Cena 1 Din
dolovTriT
Poštnina praerana
Leto I. (VIII.), štev. 93
Maribor, sreda, 24. avgusta 1927
»JUTRA«
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^olj« mesačno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljon na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulicš št. 4
Stanovanjski zakon s 1. novembrom odpravljen
Maksimiranje stanovanjske najemnine, ki ne bo smela presegati zlate paritete
BEOGRAD, 24. avgusta. Ministrstvo £a socialno politiko je prejelo te dni odgovore na svoiečasno raz-pisano anketo glede podaljšanja stanovanjskega zakona po 1. novembTu 1927. -Za podaljšanje so se izrekle organiza-cue stanovanjskih najemnikov in deloma tudi organizacije posameznih kategorij državnik nameščencev. Vse gospodarske korporacije, hišni posestniki in v poštev Pohajajoče oblasti so se odločno ijzrekle proti vsakemu podaljšaniu sedanjega sta ^ovanjskega zakona.
^uto stanovanjski zakon po 1. novembru 1927 najbrže ne bo več podaljšan.
Tragedija mariborskega ž©-
iaznlSkesa uraduSka
V smrt radi neozdravljive bolezni žene — Truplo neznanega utopljenca v Dravi pri Sv. Martinu
ljenec je 32—35 let star in po opisu zunanjosti, podatki odgovarjajo opisu izginulega železničarja.
Sum, da ie Miiller izvršil samomor, po-
Ministrstvo (za socialno politiko pripravlja sedaj zakonski načrt, ki bo po u-kinjenju stanovanjskega zakona ščitil gmotno slabe j še najemnike pred izkoriščanjem po hišnih posestnikih.
Obstoja načrt, po katerem bo omejitev svobodnega razpolaganja s praznimi stanovanji odpravljena, uvedeno pa bo maksimiranje stanovanjske najemnine, ki v nobenem slučaju ne bo smela presegati zlato pariteto.
Za prihodnje dni bo najbrže sklicana anketa, da definitivno igdela tozadevni zakonski načrt
Krvavi odmevi bostonske
tragedije
Revolte, mrtvi in ranjeni po zapadnih evropskih državah
Maribor, 24. avgusta.
Pred meseci je pripeljal Henrik Miil-
ier, železniški uradnik na glavnem kolodvoru v Mariboru, stanujoč v železniški koloniji v Meliu, svojo ženo iz urno bo nice. Toda njena bolezen se je doma Vidoma slabšala. Mož ie bil zato vsak dan bob potrt. In v pondeljek zvečer je izginil brez sledu . . .
Sinoči ga ie bolna žena čakala vso no«, da se vrne. Odšla je iz hiše na travnik kraj stanovanja in ga pričela klicati po imenu: »Henrik, Henrik!« A od nikoder ni bilo odgovora. Okoli 4. zjutraj pa .ie vse prebivalce kolonije in bližnje okolice vzbudil iz spanja pretresljiv klic: »Neža, Neža, kam si-šla?« Prestrašeni so stanovalci odpirali okna in povpraševali, kai se je czgodilo. V tem momentu je stekla preko dvorišča Mttl-lerjcva svakinja in povedala, da je njena sestra šla proti Dravi, očividno v samomorilnem namonu, vendar so ii sosedje namero preprečili.
V dopoldanskih urah se ie doznalo, da so v Dravi pri Sv. Martinu pri VurbcT-£u včeraj ob 8- zjutrai našli truplo ne-itnaoca, ki ie bilo 1 do 2 dni v; vodi. Utop
triuje tudi to, da je usodnega dne odšel z doma brez denaria in da naslednjega dne ni nastopil službe. Vprašanje ie le, ali je najdeni utopljenec pogrešani železničar.
Truplo, katero so pri Sv. Martinu potegnili iz Drave, ne kaže nobenih znakov nasilia in bo pokopano danes popoldne. Načelstvo tukajšnjega glavnega kolodvora ie poslalo v Sv- Martin ljudi, da ugotove identiteto utopljenca-
Po naših najnovejših informacijah, je izven vsakega dvoma, da je utopljenec, čegar truplo so včeraj potegnili pri Sv. Martinu iz Drave, železniški uradnik Hinko Mtiller. Pokojnik je bil nameščen v reklamacijskem oddelku pri tovorno-pronietni blagajni in je bil izvrsten urad nik. Njegovi tovariši domnevajo, da se ie tudi niemu gotovo omračil um in je v duševni zmedenosti skočil v valove Drave. Zapušča dva nepreskrbljena otroka.
strašnega morilskega poskusa
strijsk?v5n!^a Bindcnbnueria v av-
vi eksplodiral«110,1'1 J0 pred nekaj dnB
Pnoislrnvh m vclika kmetska peč-
med drva mi d&fV “ j.e J?01*1 1)itS
drvarnico in na2Pv ^	7°	^
vrtanih in nn.Po?4L.niej par pcilcn’
dai so našH tudi 1 z (1',lnmitoni- *c’ s	l L dinamrtnega atenta-
™ tiL,f Ta V>a Lindenbauerieve-
1» !‘Vi vnn llne^ s posestnikovo čerko ljiibavno raa^^ posestaik(>va
hči je porodila hcerk0 in ^ llckda.
niega ljubimca za alimente, pravda že.
teče dolgo časa, ker se bivši hlapec na
vse mogočo načine otresa očetovstva.
: a bi se pa rešil plačevanja alimentov
Udi .vi slučaju, da ga sodnija spozna za
očeta, ie iztuhtal prav peklenski načrt. Znano mu ie bilo. da sedi stari oče s svojo malo vnukinjo navadno pri peči ln mislil si je, da bo otrok gotovo ob življenje, če v peči eksplodira dinamit. Po eksploziji, ki na čudežen način ni nikogar poškodovala, se je spomnil sosed, da le videl bivšega hlapca, kako nekaj stika sredi noči okrog Lindenbaucriove drvarnice.
Borza
LJUBLJANA, 24. avgusta. Curih 1095, Dunaj 800.50, London 276.25, Newyoi-k 56.78, Praga 168-55, Milan 309-75. — Efek ti. Celjska 197—199, Ljubi) kreditna 142, Mcrkantilna 90, Prva hrvatska 850, Kreditni zavod 160, Vevče 1,35, Kranjska ind. družba 350, Ruše 260—270, Stavbna družba 56. Šešir 104,
LONDON, 24. avgusta. V Hydeparku so se vršile včeraj velikanske demonstracije, ki so se razvile tudi na osrednje mestne dele. Pri številnih spopadih s policijo, je bilo 12 oseb ubitih in mnogo ranjenih.
MANCHESTER, 24- avgusta. Sinoči ie prišlo v plinarni do strahovite eksplozije, ki je poslopje skoro popolnoma porušila. Vsled eksplozije ie nastal požar, ki je vpepelil tudi številne objekte v bližini. Atentat so izvršili anarhisti.
