Primorski
Št. 171 (14.917) leto L
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PADTr’' DNEVNIK pa 26, nr»"—' nad
e‘3l5A-

KyX>0
AQ'?-yx 1
I CREDITO Dl TRIESTE KREDITNA BANKA


K.H ■■

g* F
,.P
33
66^°'■

WWMm
?P#S
.nOJA BANKA V ŽEPNEM FORM/

..-tA PlAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1 /50%
SOBOTA, 25. JUNIJA 1994
Gorica:
izbrati
morajo
volilci
Marko Marinčič
Volilci v Gorici bodo jutri izbirali župana, ki bo v naslednjih Štirih le-tih upravljal mesto. Izbira je pomembna iz veC razlogov. Župan ima po novem večje pristojnosti in pohtiCno moC kot doslej; z izbiro župana bodo volilci hkrati določili tudi koalicijo, ki bo dobila absolutno večino na občini; v bližnji bodočnosti bo morala Gorica opraviti strateške izbire glede lastnega razvoja, se odpreti Sloveniji in Vzhodu ah se še bolj pogrezniti v lastno obrobnost. Jasno je, da bo zmaga enega ati drugega kandidata odločilna za te izbire.
Po prvem krogu volitev je bil v prednosti kandidat desnice Gaetano Valenti, toda prav zadnji dnevi volilne kampanje so pokazati, da za kandidata naprednega zavezništva Bruna Crocettija bitka Se ni izgubljena. V teh dneh so se izostrile razlike med kandidato-jna, pri čemer je prišla do izraza večja prepričljivost Crocettijevega programa in njegovo boljše poznavanje stvarnih problemov. Zanj so se opredelili mnogi zeleni in katoličani, kar pomeni, da utegne Crocetti zbrati večji del glasov, ki so v prvem krogu Sli izločenima kandidatoma. Zadnji adut pa je napredni kandidat položil na mizo včeraj, ko je javil imena svojih odbornikov - in to so imena zelo cenjenih in sposobnih ljudi - medtem ko se Valenti prav zadnje dni ubada s težavami, ker najskrajnejša komponenta MSI-AN zahteva večjo težo v njegovi morebitni upravi.
Vse to pomeni, da je izid balotaže še vse prej kot odločen. Odločiti bodo volilci, s tem da gredo jutri na volišča in izberejo med kandidatom raznolike napredno usmerjene in večnarod-nostne koalicije ati kandidatom desno-sredin-skega bloka.
Slovenske organizacije, od organiziranih političnih komponent do krovnih organizacij in posameznih društev so se vse, brez izjeme, jasno opredelile za politiko odprtosti in sožitja. Sedaj so na vrsti volilci, ki bodo jutri na glasovnici z znakom na imenu enega ali drugega kandidata začrtati tudi smer strpnosti in sodelovanja ali pa poglabljanja ločevanj in zapiranja, ki jo bo v naslednjih štirih letih ubrala Gorica.
KRF / PRISTOP AVSTRIJE, FINSKE, NORVEŠKE IN ŠVEDSKE
Od včeraj štirje novi člani Evropske Unije
Skandinavski volilci se bodo morali še izreči no referendumu
KRF - Podpis sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Rusijo in Evropsko unijo ter podpis pristopnih izjav Avstrije, Finske, Norveške in Švedske k EU včeraj na grškem otoku Krfu sta pomembna mejnika evropske zgodovine.
Evropska unija bo imela 1. januarja 1995 šestnajst polnopravnih članic, če bodo odločitev politikov potrditi tudi finski, švedski in norveški volilci, ki jih jeseni čaka referendum. Torej četverica Efte kljub .včerajšnjemu pristopu še vedno ni vključena v Unijo.
Predsednik Evropske komisije Jacques Delors, predsednik Evropskega parlamenta Egon Kle-psch in avstrijski zunanji minister Alois Mock so potrdili, da Unija še nima konkretnih načrtov o integraciji srednje- in vzhodnoevropskih držav.
Ruski predsednik Boris Jelcin in zunanji minister Andrej Kozirjev sta se z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom in zunanjim ministrom Klausom Kink-lom pogovarjala tudi o vojni v BiH. Kinkel je povedal, da bo novo srečanje tako imenovane kontaktne skupine potekalo najverjetneje 5. julija v Ženevi.
Ivan Lukan in dpa
Na stiki: predstavniki Štirih novih članic EU-Avstrije, Finske, Norveške in Švedske.
TELEVIZIJA / VLADA PRVIČ PROTI DRŽAVNI TV
Minister Ferrara ostro napadel RAI
RIM - Do predvčerajšnjim si je s televizijskih mrež Berlusconijevega Finin-vesta arogantno privoščil vsakogar, ki ni mislil kot on, včeraj pa je s svojega ministrskega stolčka v poslanski zbornici tako ostro napadel vodstvo RAI, kot si ni pred njim dovolil še noben vladni predstavnik. Minister za stike s parlamentom Giuliano Ferrara (na stiki) je naznanil, da »vlada ni zadovoljna z načrtom upravnega sveta za sanacijo RAI«, ker je premalo radikalen. Povedal je tudi, da se »profesorjem« v upravnem svetu RAI mandatna doba izteka.
Predsednik RAI je ostro odgovoril na njegove kritike. Dejal je, da upravni svet ni dobil mandata za »likvidacijo RAI in množično odpuščanje zaposlenih«. Potrdil je tudi, da upravni svet ne bo klonil sedanjim vladnim pritiskom: svoj mandat bo izpeljal do konca, tako kot predvideva zakon.
Na 2. strani
SLOVENIJA / VLADA NAPENJA MIŠICE...
Ljubljana je nad ribiče poslala policijske enote
ČRNI KAL - Zapora pro- ure. Približno 200 polici-	ske obale, ki so s protestno
meta na Cmem Kalu včeraj	stov je hitro opravilo s 60	zaporo hoteli opozoriti na
dopoldne je trajala le pol poklicnimi ribiči s sloven- ignorantski odnos vlade
do njihovih problemov. Namesto pričakovanega predstavnika ministrstva za kmetijstvo je vlada na »pogovor« z ribiči poslala dobro opremljene enote za krotenje nepokornih državljanov.
Dogodek na Črnem Kalu je precedens: v zadnjih beti letih so se zvrstili številni podobni protesti po vsej Sloveniji, tokrat pa je slovenska demokracija prvič pokazala in uporabila svojo moč in oblast. Dejstvo, da je to možnost uporabila ravno sedaj, proti doslej najbolj šibki skupini takih protestnikov, priča samo zase...
Na stiki: včeraj na Črnem Kalu.
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Evropski načrt Petra
na goriškem zavodu Cankar
Na goriškem državnem poklicnem zavodu za trgovinske dejavnosti Ivana Cankarja že drugo leto uresničujejo evropski vzgojno-izo-braževalni sistem Petra. Profesorji in dijaki so vzpostavili plodne stike s partnerji, šolami iz Španije, Nemčije in Danske. Namen načrta je preprost, a zelo ambiciozen: zbližanje šolskih sistemov posameznih evropskih držav.
Zapisniki nadškofa Attemsa
Prvi goriski nadškof je leta 1752 obiskal več slovenskih župnij, kjer je pridigal v vseh krajevnih jezikih, največ v slovenščini.
Srečanje na Premu
Srečanja književnikov na Premu pronicajo čedalje bolj globoko v zavest primorskih kulturnikov.
Nora irska noč
Reportaža o dublinski noči po zmagi Irske nad Italijo.
Včerajšnji
rezultati
J.Koreja-Bolivija	0:0
Mehika-lrska	2:1
Brazilija-Kamerun	3:0
Danes v Primorskem dnevniku
Trstu se morda pišejo boljši časi
Osrednja vlada in deželna uprava FJK bosta podpisali julija protokol o soglasju za gospodarski preporod tržaške pokrajine. Arzenal sv. Marka je še vedno na prepihu.
Stran 2
Psihološki učinki vojne
Pričevanja o psiholoških uničevalnih posledicah vojne so zbrana v knjigi Psihologija in psihiatrija vojne, ki prinaša članke hrvaških psihoterapevtov, o psiholoških učinkih na »neprizadete« pa so govorili na včerajšnji predstavitvi italijanske izdaje knjige v Trstu.
Stran3
Presenečenje no procesu Paglavec: Spangher in Ventura oproščena
Tržaško porotno sodišče je včeraj oprostilo oba obtoženca umora Aleksandra Paglavca iz Standreža, 20-letnega Massimiliana Spangherja ter 23-letnega Roberta Venturo, češ da nista zakrivila njima pripisanih dejanj.
Stran 4
Gorico: Crocettijevi odborniki
Bruno Crocetti je včeraj javil imena odbornikov, ki bodo z njim upravljati Gorico, če bo zmagal na jutrišnji balotaži. Med njimi je tudi Slovenec, psiholog dr. Peter Komac.
Stran 10
TELEVIZIJA / MINISTER FERRARA
Oster vladni napad na RAI
/\ »profesorji« ne mislijo no umik...
RIM - Vlada »ni zadovoljna« s sedanjim upravnim svetom RAI. Obdobje »profesorjev« na Čelu vsedržavne javne televizije se izteka. To je - na kratko -napovedal minister za stike s parlamentom, bivši televizijski komentator Fininvesta, Giuliano Ferrara vCeraj v poslanski zbornici. Po njegovem mnenju upravni svet RAI ni pripravil korenitega, radikalnega naCrta za rešitev državnega podjetja iz globoke krize, paC pa se je v svojem 3-letnem naCrtu zadovoljil le z »ureditvijo« bilance, ki pa bi - brez napovedanega vladnega dekreta -beležila tudi letos na stotine milijard primanjkljaja. Po njegovem včerajšnjem posegu ni nobenega dvoma veC, da bo vlada kmalu »uredila« vprašanje »profesorjev«. To je bil dejansko prvi odkrit napad vlade na RAI.
S Ferraro so se seveda strinjali predstavniki vladne večine (Forza Italia, CCD, AN in Severna liga), Čeprav je Or-senigo (SL) izjavil, da bo »ocenil vse možnosti.« Opozicija je ostro ožigosala ministrov napad na RAI in opozorila na nevarnost, da bi si večina »prisvoji-
la« kar šest vsedržavnih televizij.
Izvajanja Giuliana Ferrare so seveda »odmevala« na tiskovni konferenci, na kateri sta predsednik upravnega sveta RAI Claudio Dematte in pooblaščeni upravitelj Gianni Locatelli predstavila bistvene značilnosti založniškega preu-stroja RAI za obdobje 1994/95. Dematte je novinarjem izjavil, da je dobil upravni svet mandat za sanacijo podjetja, ne pa za razprodajo ali množično odpuščanje zaposlenih.
Med založniškimi novostmi gre podčrtati predvsem preureditev tretje TV mreže, ki bo postala bolj »deželna«. Tako bo po novem založniškem načrtu ta mreža oddajala tri deželne TV dnevnike (tretji bo ob 22.45), večerni dnevnik TG2 pa se bo zaCel ob 20.30 (namesto ob 19.45).
Dejanski »razkroj« tretje TV mreže je sprožil mnogo negodovanj med novinarji te mreže, ki so po sindikalni skupščini oklicali »pripravno« stanje. Z odločitvijo upravnega sveta se ni strinjala niti njegova Članica Elvira Sel-lerio, ki je najavila svoj odstop.
Davek ICIje v skladu z Ustavo
Tako je menilo Ustavno sodišče
RIM - Občinski davek na nepremičnine ni protisuta-ven. Tako je razsodilo Ustavno sodišče, ki je vCeraj zavrnilo prizive lacijskega upravnega sodišča in nekaterih davčnih komisij.
Ustavno sodišče je potrdilo ustavnost davka ICI in tudi novega sistema katastrskih cenitev, ki so vezane na tržno vrednost nepremičnin.
Davkoplačevalci ne bodo zadovoljni z razsodbo, vlada pa si je oddahnila, saj bi ob morebitni protiustavnosti v državni blagajni zazevalo dodatno brezno 15 tisoč mibjard br.
RIM / KMALU PODPIS PROTOKOLA O SOGLASJU
Travanut: Rim zdaj bližji Trstu
Zadovoljstvo tudi v sindikalnih krogih
RIM - Predsedstvo ministrskega sveta, pristojni ministri, deželna vlada Furlanije-Julijske krajine ter pokrajinska in občinska uprava v Trstu bodo najpozneje do 10. julija formalno podpisali protokol o soglasju za gospodarski preporod na Tržaškem. To izhaja iz včerajšnjega sestanka pri šefu medministrskega odbora za zaposlovanje Gian-francu Borghiniju, ki so se ga v navzočnosti tudi dveh visokih funkcionarjev proračunskega in zakladnega ministrstva udeležili predsednik deželnega odbora Renzo Travanut z odbornikom za industrijo Lodovicom Sonegom, tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Pie-ro ter predstavniki dežel-
LJUDSKA STRANKA
Stopnjevanje napetosti pred julijskim kongresom
RIM - Trije zaporedni porazi na novembrskih upravnih volitvah, nato na političnih in konCno na evropskih so zastrupili odnose v Ljudski stranki, ki še vedno išče lastno politično identiteto in politično usmeritev. Stranka je včeraj dokončno določila datum svojega prvega kongresa, ki bo 27., 28. in 29. julija v Rimu, toda napetosti se niso polegle.
VCeraj sta se spet »udarila« predstavnica levice Rosy Bindi in eden od voditeljev desnega krila ter kandidat za tajnika Roberto Formigoni, ki bi rad popeljal Ljudsko stranko na pot tesnejšega sodelovanja z'Berlusconijevo Forza Italia.
To je Formigoni večkrat javno poudaril in demonstrativno dokazal snoCi, ko je v Rovigu na zborovanju podprl kandidaturo predstavnika koalicije Forza Italia-Severna liga-Nacionalno zavezništvo.
Na to potezo je Bindijeva odgovorila s protestno samosuzpenzijo in z zahtevo, naj strankino vodstvo razsodi, ali je Formigonijevo početje dopustno.
Napetosti napovedujejo oster spopad na kongresu, težko pa je predvideti, kdo bi lahko prevladal.
r PALERMO / ODREDILI PREMOŽENJSKO PREISKAVO n
Udarec Andreottiju
PALERMO - Palermsko tožilstvo je odredilo preiskavo o premoženju Giulia Andreottija, bivšega italijanskega premiera, Id je osumljen sodelovanja z mafijo.
Tožilstvo je preiskavo naročilo finančnim stražnikom že pred nekaj meseci, zanjo pa se je zvedelo šele vCeraj. Preiskava naj hi poleg bivšega premiera zadevala tudi njegove družinske elane, sodelavce in prijatelje, med katerimi sta bivši kasacijski sodnik Corrado Came-vale in bivši minister ter sodnik Claudio Vitalone.
Novica o premoženjski raziskavi je vzbudila takojšnjo Andreottijevo reakcijo, saj je to zanj dodatni madež. »Zadovoljen sem, da poglabljajo zadevo,« je izjavil Andreotti, »moti pa me, da po veC kot enoletni preiskavi prihajajo na dan le novinarske novice, ne pa kaj kon-
kretnejšega«.
Giulio Andreotti, Id vztrajno zavrača obtožbe palermskega tožilstva, se, kot običajno, brani z ironijo. Dejanski odgovor je prepustil svojim zagovornikom, ki so že zahtevali, naj bi preiskavo zaupali rimskemu tožilstvu.
Palermsko tožilstvo je preiskavo o domnevni Andreottijev! povezanosti z mafijo zaCelo pred dobrim letom na osnovi pričevanj nekaterih mafijskih skesancev, med katerimi je najbolj znan Tommaso Buscetta. Pred nekaj dnevi je tožilstvo izročijo vse zbrano dokazno gradivo (30 zajetnih snopičev) sodniku za predhodno preiskavo in zahtevalo naj bivšega premiera formalno obtoži sodelovanja z mafijo in pošlje pred sodišče. Sodnik bo o tej zahtevi odločil ob koncu poletja.
nih in tržaških pokrajinskih vodstev sindikatov CGIL, CISL in UIL.
Listino o soglasju so vCeraj dopolnili z nekaterimi popravki, za katere so se zavzeli glasniki Dežele in sindikatov. Popravki zadevajo sprostitev že zdaj uresničljivih javnih del za razprostrtje široke infrastrukturne mreže zlasti na področju cestnih in železniških prevozov, dalje toCnejšo opredelitev vloge, ki naj jo imajo v prihodnje finančne družbe pod okriljem Zavoda za industrijsko obnovo (IRI) v okviru splošne reorganizacije oziroma preustroja podjetij z državno udeležbo, in vsestranski razmah pristanišča kot gonilne gospodarske sile v pokrajini (vnovičnega poleta luških dejavnosti ne bo, Ce ne bodo odgovorni krogi v Rimu pomnožili števila predčasnih upokojitev v ustanovi EAPT in enotni družbi pristanišCnikov CULPT).
Zaradi doprinešenih sprememb bo moral protokol romati znova pred pristojne ministre, da ga dokončno odobrijo, še pred tem, in sicer prihodnji Četrtek, pa ga bodo znova preučili na skupnem sestanku v Rimu Borghini in zastopniki gospodarskega in sindikalnega življenja s Tržaškega.
Sindikati so z včerajšnjim srečanjem zadovoljni, prav tako tudi Travanut, ki ga je označil kot konkretno znamenje, da si osrednja vlada resnično prizadeva za preporod Trsta in njegove mednarodne vloge.
Ladjedelnica sv. Marta še zmeraj na slepem tiru
RIM - Ce so bili sindikati zadovoljni z včerajšnjim srečanjem pri Borghiniju v zvezi s protokolom o soglasju, pa to ne velja za sestanek, na katerem so preučili prihodnost Tržaškega arzenala sv. Marka. Prevladala je namreč ocena, da je izvedljivost načrta o rešitvi ladjedelnice s pomočjo desetčlanske podjetniške naveze pod vodstvom družbe Mo-tonavale dokaj vprašljiva, ker ni zadostnih jamstev. Kot je znano, sloni ta naCrt na predpostavki, da rusko ladjarsko podjetje zaupa tržaškemu obratu popolno prenovo vsega svojega pomorskega in reškega ladjevja, vendar kaže, da pogodba, ki jo Rusi predlagajo, ni prepričljiva, zaradi tega naj bi prek italijanske ambasade v Moskvi temeljiteje poizvedeli za zanesljivost partnerja. Medtem pa je treba preprečiti kak neljub enostranski ukrep Fincantieri-ja na škodo 400 delavcev.
