POSVET V SEVNICI
Delavci dijaških domov Dolenjs^ smo s krepkim zamahom začeli vo šolsko leto. Imeli smo že tud1 prvi delovni sestanek dolenjske skf pine v dijaškem domu v Sevnik Pred pričetkom sestanka smo se slovili od dolgoletnega ravnatelja Krškem, staroste vzgojiteljev Zasav? in ožje Dolenjske, tov. Matka MatJ* na, ki odhaja v pokoj. Predali sm mu spominsko umetniško slikoj podpisi vseh udeležencev. Nato sin poslušali predavanje prof. Rakovi o uporabi javnih občil pri delu v dj jaškem domu v Kranju. Domeflij smo se, da bomo konec oktobra p*( pravili občni letni zbor naše skupin na Mirni gori. Po končanem posve smo odšli na prijeten jesenski, iz* na Lisco.	.«
MARJAN TRATAR
Umrl je najstarejši Potočan
Od Amerike do partizanov
Franc Zupančič
VEDELA SEM. DA JE TAK
Jože Repič je bil jako čislan v Repičevi dragi. Pe-kovka je enkrat celo omedlela, ker jo je Repič pomotoma potrepljal po rami. Gospa Mesarjeva pa je presegla v občudovanju Repiča vse meje, ko je na neki gasilski veselici javno izjavila, da so njegove roke rojene za božanje. Ženske Repičeve drage so sicer trdile, da je gospa Mesarjeva bleknila to kar tako, ker je pregloboko pogledala v steklenico, a so nekje v kotu srca priznavale resnico tem njenim besedam.
Marsikatera Repičanka se je premetavala zvečer pod odejo z zmedeno željo, da ji bo Repič, ko se bo pokazalo sonce, namenil srčno bese-
do. Bil je tako moški, tako pošten in nežen, tako pozoren; pravo nasprotje njih možem, ki so znali, ko so prestopili štirideseto leto, le renčati, smrčati in ugovarjati pripravljeni jedači in se norčevati iz oblek, kupljenih v konfekcijskih trgovinah.
Nekega dne se je pred Re-pičevo hišo ustavil policijski avto in venkaj so stopili trije postavni miličniki, ki so popokali Repiča in ga odvlekli na postajo milice in od tam v mesto. Nihče ni vedel zakaj, a nekaj se je glasno šušljalo, da Repič nima čistih rok. Gospa Pekovka je čez pet minut ob stojnici s čebulo na trgu glasno debatirala: „Ste ga videli, Repi-
ča, a? Prava pokrita rihta!“ In gospa Mesarjeva ni mogla skriti svojega gneva: „Vedela sem, da je takšen. Njegov hinavski obraz mi ni všeč, odkar sem ga prvič uzrla. Nekaj potuhnjenega je v njem. Nočem biti zlobna, toda to je obraz kriminalca.44
Veliko dni se je govorilo le o Repiču in o tem, kako so vsi vedeli, da ribari v kalnem, in niso pozabili pribiti, da je bil tudi njegov stari takšen, skratka, da je celotna družina tja do devetega kolena pokvarjena kot kislo zelje julija meseca. Nekdo je od razburjenja, da imajo v Repičevi dragi tudi ljudi takšnega kova, pljunil v izložbeno okno.
Po štirinajstih dneh je Repič častil v gostilni Pri dveh kegljih, ker se je izkazalo, da gre za pomoto. Pekovka ni hotela zaostajati za dogodki, zato je razlagala: „Sem takoj vedela, da je nedolžen kot ovčica. Repič je poštenjak od mezinca do zadnjega lasu, ki mu nagajivo vihra sredi glave.“ Gospa Mesarjeva pa je z rokami na prsih slad-kobesedila:	„Kako	so	ga
vendar mogli odpeljati? To je najnesramnejša zabloda! Kako naj bi napravil kaj slabega človek z angelskim obrazom? “
Za dlako je manjkalo' pa bi se razjokala v predpasnik.
TGN1 GASPERlC
4. oktobra je umrl najstarejši Potočan Janez Gregorič, rojen 21. junija 1879 v Segovi vasi.
Bil je kmečki sin. Z očetom je vozil po domačih potoških gozdovih pa v glažutarskih, goteniških in v Kočevskem Rogu. Ko je bil star sedemnajst let, mu je umrl oče. Od tedaj je skrb za kmetijo ležala na njegovih ramenih.
Sedem let po očetovi smrti se je oženil z Marijo Benčina, po domače Gašperčcvo ii Travnika, ki mu je odzibala osem otrok, od katerih živi le še najmlajša hčerka Milka.
Leta 1909 je odšel v Ameriko. Od tam se je vrnil 1914 kot delovni invalid. S trdim delom je veliko ustvaril in prigospodaril. Ko ni več mogel delati, se mu je začel prazniti hlev in naposled se je moral pred leti
/■ ■>
MISS ITALIJE 1974-PO MATERI SLOVENKA
Na nedavnem tekmovanju je bila v močni konkurenci izvoljena za miss Italije Loredana Piazza, 19-letna uradnica iz Krmina v Furlaniji, potem ko je poprej zmagala že na več pokrajinskih lepotnih tekmovanjih. Zdaj, pravijo, bo opustila svoj poklic in postala filmska igralka.
Zanimivo pa je, da je mlada lepotica po materi slovenske krvi. Njena mati Olinda Straz-zolini se je rodila v Medani v Brdih in preživela tam mladost pri sorodnikih. Njen možje Furlan in se je kot partizan boril skupaj s slovenskimi partizani zoper fašizem.
Upajmo, da bomo lepo Lore-dano kdaj videli tudi na naših filmskih platnih.
posloviti še od zadnje živali, svojes priljubljenega konja.
Pravil mi je, da si je bil z župj-j kom Pravharjem navzkriž že pr“ vojno. Nekoč, ko je bil pred vojn<^ stiski, si je pri njem izposodil »Ji! dinarjev, vrniti pa mu je moral • dem tisoč, zakaj župnik mu je 9 zadolžnico pripisal še eno ničlo.
„Ta me je v življenju hudo op® ril, leta 1942 pa me je skušal dol na svojo stran, za bele. ,Figo paSrj gospod župnik!* si je mislil in bil začetka za partizane in rde^ oblast.	3
Do konca vojne je deloval v tv nih odborih ljudske oblasti in Os* bodilne fronte. Krivo pa mi je da se ga po vojni in na stare nihče spomnil niti se mu ni oddol^j z eno samo prebito paro.	J
In kakor je Janez Gregorič onj»j nil v spominu do smrti mnoge toy*j riše, ostal zvest domovini in roU zemlji ter nad petindevetdeset , pošteno delal in složno živel z nanj. tako ga bomo vsi, ki smo ga P°.znj yi ohranili v lepem spominu, nje#^ hčerki in svojcem pa izrekamo isWP no sožalje.
TONE 02BOV
■PflManu. Gt' - i Janez Gregorič.