PARIZ, 24. avgusta. Sinočnje demonstracije bi (zavzele naravnost katastrofalne dimenzije, da ni pravočasno posegla vmes pobciia. Iz vseh predmestij je vrvela v centrum velikanska množica, ki je priredila veliko demonstracijo, policija je morala poseči po orožju, da je razpršila množico. Pozneje so demonstranti naskočili kavarne in trgovine, Jih oplenili, pometali pohištvo na cesto, u-stavljali avtomobile in iih razdejali. Ob 22-30 je hotela množica naskočiti ameriško veleposlaništvo, kar pa ie preprečila policija. Demonstranti so obmeta-
vali policijo s kamenjem, kateri se je končno posrečilo, da ie e oklepnimi vozovi in na konjih razgnala razgrajače in vzpostavila red. Nad 40 policajev in mnogo demonstrantov je bilo pri tem težko ranjenih.
PARIZ, 24. avgusta. Kliub prepovedi zbiranja na ulicah in obsednega stanja, se v vseh večjih industrijskih centrih' Amerike nadaljujejo nemiri in demonstracije. Policijski zapori so prenapolnjeni. Ia številnih kraiev prihajajo poročila o anarhističnih atentatih.
Vpepelitev Sacca in Vanzettija
BOSTON, 24. avgusta. Trupli Sacca fa: Vanzettija sta bili včeraj prepeljani v! mrtvašnico. Branitelji so hoteli usmrčencema odvzeti mrtvaške maske, trupli konservirati, Jih kazati po vsej Ameriki in poslati prispevke rodbinam obeh justi-ficirancev, kar pa so oblasti, zabranile. Trupli bosta iutri vpepeljeni. Pepel dobi Van-zettiieva sestra, ki bo potovala ž njim po svetu in imela predavanja.
Kako sta umrla Sacco En Vanzetti , ^
Sacco svo'emu sinu — Vanzettijeve zadnje besede — Uporaba električnega toka — Odvetnik dr. Hill in gospa
Evans
Vse podrobnosti zadnjega akta 71etiie tragedije že krožiio po svetu- Od ene strani se poročajo z veliko primesio sadizma, »d druge pa v globokem ogorčenju, vsi pa priznavajo, da tako kot Sacco in Vanaetti ne umirajo roparski morilci.
Kakih 10 ur pred koncem sta bila oba detikventa jako razburjena in vsa izčrpana vsled strašne negotovosti. Kmalu sta se pa popolnoma pomirila. Sacca je obiskala žena, Vanzettija pa sestra. Po obisku sta začela citati: Vanzetti neko so ciološko knjigo, Sacco pa pisma Lincolna. Po čifaniu je začel Vancetti pisati dolgo pismo očetu, Sacco pa svoiemu 14 letnemu sinu Danteiu. Oče roti sina, naj bo jak, da bo lahko tolažil mater. Prosi ga, naj jo po vzgledu očeta vodi često v naravo v senco dreves in med cvetje, kier je naivečii užitek in oddih- — »Ne misli samo na sebe, Dante, ampak stoj vedno na strani slabotnih in zatiranih. Rad bi Te še videl v zadniem trenutku, veseli me pa, da ne boš gledal smrtnega boja. Z druge strani bi bilo pa dobro, če bi videl smrt na električnem stolu, da bi strašno spomine lahko uporabil, ko boš svetu kazal sramoto veka. obeleženo z našo strašno usodo.« — Tako konča očetovo pismo.
Obisk duhovnika sta oba odklonila ter prosila, naj no (jameri, ker ga res ne potrebujeta.
Na smrtni stol sta se vsedla brez poziva- Vanzetti je v kratkih besedah nazdravljal človeški zalednici bodočnosti, kjer ne bo lovcev in divjačine, ne bo zatiralcev in Eatimncev. k0 .ie bil že privezan, ie dejal: »Nedolžen sem- Niti tega, niti kakega drugega zločina nisem zagrešil. Vedno sem živel čisto in pošteno.« — »Nekaterim ljudem bi rad od-
pustil, kaT so mi storili« — so bile nj0»
gove zadnje besede.	j
Za usmrtitev Sacca so uporabili najmočnejši tok 1800—2000, za VancettiJa pa 1400—1600 volt. Priče Justifikacije so bili: upravnik jetnišnice, paznik, 4 zdravniki, šerif Capen in kot edini zastopnik tiska dopisnik od »Associated' Press«.
Trupla so tekom dopoldneva po usmsv titvi izročili sorodnikom. Saccova žena jo iziavila: »Moj Nikola ni bil morilec. Vsi, ki so ga poznali, go bili trdno prepričani o njegovi nedolžnosti- Njegova sinova sta pred vsem svetom podedovala pošteno ime!« —
Glavni branitelj Sacca in Vanzettija Ifc bil dr. Artur B. Hill, najboliši ameriški odvetnik, veliko stroškov obrambe ie pa nosila stara človekoljubna in bogata Američanka Glenovver Evans.
Branitelji označujejo zadnji sestanek sodnikov radi predlogov obrambe kot cinično komedijo, ker je bilo že prej skle njeno, da morata Sacco in Vanzetti na vsak način umreti. V spomin se kliče podoben justični umor pred 40. leti v Chicagu. Tedaj je povodom neke demonstira cije eksplodirala bomba in ubila več ljudi. Atentatorjev niso našli — iskali jih niso prav — obsodili so pa na smrt 8 prvakov delavske stranke- Pet so jih tudi kliub silnim protestom vsega sveta usmrtili.
Guverner Fuller ie že pred lustifika* c>jo Sacca in Vanzettija preložil svoje bivališče — neznano kam.
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariborui
'fftrsn I
Maribor*« Vf CEPNIK Jntr*.
VMariboru, dne eXV lil-15.4'* ^
Naše neodrešene pokrajine
Na slovenske gostilničarje po dežel!
Imajo fašisti posebno piko. Orožniki in miličniki radi poročajo svojim povdini-štvom, da se v tej »H oni gostilni zbiralo sumljivi elementi, da se širi tam protiitalijanska politika ter se kujeio naklepi proti fašizmu. Zgodi se nato, da dobi gostilničar od kvesture dekret, s katerim se mu zapre gostilna iza en mesec ali pa dva z dostavkom, da bo izgubil koncesiio, ako bo njegova gostilna služila še nadalje propagandi proti vladi . . • Po tej poti pridejo počasi med slovenske deželane italijanski gostilničarji-
K zrelostnim izpitom z učiteljišč v Gorici in Tolminu, pri. katerih ie izdelalo od 85 kandidatov samo 9, drugi so padli ali bodo izpite ponavljali, piše fašistov-sko glasilo v Trstu, da naj stariši nikar ne mislijo, da ie šola nekaj lahkega in da more vsak napraviti izpit. Fašizem hoče imeti le res izobražene učitelje. Oglasil so je nato nekdo, ki izvaja, da traia GentiJeieva reforma že štiri leta in kdo je kriv, če so kandidati preslabo pripravljeni pri izpitih? Šola ni na svojem mestu, ako komisija v eni uri razdere vse, kar ie ona gradila štiri leta- Zakaj padajo posebno še slovenski kandidati, ni treba razlagati.
Poitalijančevanje priimkov opravičujejo fašistični listi tudi z izmišljotino, da so slovenski duhovniki vpisovali Italijane v krstne bukve s slovenskimi priimki. »Samo tako je mogoče, da je toliko slovenskih priimkov med tržaškimi Italijani!« Kakor, da bi ne bilo vsakemu znano, odkod je prihajal dotok ljudstva v Trst? Iz zaledja pač in to (zaledje je
slovensko- Tržaško fašistično glasilo pri tem znova grozi onim, Id »e še niso prijavili za iz pr omembo svojega priimka. »Kdor misli, da lahko nosi tuje im© mod nami, naj ga nosi, svobodno mu, bomo tako lažie razločevali, kdo je tujec v naši hiši» . • .