NOVICE
ŠOLSTVO / VSEDRŽAVNO ZASEDANJE V TRSTU
Odvetniki in sodniki pri predsedniku Scalfaru
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro je vCeraj sprejel sodnike in odvetnike, ki bodo sodelovali pri analizi kazenskega postopni-ka, da bi ugotovili, ali sta si po teh določilih obtožba in obramba res enakovredni.
Scalfaro je posvaril predvsem pred zlorabo televizije na procesih, obrambni minister Biondi je poudaril, da je treba spremeniti postopnih, skrajšati sodne postopke in preučiti vprašanje preventivnega pripora, medtem ko so bili sodniki mnenja, da se »pravice ne sme reformirati na valu emocij«.
Svobodna konkurenca ogrožena?
RIM - Francesco Saia, ki vodi odbor proti tru-stom, je pisal italijanski vladi in jo opozoril, da bi v Italiji svobodna konkurenca lahko ogrožena na nekaterih strateških gospodarskih področjih. Omenil je predvsem dražbe javnih del, telekomunikacije, pristanišča, avtoprevozništvo in razdeljevanje goriva. Na vseh teh resorjih nastajajo grupe, ki bi lahko imele monopolni položaj in ogrozile svobodni trg.
Stavka Anse
RIM - Novinarji agencije Ansa so vCeraj ves dan stavkali, ker so hoteli tako pospešiti dogovarjanje z upravo podjetja. Stavka je prizadela enega bistvenih virov informacij, zaradi Cesar bi tudi naše poročanje lahko bilo morebiti pomanjkljivo.
Trnjeva pot psihopedagogov v italijanski šoli
Na tržaškem delujejo le trije psihopedagogi: dva na slovenskih osnovnih šolah in le eden na italijanskih
TRST - Kakšna je bodočnost psihopedagoga? To vprašanje si je že v samem naslovu zastavilo včerajšnje vsedržavno zasedanje o vlogi in pomenu te nove figure v italijanskem šolskem sistemu, ki ga je na Pomorski postaji priredil Deželni zavod za raziskovanje in eksperimentiranje na šolskem področju IRR-SAE.
Za italijanske šolske pojme je psihopedagog res novost. To »pomožno« učno moc je predvidel zakon izpred šestih let; leto kasneje je ministrstvo za šolstvo z okrožnico odredilo, naj Črpajo učitelje in profesorje za delo psihopedagoga iz tako imenovanega »seznama dodatnega osebja«. Po zakonu bi morali psihopedagogi delovati v okviru obveznega šolstva; na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Psihopedagog labko postane stalni učitelj ali profesor s humanistično univerzitetno izobrazbo.
Na včerajšnjem odprtju
zasedanja (foto KROMA) je tržaški šolski skrbnik Vito Čampo opozoril, da se psi-hopedagogom ne svita nic dobrega, to pa zaradi stalnega krčenja delovnih mest. O tem, kako težko si ta nova pedagoška figura utira pot v italijanski šolski svet, pove dovolj zgovorno že podatek, da so v lanskem šolskem letu na itali-
janskih šolah tržaške pokrajine delovali štirje psihopedagogi (trije na osnovnih šolah, eden na srednjih), v letošnjem pa vztraja le še psihopedagog na nižjih srednjih šolah, ker so se psihopedagogi-uCitelji vrnili k poučevanju.
Na slovenskih šolah delujeta dva psihopedagoga,
oba na osnovnih šolah: Stanko Salvi na svetjakob-skem didaktičnem ravnateljstvu, Rosana Tul pa na svetoivanskem. Stanko Salvi, ki je tudi prisostvoval včerajšnjemu prvemu dne zasedanja, je takole povzel bistvene dejavnosti psihopedagoga: »Psihopedagog pomaga učiteljem pri ocenjevanju uCencev, opravi
začetno analizo učenčevih sposobnosti, ki mu služi za individualiziranje pouka, sestavlja testne naloge za razne predmete, pri težjih primerih sodeluje s socio-psihopedagoško službo, zbira gradivo za pomoč učiteljem, sodeluje s pomožnimi učitelji, ki sledijo otrokom s posebnimi potrebami. Dejavnosti je skratka ogromno, za psihopedagoga pa je predvsem pomembno, da izbere tiste, ki se mu zdijo najbolj primerne in potrebne.«
Kaj pa bodočnost te službe? Salvi odgovarja, da je pod velikim vprašajem. Mnogo je odvisno od ministrstva in od razpoložljivih mest dodatnega uCnega osebja, iz katerega bi morali Črpati nove psihopeda-
g°ge-
Zasedanje na Pomorski postaji se bo danes nadaljevalo. Zaključilo se bo v popoldanskih urah z okroglo mizo na temo: Zakaj psihopedagog in za kakšno šolo.
STALIŠČE DEŽELNIH UPRAVITELJEV
GORICA / NA NEDELJSKI BALOTA21
ZOI2002 adut za razvoj Tibiža
Igre no tromeji podpiro tudi SSk
Odločilni spopad za župansko mesto
\/ tekmi sto Bruno Crocett in Goetono Volenti
TRST - Deželna uprava bo še dalje podpirala kandidaturo Trbiža za priredbo zimskih olimpijskih iger leta 2002 na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. To sta potrdila deželna odbornika za prostorsko načrtovanje Paolo Ghersina in za turizem Mauro Larise na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu, med katero so predstavili prvo ekspertizo o vplivu zimsko-športnih struktur ter infrastruktur na krajinsko ravnotežje, ki jo je naročila Dežela študijski skupini tehnikov.
Ti so dognali, da ZOI 2002 ne bodo kvarno učinkovale na naravno okolje, vendar le pod pogojem, da se izpeljejo »v duhu Lillehammerja«. To pomeni, da bi morali biti novi objekti tudi po olimpijadi uporabni in ekonomično opravljivi oziroma, da bi morali prostore, na katerih bodo stali le začasno postavljeni objekti, povrniti v njihovo izvirno obliko.
Takšna rešitev bi po mnenju obeh odbornikov prispevala tudi k vsestranskemu razmahu Trbiža in njegovega goratega okoliša, kar je sicer osnovni
cilj prizadevanj deželne vlade. Ghersina in Larise sta poudarila, da se bodo upravitelji Furlanije-Julijske krajine potegovali za kandidaturo Trbiža ob sprotnem posvetovanju in dogovarjanju z naravovarstvenimi organizacijami, tembolj še, ker so tudi te organizacije Članice pripravljalnega odbora ZOI 2002.
O kandidaturi Trbiža se bo izreklo tudi njegovo prebivalstvo na jutrišnjem referendumu. Pokrajinska koordinacija Slovenske skupnosti za videmsko pokrajino je skupaj s strankinim deželnim vodstvom povabila volilne upravičence Občine Trbiž, naj se na referendumu opredelijo za ZOI. »Gre namreč za edinstveno priložnost za utrditev politike mirnega sožitja in mednarodnega sodelovanja na stičišču treh najveCjih družin evropskih narodov, poleg tega bi zimska olimpijada predstavljala dragoceno priložnost za gospodarsko in še zlasti turistično ovrednotenje občine Trbiž v Italiji, občine Jesenice v Sloveniji ter občin Podklošter in Šmohor v Avstriji,« piše v tiskovnem sporočilu Slovenske skupnosti.
Igor Komel (Progresisti) in Bernard Špacan (SSk) sta s skupno izjavo pozvala volilce, naj podprejo Cro-cettija
GORICA - Goriški vo-lilci bodo jutri na balota-ži izbrali novega župana in koalicijo, ki bo v naslednjih štirih letih upravljala občino. Izbirali bodo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu volitev pred dvema tednoma zbrala največ glasov. Kdor bo jutri zmagal, bo postal župan, koalicija, ki ga podpira, pa si bo v občinskem svetu zagotovila dvetretjinsko večino.
Kandidata v balotaži sta Bruno Crocetti (podpirajo ga združena levica na listi Progresisti, stranka Slovenske skupnosti in občinska lista Cittadi-ni per 1’Isontino) in Gae-tano Valenti (podpirata ga Berlusconijeva lista Forza Italia in skrajno desničarsko Nacionalno zavezništvo). Razlika v
njunih programih je velika: Crocetti je glasnik sožitja in premošCanja nacionalnih konfliktov zat miroljubno politiko prijateljstva in sodelovanja ob meji, Valenti pa je izraz italijanske nacionalistične desnice, ki slovenski manjšini ne priznava pravice do ustrezne zakonske zaščite in ima tudi glede sodelovanja s Slovenijo dokaj zaprte poglede.
Povsem razumljivo je, da so se goriški Slovenci - tokrat složno kot še nikdar prej - opredelili za Bruna Crocettija. Podprle so ga vse slovenske strankarske komponente (Progresisti, SSk, Zeleni), obe krovni organizaciji manjšine (SKGZ in SSO) ter domala vsa društva in organizacije.
IRST / PREDSTAVILI KNJIGO PSIHOLOGIJA IN PSIHIATRIJA VOJNE
Pričevanje o trpljenju in o želji po samoobrambi
knjiga je zbirka člankov hrvaških psihiatrov in psihoterapevtov
Z včerajšnje predstavitve knjige Psihologija in psihiatrija vojne v Trstu (Foto Ferrari)
TRST - Pomagati drugim in tudi sebi: hrvaški psihiatri in psihoterapevti, ki so po prvem letu vojne napisali vrsto Člankov zbranih v knjigi Psihologija in psihiatrija vojne, so v njih izpričali trpljenje številnih oseb, ki jih je prizadela vojna, istočasno pa tudi lastno željo po obrambi osebnega dostojanstva. Italijansko izdajo knjige, ki je izšla pri založbi Edizioni Universitarie Romane, so na pobudo Združenja za jadranske kulturne izmenjave in Italijansko-avstrijskega kulturnega krožka predstavili vCeraj popoldne v dvorani tržaškega sedeža zavarovalnice RAS. Kot je poudaril urednik knjige prof. Eduard Klain, docent na zagrebški univerzi in ravnatelj inštituta za skupinsko psihoanalizo v Zagrebu, je italijanski prevod knjige - v originalu je izšla avgusta 1992 - prvi in zaenkrat edini rezultat zanimanja tujih psihoanalitov, saj so za angleški prevod poskrbeli v Zagrebu.
Vojna učinkuje vsestransko uničevalno, vendar pa vCasih sproži tudi kakšno pozitivno reakcijo: tako se je npr. okrog knjige zbrala zelo Številna skupina hrvaških terapevtov, ki bi pred oziroma brez vojne verjetno nikoli ne sodelovali. To je eden izmed redkih pozitivnih vidikov, ki so ga podčrtali na včerajšnji predstavitvi, ki pa je bila skoraj bolj osredotočena na splošno doživljanje vojne in na odnos psihoanalize do vojne. O konkretnem delu z osebami, ki jih je
vojna psihološko prizadela, je govorila Radojka Skalamera, psihologinja na reški univerzi. Izpostavila je zelo zanimiv in velikokrat zanemarjen vidik, in sicer psihološke posledice, ki nastopijo pri terapevtih in sploh pri osebju, ki se dalj Časa neprekinjeno posveča delu z begunci z vojnih območij ali z bivšimi interniranci.
Za tržaško občinstvo je bilo nadvse zanimivo vprašanje, ki sta načela psihoanalitika Pavel Fonda in Silvia Amati Sas. Fonda je npr. opozoril na poskuse tistih, ki vojno doživljajo iz dovolj varne razdalje, da bi jo vsestransko oddaljili od sebe oziroma vse skupaj pripisali »divjemu Balkanu«. Amatijeva pa
je govorila o splošni in-diferenci, ki zakriva nemoč. Docentka na tržaški univerzi Anna Maria Ac-cerboni pa je podala zgodovinski prerez odnosa psihoanaliza-vojna.
V imenu organizatorjev sta govorila predsednik Italijansko-avstrij-skega kulturnega krožka Sigfrido de Seeman, ki je naglasil, da je Evropa glede vojne na območju bivše Jugoslavije naredila premalo, sredstva javnega obveščanja pa preveč, in predsednik Združenja za jadranske kulturne izmenjave psihoanalitik Hektor Jogan. Ker je bila predstavitev knjige prva javna pobuda Združenja, je na kratko povzel glavne cilje organizacije, ki so jo uradno ustanovili pred letom. V
njem so se združili psihoanalitiki Trsta in celotne dežele FJK in sosednjega Veneta, ki so si zastavili tri glavne cilje usmerjene v sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško. V prvi vrsti gre za izmenjavo mnenj in izkušenj med psihoanalitiki omenjenih dežel in držav, istočasno želi pripomoči k utrditvi in razširitvi psihoanalitkega znanja in kulture v Sloveniji in Hrvaški, in končno želi konkretno priskočiti na pomoč mladim terapevtom iz Slovenije in Flrva-ške, da bi se izpopolnjevali na italijanskih univerzah. Delovanje Združenja pa se nadalje veže na Italijansko psihoana-litsko društvo in na Mednarodno združenje psihoanalitikov. (bipj
BENEŠKA SLOVENIJA / ZA RADOVEDNE POPOTNIKE
Na Postaji Topolovo poleti obvezen postanek
Od prvih dni julija do 15. avgusta bo v vasi niz prireditev s prikazom ustvarjalnosti Benečije
aTOPOLOVO - Letošnje poletje se v Benečiji obeta kulturno izredno živahno in zanimivo. Središče dogajanja bo Topolovo v grmi-ški občini, kjer bo ves julij in polovico avgusta »delovala« Postaja Topolovo. Tak je naslov umetniške razstave, ki jo bodo uradno odprli v soboto, 2. julija ob 17. uri in pri kateri sodeluje 16 ustvarjalcev iz različnih krajev. Avstrijo zastopa Rudi Benetik, Slovenijo SreCo Dragan, dva sta hrvaška ustvarjalca in sicer Vladimir Gudac in Nada Skrlin, Julian Dashper in Barbara Stradbdeedva pa prihajata iz Nove Zelandije. Najbolj številno je seveda zastopana Italija. Na Postaji Topolovo namreč sodelujejo Donato Borto-lot in Flavio Da Rold iz Belluna, Beppino Feletti iz Conegliana, Ugo Paschetto in Lu-ciano Pivotto iz Biel-le, Gaetano Ricci iz Jesija, Giuseppe De Cesco iz Vidma, Odi-nea Pamici iz Trsta in Gianni Osgnach iz Mantove. Vsi so umetniško posegli v vas Topolovo, torej se predstavljajo s 16 »inštalacijami«, o katerih bo na odprtju spregovorila umetnostna kritičarka Lucia Scalise, kulturno manifestacijo pa bo obogatil pevski zbor Pod lipo.
Postaja Topolovo
je hkrati naslov vrste kulturnih srečanj in rireditev, ki se bodo an za dnem odvijale v Topolovem do 15. avgusta dokler bodo umetnine razstavljene. Naj opozorimo vsaj na nekatere.
V	nedeljo 3. julija ob 11. uri bo odprtje restavrirane cerkve z mašo, ki jo bo pel pevski zbor ReCan, s procesijo in »škam-pinjanjem«. Ob 18. uri bodo predstavili monografsko študijo o Topolovem, pri kateri bodo sodelovali duhovnik Mario Ga-riup, arhitekt Renzo Rucli in ljudski pesnik Renzo Gariup. Nato bo otvoritev samostojne razstave Serafina Loszacha, slikarja samouka iz Topolovega, o katerem bo spregovoril Vladimir Gudac. ZveCer bo godu pa Checco.
7. in 16. julija ob 21. uri sta na programu literarna večera pod skupnih naslovom »V nebu luna lava«, na katerih odo brali svoje pesmi slovenski, furlanski in italijanski avtorji.
V	soboto 30. julija ob 21. uri bo Beneško gledališče predstavilo novo komedijo »Mož moje žene«.
15. avgusta se Postaja Topolovo zapre z nastopom moškega pevskega zbora Matajur in potem z bogato loterijo.
Našteli smo samo nekatere kulturne
manifestacije, ki jih bomo v prihodnjih dneh predstavili bolj podrobno. Med važnejše pobude sodi tudi pohod iz Topolovega po stezi na Livek, ki je predviden za polovico julija, kadar bo meja odprta. Mesec dni kasneje pa bodo prijatelji z Livka vrnili obisk v Topolovo.
V Postajo Toplovo je kulturno društvo ReCan, ki je skupaj z Društvom beneških likovnih umetnikov in v sodelovanju s številnimi kulturnimi skupinami Benečije prireditelj vseh manifestacij, vključilo tudi Senjam Beneške piesmi. Senjam bo potekal ob prazniku Svetega Jakoba in se bo odvijal v treh dnevih, 22,, 23. in 24. julija.
Zakaj je skupen naslov prireditev Postaja Topolovo? Prireditelji so imeli v mislih radovednega potnika, ki sede na vlak ali avtobus, ko pride na Postajo Topolovo izstopi, se poglobi v določeno stvarnost, ki je v Benečiji z njeno Specifično kulturno in jezikovno podobo še posebej zanimiva, nakar nadaljuje svojo pot. Treba je dodati, da dokler bo »Postaja Topolovo« delovala, bo v vasi kiosk, kjer bodo razstavljene knjige, kasete, izdelki domačih obrtnikov in druge kulturne dobrine. (j.n.J
PRIMER PAGLAVEC / PRESENETLJIVA RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA
Obtoženca umora povsem oproščena
Po razsodbi naj ne bi zakrivila njima pripisanih dejanj
NAP1ŠKE DOLINE / OB KONCU TEDNA
Bogata ponudba kulturnih prireditev
Dvajsetletnica zbora Pod lipo, ex tempore v Spetru in nagrade natečaja Moja vas
Na tržaškem porotnem sodišCu se je včeraj na dokaj presenetljiv naCin zaključil proces proti 20-letne-mu Massimilianu Spangherju in 23-letne-mu Robertu Venturi, ki sta bila obtožena prvi da je umoril 23-letnega Aleksandra Paglavca iz Standreža, drugi pa da
je pri umoru sodeloval. SodišCe je namreč oba oprostilo, Ceš da nista zakrivila njima pripisanih dejanj.