S fiziognomijo kraških fašistov se ba-vi Grazioli iz Sežane v tržaškem »Po-polu«. Pravi, da so bile velike težkoče pri organizaciji kraške milice. Težko ie bilo dobiti mladeniče, katere so nato prezirali domačini in so veljali za izdajalce. Grazioli meni, da je on zmagal in da je sedaj vse drugače po Krasu, odkar se je udal fašističnemu vplivu.
Za potrebe prebivalstva se zanimajo vsi politični funkciionarji, ki prihaiaio med drugorodce na deželo- Vsaj italijanski listi v svojih poročilih ne pozabijo nikdar omeniti to. Goriški prefekt je bil v Cerknem in tam se je seveda živo (zanimal za potrebe slovenskega ljudstva. Baš na Cerkljanskem ie mnogo potreb in poplavljenci tam okoli zdihujejo, ker jim ie bila lani ob povodnji obljubljena pomoč, letos pa je višja o-blast njihove prošnje kratkomalo odbila- Tako je v resnici italijansko zanimanje za potrebe našega podeželskega ljudstva.
Vedno boljši morajo biti goriški fa. šisti. Tako Jim ukazuj novi konzul Ver-gano- Njegov oklic na fašiste zahteva šisti. Tako jim ukazuje novi konzul Ver-dan naj premislijo, ali so vredni biti fašisti ali ne? Gotovo je to, da v Gorici ne marajo »tujca«, fašističnega orožnika Carresa in tudi ne konzula Vergano. Zato najbrže ne postanejo boljši.
Morsko oko pri Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 22. avg.
Tik prijaznega mesteca Slov. Bistrice so travniki, na katerih so imeli prejšnji graščaki prostorne ribnike. Pri teh ribnikih je tudi 20 m širok in ravno tako dolg tolmun, o katerem krožijo vse mogoče pripovedke. Nekateri trdijo, da je več sto metrovi globok in v neposredni zvezi (z morjem ter da meče na dan morske školjke in kamenje, ki niso nikdar slični našim kamnom.
Pa naj bo že tako ali tako. Radovednost naših meščanov je šla tako daleč, da so hoteli priti temu morskemu očesu do dna. Z nabiralno polo so pobirali dobrodelne prispevke za bencin, ki bi ga porabili pri »motorki«, kateri so poverili nalogo, da izčrpa vodo iz tolmuna. Kroženje nabiralne pole ni bilo zaman, kajti izkazala je precejšnji znesek za »bcn-;cin«.
. Torej na delo! Vpregli so »motorko« in hajd ž njo k morskemu očesu. Velika množica je sledila, ker je hotela videti velikanske ribe, ki bodo »čofotale« po izsušenem »očesu«. Motorka je delala brezhibno. Saj meče v eni uri do 40 tisoč litrov vode. Vendar so kljub temu zmanjšali »oko« le za kakih 10 cm. O velikanskih ribali ali celo o zmaju ni 'bilo ne duha no sluha. Ljudstvo se je razočarano razšlo po raznih gostilnah, kjer je bilo bolj zadovoljno, kajti gostilničarji so jim brez motorke »pum-pali« pristno štajersko kapljico. Vsa čast pa naši motorki, ki jo pokazala, kaj zmore ne le v (resnih časih, pač im tudi M pasjih dneh in dobi kislih kumare.
Nemški kandidat za skupščinske volitve, ki (X) svojem pooblaščenem dopisniku tako silno bruha v »Cillier Zei-;tung«, bi gotovo prekosil našo brizgalko in danes tudi ne bi bilo več vode v našem morskem »očesu«, ako bi mogel iz morskega očesa izbruhati toliko vode, kakor jo je v zadnji »Cillier Zei-tung«.
Tla so se udrla
v neki trgovini v Stocktomu ob Teesi v trenutku, ko se je v lokalu nahaialo 120 oseb. Odjemalci in zaloge blaga So se pogreznile vi globoko klet, vendar nesreča ni [zahtevala smrtnih žrtev. Dvajset
ranjencev je.^ilp pic pel wiub-,v--hpldfc,
Porotniki za jesensko porotno zasedanje
V soboto je bilo od celokupnega letnega števila porotnikov, ki jih ie 327 za okoliš mariborskega okrožnega sodišča, izžrebanih za predstoječe porotno zasedanje, ki se »tvori 26. septembra, naslednjih 36:
Janez Rotman, posestnik in župan, Sp. Gasteraj; Gašpar Karnionik, pos., Rude-či breg; Franc Zorec, pos-, Partinje; Mar tin Rucs, pos., Brengova; Franc Škofič, pos-, Zg. Duplek; Franc Kmetec, pos., Lukania vas; Miloš Gnus, pos., Krčevina; Ludvik Mandl, pos., Zg. Radvanje; Martin Čeh, pos-, Biš; Tomaž Stani, učitelj v pok., Ruše; Matija Korošec, pos., Sv. Lenart v Slov. gor.; Franc Verbniak, pos., Ihova; Janez Rogina, pon. in župan, Budina; Franc Veršlč, pos-, Zupe-tinci; Valentin Vigrinec, pos., Zg. Hajdiu. Matej Juriaševič, pos. in trgovec, Središče; Matej Potočnik, pos., Sp. Radvanie; Ivan Mesarič, pos-, Jurski Vrh; Anton šrok, pos. in župan, Ceršak; Karl Kraner, pos., Maina; Jurij Grašič, pos., Pivola; Alojz Brodnjak, pos- in župan, Tor-min; Aloiz Škamlec, pos., Zamarkova; Jakob Segadin, pos., Kočno; Jože Bezjak, pos., Rudeoi breg; Anton Zabukošek, pos.. Sv. Lenari v Slov. gor.; Simon Pen pos., Jablance; Franc Šamprl, pos., Sp-Varane; Filip Rožanc, pos-, Črna; Franc Kuhala, pos. in župan, Križevci; Lenart Drašak, pos., Sp. Gasteraj; Franjo Grerf, pos-, Sv. Marjeta na Dravskem poliu; Franc Klasinc posestnik, Hotinja vas; Josip Kolarič, pos. in župan, Rogoznica; herdo Juršič, pos., Selnica ob Dravi; Franc Kranjc, pos., Bukovci.
Za nadomestne porotnike so bili izžrebani sami Mariborčani: Ivan Poš, trgovec, Koroška c.; Franc Travisan, trg., Radvanjska cesta; Josip Krempl, trg-, Meljska; Aloiz Horvat, gost., Frankopa-nova; Franc Ambrožič, slikar Grajska; ‘'rane Penič, trg-, Vetrinjska; Andrej Oset, trg., Kopališka; Vid Mirko, trg., Meljska; Miro ŠLiancc, prof. v pok.. Gosposka. —
Nesreča potniškega letala.