Do umora je prišlo 23. oktobra lani na neki njivi blizu Fare. Takoj je postalo jasno, da bodo preiskave zahtevne, saj je šlo za nenavaden zločin. Paglavca so de-
jansko do smrti pretepli, indicov, na katere opreti preiskave, pa je bilo bolj malo. Kazalo je, da se bodo stvari razjasnile, ko se je preiskovalcem javil mladoletni R. B. in pričal, da je mladeniča do smrti pretepel Spangher, medtem ko naj bi Ven-tura vozil avtomobil, s katerim so se na kraj zločina pripeljali vsi štirje, se pravi Spangher, Ventura, Paglavec in sam R. B.
Na procesu pa sta Spangher in Ventura vseskozi trdila, da sta nedolžna. Tako je npr. Spangher postregel z alibijem, po katerem se je tistega usodnega večera s prijatelji udeležil dveh odbojkarskih tekem ter z njimi šel tudi v picerijo. Javni tožilec je vsekakor na procesu zahteval za Spangherja 12 let zapora zaradi nenamernega umora, za Venturo pa 6 let zapora zaradi moralne pomoči (R. B.-ju bodo predvidoma sodili šele septem-
bra). Porotno sodišče je bilo vCeraj kar 3 ure in 45 minut v posvetovalnici, preden se je pojavilo v sodni dvorani z razsodbo. Ko je predsednik začel prebirati razsodbo, je v dvorani vladala velika napetost. Kakor hitro je povedal, da sta obtoženca oproščena, Ceš da nista zakrivila njima pripisanih dejanj, je završalo, Spangher in Ventura pa sta kar počila od veselja. Predsednik ju je takoj po branju razsodbe dal tudi osvoboditi, tako da sta se lahko brez vsake ovire vrnila domov.
Drugačna je seveda bila reakcija javnega tožilca in predvsem civilne stranke. Za zdaj vsekakor ni nihče napovedal priziva. Prav gotovo bo za takšno morebitno odločitev treba počakati na objavo utemeljitve razsodbe Cez kak mesec. Kaže, da porotno sodišče ni imelo za za-doten dokaz izjave mladoletnega R. B.-ja.
SPETER - Vrsta kulturnih pobud bo obeležila tokratni konec tedna v Nadi-ških dolinah. Pregled dogodkov bomo zaceli z nagrajevanjem mednarodnega slikarskega natečaja Podobe iz Nadiških dolin, ki bo v danes, ob 19. uri v
špetrski Beneški galeriji.
Tudi letošnjega natečaja, ki ga že petnajstič po vrsti prireja Društvo beneških likovnikov, se je udeležilo izredno veliko umetnikov. Skoraj osemdeset se jih je namreč udeležilo natečaja. Dobra polovica umetnikov prihaja iz Slovenije, ostali pa so iz Furlanije-Julijske krajine in drugih dežel severne Italije. Pred nagrajevanjem najboljših bodo odprli razstavo vseh sodelujočih avtorjev.
Danes bo slovesno tudi v Landarski jami, kjer se bodo ob 20. uri zbrali pevci in pevke mešanega zbora Pod lipo (na fotografiji), ki letos slavijo dvajsetletnico delovanja. Ob domačem zbom, ki ga vodi Nino Spe-cogna, bodo na slavnostnem koncertu sodelovali še pevci zbora Milocco iz
Tavorjane in mešani zbor iz Podgore.
V špetrski sejni dvorani bo v jutri, 26. junija, nagra-jevaje otroškega natečaja v beneškem narečju »Moja vas«, ki ga že dolgo vrsto let prireja Studijski center Nediža.
Na prireditvi, ki se bo pričela ob 15. uri, bodo otrokom ponudili lutkovno predstavo »Toninac an Kri-vapete« v izvedbi Antonel-le Bucovaz in v režiji Bepi-ja Monaia.
Ob 40. obletnici smrti beneškega narodnega buditelja Ivana Trinka bo v ponedeljek, 27. junija ob 19. uri v cerkvi v TrCmunu spominska maša. Med verskim obredom bo pel moški zbor Matajur iz Klenji, ki ga vodi Antonio Qualizza.
Rudi Pavšič
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo 372.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DiSTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
V Vidmu končal tečaj slovenskega jezika
VEJEM - Pred dnevi se je na tehničnem zavodu Malignani v Vidmu sklenil letošnji tečaj slovenskega jezika in kulture, ki sta ga pripravila ravnateljstvo zavoda in zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra pod strokovnim vodstvom profesorja Marina Vertovca. Pokroviteljstvo za pobudo je dala Evropeistična Akademija za Furla-nijo-Julijsko krajino. Na zaključni slovesnosti, Id sta se je udeležila tudi ravnateljica Zavoda za slovensko izobraževanje Živa Gruden in podravnatelj sole Malignani Rodolfo Malacrea, je prof. Vertovec vsem tečajnikom izročil diplomo. Na večeru so
bdi prisotni tudi zastopniki tehničnega zavoda iz Nove Gorice, s katerim Sola Malignani že nekaj časa uspešno sodeluje. Tečaja slovenskega jezika in kulture se je letos udeležilo kakih dvajset oseb različnih strokovnih in službenih usmeritev. Med njimi sta bila tudi arhitekt, ki je pripravil načrt za zavod Malignani, ter hčerka bivšega predsednika deželne vlade.
Pomen poznavanja jezika soseda je bil podčrtan s stmni vseh udeležencev, ki so izpostavili voljo po sodelovanju in utrjevanju prijateljstva med Furlanijo-Julij-sko krajino in Slovenijo. (RP)
Novatorstvu smo vedno posvečali veliko pozornost
Že stoletje je minilo, odkar se je začela naša zgodovina. Čas je minil izredno hitro, ker smo vedno z navdušenjem hoteli najti nove, učinkovite, dinamične in prilagodljive odgovore za vedno nove potrebe. Gre za konkretne odgovore, kot to želijo ljudje iz naših krajev.
Ker smo bili vedno navajeni na prenavljanje, smo se zdaj spremenili, da bi lahko vsi izkoristili možnosti, ki jih nudi Credito Cooperativo. Po stoletju življenja imamo v sebi živahnost nekoga, ki se je komaj rodil, v ta nas način skupnega dela in bivanja za splosno korist pa želimo vključiti vse.
VČERAJ, KMEČKA ll\l OBRTNA HRANILNICA
ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA
ŠOLSTVO / IZIDE SO OBJAVILI VČERAJ
Obračun izkazuje
Jubilejna vinska razstava navrgla izgubo
Rezultati malih matur
aktiven preostanek na nižjih srednjih Šolah
Od 155 kandidatov so izdelali vsi, razen ene dijakinje
Na osnovi poročila in knjigovodskih ugotovitev, ki jih je predstavil preglednik računov komercialist Boris Kuret, je v Četrtek zgoniski občinski svet odobril obračun finančnega poslovanja v letu 1993. Tudi tokrat je končni saldo pozitiven in obračun izkazuje aktivni preostanek v višini 239 milijonov lir, ki - kot je poudarila županja Tamara Blažina - ni odraz nedelovanja uprave, ampak je po eni strani posledica racionalnejšega upravljanja, pa tudi vpliv določenih predpisov je opravil svoje. 80 milijonov so »prihranili« na osebju (nadomestitev je bilo manj, kot je bilo načrtovano), poraba na raznih področjih je bila manjša za 100 milijonov, za 29 milijonov je bil višji priliv davkov ICI in INVIM, neuporabljenih sredstev na posameznih postavkah je bilo za 38 milijonov, osmim milijonom preostanka iz leta 1992 pa bodo prišteli še nekaj milijonov, da lahko izpeljejo popis i-movine. V posameznih postavkah je bil za 16 uiilijonov nižji priliv dohodkov. O namenski uporabi aktivnega preostanka, ki ga načelno mora občina nameniti za investicije, bo odbor sklepal na prihodnji seji. Vsekakor je ta pozitivni finančni izkaz pravšnja popotnica, da lahko zaC-ne občina s postopkom za zapolnitev prostih mest v organiku (zadnji vladni dekret to omogoča le »zdravim« obči-
nam).
Zgoniški občinski svet je sklepal tudi o najemu posojila pri državni hranilnici in posojilnici v višini 200 milijonov lir za nakup novega tovornjaka za smetarsko službo, ker je staro vozilo že dotrajano. Vnesli so tudi nekatere manjše popravke v besedilo pravilnika za uporabo vaške hiše v Repnicu, ki jih je zahteval nadzorni organ.
Pred poletnimi počitnicami se bo občinski svet sestal še enkrat, da med drugim odobri spremembo statuta, zlasti kar zadeva prilagoditev novi volilni zakonodaji, možni pa so tudi drugi popravki.
Na 30. jubilejni občinski razstavi vin je prodaja vina količinsko dosegla svoj zgodovinski minimum in navrgla dokajšnjo izgubo, kar je po eni strani odraz nekega splošnega trenda ob spreminjanju vinske kulture. Zgoniška uprava bo skupaj s kmetijsko komisijo in drugimi dejavniki pozorno proučila to zadevo in skušala izluščiti prave razloge, tako da bi morebiti na prihodnji izvedbi spremenili ,obliko te promocionalne manifestacije in - Ce pohebno - uvedli kako novost oziroma popravek. To vprašanje je povezano tudi s poslovanjem osmič in kmečkega turizma, o Čemer se bodo prihodnji teden na sestanku v Zgoniku pogovarjali predstavniki devinsko-na-brežinske, zgoniške in repentabrske občine, da
oblikujejo skupni osnutek pravilnika z nekaterimi splošnimi smernicami, ki naj veljajo za vse obrate na tem homogenem območju. Vsekakor bodo Cimprej oblikovali nov pravilnik, ki bo jasneje začrtal operativne možnosti in naredil red v današnji dokaj kaotični situaciji.
Županja je poročala o boljši klimi in pripravljenosti na dialog, ki je prišla do izraza na nedavnem srečanju z upravnim odborom jame pri BrišCikih, kateremu je prisostvoval tudi deželni odbornik Ghersina. Izdelali bodo dvojezičen pravilnik in oblikovali pisni predlog za nadaljnjo valorizacijo in stimuliranje turističnega razvoja jame, pa tudi celotnega okoliškega območja. S tem v zvezi je načelnik SSk Joško Gruden predlagal, naj bi briškovsko jamo uradno poimenovali z ledinskim imenom in dvojezični naziv vključili v občinski statut.
Na zasedanju je bilo nadalje dano v javnost, da je začetek del za ureditev parka-pokritega balinišča v Samatorci tik pred zdajci, da bo Cez nekaj dni stekel poletni center za predšolsko in osnovnošolsko mladino, da so uredili občinsko stanovanje za oporečnika, ki ga je obrambno ministrstvo dodelilo občini Zgonik in da bodo spričo zamrznitve zakona Merloni lahko hitreje stekli postopki za nekatera javna dela. (B)
Na letošnjih malih maturah so dijaki zabeležili skoraj stoodstoten uspeh. Od skupnih 155, kolikor jih je bilo pripušCenih k zaključnemu izpitu, so izdelali vsi, razen ene dijakinje.
Obvezno šolanje so včeraj dokončali:
Nižja srednja šola Frana Erjavca v Rojanu
3. razred: Barbara Anto-nini, Andrea Hrvatin, Kristjan Luksa, Katia Raubar, Andrej Rismondo, Tilen TavCar in Sandi Vatovani.
Nižja srednja šola Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu 3. A r.: Mitja Bizjak, Nino Corda, Dario Cossutta, Federico Cok, Daniel Leone, Ivan Mikulus, Mitja Stefančič, Valentina Ciac-chi, Miryam Grippari, Valentina lacopich, Lara Komar, Mascia Kukanja, Jana
Za javno šolo
Zadnje izjave ministra za Šolstvo D’Onofria so izzvale odziv tržaškega Odbora za obrambo javnega Šolstva. Člani odbora so pozitivno ocenili ministrove predloge o ukinitvi popravnih izpitov in podaljšanju Šolskega koledarja, skrbijo pa jih izjave o omejitvi dostopa na univerze. Prav tako so zaskrbljeni zaradi ministrovega molka o reformi višje srednje Sole, o podaljšanju obveznega šolanja na 10 let in o zamrznitvi načrta o Šolski avtonomiji. Odbor ne bi želel, da bi to pomenilo dejansko okrepitev birokratske centralizacije italiajnske Sole.
Mibeevic, Zorka Miličevič in Martina Samez.
3. B r.: Manuele Bres-san, Saša Jančar, Christian Krmec, Alessandro Man-zin, Albert Zomada, Dalibor Zriič, Sabina Caris, Ivana Flego, Dana Furlani, Fe-derica Krašovec, Caterina Macho, Fjona Mezgec, Karin Mezgec, Tjaša Rogelja, Giulia Sadlowski in Jasna Simčič.
Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu
3. r.: Fabio Babuder, Alessio Coslovich, Mitja Giaconi, Alessandro Gigante, Tomaž Metlika, Fa-brizio UgriCic, Alex Zupan, Arianna Čampa Gior-gini, Tanja Giugovaz, Jana Gruden, Nina Kogovšek, Jasna Žiberna in Nataša Fe-letti. Ena dijakinja ni izdelala.
Oddeljeni razredi na Ka-tinari
3. r.: Luka Peric, matevž Peterim, Tomaž Pipan, Patrick Savarin, Katrin Dilli, Elisabeth Feletti in Ivana Meula.
Nižja srednja šola Simona Gregorčiča v Dolini
3. A r.: Sandro Demar-chi, David Fonda, Matej Santi, Marco Serio, Daniel Sik, Igor Zobin, Irina Sancin, Jelka Sancin, Klara Vodopivec, Sara Zeriah.
3. B r.: Andrej Gracco-gna, Marko Kariš, Christian Mauri, Andrea Sker-lavaj, David Slama, Silvia Carboni, Martina Cocianci-ch, Vanja Glavina, Barbara Gropajc, Mariana Olenik, Anastasia Postogna, Neda Sancin in Barbara Strain.
Nižja srednja šola Srečka Kosovela na Opčinah
3. A r.: Rudi Bmndula, Paola Cauter, Kristina Fer-luga, Aljoša Fonda, Damjan Gregori, Jan Grego-ri, Martina Grgič, Erika Hrovatin, Nastja Milic, David Pauletic, Andrej Sossi, Tanja Sossi, Denise Štor, Primož Sturman in Nawal Taha.
3. B r.: Kristen Belicic, Kristina Berce, Martina Canziani, Peter Corbatti, Federica Dagostini, Uroš Grilanc, Martin Guštin, Monica Kete, Goran Kriz-mancic, Martina Marc, Ele-na Muhe, Mara Pavatich, Alenka Rauber, Dean Re-becchi, Maša Stranj in Irina Žagar.
Nižja srednja šola Frana Levstika na Proseku
3. A r.: Andrej Budin, Edwin Bukavec, Marjan Milic, Goran Obad, Marko Puntar, Matej Škerli, Ester
Brezovec, Lara Bukavec, Breda BusinelU Sara Ferlu-ga, Karen Kante, Ivana Sos-sa, Manuela Škrk, Anja Starec in Martina Živec.
3. B r.: Husein Harbaš, Aljoša Ostrouška, Matija Umek, Irene Gilotta in Nataša Grom.
Nižja srednja šola Iga Grudna v Nabrežini
3. r.: Omar Braida, Alen Fabjan, Jesenka Furlan, Karol Hrovatin, Tatjana Ko-bau, Mitja Kocjan, Kristjan Kovačič, EUsabetta Leghis-sa, Lidja Leghissa, Lara Le-ghissa, Igor Pahor, Roberto Pertot, Sonja Rebula, Va-nessa Španu, Tadej Sirca in Jasna Tuta.
Oddeljeni razredi v Križu
3. r.: Igor Bogatez, Alessio Pincin, Igor Rebula, Mitja Tretjak in Milena Cossutta.
rvT^^

Tradicija bo vedno v naših mislih
Odslej bomo se večjo skrb posvečali potrebam družine, kmetijstva in obrtništva. Ob tem pa bomo prav tolikšno skrb posvečali trgovini, industriji in vsem ostalim gospodarskim sektorjem. Krajevni skupnosti bomo nudili vse nase vire, ki bodo izhajali iz naših novih aktivnosti, ki jih bomo opravljali z nekdanjim stilom in v korist odnosov med osebami. Vaša banka siri svojo prisotnost v gospodarstvu, kot to zahkeva trg. In kot to želite vi, ob spoštovanju tradicije za skupno korist.
DANES, ZADRUŽNA KREDITNA BANKA
NOVICE
M
TRST / SEJA OBČINSKEGA SVETA
SKGZ / SREČANJE S SLOVENSKIMI SVETOVALCI
Globalizacija trgov in dejavnosti off shore
V ponedeljek, 27. t.m. se bo na tržaški univerzi začel teCaj na temo: »Globalizacija trgov in dejavnosti off shore: finančni, banCni in trgovinski vidiki«. To bo prvi mednarodni tečaj iz business ma-nagementa, ki ga prirejajo Univerza v Trstu, Jadranski zavod združenega sveta iz Devina in Baruch College City university iz New Yorka. Otvoritvene slovesnosti, ki bo v ponedeljek ob 10.30 v učilnici Bachelet na Novi univerzi, se bodo udeležili predstavniki akademskih in krajevnih oblasti. TeCaj bo trajal do 7. julija, predavali pa bodo ugledni izvedenci iz Italije in drugih držav. TeCaja se bodo udeležili predvsem študentje ekonomije iz srednje in vzhodne Evrope, saj bo na njem govor tudi o možnostih, ki jih za te dežele odpira zakon št. 19 iz leta 1991, znan kot zakon za obmejna območja.
K;

Bivši sarajevski župan gost združenja ACU
V okviru proslav ob 50-letnici ustanovitve ACIi bo danes v Trstu konzul Bosne in Hercegovine v Milanu in bivši sarajevski župan Muhamed Kre-sevljakovič, Ob 15. uri ga bo na županstvu sprejel tržaški župan Illy, ob 17. uri pa bo v dvorani župnije sv. Marka v Ul. Modiano 3 predaval o Bosni včeraj, danes in jutri.
Mladi podjetniki na srečanju z lllyjem
Širok spekter problemov, ki težijo tržaško gospodarstvo je bil v ospredju razgovora, ki ga je imel tržaški župan Riccardo Illy z vodstvom skupine mladih podjetnikov pri pokrajinskem združenju industrijcev. Sogovorniki so soglašah, da je za razvoj Trsta prvenstvenega pomena okrepitev in razširitev proizvodne baze in da je v ta namen temeljna skrb za rast nove podjetniške kulture, ki bi mlade usmerjala v svobodne in samostojne poklice oziroma dejavnosti.
Praznik v Melari
V Melari bo danes od 16. do 23. ure praznik z animacijo za otroke ter z glasbenimi in gledališkimi nastopi, ki ga prireja vrsta raznih organizacij pod pokroviteljstvom Občine. Ob 18. uri bo tudi okrogla miza o habitatu in kakovosti življenja, ki se je bodo udeležili Zupan Illy in nekateri njegovi odborniki.
Skupna seja kraških rajonskih svetov
Prihodnji Četrtek se bosta v prostorih openske Hranilnice sestala na skupni seji vzhodnokraški in zahodnokraški rajonski svet, ki bosta ob prisotnosti občinskih predstavnikov in krajevnih jusarskih od- | bomikov razpravljala o pravilniku za delovanje jusarskih odborov in za ureditev odnosov med njimi in občinsko upravo.
Tečaja ruščine
Združenje Euroest prireja v juliju dva poletna hitra teCaja ruščine. Prvi bo od 4. do 29. vsak dan (razen sobot in nedelj) od 10. do 11. ure. Drugi pa bo v | istem razdobju ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 21.30. Za informacije tel. 363880.
»Večina ni ideološka«
Tako je llly odgovoril no obtožbe, do nima večine
lllyjevo upravo označuje odprtost
Obsodbo poskusov rušenja te uprave
»Volilni izidi parlamentarnih in evropskih volitev nimajo in ne morejo imeti neposrednih posledic za tržaško občinsko upravo. Le-ta je bila izvoljena z večino, ki ohranja vso svojo veljavo.«
Tako je dejal župan Riccardo Illy na začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta v izjavi, s katero je hotel odgovoriti na časopisne zahteve nekaterih tržaških predstavnikov gibanja Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, naj se tržaška občinska uprava s svojim županom na čelu izjasni, kako namerava delovati naprej, ko pa naj bi v tržaškem volilnem zboru ne razpolagala več z večino. Illy je vsekakor pristavil, da je od vsega začetka hotel biti predvsem župan vseh občanov in da tudi večina, ki ga podpira, ni in noče biti ideološka v ožjem pomenu besede. Prav zato mu ni težko npr. reči, da se z nekaterimi programskimi izhodišči in pristopi nekaterih vladnih sil, npr. Severne lige pa tudi gibanja Forza Italia, zlasti na gospospodar-skem področju lahko tudi strinja. Illy je izrazil pričakovanje, da bodo s takšno širino znale v tržaškem občinskem svetu gledati tudi sile opozicije in se v odločitvah ozirale na konkretne predloge in ne izhajale z aprioristicnih stališč.
Sicer pa je bila glavna točka na dnevnem redu sinočnje seje tržaškega občinskega sveta odobritev obračuna za leto 1993. Proti njej so se iz-
rekli le trije predstavniki Severne lige. To je svetovalka Segantijeva vehementno utemeljila v svojem posegu, v katerem je poudarila, da naj bi tržaška občina imela nekatere dolgove izven bilance, kar je po zakonu prepovedano. Omeniti pa velja, da je glasovanje o tem sklepu bilo prvo, ki je v tržaškem občinskem svetu potekalo po novem elektronskem sistemu. Prvo glasovanje se je nekoliko zatikalo, že v naslednjih glasovanjih pa svetovalci niso imeli veC težav.
Med sklepi, ki so bili odobreni, naj omenimo najem posojila 3,8 milijarde lir za ureditev javne razsvetljave v Barkovljah in na Opčinah. Svetovalec Andrej Berdon je sklep pozdravil, izrazil pa je potrebo, da bi uredili razsvetljavo tudi v drugih kraških vaseh.
Prisotnost in delo slovenskih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu je za našo skupnost bistvenega pomena, še posebej ob dejstvu, da je II-lyjeva občinska uprava v sedmih mesecih obstoja dokazala, da trdno sloni na politiki odprtosti in sodelovanja, kar smo v Trstu dolga leta vsi težko pogrešali. Vtis je, da se vsi še ne zavedajo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo še pred nedavnim. Daleč od vsakršnih retoričnih hvalnic, je treba seveda ocenjevati konkretno delo, toda politika, ki jo vodi ta uprava, je za Trst, Slovence in Italijane ter tudi za odnos sodelovanja preko meje, izjemnega pomena. Zato bi bila neverjetna škoda, če bi poskusi rušenja župana in občinskega odbora naleteli na odziv.
Takšna ocena je bila izrečena na srečanju med delegacijo SKGZ, v kateri
so bili poleg deželnega predsednika Palčiča še Kapic, Slavec ter Udovič, in tremi slovenskimi tržaškimi občinskimi svetovalci Močnikom, Dolencem ter Berdonom.
Na srečanju so bila v ospredju konkretna vprašanja, s katerimi se ukvarja tržaška občina in mnoga izmed njih se neposredno tičejo tudi naše skupnosti. Gre za pomembne postavke kot so raba slovenskega jezika, regulacijski naCrt, topo-nomastika, otroške jasli, vprašanje upravljanja ju-sarskega premoženja in še mnoge druge, ki jih ima občinski odbor začrtane v programu in glede katerih je pričakovati tudi konkretne rešitve. Ne za vse v najkrajšem Času, ampak ob realističnem upoštevanju dejstva, da se prejšnje uprave za te zadeve dolga leta niso niti zmenile. Obvez je bilo v preteklosti nic koliko,
toda vse se je navadno koncavalo s sprenevedanjem ali celo odkritim nasprotovanjem do vsega, kar je prihajalo s strani Slovencev.
Berdon, Dolenc in Močnik so ilustrirali podrobnosti svojega dela, ki je vsekakor zelo zahtevno, poteka pa v bistveno drugačnem vzdušju od tistega, ki je bilo značilno za preteklost. Novo vzdušje občinske uprave se je poznalo že pri sprejemanju občinskega statuta, kjer se v prvem členu vendarle omenja zgodovinska prisotnost Slovencev. Pa tudi glede drugih vprašanj poteka delo uprave v znamenju spoštovanja prisotnosti slovenskih predstavnikov, na katere se je v preteklosti gledalo kvečjemu kot na trn v peti.
Upoštevati je treba dejstvo, je bilo rečeno na srečanju, da gre za dolgoročne programske obveze, pri katerih ni mogoče pričakovati rešitev čez noC, slovenski predstavniki v občinskem svetu pa morajo uživati zaupanje, konkretno pomoč in podporo celotne naše skupnosti. Predstavniki SKGZ ter občinski svetovalci so v tem smislu soglašali s potrebo po pogostem srečevanju ter koordiniranem delovanju glede vprašanj, ki neposredno zadevajo Slovence, soglasna pa je bila ob tem tudi ocena^ da je treba s tržaško občinsko upravo cim tesneje sodelovati ter tako dopolnjevati njeno usmeritev, saj ta po dolgih letih vendarle kaže na odnos do Slovencev kot sestavnega dela tržaškega prebivalstva.
Bencinske kupone mogoče dvigniti do konca meseca
Včeraj je zapadel rok za dvig drugega letošnjega obroka kuponov za bencin po znižani ceni. Ker pa je še veliko takih, ki kuponov niso dvignili, se je Trgovinska zbornica odločila, da jim gre na roko in rok podaljša. To pomeni, da bodo zamudniki prišli na svoj račun prihodnji teden, in sicer v dneh 27., 28., 29. in 30. junija.
Upravičenci iz tržaške občine bodo lahko dvignili kupone vsak dan od ponedeljka, 27. junija, do vključno Četrtka, 30. junija, pri sedmih okencih znotraj hipodroma pri Mdntebellu, in to od 15. do 20. ure.
Upravičenci v okoliških občinah pa bodo to lahko štorih po sledečem razporedu:
OBČINA DEVTN-NABRE2INA - od ponedeljka, 27. junija, do Četrtka, 30. junija,
med 9. in 13. uro na županstvu;
OBČINA DOLINA - od ponedeljka, 27. junija, do Četrtka, 30. junija, med 9. in 13. mo na županstvu;
OBČINA MILJE - od ponedeljka, 27. junija, do Četrtka, 30. junija, med 15. in 19. mo v občinskem tehničnem uradu;
OBČINA REPENTABOR - v torek, 28. junija, in v Četrtek, 30. junija, med 10. in 13. mo na županstvu;
OBČINA ZGONIK - od torka, 28. junija, do Četrtka, 30. junija, med 9. in 13. mo na županstvu.
Podjetjem, ustanovam ter institucijam bo bencinske kupone razdeljevala Azien-da Speciale v Ul. Valdirivo 2/B, in sicer od ponedeljka, 27. junija, do četrtka, 30. junija, med 14.30 in 16.30
SODNA KRONIKA / TR2AŠKI TAJNIK SL NA SODISCU
Tanfani ponovno zaslišan
Zaslišal ga je namestnik državnega pravdnika Federico Frezza
Tržaški namestnik državnega pravdnika Federico Frezza je včeraj dopoldne na tukajšnjem sodišču ponovno zaslišal tržaškega tajnika Severne lige Roberta Tanfanija. Zaslišanje ni bilo kdove kako dolgo, saj je trajalo pičle pol ure. Tanfani je vsekakor nastopal kot priCa. O vsebini zaslišanja seveda ni dano veliko vedeti. Razvedelo se je le, da je Frezza Tanfanija spraševal okrog zadeve Fabrizia Roma, se pravi okrog človeka, ki je do nedavnega sedel v tržaškem občinskem svetu kot predstavnik Severne lige in ki je bil pred kakim mesecem aretiran zaradi odemštva. Z njegovim primerom pa so prišli na dan Čudni odnosi in posli, ki naj bi cve-teli pod streho te politične stranke.
Na osnovi nekaterih izjav naj bi se zaslišanje ne sukalo toliko okrog samega oderuštva, kolikor okrog »političnih zadev«.
Sklepati je torej mogoče, da je javnega tožilca zanimalo zvedeti kaj več o političnih skupinah in odnosih v vrstah tržaške Severne lige, še zlasti pa o tistih, s katerimi je imel bivši tržaški občinski sve-
tovlec največ opravka. Omenimo naj, da je Roma še vedno član Severne lige, Čeprav suspendiran. Njegov primer je v tej stranki v zadnjih časih dodatno razburkal že tako nemirne vode.
Črna kronika
Veleblagovniska miš
Policisti letečega oddelka tržaške kvsture so včeraj posegli okrog 13. ure v veleblagovnici Standa na Drevoredu XX. septembra v Trstu zaradi primera kraje. Paznik veleblagovnice je namreč zasadi neko odjemalko, ki je skušala oditi iz bgovine, ne da bi plačala blaga, ki ga je spravilala v svojo torbico, ter jo zadržal. Policisti so ugotovili, da je tatica 51-letna Marisa Milia, doma iz Rima, stanujoča pa v Ul. sv. Marka pri Sv. Jakobu v Trstu. V njeni torbid so našli oblačila in drugo blago v skupni vrednosti 900 tisoč lir. Natančneje so jo pregledali na polirijski postaji ter jo potem prijavili sodnim oblastem pod obtožbo poskusa kraje v obremenilnih okoliščinah.
Zeparvbanki
Pohdja je prijavila sodišču 27-letnega Massimilana Fortija iz Ul. Fabio Severo pod obtožbo kraje v obremenilnih okolisd-nah. Mladeniča so prijeli v tržaški agendji Bance commerdale na Trgu Republike na točki, ki ni dostopna za občinstvo. Mladenič je stopil v urade denarnega zavoda z izgovorom, da bi se rad dogovoril za posojilo. K pristojnemu uradu ga je napotil uslužbenec, ki dela pri bančnem okencu. Uslužbenec pa je kmalu zapazil, da je v bližnji sobi bila odprta torbica neke kolegice in z njo kaj malu ugotovil, da je iz nje izginila denarnica.
CONFESERCENTI / ZAHTEVE
Peticije proti oderuštvu in podaljšanju umika trgovin
Združenje trgovcev in gostincev Confesercenti je včeraj na tiskovni konferenci predstavilo tri resolucije, ki jih bo v prihodnjih mesecih poslalo predsedniku senata in predsedniku poslanske zbornice. Prva zadeva boj proti organiziranemu kriminalu, ki vsiljuje trgovcem in upraviteljem javnih lokalov vsiljeno (in seveda mastno plačano) »zaščito«. Druga se nanaša na pojav, ki se v zadnjih mesecih nevarno širi po državi, to je oderušt-vo. Tretja pa nasprotuje tako imenovani »liberalizaciji« trgovskega sektorja in predvsem umika trgovin. Pobude Confesercenti sta predstavila predsednik arh. Giuseppe Giovarru-scio in tajnica Ester Pacor.
»Plačana zaščita« je razširjena predvsem na jugu države, medtem ko se odemštvo vse bolj razpreda tudi v naših krajih, o Čemer zadnje mesece bogato priCa tukajšnja Črna kronika. Pobudniki peticije
opozarjajo, da letni »delokrog« odemštva skoraj presega 10 milijard lir, in zahtevajo, naj oderuhom kazen prilagodijo na podlagi obrestne mere, ki so jo zahtevali. Poleg tega menijo, da bi morali bančni zavodi nuditi trgovcem in upraviteljem posojila pod ugodnejšimi pogoji, kar naj bi zavrlo njihov tek v objem oderuhov.
Trgovci in gostinci Confesercenti imajo na muhi tudi najavljene referendume o liberalizaciji trgovskega sektorja in umika trgovin. Pristajajo sicer na programirano odprtje, nasprotujejo pa možnosti daljšega odprtja. Zaposleni v trgovskem sektorju delajo sedaj 40 ur tedensko, tedenski umik pa bi morali znižati na 37 ur. Ce bi obveljala zahteva po daljšem odprtju in tudi odprtju trgovin ob nedeljah, bi se število tedenskih ur trgovcev zvišalo na 70, so ugotovih izvedenci Confesercenti.
OBISK / GENERALNI KONZUL BRAZILIJE
Trst bodoče izhodišče za brazilski izvoz na Vzhod?
V Trstu se je vCeraj mudil generalni konzul Brazilije v Milanu Jose Botafogo Goncalves, ki je obiskal vladnega komisarja Cannarozza, predsednika deželnega odbora Renza Travanuta, tržaškega župana Ric-carda Illyja in predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija. V ospredju tržaških pogovorov brazilskega diplomata so bili gospodarski in kulturni odnosi med državama in še posebej med Brazilijo in Trstom oziroma deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Konzul Goncalves je poseben poudarek namenil tržaškemu pristanišču, ki veliko- dela z brazilsko kavo. Opozoril je predvsem na potrebo, da bi v pristanišču postavili strukturo, ki bi skrbela za prodajo brazilskih surovin in proizvodov na trge vzhodne in srednje Evrope. Na Trgovinski zbornici, kjer je diplomata poleg predsednika Tombesija sprejela tudi skupina operaterjev, ki delujejo v zunanji trgovini z Latinsko Ameriko, je Goncalvesov predlog naletel na razumevanje in podporo. Tržaški gospodarstveniki so mu obljubili, da bodo v naslednjih mesecih preverili možnost izvedbe tega projekta, zbornica pa bo jeseni priredila na to temo poseben posvet.
Brazilski konzul je tržaške sogovornike seznanil tudi z gospodarskimi razmerami v svoji državi, ki preživlja prehod od gospodarstva velikih multinacionalk in državnih podjetij na razširjeno zasebno podjetništvo, in to tudi na zunanjetrgovinskem področju. Tradicionalnim brazilskim surovinam, med katerimi je glavna kava, in kmetijskim proizvodom pa se bodo po konzulovih besedah v kratkem pridružili tudi industrijski izdelki, ki bodo omogočili razširitev poslovnih odnosov z Italijo, med katerimi si Brazilci posebej žele skupnih vlaganj.
MjUE / MLADINSKI GLEDALIŠKI FESTIVAL
TREBČE / NADVSE POZITIVEN OBRAČUN GODBENIŠKE SOLE
Štiri dni predstav srečanj, iger in seminarjev
Od 30. junija do 3. julija
»Med smehom in jokom, iluzija in skrivnost komičnosti« - pod tem okvirnim naslovom so v Miljah pripravili tradicionalni mladinski gledališki festival, katerega prvi del bo od 30. junija do 3. julija, drugi del pa jeseni, ko se bodo spet odprla šolska vrata. Poletni del, ki obsega predstave, srečanja in seminar, so predstavili vCeraj dopoldne, pobudnik pa je kot druga leta miljska občinska uprava.
Po pravilu, ki je veljal že za prejšnje izvedbe, se tudi tokratni miljski gledališki festival deli na prireditveni program in didakticno-šolske aktivnosti. Zato se bo tudi »zavlekel« do jeseni, ko se bo začelo novo šolsko leto, med počitnicami pa bodo del programa v obliki raznih animacijskih dejavnosti in delavnic namenili otrokom v poletnih centrih.