V pondeliek zjutraj je zadela neko nizozemsko potniško letalo med poletom težka nesreča- Na progi Croydon—Amsterdam ie czadel aeroplan v drevo in sp
Mariborski	in
Požar v Novi vasi
Danes zjutraj ob pol 5. url Je Izbruhnil v Novi vasi pri gostilničarju Lešniku in posestniku Radoliču, ki imata poe. tesno skupaj, požar. Okoliški in mestni gasilci so naglo prišli na pomoč, pomagati pa niso mogli, ker je v malem potoku veliko premalo vode. Obvestili so mlinarja Reiserja v Pekrah, naj odpre svoje vodne za-tvornice. Ta je to takoj storil, a je bilo že prepozno. V eni uri je pogorelo celo gospodarsko poslopje s krmo, stroji, 4 svinjami in perutnino. Vozove so rešili. Kako je požar nastal, sedaj še ni znano.
Motenje nočnega miru v Cankarjevi ulici.
Prebivalci Cankarjeve ulice se ponovno pritožujejo nad brezobzirnostjo neke družbe, ki prireja na vriu nekega veletrgovca koncerte s petjem in glasbo pozno v noč. Prizadeta družba se naproša, nai v bodoče prizanaša spania potrebnim bližnjim stanovalcem. —
Spremembe občinskih gerentov.
Dosedanji občinski gerent v Berkovcih, sr«tz Murska Sobota, Jožef Zounik, le raz rešen gerentskih dolžnosti ter imenovan za novega gerenta te občine tamoš-nji posestnik Peter Vorčs. V Veščioi, srez Murska Sobota, ie na lastno prošnjo razrešen gerent Nikolaj Balaško in je imenovan na niegovo mesto posestnik in trgovec Alksander Perkič. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
V mestnem okolišu mariborskem je od 15- do 21. avgusta obolela samo ena oseba na nalecljivi bolezni in sicer za škr-latinko. —
Nov gerent v DolnH Lendavi.
V Dolnii Lendavi je bil dosedanji ge-Tent Hribar razrešen svojih dolžnosti in imenovan na niegovo mesto El ©mer Szabo. Prebivalstvo je radi neprestanega izmenjavanja nezadovoljno in zahteva. da se raropišeio občinske volitve. —
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani.
Gojenke, ki so bile že na (zavodu, naj se iarijo v soboto, 3. septembra od 9- do
11.	ure.
Likvidacija firme-
»Elin«, družba za električno industrijo v Mariboru, je likvidirala in se izbrisala iz trgovinskega registra.
Na drž. dekliški meščanski šoli 1. v Miklošičevi ulic!
se bo vršilo vpisovanje učenk v 1'. razred m četrtek, 1. sep! od 8-—12. in od 19-—17- ure, vpisovanje rednih učenk v petek, 2. septembra od 8—12. ure. Otvoritvena maša bo 3- sept. ob 9. uri dop., začetek rednega pouka pa 5- sept. ob 8. uri dop. Ponavljalni in razredni izpiti se bodo vršili 29- in 30. avg. od 8. ure dalje. Tozadevne prijave je od poslati ravnateljstvu do 28. t- m. Natančnejše določbe so na razglasni .de^ki.
Borza dela i :	:
išče dva bakro-kotlarla, ki znata poprav llati bakrene kotle. Ponudbe na Borzo dela v Mariboru. —
Številne tatvine koles.
Tatvine koles so se v mestu v toliki meri razpasle, da se kljub strogim odredbam s strani policijskega komisariata množe z vsakim dnem. Včeraj je bilo ukradenih nič manj kakor pe tkoles: Vetrebach Frideriku v Lin hartovi ulici 17, vredno 800 Din, Ivanu Lahu na Meljski cesti 56 dvokolo »Ncro-Velo-Special«, vredno 1000 Din, Josipu Cvetku v Majstrovi ulici pa kolo »Rational«, vredno 1000 Din. Okrog 15. ure je v Slovenski ulici izginilo zidarju Stepišniku dvokolo; imel pa je srečno roko in ga kmalu po tatvini izsledil v palači velikega županstva. Vendar se tat njegovega kolesa ni zadovoljil samo z ugotovitvijo, da ukradenega kolesa ni med drugimi, temveč si je takoj izposodil kolo sluge velikega župana in ga oškodoval za 700 Din. — V jter^hergu. sp*.našli sinodi
ir tk a kk s eri 8b iinai^
Slovenski letoviščarji prodiralo dalje n* jug.
Pišejo nam: Do zadnjega časa so hodili Slovenci na oddih v Hrvaško Primorje. Letos jih je bilo nekaj že na ši-beniSrih otokih. Da je na otokih še vse boljši zrak kakor na celini, je splošno znano, saj ni avtomobilov ne drugih vozil, ki puščajo (za seboj cele oblake prahu. Toliko se je ugotovilo, da so bili doslej vsi letoviščarji z izbornim morskim kopališčem, kakor tudi z zdra vim podnebjem povsem zadovoljni. Vožnja s parnikom iz Šibenika v 8 km oddaljen otok Prvič stane samo 3 Eto, kar služi še posebno v prospeh našega letovičarstva. Upamo, da se nam odpre s turizmom novi vir dohodkov. — Po trimesečni suši se je zadnji torek prvič nebo pooblačilo. Razpokana zemlja hi bila rabila precej več dežja, a tudi ta mokrota, kar je je bilo, bo dobro vplivala na trto, Smokev in oljko. Tla so se toliko zmočila, da lahko sadimo krompir, ki ga pridelujemo dvakrat tfi leto. Koruza se je ob pripekajočih solu* čnih žarkih docela posušila in je ne bomo pridelali niti ga seme. Zdaj se zanašamo edino na trto, oljko in smokev.
Dvoje nesreč zaporedoma na Istem kraju.
Včeraj smo beležili nesrečo delavca Šereca na cesti pod Št. petersko cerkvijo, danes so pa dobili v bolnišnico delavca Ivana Škofiča, ki se je včeraj na istem mestu ponesrečil okrog 17 ure. Šerecu se je voziček gramoza prevrnil na nogo, Škofič, ki ie tudi uslužben pri Nasimbeiu, je p» po nesreči prišel med dva taka vozička, ki sta mu oškodovala obe nogi nad koleni.
Srečke državne razredne loterije
III.	razreda so došle ter so naročnikom v upravi do 3- septembra na razpolago-Uprava Večernik*-
Poljski tatovi.	i	-
Z dozorevanjem poljskih pridelkov 80 sc pola vili poljski tatovi, ki pridno plenilo po okolici. Včeraj se le colo v mestu primeril slučaj poljske tatvine, ko so trije neznani mladeniči zakurili na njivah ob Koroški cesti ogenj in pekli koruzo. Bili pa so opaženi m pregnanL Ob bogato obloženem ognjišču pa so v. naglici pozabili tudi obleko, ki so lo prizadeti gospodarji zaplenili in oddali policiji, ki ie iztaknila prijatelje sočno koruze in jih primerno nagradila. — Železniška nesreča se je pripetila pri Orleansu na FrattC^ skeot. Pariški brzovlak je zavozil n® slepi tir in se ponesrečil- Sedem potni'
kov ie^ežko, več pa lažje ranW»pfti.
** j/S t Iz Ljutomera.
i.sarLiatu.v
Dne 14. t. m. je Ljutomefškl Sokol otvoril svoj dom. Pri tej priliki so £a posetili gostje od blizu in daleč, ter s svojo prisotnostjo povzdignili slovesnost dneva. Ljutomerski Sokol-se zahvaljuje vsem, ki so s svojo prisotnostjo ali drugače pripomogli do tolikega moralnega in stvarnega uspeha* osobito bratskim društvom, zastopaj' kom Orjune iz mariborske ob!as, Akad. društvu »Triglav«, Strelske*1/; društvu v Veržeju, našim vrlim k^f.t. skim jezdecem, aranžerjem okr«^ci vozov in sploh vsem soddavce*1. Zdravo! —*	o^°ox’
Za dunajski ift graški velese!*;
ud 3. do 11. septembra se dob*v kaanfce, znižano vozne -karto rn vsa P
jasnila v biljetami Tuisko-pronietne dvo
ze »Putnik« v Mariboru, -Aleksandro''* cesta 35. — v* v v
Rcstavracljd Emeršič-
Jutri, v četrtek zvečer p r v °	__
o n e e r t v restavraciji	’*-ao
Aleksandrova colta 18. — ,
Dekliški zavod »Ves«u * Mfrtooru.
Vpisovanje v žensk«	n tu.
din »ko šolo bo 10. sep*.	V
Ponavljalni izpiti za I. i*	• n	ig
šole se začno 32. sept- <* & ^ Dl>°^ sept. je redni pouk,
h
Angleško-amerikanska tekma
Ruski petrolej — Ameriški bombaž in angleška tekstilna
industrija
Razmere med Anglijo in Ameriko že dolgo časa niso najboljše. Mržnja seje pa šele sedaj začela na razne načine izražati. Stvarno podlago mrž-nje tvori v prvi vrsti ruski petrolej. Smešni so pa izrazi te mržnje. Ko so Angleži delali dobre kupčije v Rusiji, se je ogorčeno vpilo po ameriških listih, kako more Anglija kupovati petrolej, ki so ga boljševiki odvzeli, pokradli in izropali pravim ' lastnikom — današnjim ruskim beguncem. Ko so se angleško-ruske kupčije razbile, so se pa Amerikanci z Rockefellerjem na čelu silno zavzeli za kupčije z »ukradenim in izropanim« ruskim petrolejem. Danes Amerikanci že grozijo. da bodo onemogočili največjo angleško petrolejsko družbo (Shell Company), če bi Anglija delala ka-koršnekoli zapreke amerikansko-ruski petrolejski kupčiji.
Ravno v dobi afere Sacco-Vanzetti je prišlo do boja dveh velikih somov. Amerikanske petrolejske družbe Predstavljajo kapital od 4 in pol mi5 lijarde, angleške pa od nekaj preko dve milijardi dolarjev. Blizu 7 milijard dolarjev, to je 400 milijard dinarjev je razdeljeno na dva sovražna in ostro oborožena tabora. Angleži so upali, da se bodo z ruskim petrolejem vrinili v petrolejski monopol Francije, Španije in Italije. Sedaj je pa ne-. varnost, da Amerikanci izpodrinejo z drugimi vred tudi angleški petrolejski monopol ali pa, da se Rusi postavijo na lastne noge in potolčejo v Prvi vrsti angleško konkurenco. Pred to drugo nevarnostjo se bosta gotovo Prejalislej zopet pobotala oba nasprotna. tabora. Anglija bo Ameriki dovolila kupovati »ukraden« petrolej,
Amerika bo pa Angliji dala sodelovati in zaslužiti pri uporabi »ukradenega« petroleja. Lastniki milijard ne morejo dolgo sedeti vsak na svojem oglu
mize, prej ko prej se stisnejo skupaj. Gnilim procesom sledijo vedno mastne poravnave.
Ravno tako ogorčeni, kakor so Angleži proti Ameriki v očitanju zveze z boljševiškim vragom za dobiček, so Amerikanci proti Angliji radi izkoriščanja črncev. Po Ameriki se zamorce iz neutemeljenega suma ali pa celo iz same mržnje še strahovito linča, Amerika se je pa vendarle svetu predstavila kar naenkrat kot zaščitni-ca črne rase. Do tega je prišlo takole:
Ameriška Unija ima glavni bombažni eksport, angleška domena je pa tekstilna industrija. Anglija stremi za največjo neodvisnostjo od ameri-kanskega bombažnega uvoza ter sku* ša kriti potrebe svoje tekstilne industrije s produkcijo lastnih bombažnih plantaž. Plantaže, ki bi kolikor mogoče poceni producirale, je skušala Anglija ustanoviti v Egiptu. Tu pa ni šlo, ker se Egipt vedno bolj osamo-svojuje. Tudi v Indiji ni šlo in tako si je Anglija za bombažno produkcijo izbrala južno Afriko. Na angleških plantažah v južni Afriki zaslužijo beli delavci dnevno najmanj 1 funt šterlin-gov, to je okrog 250 dinarjev, črnci pa blizu 3 pence ali okroglo 25 dinarjev. Produkcija pri takih plačah je torej prav poceni in lahko tekmuje z amerikansko, ker Amerika svojih črncev ne more tako nizko plačati. Ker je v nevarnosti dobiček, protestira Amerika na ves glas proti angleškemu izkoriščanju črne rase.
1000-Ietnica islandskega parlamenta
Na sever® Atlantskega oceana leži otok Islandija, ki ima poleg številnih drugih eanimirvosti tudi najstarejši parlament na sveta Islandski »althing«, tako »o stari Islandci nazivali svoio naj-»tareišo pravmoostavtio institucijo, bo 1. 1930. proslavil tisočletnico- Althing ie bil sklican leta 930. in je zboroval na prostem- Člani takratnega parlamenta so bili poglavarji različnih plemen, ministrski predsednik pa je bil najstarejši član, ki je znal vse zakone na pamet.- Zakoni, ki so se podedovali po ustnem izročilu, so bili napisani prvič leta U17- Koncem 18. stoletja ie bil islandski parlament prenesen iz Thingvale v Reikiavik. Proslava lOOOletnice pa se bo vršila na zgodovinskih tleh prastare Thingvale, ki Se oddaljena 50 km od Rejkjavlka- Za ugledne goste, ki se bodo udeležili svečanosti, bo vlada zgradila velik osemnadstropni hotel, dočim bodo domači udeleženci za časa slavnosti stanovali v šotorih. Udeležbo na proslavi so doslej zagotovile Danska, Norveška, Švedska, Anglija, Nemčija, Francija in druge države. Tudi mnogi Islandci, ki žive v Ameriki, se bodo • udeležili lOOOletnice-V domovino pridejo s posebnim parnikom. Za čim svečaneišo proslavo se pripravljajo tudi zanimive gledališke prireditve, večinoma alegorije. Poleg drugih originalnosti pa bo prirejena tudi velika zgodovinska razstava, ki bo številnim gostom nudila podroben pregled kulturnega razvoja velike Islandije.