Prireditve so strnili v štiri dni, in sicer od Četrtka, 30. junija, do nedelje, 3. julija. Začetek iger bo v Četrtek popoldne ob 17.30 v parku Evropa, kjer bo videmska zadruga Damatra predstavila velik »Balon«, združenje Arciragazzi pa »Veseli avtobus«. ZveCer ob 21. uri bo prva »prava« predstava z duom Arin-ga&Verdurini iz Firenc. Na petek popoldne so organizatorji »igranje« prepustili združenju animatork Lupusinfabula (deluje v okviru ZSKD), ki bo pripravilo igro s papirjem. Papirju bo posvečena tudi predstava v gledališču Verdi, ki jo bo izvedla tržaška skupina Marionette & Co., zveCer pa bo na vrsti komik Riccardo Cassini s predstavo Nutella - Nutellae. Soboto popoldne bo po Miljah na »Čudežno piSCal« igral Lucio Cosentino, zveCer pa bo nastopila »Soba Matuonto«, »služkinja« v interpretaciji Antonellije, ki je zaslovela v televizijski oddajo Cielito Lindo (RA13). Zaključna predstava bo v nedeljo zveCer na Trgu Marconi s skupino La Piccionaia-I Carrara.
Pobuda kot taka pa se bo začela v Četrtek, 30. t.m., ob 11. uri v kulturnem centru Millo (Trg Republike) z okroglo mizo na temo, ki daje naslov celotnemu nizu, vse štiri dni pa bo v telovadnici osnovne šole De Amicis seminar, ki ga bo vodila Elsa Fonda.
Skit) godbenega društva V. Parma za svoj naraščaj
Trebensko godbeniško šolo so ustanovili pred osmimi leti
Trebenska godba bo danes nastopila na deželnem tekmovanju godb v Bertiolu
V	soboto 18. junija 1994 se je na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah odvijala zaključna produkcija uCencev vz-hodnokraške godbene šole iz Trebe. S tem se je zaključilo osmo šolsko leto.
Pred osmimi leti so namreč po prihodu kapelnika Leandra Pegana ustanovili godbeniško šolo, ki deluje pod okriljem godbenega društva »Viktor Parma«. Osem let je že kar dolga doba, ob kateri lahko potegnemo določene zaključke. Ce se nekoliko zazrem nazaj, se še dobro spomnim prvega šolskega leta s kapelnikom Leandrom Peganom, saj sem se tudi sam takrat zaCel sistematičnega učenja instrumenta.
ZaCetek ni bil lahek in odborniki društva so se dobro zavedli položaja, v katerem so se nahajali in vedeli so, da se bodo morali pošteno potruditi, Ce bodo hoteli izpeljali naCrt, ki si ga je zadal kapelnik Leander Pegan, t.j. ustanovitev godbene šole, s pomočjo katere bi si zagotovili nove, mlade moči za godbo, in ponovna oživitev godbenega delovanja, ki je zamrlo zaradi nenadne smrti prejšnjega, zelo priljubljenega kapelnika Rada Škabarja.
No, pouk se je skratka zaCel in zaživelo je tudi delovanje godbe. Oboje uspešno deluje še danes.
V	šoli se je v osmih letih šolalo 44 uCencev, od katerih jih je 22 izstopilo že v prvih letnikih, 17 jih
sodeluje v godbi po letu šolanja, pet novih kandidatov pa Čaka na vstop v godbo. V šoli je poučevalo veC mentorjev, najprej v sodelovanju z GS Postojna, sedaj pa z GS Sežana. Program dela, ki ga je kapelnik Pegan uvedel v godbeniško šolo, je zelo izpopolnjen, saj godbeniška šola ne skrbi samo za nove sile v godbi oziroma za potrebe lete, ampak je njen glavni cilj predvsem ta, da daje uCencem osnovno godbeno izobrazbo s sistematičnim učenjem instrumenta in teorije glasbe. Ker je uCni program enak učnemu programu na glasbenih šolah v Sloveniji, lahko uCenci opravljajo zaključne izpite na GS v Sežani, kjer po pozitivnem opravljenem letnem izpitu dobijo spričevalo, kar jim po določenih letih študija na glasbeni šoli, ki jih predvideva posamezni instrument, daje možnost, da nadaljujejo šolanje ali na konservatoriju ali na srednji glasbeni šoli in dalje na Akademiji za glasbo.
Pogled v preteklost me navdaja z zelo lepimi spomini na tiste Čase, ko sem bil še uCenec na tej šoli. Razni nastopi s klavirsko spremljavo, revije, tekmovanja, solistične točke ob spremljavi naše godbe, na katerih smo se izkazali vsi uCenci, so trenutki, ki jih Človek ne pozabi, trenutki, ki te bogatijo, ki te osrečujejo, ki ti dajejo moCi in energijo, v katerih se ti zdi, da se lahko z muziciranjem
dotakneš zvezd in neba, trenutki, ki ti dajejo zadoščenje.
Vse te trenutke sem spet podoživljal v soboto, ko so me zvoki mladih godcev - uCencev popeljali nazaj v Cas. Povedati moramo, da so se vsi zelo dobro odrezali.
Zaključni veCer je ot-vorila domaCa godba s koračnico, nato pa so se zvrstili uCenci s solističnimi točkami. Najprej pianistke, saj so v okviru godbeniške šole odprli oddelek za uCenje klavirja, ki ga vodi magister Vladimir Bakin iz GS Sežana. Te so bile Sofija Kralj ter Urška in Metka Šinigoj. Sledil je nastop pihalcev, flavtistke Martine Coretti, klarinetistov Lorisa in Devana Jermana, klarinetistke Karin Crissani, saksofonistke
Barbare Mali, ter tubista Davida Cakija. Drugi del večera je oblikovala domača godba, ki se je predstavila s skladbami, s katerimi se bo potegovala za najvišja mesta na tekmovanju godbe v Bertiolu v Furlaniji, ki bo prihodnji teden, t.j. 25. in 26. junija, na katerega so se godci pripravljali že nekaj mesecev. Tako upamo, da se bomo po uspešnem nastopu na državnem tekmovanju Združenja slovenskih pihalnih godb v III. težavnostni kategoriji v Novem Mestu leta 1992 tudi tokrat dobro odrezali.
Po končanem koncertu godbe je sledil še krst dveh novih Članic, Martine in Karin, ki so ju krstili tako, da sta kapelnik in predsednik godbe
položila najprej eno potem drugo na boben, ter jima nastavili nekaj vprašanj, ki zadevajo red in disciplino v godbi. Ob vsakem zgrešenem odgovoru sta jima priselila eno po ta zadnji z »mazzo« (t.j. tolkalo za boben).
Poslušalci, v glavnem vaščani, so se po končanem večeru veseli in dobre volje ter navdušeni nad svojimi novimi in starimi godci, zaustavili v naši družbi in tako se je topla, prijetna junijska noC zaključila v znamenju dobrega kozarčka vina.
Ob koncu bi pa povabil vse tiste, ki jim je glasba pri srcu, naj se vpišejo v našo godbeniško šolo v prihodnjem šolskem letu. Lepo se bomo imeli!
H	ČAS POČITNIC
Iz šolskih klopi v poletne centre
Otrokom se tudi letos obetajo vesele in prijetne počitnice
Našim otrokom se tudi letos obetajo lepe in sproščene počitnice v raznih poletnih središčih in na letovanjih v hribih in ob morju.
Organizatorji teh poletnih ponudb so poleg Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel še SKD Igo Gruden iz Nabrežine, skupina Sončni žarek, Sklad Mitje Cuka na Opčinah, Slovensko dobrodelno društvo in Kulturno društvo Lonjer - Katinara, ki prireja poletno letovanje. In prav z Jano PeCar, ki bo skupno z animatorkama Martino in Marinko, vodila letošnje letovanje, smo se pogovorili po telefonu.
»Res bomo imeli tudi letos za naše otroke poletno središče od 25. do 30 julija, v glavnem na dvorišču domačega društva, v primem slabega vremena pa v društveni dvorani. Otroci bodo preživljali pri nas Cas od 8. do 13. ure ter bodo v tem Času dobili tudi malico. Pričakujemo, da se bo za tokratno počitnikovanje vpisalo okrog 25 otrok, toliko paC, kot preteklo poletje. Vedno izberemo za naše središče določeno temo, na katero otroci ustvarjajo, rišejo, pišejo in se na sploh zabavajo. Lani se je na primer tematika vrtela okrog vesoljske ladje, leto prej pa okrog ladje Krištofa Kolumba. Letos moramo temo še izbrati«.
Otroci bodo tako v dobrem varstvu; poskrbljeno pa bo tudi za njihovo zabavo, pa morda še za kratke obiske po vasi in bližnji okolici, da se tudi s to dodobra spoznajo.
Tudi za ostala poletna središča so še v teku vpisovanja. Tako se lahko zamudniki še vpišejo za letovanja, ki jih kot vsako leto prireja Slovenski dijaški dom »Srečka Kosovela« v Trstu. Se nekaj prostih mest je za letovanje od 1. do 15. julija na Ptuju, za letovanje v naravi od 20. do 29. julija v Zelenem centru pri Vrhpolju, za obmorsko letovanje od 1. do 11. avgusta v Portorožu in za poletno središče v samem Dijaškem domu, ki se je že začelo in bo trajalo vse do 9. septembra, namenjeno pa je otrokom obeh narodnosti.
Potem so tu še obmorski poletni center, ki bo od 29. avgusta do 9. septembra v Brojnici pod Križem, ki ga prireja skupina Sončni žarek Zadružnega centra za socialno dejavnost in Poletno središče Sklada Mitja Cuk, ki bo od 16. do 27. avgusta v Prosvetnem domu in MarjanišCu na Opčinah.
Povsod je možen še vpis, povsod bo poskrbljeno, da se bodo otroci dobro počutili in nazabavali.
Neva Lukeš
________DREVI NA COIU______________
Predstavitev nove knjige partizanske zdravnice Pavle
Drevišnji kulturni veCer, ki ga z začetkom ob 20.30 prirejajo repentabrska občinska uprava, KD Kraški dom in krajevna sekcija VZPI-ANPI v dvorani kulturnega doma na Colu, obeta res pristno podoživljanje enega najplemenitejših izrazov narodnoosvobodilnega boja, ki se je odražal v zelo humanem odnosu do zdravljenja ranjencev. Predstavitev knjige doktorice Pavle Jerina-Lah »Pavla - partizanska bolnišnica v Trnovskem gozdu« bo priložnost, da iz ust avtorice same zvemo kaj veC o njenih medvojnih človekoljubnih prizadevanjih za lajšanje bolečin ranjenih partizanov, kar je seveda tako z moralnega kot medicinskega vidika doprineslo velik delež za strtje sovražnika. Knjižno publikacijo bo predstavil proseški rojak dr. Ivan Cibic - Mirko, ki živi v Ljubljani in ga je med NOB doktorica Pavla zdravila v bosti v svoji partizanski bolnišnici. Kulturni veCer bodo s svojim nastopom popestrili tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka in recitatorji KD Kraški dom. (B)
Javna dražba v Repniču
Javna dražba slik uveljavljenih likovnih umetnikov iz naše dežele in Slovenije, ki jo je v dobrodelne namene že sinoči priredila slikarka Mihaela Velikonja v galeriji Vaške hiše v RepniCu, bo drevi ob 20. uri doživela reprizo. Na ogled in seveda naprodaj je še marsikatera slika s prestižnim podpisom, ki si jo ljubitelji likovne umetnosti lahko zagotovijo po ugodnejši ceni, kot je siceršnja tržna vrednost. Cisti izkupiček javne dražbe bo gospa Velikonja predala zgoniški župniji za kritje stroškov za obnovo cerkve in zvonika. (B)
KLAVIRSKI VEČER
Rebaudengo in Medi gosta Poletnih koncertov
V	ponedeljek, 20. t.m., sta Gledališče Verdi in zavarovalnica Assicurazioni Generlai predstavib tretji večer iz ciklusa Poletnih koncertov. Kot običajno so biti prvi trije koncerti posvečeni pianističnemu repertoarju; na oder avditorija muzeja Revoltella so tako stopiti klavirski duo, ki ga sestavljata Juri in Olga Cerbakova in Alessandro Roselletti. Na zadnjem koncertu pa sta se predstavila Andrea Rebaudengo in Giuseppe Merti.
Andrea Rebaudengo, ki je igral v prvem delu večera, je zaključil svoje glasbene študije na milanskem Konservatoriju »Verdi« pod mentorstvom Paola Bordonija; študiral je tudi kompozicijo, občasno pa se ukvarja z jazzovsko glasbo. L. 1993 se je izkazal na klavirskem natečaju ustanove Amid de »In Penice«. Spored veCera je pričel s Sonato v Es dum Hob. 25 Josepha Haydna. Mladi pianist je nakazal izredno tehnično pripravo, ki je bila razvidna predvsem v hitrih tempih. Rebaudengo je nato predstavil suito Im Freien Bele Bartoka, katere izvirni naslov je Szabadhan. Mladi pianist je ob tehnični spretnosti zelo uspešno predstavil dinamične odtenke vseh petih skladb in posebno dobro izvajal Bartokove zapletene ritmične sheme.
V	drugem delu večera se je predstavil Giuseppe Merti, ki je glasbene študije zaključil v razredu Vincenza Balzanija na konservatoriju v Piacenzi. L. 1993 je mladi pianist prejel Posebno nagrado tvrdke Assicurazioni Generali na Klavirskem tekmovanju, ki ga je priredila ustanova Arniči de »La Penice«. Merti je pričel spored koncerta s Suite Bergamasque Claudeja Debussyja in nato predstavil tri preludije iz op. 23 Sergaja Rahmaninova, v katerih je uspešno obvladoval tehnično zahtevnejše dele. Pianist je nato interpretativno zelo dobro izpeljal Nokturno op. 9 št. 3 Chopina in zaključil drugi del večera s skladbo iz Lisztove zbirke Annees de pelerinage.
Luisa Anteni
OB SV. JANEZU KRSTNIKU / PO VASEH IN MESTNIH PREDELIH
Na predvečer kresovi sinoči razne prireditve
Letos je bilo ob kresovanju končno lepo vreme
Na Opčinah je ob ugodnem vremenu v četrtek zvečer zagorel kres (Foto Ferrari)
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. aprila 1994; triletne zapadejo 1. aprila 1997, petletne pa 1. aprila 1999.
■	Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 8,41% oziroma 8,89% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29.
junija.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (4. julija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
Na predvečer so zagoreli kresovi, sinoči pa so bili po raznih cerkvah župnijski prazniki: tako so tudi na Tržaškem počastili sv. Janeza Krstnika. Kresovi oz. kres je seveda zagorel pri Sv. Ivanu, mestni četrti, ki nosi ime po svojem zavetniku, prireditev ob kresu na Stadionu 1. maja pa so pripravili krajevno kulturno društvo Škamperle in taborniki Rodu modrega vala. Zublji kresov so se zarezali v nebo v noči med četrtkom in petkom v raznih vaseh na kraSki planoti, za že tradicionalno prireditev pa je na Opčinah poskrbel Sklad Mitje Cuka, na njej so sodelovali skavti in harmonikar Egon Malalan.
Svojemu zavetniku v čast so sinoči pripredili tradicionalni praznik v župniji sv. janeza v Žavljah. Najprej - ob 20. uri - je bila maša, pri kateri je sodeloval pevski zbor iz Mačkolj, sledila pa je družabnost. V okvir praznovanj ob sv. Janezu Krstniku sodi tudi Koncert nabožne glasbe, ki je bil sinoči v novi cerkvi v Stivanu. Priredila ga je župnijska skupnost iz Devina, Stivana in Medje vasi, na njem pa je nastopil zbor J. Gallus, ki ga vodi Janko Ban.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
25. junija 1994 DAN DRŽ. R. SLOVENIJE
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 -Luna vzide ob 22.16 in zatone ob 7.33.
Jutri, NEDELJA,
26. junija 1994
vigujj
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,6 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb ustaljen, veter 13 km na uro zahodnik, vlaga 70-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 sto-pinj.
ROJSTVA, SMRTI EM OKLICI
RODILI SO SE: Tamara Ca-stlunger, Giulia Bencina, Elisa Schillani, Isabella Di Maria, Gabriele Turco.
UMRLI SO: 71-letni Giuseppe Paoletti, 71-letni Silvano Vascot-to, 74-letni Felice Debemardi, 77-letna Maria Semec, 93-letna Gio-vanna Stifanich, 82-letna Maria Tosolin.
OKLICI: univ. profesor Gaeta-no Senatore in univ. raziskovalka Asiye Gulay Bahadiroglu, agent javne varnosti Luigi Bonano in uradnica Eleonora Gergolet, uradnik Fulvio Tome in univ. Študentka Cristina Covelli, uradnik Marco Stopper in Solnica Gabriel-la De Angelis, uradnik Francesco Gandini in uradnica Fulvia Ugo, uradnik Bruno Perfetto in odvetniška pripravnica Milena Olga Tikulin, zidar Alessandro Corsi in asistentka za ostarele Marina Coballi, finančni stražnik Roberto Liguori in Šivilja Annunziata Anelia, uradnik Marco Bensi in uradnica Silvia Cuppo, geometer Stefano Michelutti in solnica Daniela Zanella, mehanik Roberto Sandrin in gospodinja Elda Vele-nik, mesar Ruggiero Luče in delavka Sabrina Ghemig, delavec Nicola Cinquepalmi in pro-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere
ZDRAVNIK PO SILI
Režija Zvone Šedlbauer
PREDSTAVA NA PROSTEM
Danes, 25. t. m., ob 21. uri ZGONIK - na igriSCu pad županstvom
Športno rekreacijsko društvo
Vaška skupnost Praprot prireja
20. SAGRO V PRAPROTU
Danes, 25. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, nadaljevanje tekme v briškoli, ex-tempore za mladino do 14. leta, ob 19. uri plesni odsek SKD Vigred iz Šempolaja, ob 21. uri ples z ansamblom KRT
Zveza cerkvenih pevskih zborov Šentjakobsko kulturno društvo
vabita na
SLAVNOSTNI KONCERT V POČASTITEV SKLADATELJA VINKA FILLIJA
Njegove cerkvene skladbe bodo izvajali:
MePZ Portorož, Komorni moški zbor Izola, mešani zbor Obala
Dirigenta: Helena JureS in VValter Lo Nigro Orgle: Tone Potočnik Program bo povezoval Livij Valencie Koncert bo v cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu danes, 25. t.m., ob 20.30
KD ROVTE KOLONKOVEC, ul. Monte Semio 27, vabi danes, 25. junija 1994, ob 20.30 na
celovečerni nastop
mešanega pevskega zbora Tabor z Opčin
pod vodstvom Sveta GrgiCa.