Kako nastane moda
Nova moda pride preko noči. Ljudje o njej govorijo in pišejo in se niti ne zavedajo, kako težak je njen nastanek. V marsičem se da nastanek m°de primerjati z rojstvom človeškega bitja. Kakor stariši pred rojstvom ?eved°, kaj bo: ali deček ali deklica m kakor so velike težave in negotovosti še po rojstvu, tako je tudi moda svojim stvariteljem od začetka do kraja negotova. Moda je iz Pariza, P10^ ustvarjajo modni listi — tako 151 -vFJP- 0 sPl°šno govoričenje niti mode n° nC Zadcne Pravega početka
Moda se začne na papirju. Pariz Ima veliko množico nadarjenih in idej* no bogatih modnih risarjev. Eden od posebno znanih je bil nedavno umrli Nikolaj Vadasz. Modne risarje vidiš po muzejih in umetniških galerijah, kako študirajo in kopirajo portrete v raznih nošah. Ideje se potem doma uporabljajo in sestavljajo v načrte novih noš.
Veliki prikrojevalni ateljeji dobijo cele kupe slikarskih načrtov in osnutkov ter začno s temeljitim prelz-kuševanjem na lepo zraščenih živih modelih. Vsako modno in prikrojeval-no podjetje ima v službi precejšnje število mladih deklet, ki ves dan v vsemogočih pozah primerjajo osnut-<oA,novil1 kr°icv- Ko je kroj vsestran-
2 0Cer|jen, pride v delo.
nove niodc se bavijo
no izna-H(kPrezno’ kakor s kako važ-rnoda „	°\	Vse se stori, da nova
Vsako I i>-ridc Predčasno v javnost, do, je 0K?]etic. ki ustvarja novo mo-najetih od aan° Pd modnih špijonov. ce. Modni s°ilda''e 'n Vije konkuren-kimi denarnhIJ?ni razP°'agajo z vcli-najamejo razi!'1 Srcds(v'- da si lahko nejo v modni P°m°čnike, ki se vri-ki je dal nov krrr -vnico' P°dietnik, lo. ne vzame no/ ali novo nioc'o v dc-benca v hišo. Bo-?neR:a n°vcga usluž-krinko sluge skr! S^’ da se nc 111 pod drugovrstni stroki -kak risar a,i
Ko so vse težav konkurence. moda prišla v iavn	in	ie
težko vprašanje. K' .{e veliko in Osnovnice nove mode\ 0
kor poet. ki ie izdal 2 P0ČU ,• svoje prvence ah
pa kakor igralka, ki stopa prvič na oder. V Parizu pride moda najlažje v javnost potom gledališkega odra ali pa potom prireditev, kakor dirk, športnih tekem, zgodovinskih proslav i. t. d. Če so prvi koraki ugodni, je v največji naglici moda razširjena po celem svetu.
Jubitoj diamenta
Južna Afrika praznuje 60. obletnico prvega diamanta, najdenega na današnjih diamantnih poljih. Prvi diamant so našli slučajno. Na cesti so se otroci igrali z raznimi kamenčki in je neki mimoidoči, ki io otroško igro opazoval, spoznal, da ima ena od igračk posebne in. čudne lastnosti. Kamenček je vzel v roko in drgnil ž njim po steklu. Čudno trdi kamen, ki je šipo prerezal, je prodal po-zneie za 500 funtov. Tako so se odkrila diamantna polja. Eden od otrok, ki so so tedaj igrali s kamenčki, f&va še sedaj kot starček v veliki revščini Ob jubileju diamanta so se spomnili nanj ter mu pomagali s precejšnjo denarno svoto.
Prebrisani kvartopircu
Dunajski profesi.ionalni hazarderji in sleparski kvartopirci so se v velikem šte vilu razkropili po letoviščih in ena skupina, ki jo bila posebno prednzna in prebrisana, jo v Badenu otvorila svojo igralnico v kavarni »Central«, ravno pod okni badenske kriminalne policije. Poboija, ki ima v dobri evidenci nevarnejše kvartopirce, si je dolgo časa belila glavo, kam so izginili nevarni ptički. To dni jo neki policijski uradnik slučaino zašel v igralnico kavarne »Central« in v velikem začudoniu takoj ugotovil, da je kvartopirski brlog pod okni same policije. Policijski uradnik jo znal svojo začudenje toliko prikriti, da ie od igralcev neopažen izginil 5y. igralnico. Drugo noč ie policija z lahkoto zajela dolgo iskano nevarne igralce-
Sredstvo proti utrujenosti.
Mohikanski etnolog profesor Reko je našel v neki rastlinj sok, ki usposoblja človeka, da brez vsake utrujenosti vzdrži največj© napore. Stari prebivalci mehikanskih gora poznajo ta lek protj utrujenosti _ že od davnih časov ter se g/i poslužujejo na ta način, da ga .vmesijo v krulu
Značilen incident v Budim* pošti
Na Madžarskem so tri dni proslavljali sv. Štefana. Višek proslave ie bila pa nedeljska procesija v Budimpešti, Procesijo je pa hudo kvaril čuden slučaj, katerega oblasti nekai časa niso hotele ra/zjasniti. Ko je procesija — na čelni cerkveni dostojanstveniki, ki nosijo balzamirano desno roko svetega kralja Štefana, za njimi pa člani vlade ■— zavila v Tarnok ulico, je naenkrat iz goste trume gledalcev skočil neki moški in vrgel nekaj vreči podobnega naravnost pred državnega upravitelja Hortyja. Na moža, so navalili detektivi, člani vlade, cerkveni dostojanstveniki in drugi prvaki, ki so hodili spredaj v procesiji, so pa naenkrat izginili v gneči gledalcev. Procesija se ie ustavila. Spredaj je vse vrvelo in vpilo, od zadaj se je pa pritiskalo naprei, ker ni nihče vedel, kai se je zgodilo. Po dolgem času se ie začelo zopet korakati, policija je pa ugotovila, da v vreči ni bomb, temveč le nekaj kosov svinca in pločevine, precej kovanega dTobiža in nekaj hlačnih gumbov. Vrečo je vrgel pred liortTja i,n povzročil veliko razburjenje slaboumni tis-karniški delavec Edvard Verhanovits. Oddali so ga v umobolnico-
Spori
Nosom«!
ISSK Maribor — nogometna
Mladina se poziva, da se v petek ofi 17- polnoštevilno udeleži poslednjega tre ninga za nastop v pokalni tekmi, ki 66 ho vršila v Ljubljani 4. ali 8. sept.
Lahka atletika:
Miting za prvenstvo Jugoslavije,
V soboto in nedeljo se bo vršil v Zagrebu lahkoatletski miting za državno prvenstvo- Pričakuje se, da bo v letošnjem nastopu državnih reprezentantov doseženih dokaj novih rezultatov in da bo tudi postavljen kak nov rekord- Največ upanja se polaga w teke na 800 m in 1500 m.
Ferkovič skače ob palici 3-55. Haško-vec Ferkovič ie izboljšal dosedanji jugoslovanski rekord ▼ skoku ob palid za 5 cm. Skočil je 355 cm-
Nemčija : Francija,
V lahkoatletskem meddržavnem tek-* moranju v Parizu ie zmagala Nemčija nad Francijo v razmerra 89 : 52. Od 15 prvih mest si je Nemčija priborila 11. Senzacija pa ie bila v tem, da se je dir. Peltzer na 1500 m moral zadojsoljjdi s tretjim mestom.	., ,	1
• jr
Nemška oblastra proti dvoboju.