Na frajtonarco bosta igrala Mitja Malalan in Egon TavCer.
TT ŠPORT ll\l ZABAVO
od 25. junija do 3. julija na Športnem objektu na Padričah
V teku tedna si bosta zvrstila nogometni in odbojkarski turnir.
VeCere bodo popestrili ansambli: Happy day, Adria kvintet ter Aleksandra s kvartetom Edera.
dajalka Monica Dainese, nepremičninski agent Mauro Andreas-sich in univ. Študentka Lucia Sterle, uradnik Dino Zappador in frizerka Luisa Maracchi, zdravnik Marco Podda in uradnica Elena Redavid, pomorščak Davide Va-lenza in trgovka Serena Riccardi, agent javne varnosti Cristiano ta-covich in prodajalka Serena Mi-gliani, zidar Gabriele Vrh in prodajalka Gabriella Sironich, figovec Fabio Bilucaglia in trgovka Manuela Abram, železničar Daniele Indelicato in uradnica Agata Leonardi.
[_] LEKARNE
Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. junija 1994.
Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Žavlje (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do
20.30
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL -tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.-tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PRISPEVKI
Ob 27. rojstnem dnevu Andreja Ražem (26.6.) darujejo starSi in brat 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Majdo Legiša da-rujejo Aldo, Livio in Vesna
50.000	lir za Vaško skupnost Praprot ter 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na drago Majdo darujejo Pavla, Maria in Nadia Ze-rid 75.000 lir za Godtieno društvo Nabrežina.
V	spomin na Karla Malalana damje žena Zmaga 70.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Alojza Purica in Julke Škabar Hmeljak daruje družina Škabar (Repen 79) 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Julke Škabar Hmeljak daruje družina Škabar (Repen 78) 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Alfonza Milica in Majdo Legisa Milic damje Renato Doljak z družino 30.000 luža MPZ RdeCa zvezda.
V	spomin na Nado Stoka vd. Kemperle damjeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Nade Stoka daruje Alekseja Možina
20.000	lir za KD Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Miro Versa vd. Mihe in na Nado Stoka vd. Kemperle damjeta Palmira in Stelio Krmac 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob 1. obletnici smrti dragega prijatelja in sošolca Glauka Turka damje Neva Martelanc (Belgija)
100.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na pok. FranCkota Kenda in Angela Košuto damje Vladimir Tence z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob SO.obletnici smrti (11.6.) strica Marjana Maganja, padlega v Picanu (Labinu) darujejo nečaki Lina, Luci in Franko
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Angelo Stmggia Martinuz damjejo Ivanka, Paola, Marcela, Marija in Pina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Kriza.
V	spomin na pok. Nado Stoka vd. Kemperle damje Dragica Husu 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Majde LegiSa-Milic damjejo Jožko, Nives, Gianni in Ljuba 50.000 lir za popravilo cerkvice v Samatorci.
V	počastitev spomina Nade Stoka-Kemperle damjeta Karla in Gigko 30.000 lir za KD Prosek -Kontovel.
V	spomin na Pepija Žagarja damjejo Zofka, Celestina in Rado 30.000 lir za SD Gaja.
V	trajen spomin na nepozabno Majdo Legisa damjeta Nataša in Boris Pegan 200.000 lir za obnovo cerkve v Zgoniku.
Namesto cvetja na grob Nade Stoka vd. Kemperle damje Rada z družino 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Nado Stoka vd. Kemperle damje Marija Bukavec z družino 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Majdo Legisa darujeta družini ForCiC-Peric 30.000 Ur za SKD Igo Gmden.
V	počastitev spomina Rozami-le Legisa damjejo svojci 100.000 lir za MePZ RdeCa zvezda.
V	spomin na Rozamilo Legisa, starse in moža Riharda Tence damjejo Marija Tence, bratje in sestre 50.000 lir za Sklad Albina Bubniča.
V	spomin na Danila Perica in Karla Geča damjeta Vlasta in Ar-mid Ukmar 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na prijateljico Zoro Rehar vd. Fucka damjeta Edi in Zora 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk
Renato Kalin damje 50.000 Ur za popravilo orgel na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Evgenije Kalc damjeta Oskar in Milena Gigic 35.000 Ur za KD Slovan PadriCe in 35.000 lir za Sklad
Mitja Cuk.
V	spomin na Josipa Žagarja damjeta Oskar in Milena Grgič
30.000	Ur za SZ Gaja.
V	spomin na učiteljico Majdo Legisa damje učenec Martin Kovač z družino 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Pepija Žagarja damje Srečko 50.000 Ur za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na Pepija Žagarja, Evgenijo Kalc in Lidijo Gregori darujeta družini Gregori-Palcich (PadriCe. 133) 60.000 lir za SZ Gaja.
Namesto cvetja na grob Nade Kemperle damje Sonja Majowski
20.000	lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Julke
Škabar damje družina Slapnik
30.000	Ur za Sklad Mitja Cuk.
Ob 4. obletnici smrti tete Dragice damjeta nečakinji Savica in Nadja 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. ■
Namesto cvetja na grob Evgenije Kalc in Josipa Žagarja daruje družina Grgič (PadriCe 45) 30.000 lir za tiskovni sklad Škrata.
t
Dne 23. t. m. nas je zapustila naša draga mama
Marija Semec vd. Kosmina
(Albina)
Pospremili jo bomo k večnemu počitku danes, 25. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Zahvaljujemo se Anici z njeno pomoč.
Žalostno vest sporočajo hčerke Dorica, Katja in Svetlana z družinama, nečaka Ivo in Desanka z družinama
Sempolaj, 25.6.1994
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ivanka sočustvuje s sestričnami ob izgubi, ki jih je prizadela.
Marija, Vanja in Franco sočustvujejo z Dorico, Katjo in Svetlano ob smrti drage mame.
KINO
GRAD SV. JUSTA -STRAORDINARIO esti-
VO - 21.30 »Schindler’s List« r. Števen Spielberg.
ljudski vrt - poletni KINO - 21.15 »Guradia del corpo« i. Kevin Cost-ner.
ARISTON - POLETNI KINO - 21.30 »Caro diario« r. Nanni Moretti, i. Nanni bloretti, Renato Carpentie-ri, Antonio Neiwiller.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.^ 5 »Tre colori -Film rosso« r. Krzystof Kieslowski.
ekcelsior azzurra
- 18.20, 20.10, 22.00 »Lady bird Lady bird« r. Ken Loa-ch.
NAZIONALE 1- 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Demo-lition man«, i. Silvester Stallone.
NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gani da rapina«. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 - L’unsulto finale«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»F.T.W.«, i. Mickey Rourke, Lori Singer.
GRATTACIELO - 16.30,
18.15,	20.10, 22.00 »Mr. Wonderful« i. Matt Dillon, William Hurt.
MIGNON - Zaprto zaradi popravil.
EDEN - 16.00 - 22.00 »Tabatha, il profondo sa-pore delTamore« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Mr. Hula Hoop«, r. Joel Coen, i. Paul Nevvman.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »Senza pelle«, r. A. D’Ala-tri, i. Anna Galiena, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	2 2.00 »Bad boy buddy« r. Rolf De Heer, i. Nicholas Hope. Prepovedan mladini pod 14. letom.
ii PRIREDITVE
SKAVTI IN SKAVTINJE
4. čete zaključujejo podvig pred poletnim taborom s prireditvijo LEPA VIDA { po nage) jutri, 26. t. m., ob 18. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Vsi toplo vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj obvešča, da bodo klavirski recitali letošnjih absolventk: Jana Radovič (raz.prof. Aleksander Rojc) v torek, 28. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani; Tatjana Jer-cog ( raz.prof. Xenja Brass) »v Četrtek, 30. t. m., ob 20.45 v Borštu in Tamara Raseni (raz.prof. Xenja Brass) v petek, 1. julija v Prosvetnem domu na Opčinah.Vabljeni!
SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira pod pokroviteljstvom občine
COU/OI
Ob nakupu TV color ali videorekorderja
makhMune PHILIPS
dobiš
ta prenosni 14” TVC* za
pidih 99.000 lir
v trgovini:
ALDO COUA
Kontovel 134 - Tel. 225471
'Do izčrpanja zaloga
Devin - Nabrežina in VZPI - ANPI SLAVJE ob 50-let-nici požiga vasi Cerovelj, Mavhinj, Medje vasi in Vižovelj z naslednjim sporedom: petek, 1. julija, ob 20.30 predstavitev brošure “Uporni plameni" ter otvoritev zgodovinske razstave v prostorih osnovne Sole J. Murn Aleksandrov v Mavhinjah. V nedeljo, 3. t. m., ob 10.30 slavnosna masa v cerkvi sv. Nikolaja, ob 20. uri bo sledila proslava s kulturnim programom na trgu v Mavhinjah.Vabljeni!
SD POLET priredi 2. in 3. julija KOTALKARSKO REVIJO v Prosvetnem domu na Opčinah. Poskrbljeno bo tudi za jedačo, pijačo in dobro vzdušje.
H ČESTITKE
Danes praznuje 60. rojstni dan IVANKA PERČIČ. Veliko vsega lepega in obilo zdravja ji želijo sestri Milka in Anica ter nečakinji Neva in Silva z družinama.
Ob današnjem jubilejnem rojstnem dnevu voščijo dragi IVANKI Se mnogo veselja, zdravja in sreCe Marta in Clyde, Nataša z Gigijem ter Igor z Giuliano.
V Ricmanjih nas neutrudljiv odbornik
Edi Pregare
60 let slavi.
Vse najboljše mu želi SKD Slavec
Danes stopita na skupno življenjsko pot
Tamara in Edi
Vse najboljše jima želita
dramska skupina in odbor SKD Slavec
Danes se vzameta
Edi Bandi
in
Tamara Rodella
Vse najboljše na skupni življenjski poti jima iz srca želijo
vsi elani Godbe na pihala iz Ricmanj
EDI in TAMARA si bosta danes v Ricmanjih rekla da. Se mnogo skupnih in srečnih let jima želijo Genio, Miranda, Davorin, Patrizia ter mali Erik.
Danes stopata na skupno življenjsko pot TAMARA RODELLA in EDI BANDI. Da bi bila njuna zveza trdna in prežeta z ljubeznijo ter razumevanjem jima želijo Marija in Bruno ter Stojan z Vanesso.
Vasica v Bregu pod Socerbom stoji, od tam v svet mlad basist EDI zatrobil je. V daljnem Logu zalo flavtistko TAMARO predramil je, tako da sta uglašeno in veselo zagodla v skupno življenje. Vse naj ... naj...' jima želijo mama, nona ter vsi, ki ju imajo radi.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
m	IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu organizirata 5. julija izlet v Sappa-do, val Disdende (izvir Piave), Misurino in Auronzo. Vpisovanje v trgovini For-tunato do 28. t. m.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v soboto, 17. julija enodnevni izlet na jezero VVeisensee (Avstrija). Za vse informacije tel. na St. 200036 ali 200007 (g.a Ida).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 13. julija izlet v grad Snežnik in na Masun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje bo 5. julija, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Trst organizira 10., 11. in 12. julija izlet na Triglav. Informacije nudi Stojan Bolčina tel. 213701 ali 7796310.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da je tržaško solsko skrbništvo dne 20. t. m. objavilo seznam premestitev osnovnošolskih učiteljev. 25. t. m. bodo na oglasni deski Šolskega skrbništva razobeSene pokrajinske letvice za začasne namestitve neuenega osebja.
□ OBVESTILA
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor na OpCinah 25. in 26. t. m., ob 15. uri v Prosvetnem domu.
OSNOVNOŠOLSKI teCaj v miniodbojki organizira SZ Sloga od 5. do 13. septembra. Vadba bo v telovadnicah na OpCinah in Repnu ter na odprtem pod vodstvom mag. DuSana Blahute, prof. Maria CaCa, prof. Franka DrasiCa, prof. Ivana Peterlina in prof. Branka Saina. Osnovnošolci se bodo zbrali vsak dan ob 9. uri, vadili dvakrat dnevno do 17. ure. Vmes bo kosilo in razvedrilna dejavnost. Cena teCaja znaša 120.000 lir.
Prijave v uradu ZSSDI v Trstu, tel. 635627 v jutranjih urah in prof. Cac tel. 214290.
SKD L GRUDEN vabi na ogled razstave miniaturnih izdelkov Giuliana Košute. Razstava bo odprta do 26. t. m. in sicer: ob delavnikih od 18. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 11. do 13. ure ter od 18. do 20. ure.
SKUPINA SONČNI ZAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost bo tudi letos organizirala obmorski poletni center in sicer od 29. avgusta do 9. septembra v Brojnici pod Križem. Vpisovanje in pojasnila na sedežu, zadruge, Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072 vsak dan od 9. do 13. ure, razen sobot.
SKD I. GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v poletni ZIV-ZAV. Prijavnice dobite v otroških vrtcih, na sedežu Hranilnice in posojilnice v Nabrežini ter v podružnici v Seslja-nu. Za vsa podrobnejša pojasnila tel. na St. 200620.
POLETNO SREDISCE
Sklada Mitja Cuk na OpCinah - Prosvetni dom in MarjaniSCe od 16. do 27. avgusta. Informacije in vpisovanje v uradih Sklada Narodna ul. 128, OpCine med 8.30 in 12.30, razen ob sobotah.
KRUT obveSCa družinske elane udeležencev 10-dnevnega oddiha v hotelu
BELLEVUE na Malem Lošinju, da jih lahko pokličejo na tel. St. 00385-532-231222.
MALI OGLASI
slaščičarna saint
HONORE’ - OpCine iSCe marljivo vajenko. Tel. St. 213055.
BABY SITTER za 10-let-
nega fantka in 4-letno punčko iSCem, druga polovica junija, prva polovica julija. Plačilo po dogovoru. Tel. St. (040) 393473 in (0481) 78344.
ISCEM slovenskega podjetnika/trgovca v Italiji za pomoč in posredovanje pri nakupu rabljenega stroja italijanske izdelave za ulivanje kovin (avtomatska centrifuga). Tel St. 0038661 448013 v večernih urah.
PRODAM koze mlekarice. Tel. 229264 v večernih urah.
PRODAM kompletno pohištvo za spalnico. Tel. 272701 v večernih urah.
PRODAM Sank z vso opremo za bar v dobrem stanju, primerno tudi za osmico. Tel. St. 216978.
PRODAM volksvvagen golf 1300, temno sive meta-lizirane barve, letnik november ’84, v odličnem stanju, možnost kateregakoli preizkusa, za 3.800.000 lir. Tel. 416832.
PRODAM OPEL KA-DETT 1,2 GLS, letnik 86, po ugodni ceni. Tel. st. 383060 v večernih urah.
PRODAM po ugodni ceni te dni revidirano vozilo kombi ford transit 100L (vrsta autocarro van diesel) v dobrem stanju, opremljen, tudi za kampiranje, prevoženih 88.000 km. Tel. od 16. do 19. ure na St. 215315.
PEC za ogrevanje Riello (metan) 18.000 kal, v odličnem stanju prodam po zelo ugodni ceni zaradi selitve. Tel. St. 365847 - zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Tel. St. (040) 728601 ob urah obedov.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine in italijanščine. Tel. St. 251005.
DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjo poučevanja nudi lekcije iz anglešCine.Tel. na St. 308089.
OSMICA je odprta pri Miskotu na OpCinah - Ul. Peonie 3.
OSMICA pri Batkovih je odprta do 26. t. m., Repen 32.
OSMICO ima Branko Slavec, Mackolje St. 133.
OSMICO imajo pri Kraljevih, Slivno St. 9.
OSMICO je odprl Miro Lauriha, Dolina 233.
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samatorci. Vabljeni!
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu.
V KRIŽU ima odprto osmico Boris KoSuta.
OSMICO je odprl Janko Budin, Koludrovca 5.
OSMICO je odprl Mulic, Repen 50.'
OSMICO ima Lojze -Brje pri Komnu.
PEPE SERVOTOV je v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in črno vino domače proizvodnje.
RIBOGOJNICA AGRO ITTICA GLINŠČICA iz
Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30 celo leto. Nudi prvovrstne kanadske losose. Tel. St. 228297.
TURISTIČNE SOBE 1.
kategorije TWC v centru Podkorena, 3 km od italijansko/slovenske meje, po konkurencih cenah oddam. Gregori, Podkoren 96, tel. St. 0038664 883607.
MARKET
Lokev 4/b - 66215 DIVAČA - Tel./fax 0038667-67509
odprto vsak dan od 7.30 do 19.30 TUDI V NEDELJO OD 8. DO 12. URE
V NEDELJO SVEŽ KRUH
OBČINA REPENTABOR,
KD KRAŠKI DOM,VZPI ANPI
vabijo
na predstavitev knjige dr.ee Pavle Jerina - Lah
PAVLA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA V TRNOVSKEM GOZDU
v Kulturnem domu na Colu danes, 25. t. m., ob 20.30
ŠTANDREŽ / "BEACH VOLLEV" PRI DOMU BUDAL
Živahni poletni večeri na Pilošču
Jutri finalna srečanja množično obiskanega turnirja v organizaciji društva Oton Župančič
Okoli kulturnega doma Andrej Budal v Stan-drezu je bilo v teh nekaj zadnjih tednih tako živahno, da bi vsemu temu vrvežu pristajal Aškercev citat “Sem bil, je živ”. Na ploščadi, v notranjosti in pred vhodom doma se cele veCere zbirajo, kramljajo in sledijo tekmam množice ljudi, pripadnikov starejših in mlajših generacij in tako na prijeten način skupaj preživljajo toplejše pomladanske večere. Na ploščadi doma Andreja Budal se namreč te dni odvija tretji turnir v beach vol-leyu za “Trofejo Vržot”, ki ga prireja kulturno društvo Oton Zupančič iz Standreža in ki se bo nadaljeval vse do nagra-ditvenega večera jutri, 26. junija. Na letošnjem turnirju nastopa kar 80 ekip, od katerih je 32 moških Članskih, 24 moških neclanskih in 24 zenskih ekip. Skupno nastopa približno 200 igralcev in vsega skupaj bodo odigrali približno
120 tekem. Vsem tem sodelujočim je treba še dodati veliko število ljudi, ki so pripomogli k organizaciji turnirja in naredili iz tega srečanje, ki vsekakor pomensko presega sam športni dogodek.