Nedavno je bil obsojen pred sodiščem v Karlsruhe v Nemčiji neki študent radi dvoboja na 4 mesece trdnjavskega zapora. Za njegovim nasprotnikom, ki se ni iavil sodišču, je bila izdana tiralica-Tako državno pravdništvo, kakor tudi sodišče ie postopalo v tem procesu izredno strogo, kar doslej v Nemčiji ni bil običaj. Državni pravdnih je naglašal da dvoboj ne odgovarja več današniim nazorom in se upira tudi čutu naroda. Sodba pa povdarja, da nai mladina ne izpostavlia svojega /zdravja iu življeaia tako lahkomiselno poginu- Tudi kaže to prav malo prepričevalnega idealizma, če se mladeniča bijeta za tretjo oselze. Študenta sta se namreč dvobojevala radi spora nekih starejših gospodov, ki so imeli svoje kosti spravljene lepo doma na varnem.
Čc se cerkev pretvarja v muzel.
Slavna Isajska katedrala v Moskvi ie v nevarnosti, da se poruši. Kakor znano, so bohševiki izprcmeniU to cerkev v muzej. Pri adaptaciji so napravili več hodnikov težke železne konstrukcije- Ker pa je cerkev že stara, je pričelo zidovje radi novih bremen na več kradli pokati. I11 tako v kratkem no bo več ne cerkve, ne nmzeia. temveč samo — ruševina.
Nova nahajališča zlata na Madžarskem
Iz Segedina poročalo, da sta diva lemo* ta odkrila ob izlivu reke Maroš vi Tiso nahajališče zlata. Med vojno sta s« zadrževala dalie časa v zlatokopih južne Amerike in se po prevratu vrnila v do* m o vino. Ob izlivu Maroša sta obdelovala polje ia opazila, da »e v peščenih sipinah nahaja zlato. Pričela 9ta takoj na oajpitndtivnejši način tepiva ti pesek-Posel sta opravliala skrivoma, vedno v noči. Uspelo jima je, da sta s poizkusi' pridobila tri grame čistega zlata, nakar sta zaprosila mestni magistrat, da jima podeli pravico /ra ureditev izplrališč, v katerih imata namen pridobmuti žlahtno kovano in se nadejati, da bo nitma podjetnost rodila obOo uspehov.
40 milijonov za prostost.
Ločitev Chairfi© Chaplina Je deftnitp, v/no izvršena. Proces, za katerega ie vladalo v ameriški javnosti veliko zanimanje, je bil zaključen upravi z umeri-, kansko naglico. Ločena zakonca sta se* glede pogojev ločitve že pred ra/spravo* domenila in CharHe Chaplin bo »voJI boljši polovici teplačal 625-000 dola/r-A jev (35,000.000 Din), za deco pa 80 20(^ tiooč dolarjev priboljška. Za verofe ločitve se ie, kakor je M Ameriki spfafc navada, navedla surovost tn grdo rate*< nanje- Sodnik Je razsodil po razpravi, kb ni trajal«. n»ti pol ture, tako, da senzacij, želind Amerikanci niso pri* na račun., Pričakovalo se je namreč, da pride med1 iraspravo do zanimivih odkritij i« žtvl-ljemja zakoncev vefckcga	igral
ca.	• >
Mussortii V »rosi vtfičfcL, . ,
Prihodni© dni izide v Rimu žtwtopSs Marguerite Sarsatti o Mussolini*!. Novo knjigo je napisal MossoVal sam. Zanimivo je, kai pravi o njem »veliki du-ce«: Nidprei moram nriaai pri/malti: Val ljudie, fcl pišejo o meni, so mi antipatični. Pri tem mi Je vseeno, a&i pi&afo o meni dobro ah slalbo. Še bolj neprijetno pa mi je, da moerom z* tako knftgo pisati uvod. To Je za mene prava muka. To je res žrtev, ki jo dopri«ašam svojemu narodu, kateremu se moram na ta način predstaviti! Smatramo, da je vsak komentar k tem Mussolinijevim besedam odveč!
Ples po notah.
Za plesalce pridejo kmaltt težji časi. Individualni način plesanja ali ta-lcozvna »osebna nota« bo prenehala, ker je neki Peters v Parizu iznašel posebne note za plese. Po Petersovem sistemu se bo dal vsak ples s posebnimi znaki napisati, kakor se napišejo muzikalične skladbe. Vsak korak In vsaka kretnja dobi svoj znak in bodo plesni kritiki lahko zasledovali po notah vsakega plesalca, kakor zasledu-
Stran %.
TOarTEorsia V E C E K N 1 K Jutr*
T IVi a r i n o r tt, trne zt- vm'I52W
Leonid Andrejev:
Jesenska brozga
— Oh, zakaj se pa razburjaš? Sem itak že v vagonu mislila, da me utegneš čakati. Prišla sem domov, a tebe nikjer. No, mislim, gotovo me čaka v kavarni.
— Mislila, mislila, — jo je oponašal Anatolij Ivanovič, ko se je malo pomiril. — Kolikokrat sem ti že rekel, prosim te, nikar nič ne misli. Pa ne in ne! Treba ji je bilo misliti, a ne more drugače 1
— Anatolij Ivanovič je oblekel staro, ponošeno kamižolo ter sedel k zapoznelemu kosilu, a Darja Prohorov-na, gimnazistka Nata, Peterček, Ka-trica ter ostali otroci so si začeli ogledovati nakupljene stvari.
— Čedni stojali — je pohvalila Darja Prohorovna.
Ona je sila rada kaj nabavljala »za dom« in zato je bilo pri njih mnogo raznovrstne navlake, s katero je bil natrpan vsak kotiček stanovanja.
— Bo že za silo, —je potrdil Ana* tolij Ivanovič, objektivno zrši na kupljeni stojali: — Lični sta!
— Papa, — je vprašala Katrica: — zakaj ima eno stojalo okrogle bučke, drugo pa ne? Zakaj to?
— Zato, ker ni potrebno, zato pa nima.
— Prej na so bile, saj je še zdaj tu en tak košček. Zakaj pa?
— Zato, ker je bilo potrebno, zato so pa bile.
— A zakaj pa zdaj niso več potrebne? Zakaj?
— Pa spravite jo, za zlodja, že enkrat stran odtod, — je vskipel Anatolij Ivanovič ter zagnal servijeto. — Zdaj moram vendar jesti, a ona me nadleguje s takimi neumnimi vprašanji. Zakaj! Zakaj! Zato- ker te nikdo ne naklesti, samo zato.
Katrico so odvedli. Ko se je najedel ter izpil dve skodelici čaja, je postal Anatolij Ivanovič tako dobre volje, da je povedal celo dogodek z iz-vožčki, ki ga je pripovedoval v nekoliko humorističnem tonu.
— Tako torej nisem maral nobenega, — je končal.
— In pametno si napravil, — je odobrila Darja Prohorovna. — Tako jim je treba pokazati, tem malopridnežem.
— No, zdaj pa glede stanovanja! Ali si kaj našla?
Darja Prohorovna je vzdihnila:
— Le počakaj, vse ti povem zapovrstjo.
— Oh, mama! — je zastokal Anatolij Ivanovič.
— No, potrpi! Stopila sem na Po* krovsko ulico, pa nikjer ni nobenega listka! Oddajajo se le posamezne sobe. svetle in temne, a celega stanovanja — niti enega. Moj Bog, mislim . .
— Pa čemu, za božjo voljo, nam bo Pokrovska ulica, ko moramo vendar imeti Nikitsko!