V treh letih, odkar so Standrežci prvič priredili turnir beach volleya, se popularnost tega športa širi in iz leta v leto je veC takih, ki bi se radi v njem pomerili. Na tekmovanju namreč sodelujejo ekipe iz Slovenije in Italije, z Goriške, Tržaške in iz bližnjega novogoriškega območja. Car tega športa je v tem, da se igra na prostem, na pešCeni osnovi in v dvojicah, kjer sonce in pesek otežkoCata premike. Poseben napor je tudi na strani organizatorjev, ki morajo mivko nasuto na štandrežki plošCadi redno negovati.
Obiskovalca večerov na štandrežki plošCadi prevzame zlasti vzdušje, ki se je poustvarilo. Vse je polno radosti, spošCe-
nosti in dobre volje. Celo organizatorji, ki so prepolni dela niso nejevoljni in složno, kot je tipično za štandrežke “klape”, rešujejo vse kar se mimogrede zaplete.
Ob tej priložnosti je društvo izdalo brošuro, v kateri predstavljajo tretjo trofejo Vržot in vaško šagro, ki so jo priredili med finalnimi dvoboji beach volley ekip. V brošuri najdemo tudi oris odbojkarske zgodovine v Standrežu in opis vloge društva Oton Zupančič pri razvoju odbojkarske dejavnosti v tej vasi.
Za brošuro in uspešen turnir gre pohvala vsem pobudnikom in požrtvovalnim organizatorjem, ki odločno vodijo in animirajo goriško poletno odbojkarsko sezono. Do jutrišnjega zaključka turnirja pa so vsi, ki niso še okusili zabave na štandrežki plošCadi, vabljeni na srečanje, kjer se šport in zabava srečujeta ob kozarcu osvežilnega piva.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.10-22.15 »Gateway«. Igrata Alec Baldwin in Kim Basinger. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sfida tra i ghiac-ci«. Igra Števen Seagal.
TRŽIČ
COMUNALE Ni predstave.
m_______________IZLETI
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi jutri, v nedeljo, 26. t.m., izlet na Vrh Peskov in k jezeru v Lužnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku, odhod ob 7. uri. Hoje ob vzponu bo približno tri ure. Povratek pravočasno, da se Goričanom omogoči udeležba na balotažnem glasovanju za izbiro Zupana. Vodi Miran Cotar tel. 30995.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV V SOVODNJAH priredi v nedeljo, 3. julija, izlet na Planino Razor in (po želji) vzpon na Vogel. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri tajnici (tel. 882043).
□ OBVESTILA
KNJIŽNICA D. FEIGEL
bo od 27. t.m. do 9. septembra odprta od 8. do 13. ure od ponedeljka do petka.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje ob ponedeljkih posluje od 10.30 do 13. in od 16. do 18. ure, ob sredah in Četrtkih posluje od 16. do 18. ure, ob petkih pa od 10.30 do 13. me.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo od 4. do 29. julija zaprta. Od 1. avgusta bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18., petek tudi od 10. do 12. me.
SLOVENSKO POLETNO SREDISCE obvešča otroke iz sovodenjskega in doberdobskega območja, ki bodo 27. junija obiskovali središče, da bo poskrbljen jutranji prevoz do Gorice: iz Sovodenj bo šolabus odpeljal ob 8.25 s prvega postajališča APT v Skrljah, nato bo ob 8.30 pred sovodenjsko cerkvijo, ob 8.35 na trgu pri vodnjaku v Gabrjah in ob 8.40 pred vrtcem v Rupi; iz Jamelj bo kombi odpeljal ob 8.30 s postajališča APT, ob 8.35 pa bo na postajališču APT v Dolu.
a ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE sporoča, da bo od 21. do 27. avgusta v Krškem seminar za učitelje in profesorje. Prijave sprejemajo odborniki sindikata do 10. julija.
B ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne črpalke: GORICA
IP - Ul. Lungo Isonzo ESSO - Ul. Brass ESSO - Korzo Italia ERG - Ul. Brig. Re AGIP - Ul. d’Aosta TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Cosulich
AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Boito
KRMIN
API - Drev. Ven. Giulia
DOBERDOB
ERG - PalkišCe
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Mešani pevski zbor Rupa-Peč
vabi na
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
v Rupi, nocoj, ob 20.30
Nastopajo: mladinski pevski zbor Rupa-PeC, MePZ »Ciril Silič« iz Vrtojbe in MePZ Dobova.
Ob tej priložnosti bodo zboru Rupa-PeC podelili priznanje Dušana Černeta.
V primeru slabega vremena bo koncert v sovo-denjski telovadnici.
Danes ob 8. uri Luigi Flosperger iz splošne bolnišnice v Podgoro, ob 9.30 Francesco Muto iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na pokopališče v Pevmi.
Ob nenadni boleči izgubi dragega moža izrekajo iskreno sožalje g. Bruni Merljak Miglino, ravnateljica, uCno in neuCno osebje šole Ivan Trinko
VOLITVE / KAKO GLASUJEMO
Prečrtamo samo ime enega od dveh kandidatov
Volišča odprta od 7. do 22.
GAETANO VALENTI
Objaljamo fac-simile glasovnice, s katero bomo jutri v Gorici izbirali župana. Izbirali bomo samo med dvema kandidatoma sicer tako, da bomo oddali glas enemu od njiju. Tokrat ne glasujemo za stranke, temveč, ponavljamo, samo za župana.
Glasovnica se deli na dva pravokotnika. V zgornjem je vpisano ime Gaetano Valenti, pod njim pa sta simbola strank (Forza Italia in Allenaza nazionale), ki podpirata tega kandidata. V spodnjem delu glasovnice je prav tako narisan pravokotnik z vpisanim imenom Bruno Crocet-ti, pod njim pa so simboli strank in gibanj, ki ga podpirajo (Cittadini per ilsontino, Slovenska skupnost in Pro-gresisti). Glasujemo tako, da prečrtamo ime kandidata, za katerega volimo. Najbolje je, da naredimo znak v obliki X kar v manjšem pravokotniku z natisnjenim imenom kandidata, glas pa je veljaven tudi, Ce je znak drugje (na primer na enem od simbolov list).
Volilci morajo imeti pri sebi veljaven dokrunent in odrezek volilnega potrdila, ki so ga ohranili s prvega kroga volitev. Kdor je izgubil odrezek, lahko dobi duplikat v občinskem volilnem uradu danes od 8. do 19. ure in jutri od 7. do 22. ure. Na balotaži lahko glasuje tudi, kdor ni volil v prvem krogu. VolišCa bodo odprta jutri od 7. do 22. ure.
VOLITVE / PRED BALOTAZO IZPOLNIL OBLJUBO VOLILCEM
Crocetti že predstavil sodelavce v upravi
Slovenec dr. Peter Komac - Valenti v težavah z MSI
Bruno Crocetti, v sredini, s kandidati za odbor (z leve): Peter Komac, Sergio Tavano, Carlo Michelutti, Anna Maria Ardit Busato, Roberto Busolini, Mauro Favaro (foto SR)
Inženir Bruno Crocetti je vCeraj, Se pred balotažo za izbiro župana, izpolnil prvo obljubo, ki jo je dal volilcem: javil je imena odbornikov, ki bodo z njim v primeru volilnega uspeha delili odgovornosti pri upravljanju mesta. Odborniki so Arma Maria Ardit por. Busato, 57 let, zdravnica - odbornica za socialne storitve in zdravstvo, probleme starejših občanov in enake možnosti med spoloma; Roberto Busolini, 50 let, arhitekt in Solnik - odbornik za prostorsko načrtovanje, okolje, stanovanjska vprašanja in promet; Mauro Favaro, 38 let, inženir in šolnik - odbornik za osebje, decentralizacijo in splošne zadeve; Peter Komac, 47 let, psiholog pri KZE v službi za alkoholike in narkomane - odbornik za mladinska vprašanja, šport, storitve, varstvo okolja; Carlo Michelutti, 62-let, pravnik in upokojeni občinski funkcionar - odbornik za gospodarsko načrtovanje, proračun in finance, trgovino; Sergio Tavano, 66-let, univerzitetni profesor zgodovine umetnosti in predsednik Instituta za družbeno in versko zgodovino - odbornik za kulturo, univerzo, šolstvo in izobraževanje.
Crocetti je zase ohranil referat za javna dela, napovedal pa je tudi namen, da ustanovi komisiji, ki naj bi posebej sledili vprašanjem varstva okolja in mladine. Poudaril je tudi, da bo odbornik Komac v mestni upravi predstavljal slovensko go-riško komponento skupaj seveda s Konzulto za
vprašanja slovenske manjšine, ki jo Crocetti namerava upoštevati v občutno večji meri kot njegovi predhodniki.
Prvi vtis je, da je Crocetti zbral res odlično ekipo sodelavcev, pri Čemer je upošteval, kot je sam pojasnil, zlasti poklicne sposobnosti vsakega, obenem pa je izbral tudi ljudi, ki predstavljajo različne “duše” njegovega raznolikega zavezništva. Pomembna pridobitev je gotovo prof. Tavano, izjemno ugledni katoliški kulturnik, ki naj bi Crocettiju prinesel podporo katoliških volil-cev. Dr. Michelutti velja za odličnega poznavalca občinskega aparata in ekonomskih vprašanj. Busolini je doslej bil načelnik skupine DSL v občinskem svetu (je edini v skupini s strankarsko izkaznico) in ima
izkušnje iz vrst opozicije. Ostali trije so širši javnosti manj znani, so pa priznani strokovnjaki vsak na svojem področju. To velja tudi za slovenskega odbornika dr. Komaca, ki ga je Crocetti izbral kot nadstrankarskega predstavnika vseh Slovencev.
Ce je torej napredni kandidat Bruno Crocetti na najboljši način opravil izbiro in še pred balotažo, v duhu prozornosti in spoštovanja do volilcev, javil imena odbornikov, se zdi, da je na drugi strani Gaetano Valenti v težavah. Do zaključka redakcije še nismo dobili obvestila, da bi izbral odbornike, Četudi je v mestu vCeraj krožil glas, da naj bi na sinočnjem zaključnem volilnem shodu ob paštašuti Valenti javil imena vsaj treh odbornikov. Vseh pa najbrž ne bo povedal pred balotažo.
Težave ima zlasti z mi-sovsko desnico, kjer je eden njenih najskrajnejših predstavnikov, Sergio Cosma, po velikem številu preferenc, ki jih je prejel 12. junija, računal na odborniško mesto. Toda Valenti, kot je vCeraj pojasnil tudi v izjavi za tisk, ima drugačne programe (MSI-AN naj bi v primeru zmage v odboru predstavljal najbrž Noselli). To je razkačilo Cosmo, ki zahteva razčiščevanje znotraj MSI, pa tudi marsikaterega njegovega somišljenika, tako da bi Valentiju na skrajni desni morda utegnil zadnji hip zmanjkati kak glas. Pomenljivo je najbrž že to, da v včerajšnji izjavi prvič 'omenja možnost poraza v balotaži: v uradnih izjavah je doslej sploh ni jemal v poštev.
Poziv
društev
za
trezno
■ ■ ■
izbiro
V zadnjih dneh volilne kampanje se je vse vec predstavnikov strpne Gorice opredelilo za Bruna Crocettija. Medtem ko so njegovega tekmeca podprli ljudje, ki so že itak sestavni del njegove koalicije (sen. Romoli, skupina katoličanov pri Forza Italia, predsednik ezulske zveze Apollonio itd.), so se za Crocettija izrekli sindikati, mnogi strankarsko neangažirani katoličani, večina zelenih in drugi.
Pomembna je tudi enotna opredelitev slovenskih organizacij. VCeraj smo objavili poziva SKGZ in SSO za glas Crocettiju. OdloCno za naprednega kandidata se je opredelila tudi vrsta slovenskih kulturnih, športnih in drugih oiganizacij, ki delujejo v goriški občini. Predstavniki teh organizacij pozivajo Člane, naj se jutri strnjeno udeležijo glasovanja in naj oddajo svoj glas za Bruna Crocettija. Možnost zmage strpne in demokratične Gorice obstaja, poudarjajo, potreben pa je prav vsak glas. Poziv so podpisali predstavniki SZ Dom, Slovenskega planinskega društva, Kinoateljeja, Društva slovenskih upokojencev, SKD Naš prapor iz Pevme, KD Paglavec iz Pod-gore, KD Oton Zupančič in OK Val iz Standreža.
NOVICE
PROMETNA NESREČA / NA ULICI TERZA ARMATA
ZDRAVSTVO / OKROGLA MIZA
Na banki skušala vzeti denar s pomočjo domiselne naprave
Agenti goriške kvesture so včeraj okrog pol enih posegli v podružnici Goriške hranilnice v Ul. Car-ducci, kjer so aretirali 32-letnega Kolumbijca in 36-letnega Venezuelca (njunih imen nam niso javili). Moška sta pri eni izmed blagajn skušala zamenjati tuj bankovec. Pri tem pa je bančni uradnik opazil, da sta v rokah imela sumljivo metalno ročko. Z omenjeno napravo sta nameravala izkoristiti morebitno nepazljivost blagajnika in mu s pomočjo ročke izmakniti iz predala denar. To pse jima ni posrečilo, ker ju je uslužbenec pravočasno odkril. Pospremih so ju v goriške zapore v Ul. Barzellini, kjer bosta počakala na sojenje.
Gledališče na gradu
Na goriškem gradu se pod prireditvenim šotorom nocoj nadaljuje niz nastopov v okviru 4. festivala amaterskih gledališč. Ob 21. uri bo nastopila skupina “Estravagario teatro” iz Verone z Goldonijevo komedijo “Arlecchino servitore di due padroni” (Sluga dveh gospodov).
Poletne počitnice z UISP
Združenje UISP prireja v sodelovanju z društvom za prosti Cas "La marmotta” poletne počitnice za mlade v Fomi Avoltri v Kamiji (od 18. do 29. julija). Podrobnejše informacije nudijo na goriškem sedežu UISP, Korzo Verdi 109, tel. 535204.
Civilna zaščita za čisto mesto
Služba za civilno zaščito pri goriški občini obvešCa prostovoljce, da je zbirališče za jutrišnjo akcijo CišCenja mesta ob 8. uri pred cerkvijo sv. Ane.
Tovornjak povozil mlado motoristko
Hujši pretres možganov za Tiziana Kaučič
Vespa, na kateri se je peljala ponesrečenka, ko je prišlo do trčenja s tovornjakom (foto Studio Reportage)
VCeraj okrog 14. ure se je v prometni nesreCj, ki se je pripetila v Ulici Terza Armata v Gorici, težje poškodovala 30-let-na domačinka Tiziana Kaučič, Ul. Fabiani 18. Dekle se je vozilo na motornem kolesu, ko jo je iz še nepojasnjenih vzrokov podrl tovornjak, ki ga je upravljal 40-letni Vojko Lipicar z Opčin. Kaučičevo so z rešilcem prepeljali v bližnjo splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili hujši pretres možganov in številne odrgnine po telesu. Sprejeli so jo na zdravljenje v oddelek za oživljanje. Ce ne bo prišlo do komplikacij, bo okrevala v treh tednih. Zapisnik nesreče je sestavila goriška prometna policija.
Boljša oskrba
je predpogoj
Na srečanju s prebivalstvom so analizirali sedanje problematike
Zdravstvena oskrba postaja vse bolj problematična. O sedanjem ‘nevzdržnem stanju in možnih rešitvah je tekla beseda na večeru, ki ga je priredila goriška sekcija Razsodišča za pravice bolnikov. Po uvodnem poročilu Pina leusiga in Dorette Pettinato, ki usklajujeta delovanje sekcije, je spregovoril odgovorni za krminsko zdravstveno okrožje Michele Milazzo, ki je med drugim poudaril, da bi se moral pristop do zdravstva bistveno spremeniti. Le tako bo mogoče, je še dodal, najti pot za racionalizacijo in učinkovitost zdravstvenih storitev.
Tudi zvezni sindikati podpirajo nov pristop do zdravstvenih problematik. To je nakazal njihov-
predstavnik Masciullo, ki je v okviru načrtov za okrepitev socialne oskrbe poudaril nujnost večje angažiranosti na lokalnem območju.
Med živahno zaključno diskusijo, v katero so posegli številni zdravstveni delavci, so preučili sedanje potrebe goriškega zdravstva. Opozorili so na dramatične podatke o številnih smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč in prekomernega uživanja alkohola. Niso prezrli niti problemov psihiatrije, podjetniške ureditve obeh bolnišnic idr. Zanimivo debato, katere se je udeležil tudi županski kandidat Bruno Crocetti, je zaključil deželni tajnik demokratičnega federativnega gibanja Valerio Frezza.
SLOVENIJA
Sobota, 25. junija 1994
11
_ PIRAN / SKUPŠČINA
Še naprej nesklepčni
Stranka LDS bo dva člana izključila iz občinske vlade
Spojiti ali ne? (Foto: A. Lipovž)
Za Četrtek sklicana seja piranske občinske skupščine je spet odpadla zaradi nesklepčnosti. Kljub dogovarjanju in usklajevanju med političnimi strankami v občini niso uspeli zagotoviti sklepčnosti družbenopolitičnega zbora. Tokrat ni slo za obstrukcijo občinske opozicije, ki se je v piranskih skupščinskih zdrahah večkrat po-služila tega »trika«, pac pa je bilo premalo prijavljenih delegatov tiste strani, ki podpira sedanjo sporno občinsko vlado.
Eden od vodij opozicije, predsednik piranske LDS SaSo Sraml, je ob tem izjavil: »Očitno FiCurju (predsednik skupščine) in Grahorju (predsednik izvršnega sveta) ustreza, da skupščina ne deluje in odprto vprašanje občinske
vlade ostaja nerešeno. Sestanki predstavnikov strank, ki jih sklicuje Fu-Cur, so v bistvu samo “blef‘, da bi izgledalo, da nekaj delajo...«
Predsednik LDS je Se povedal, da je potekel rok, do katerega naj bi dva elana občinske vlade odstopila. Dimitrija Živca in Iva BakiCa, ki sta kot elana demokratske stranke po združitvi prišla v LDS, je izvršni odbor stranke s sklepom pozval, da izstopita iz občinske vlade, ki ji stranka odreka legitimnost.-»Opozarjamo javnost, da Dimitrij Živec in Ivo BakiC v občinski vladi ne delujeta s soglasjem LDS, paC pa proti naši stranki. Zato je že v teku postopek za njuno izključitev« izjavlja Sraml.