— Vem. Niti enega listka. No, mislim, zelo pametno je napravil Anatolij Ivanovič: saj sem pravila, obdržimo to stanovanje, on pa ...
— Odkod pa naj vzamem denar? Odkod — to te vprašam, Darja Prohorovna!
■— Vem, vem. Pa sem šla v Nikitsko ulico. Hotela sem najeti izvožčka, čeprav sem ob trideset kopejk, ali prav v onem hipu je privozil tramvaj, pa sem vstopila. Peljala sem se in peljala in pripeljala. In tako ti povem, da stanovanj ni. Ni pa ni!
— Kako, vobče ni? — vpraša ves preplašen Anatolij Ivanovič in po glavi mu rojijo ona slaba, neudobna stanovanja, ki jih je bil sam pregleda-val.
— Le poslušaj me, no, povedala ti bom vse po vrsti. Vidim listek zunaj: kanalizacija, vodovod, osem sob . . .
— Pa mi jih vendar rabimo samo šest.
— Vem. Pa sem šla pogledat. Hišnik je tako ljubezniv in stanovanja so tako krasna. Glej, takole je, — iz predsobe prideš v salon, velik, strop s figuricami . . .
— A kaj stane, kaj stane?
Darja Prohorovna je vzdihnila:
— Saj to je tisto, da stane 3400 rubljev. In pogodba drži le za celo leto.
— Kaj pa ga, hudiča, mi rabimo . . .
— Vem, vem. Tako sem šla dalje. Vidim listek . . .
— Pa ne muči me vendar, Darja Prohorovna!
Vidim listek: šest sob, kanalizacija. vodovod.
— No, — je priganjal Anatolij Ivanovič.
— No, in ni za nobeno rabo. Sobe kakor predalčki in tri izmed njih so temiie. S hišnikom sem se celo sporekla: pravim mu, zakaj pa ne napišete, da so sobe temne, a on se mi odreže: to je pač tako, — če prižgete luč, bodo pa svetle. In šla sem dalje. Vidim listek: šest sob, vodovod, kanalizacija. Dvorišče je tako lepo in snažno, vrt je zraven. Pogledala sem — a sob je vseh skupaj samo štiri, ker štejejo predsobo in hodnik tudi za sobe.
— Naj jih zlomek počeše... No, in potem?
— No, nato sem šla dalje. Vidim listek: štiri sobe... Potrpi vendar, potrpi. Štiri sobe in dve za služinčad. No, seveda, vodovod, kanalizacija. In, Anatolij Ivanovič, vseeno če se jeziš ali ne, stanovanje sem najela in dala pet rubljev naprej.
— Tisto? — je z grozo vprašal Anatolij Ivanovič in njegova pleša je postala vsa potna.
— E, kaj pa še! Tisto ni za nas. A o onem, drugem, ti še nisem povedala.
— Kakšna si vendar, mama,^ — rahlo očital Anatolij Ivanovič. — Povej naprej.
— Kaj bi pravila. Stanovanje ni za nič. Sob je šest, kuhinja je temna in postrežkinje ni sploh kam dati. Počakaj, ti bom narisala skico.
Nata prinese črnilo in papir in Darja Prohorovna riše z okorno roko skico. Črte vleče krive in vse sobe visijo na eno stran, ena pa je dobila, neznano na kak način, samo tri kote.
— Kje pa je četrti? — vpraša Anatolij Ivanovič- in soproga pririše zraven, s strani, še četrti kot, podoben viseči piramidi. Otroci se splazijo gledat in so napoti, naženejo jih proč, Katrica pa zopet vprašuje »Zakaj?«
— Tu je predsoba, — pokaže Darja Prohorovna. — Tu je salon. Moj Bog, kje pa je spalnica? Spalnice ni. Kam je vendar zginila?
— Tudi jaz mislim, kam je neki zginila? — pripomni zbadljivo Anatolij Ivanovič.
— Ne kritikuj. Tu je spalnica. Tu kuhinja: tu vodovod, tu peč, — nari” še peč. — A tu je tvoj kabinet, — pokaže na pravokotnik v velikosti, kakor debela bolha.
— Pa sem bom mogel obrniti v njem? — vpraša nervozno Anatolij Ivanovič. — In kako naj pridem noter, ali naj zlezem skoz dimnik? Saj nisi narisala ni enih vrat.
Darja Prohorovna molči in nariše troje vrat.
— Saj tole vendar ni noben kabinet, ampak nekako prehodno dvorišče za žeparje, — je srdit dejal Anatolij Ivanovič.
— Jaz ne morem več — pravi Darja Prohorovna. — Naj Vasja preriše. Ti pa jenjaj kričati: saj lahko porabljaš kako drugo sobo kot kabinet.
(Dalje prihodnjič.)
M«R oglati, lil »lužijo v poaro-dovaln« in »ocijalne namena občinitva; vaaka beseda 30 p, »ajmanjil znesek Din &•—
Mali o
Ženitve, dopisovanje in ogla. ai trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjil znesek Din 10'—
Gospodu Josipu Cvetku
Je bilo ukradeno kolo znamke »National« št. 270.761 v Majstrovi ul. št. 11 iz zaprte drvarnice g. Zlahčiča, vredno Ifi00 Din. Pred nakupom se svari- — 836
Opremljena soba
s štedilnikom se takoj odda dvema osebama. Naslov v upravi.	837
Meblovano solnčno »obo e dvema posteljama z uporabo kuhinje in električno razsvetljavo odamo s 1-•eptembrom, Stritarjeva 37. I. 839
Vafejjne za sladoled,
vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina.	369
Gonilni jermen!.
najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo.
829
10
sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale po meri.
Postrežba točna!	803	Cene	nizke
 llH HAMI
PRODAMO
večjo množino
IB
Najfinejše tajno maslo
Iz sladke pastelizlrane smetane od Prve prekmurske mlekar ne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31.	307
KOHRRD miHeLIČ
krojaški atelje za ciuil in uojaštu u (Daribaru, Jurčičeva ulica št. 9
se cenj. občinstuu najtopleje priporoča
Pri slabostih po dolgi bolezni
kilogram Din S*—
Več se Izv* v upr*v| Večernlks.
@10GUBO!
JMftan
m**j-.«*^ prve vrste za riuh®
Platno po Din 22-
ilfon itd. po asjnitjih cenah s* dobi pri
6a
I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17
□ □□PEOOD
oassassEBsasr Zahtevajte povsod „Večernik“l
Na 12 mesečnih obrokov!
svetovnoznahi, z najmodernejšim konfortom opremljeni motocikli znamke
„HARLEY DAVIDSON"
vseh tip in sicer: 350, lOOOin 1200 ccm. s ali brez prikolice. Nadalje specijalne športne, modeli 350.ccm.OHV.
Vam nudi prompno iz skladišča
TEHNIŠKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z. 0 Z.
LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 6, TELEFON INT. 21-38
Velika zaloga vseh nadomestnih in opremnih delov, originalnega „HARLEY-DAVIDSON“ olja, ter »FIRESTONE PNEUMATIK“.
809 Zahtevajte cenike, katere razpošiljamo bresplačno.
o cij Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: F ran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarnaXl^redstav5
$ t a n k o Detelav Mariboru.