Boris Vuk
NOVA GORICA
Sodni
spor
zaradi
vode?
»Primorske vodne zdrahe« med Novo Gorico in Ajdovščino naj bi se - tako želijo delegati v novogoriški občinski skupščini - umirile vsaj do toliko, da bi se lahko zaceli pogovorjati. Prepir nikomur ne koristi, še najmanj tistim, ki so od vode odvisni, ima pa lahko daljnosežne posledice na drugih področjih, so menili delegati na četrtkovi seji.
Sprejeli so sklep, naj občinska vlada še ne razmišlja o začetku sodnega spora, ampak naj se prihodnji teden »potrudi« in gre v Ajdovščino (ali na kak »nevtralen teren«) ter poišCe sporazumno pot. Sele Ce ta poskus ne bo uspel, daje skupščina vladi zeleno luC za ustavni spor. Gre seveda za znan zaplet, kdo naj bo upravi-
telj vodovoda, ki ima zajetje in vse vodovodne naprave v eni (ajdovski) občini in ki jo tudi v dobršni meri oskrbuje z vodo, del vodovodnega omrežja pa sega tudi v sosednjo (novogoriško) občino. Dosedanjemu upravljalcu Goriškim vodovodom ajdovska občina odreka pravico nad upraviteljstvom. Za tiste naprave (zajetje Hublja, cevovode, rezervoarje in druge), ki se nahajajo na območju ajdovske ob-
čine, bi rada predala v upravljanje Stanovanjsko-komunajnemu podjetju AjdovCina. V to podjetje naj bi prešlo tudi 13 delavcev, ki skrbijo za »ajdovski« del vodovodnega sistema. Da pa bi isti komunalni sistem imela dva upravljalna, zakon ne dopušča. »Dosedanji poskusi za pametno rešitev so šli v prazno. Lok sta pre-napenjali obe strani, zdaj pa je skrajni Cas, da se o zadevi pametno pomeni-
ta,« so povedali novogoriški delegati.
Predsednik ajdovske občinske vlade Branko Tomažič je vesel takega razvoja dogodkov. Dejal je, da pričakuje pisne predloge novogoriške strani (oni so namreč take predloge že poslali v Novo Gorico), potem pa so se pripravljeni določneje pogovarjati. Do takrat so ustavljene tudi vse zaCete dejavnosti.
Vojko Cuder
POSTOJNA / OGLAŠEVANJE
Za plakatiranje bo treba plačati pristojbine
IDRIJA / OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Pester program bo paša za oči
Modna revija lepih deklet v oblačilih z všito idrijsko čipko
Ob dnevu državnosti in koncu šolskega leta se v teh dneh na Idrijskem vrstijo številne prireditve, ki so dodobra popestrile dogajanje ob koncu tega tedna. Ljubitelji kolesarstva bodo prišli na svoj račun danes, ko bo po idrijskih cestah sopihala kolona udeležencev maratona Franja. Sicer pa je predpraznično vzdušje že včeraj in predsi-noci popestrilo veC dogodkov.
Občini namenili komaj 20 milijonov tolarjev
POSTOJNA - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je postojnski občini za naložbe v demografsko ogroženih območjih na osnovi veljavnih meril in proračunskih zmožnosti države letos namenilo le 19, 7 milijonov tolarjev. Gre za naložbe v objekte in naprave lokalne gospodarske infrastrukture.
Kljub tako skromnim sredstvom, se je postojnski IS vseeno prijavil na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. S prijavo je moral pohiteti, saj rok za oddajo poteče že v ponedeljek.
IS je prijavil tri programe naložb in jih prednostno razvrstil. Na prvem mestu je izgradnja drugega dela II. etape vodovoda Podgo-ra. Proračunska vrednost omenjenih del znaša prek 100 milijonov tolarjev. Republika sofinancira 30 odstotkov posamezne naložbe, kar pomeni, da bo letošnjih demografskih sredstev, ki pripadajo postojnski občini (19, 7 milijonov), že pri prvem programu zmanjkalo. Kljub temu je IS prijavil še dva programa del, in sicer telefonsko povezavo med Barko in Suhorjem ter Barko in Bujami, na tretje mesto pa so postavili posodobitev lokalne ceste med Planino in Lazami. Pri sprejemanju omenjenega programa je IS v obrazložitvi zapisal, da z merili za dodeljevanje demografskih sredstev, ki jih omenja ministrstvo, ni seznanjen. (M. G.)
Občinska skupščina je pred kratkim sprejela odlok o javnem oglaševanju, zdaj pa je IS pripravil in sprejel tudi pravilnik o njem. Z omenjenima dokumentoma naj bi v občini na področju oglaševanja zavladal veCji red.
Pravilnik predvideva sklenitev posebne pogodbe za opravljanje dejavnosti javnega oglaševanja. To bo IS sklenil z izvajalcem, ki bo kot koncesionar izbran na javnem razpisu. Izbrani koncesionar bo v skladu s pravilnikom v občinski proračun moral odvajati 20 odstotkov od skupnega prometa, ki ga
Takšen dopolnilni sklep občinske vlade pa organizatorjem, ki so se prijavili na občinski natečaj za organizacijo omenjenih prireditev, zagotovo ne bo všeC, saj to pomeni, da bodo njihove prireditve do zadnje minute visele v zraku. Prireditelji bodo namreč šele tik pred zdajci izvedeh, ali bodo predvidene stroške (tudi s pomočjo občinskega denarja) prireditve lahko pokrili ali ne. Poleg občine prireditve namreč financirajo tudi pokrovitelji. Člani postojnskega IS so se k taksni »rešitvi« zatekli, ker se bojijo, da so nekateri organizatorji stro-
bo ustvaril pri opravljanju dela svoje dejavnosti, torej plakatiranju. Določilo izvajalca tudi obvezuje, da občini v celoti plačuje pristojbine, zaračunane za dovolitev raznašanja letakov, brošur, raztrosa le-teh iz zraka in drugih oblik reklamiranja.
Višina pristojbin je določena v točkah, vrednost točke pa bo določal IS po preučitvi ponudb, ki bodo prispele na javni razpis. Pomembno je tudi določilo v pravilniku, ki pravi, da so plakatna mesta last občine ali krajevne skupnosti, odvisno od lokacije, kjer se nahajajo. (M. G.)
ške prireditev »napihnili« in da jim bo denar tako celo ostajal. Na natečaja za organizacijo (otroških) kulturnih prireditev se je prijavilo osem društev, zavodov in podjetij. Za otroške prireditve bodo skrbeli: postojnski vrtec, glasbena šola, mestna knjižnica in Pigmalion, d.o.o., kulturne prireditve za odrasle pa bodo poleg zadnjih dveh organizirali še Društvo harmonika Postojna, postojnsko turistično društvo, Kulturno prosvetno društvo Pivka in Notranjski muzej. Skozi vse leto naj bi se (se je) v občini zvrstilo 34 prireditev za otroke in 60 za
Na Idrijskem gradu Gevverkenegg so izbranemu občinstvu lepa dekleta Manekenskega društva iz Ljubljane predstavile kolekcijo oblačil z všito idrijsko Čipko po zasnovi domačih oblikovalk Irme VonCina in Bojane Gruden, kar je prva tovrstna predstavitev Cipkinih novitet z blagovno znamko Fee. Idrijski filatelisti pa so izdali nov poštni žig z ovoj-
odrasle. Obseg stroškov celotnega programa znaša skoraj 17 milijonov tolarjev, kar seveda znatno presega proračunska sredstva, namenej-na temu področju (2, 5 milijona). Kako ta skromni denar pravino razdeliti med prireditelje, je seveda težko, še posebej, ker v sekretariatu za družbene dejavnosti, ki je predlog sofinanciranja pripravil, nimajo natančno napisanih meril. Pri odmerjanju višine sredstev, o kateri bo IS tako ali tako presojal pred vsakokratno prireditvijo posebej, so se sicer v sekretariatu držali ohlapnega pravila, da mora Postojna odpreti vrata vrhunskim kulturnim dosežkom, ljubiteljskemu ustvarjanju, upoštevali pa so tudi to, kako velikemu krogu ljudi je predstava namenjena.
Mateja Godejša
nico, ki je tokrat posvečen naravoslovcu in zdravniku Janezu Antonu Scopoliju. Veselo je bilo tudi na Sedejevem trgu v Cerknem, kjer so mladi dramatiki, glasbeniki, pevci in plesalci ob koncu šolskega leta nastopili s plesnimi in glasbenimi točkami, za zabavo pa sta poskrbela ansambla Amerika in mlada skupina Tequi-la Sunrise, ki se je takoj za-
Od 140 milijonov je v tako imenovani javni prodaji le približno 34 milijonov litrov vina, je na novinarski konferenci pred začetkom posveta o avtohtonih vinskih vrstah povedal direktor podjetja Agroind »Vipava 1894« Silvester Lemut. Vipavska klet, ki vsako leto predela grozdje iz doline in obrobnega gričevja v 7 do 8 milijonov litrov vina, ima v javni prodaji slovenskih vin kar 23,5-odstotni delež.
Zaradi uveljavljene blagovne znamke vipavskih vin daje 1.300 vinogradnikom jamstvo za prodajo pridelka, kar je še posebno dragoceno v obdobjih vinskih kriz. V podjetju poudarjajo pomen uravnoteženja bodočega lastništva podjetja, katerega 45-odstotni delež je dala zakonodaja zadrugam. Zato ne želijo postati odvisni od li-
tem preselila na drugo glasbeno prireditev, koncert Kluba idrijskih študentov v Idriji. Naj k temu dodamo še prireditev za ljubitelje zborovskega petja, za katere je poskrbel mešani pevski zbor iz Šempetra, ki je sinoči nastopil v cerkvici sv. Antona v Idriji s koncertom sakralne glasbe. V spodnjei-drijski osnovni šoli pa so vCeraj odprli tudi razstavo idrijske slikarke FanCi Gostiša. Naj ob koncu tega pregleda spomnimo še na zabavno prireditev, ki bo nocoj v Črnem Vrhu nad Idrijo, z nekoliko nenavadnim naslovom - Rock eksplozija. Roman Bric
nanenih centrov izven območja, kjer zbirajo certifikate kmečkega prebivalstva. Klet je bila ena prvih v Sloveniji, ki je načrtno obujala stare in skorajda pozabljene vinske vrste, predvsem Zelen in Pi-nelo. Avtohtonim vrstam je bil v celoti posvečen posvet vinogradnikov in vinarjev, predvsem zato, ker bodo sortne posebnosti in okoliši imeli veliko vlogo v prihodnjem trženju vina. V kleti so predstavili tudi vinski letnik 1993, ki so ga uvrstili med prav dobre in odlične ob visoki splošni kakovosti. V letu, ko klet praznuje stoletnico ustanovitve svoje predhodnice, vipavske vinogradniške zadruge, prve na slovenskih tleh, so njen del, eden lepših pri nas, preuredili v promocijsko-turi-sticne namene.
Arhu- Lipovž
______POSTOJNA / KULTURNE PRIREDITVE
Do zadnjega henutka bodo visele v zraku
IS se bo o svojih prispevkih odločal sproti
Izvršni svet je vCeraj sprejel sklepa o sofinanciranju kulturnih in otroških kulturnih prireditev v olrcini Postojna, za katere bo namenil 2, 5 milijona tolarjev. Ob tem je podprl tudi predlog, naj IS o višini občinskega deleža odloča za vsako prireditev posebej, in sicer na osnovi predložene »finančne konstrukcije« posamezne prireditve.
VIPAVA / VINOGRADNIŠKI POSVET
Interes za avtohtone viste vin narašča
Vipavska klet je del kleti preuredila v promocijske namene
S PRIMORSKE
Praznik
slovenske
policije
MIREN - 28. junija praznuje slovenska pohei-ja svoj praznik v spomin na dogodke iz desetdnevne vojne, ki je prinesla Sloveniji osamosvojitev in življenje v neodvisni slovenski državi. Praznovanja tega dne bodo v različnih slovenskih krajih. Policisti novogoriške UNZ bodo počastili svoj praznik v torek, 28. junija ob 13. uri v Mirnu, v nekdanji obmejni stražnici. Na proslavi bodo podelili priznanja.
Prijateljevanje čez mejo
BREGINJ - Prebivalci Breginskega kota že zelo dolgo prijateljujejo s sosednjo občino v Italiji, Tipano. »Uradna« srečanja med ljudmi potekajo enkrat na eni drugič na drugi strani meje. Tokratno, ki ga pripravljajo KS Breginj in Borjana ter breginska OS, bo imelo športno-družabni značaj in bo to nedeljo, 26. junija. Začelo se bo ob 9.30, pred breginjsko šolo.
Proslava ob 50. obletnici napada
KNEZA - Te dni poteka 50 let od napada partizanov na železniško progo, ki po Baški grapi povezuje Gorico in Jesenice. Takrat je bila proga porušena na veC odsekih in preden so jo popravih, je minilo nekaj dragocenega Časa, ki so ga potrebovale zavezniške enote po izkrcanju v Normandiji. Zato so ta napad - izvedle so ga enote IX. korpusa - pozneje imenovali »Slovenski dan D«. Proslavo v spomin na dogodke pred 50 leti pripravljata Združenje borcev in udeležencev vojne občine Tolmin in krajevna skupnost Kneža. Proslava bo v nedeljo, 26. junija ob 14. uri na Kneži. Slavnostni govornik bo general Lado AmbrožiC-Novljan, prvi komandant IX. korpusa NOV.
Združitveni zbor LDS
SEŽANA - Člani v Liberalno demokracij o Slovenije združenih strank v sežanski občini so se v četrtek sestali na združitvenem zboru. Zastavili so si program delovanja in izbrali vodstvo. Novi predsednik Davorin Terčon je dejal, da bodo v združeni stranki še močnejši in delovali za splošno blaginjo prebivalcev sedanje sežanske občine. Njihov cilj so volitve v novo lokalno samoupravo. Ustanovnega zbora sežanske LDS se je udeležilo 30 delegatov, gosta pa sta bila Zoran Thaler in Jadranka Sturm Kocjan. V nedeljo bo podoben združitveni zbor v Tolminu.
Novice zbral
Vojko Cuder
SESTAVA FRANCOSKIH
ENOT ZA RUANDO
Do nedelje naj bi v Zair prispeli še zadnji od 2500 francoskih vojakov, ki bodo s hitrimi akcijami, vodenimi iz Zaira, reševali ruandske civiliste.
SUDAN ZAIR
Kjsangani ^
*Goma®^ _____________
Bukavusf^fT] RUANDA
Francoska vojska bo delovala iz dveh obmejnih mest, rešene Ruandčane pa bodo vozili v zaledje, natančneje v Kisangani.
ozemlje pod nadzorstvom upornikov o km 40
Moč francoske vojske v operaciji Turkiz
m	• 2000 do 2500 vojakov (Tisoč jih bo sodelovalo v akcijah, ostali pa bodo ostali v Zairu. Uporabili jih bodo le, če bo potrebno.)
^	• devet letal C-160 Transall in šest transportnih letal C-130 Hercules	
	• dve eskadrilji helikopterjev opremljenih z lahkimi topovi in protioklepnimi izstrelki
	•	šestnajst težkih oklepnikov •	oseminštirideset lahkih oklepnikov z 12,7 milimetrskimi topovi
—#	• osem težkih topov REUTER
V poletni vročini seje prijetno okopati, pa čeprav v maio večjih kopalkah... (Telefoto: AP)
ŽRTVE POKOLOV V RUANDI
Čakanje na smrt
Po rekah trupel, ki plavajo v jezera sosednjih dežel, in neverjetni številki stotisočev žrtev v nekaj tednih pobojev morda vendarle prihaja rešitev
Francoski vojaki so v imenu OZN zaceli prodirati proti afriški državi Ruandi. Uporniki so Francozom že pred prihodom napovedali vojno. Desettisoci pa z upanjem Čakajo na vojake, ki naj bi bili njihovi odrešitelji, tako kot Tutsiji v neki vasi vzhodno od Kigalija, ki Čakajo vojake - ali pa smrt.
KABUGA - VeC sto Tutsi-jev, ki so jih pred nekaj dnevi evakuirali iz hotela Mihe Collines, zdaj živi v eni od vasic vzhodno od Kigalija, Kabugi. Skušajo znova zaživeti v upanju, da se bodo lahko vrnili na svoje domove ah pa za vedno zapustili svojo deželo, kjer so jim pobih družine.
»Ni nam lahko. Po vodo moramo veC kilometrov daleč, za hrano pa moramo pobijati živino, toda Se vedno
je bolje kot v Kigaliju. Tu vsaj ni streljanja,« razlaga Daphy, mlada žena, ki pravi, da je zelo »sreCna«: njen mož in njeni otroci so Se živi. Pred dvema mesecema so se v hotel Mihe Collines (TisoC gričev), ki je prav v centru Kigalija, predelu, ki so ga nadzirale vladne enote, pred množičnimi poboji zatekli večinoma trgovci in politiki, ki naj bi maščevali umor hutujskega predsednika Habyarame.
»Lov na glave« je bil usmerjen zlasti prod pripadnikom Tutsijev in Hutujev, elanov opozicije. Ko so Združeni narodi organizirah konvoje za evakuacijo civilistov, so se begunci odločili za pobeg in se nato na begu pred kroglami ustavih v Kabugi, približno 20 kilometrov od Kigalija.
»FPR (Ruandska domoljubna fronta, uporniška skupina manjšinskih Tutsijev) nam je določila hiše, v katere smo se nato vselili,« pravi Daphy. Njihovi prejšnji lastniki so pobegnili ali pa so jih pobih. Po vasi se Siri neznosen vonj. »Poko-pah smo že deset mrličev in
še jih leži naokoli. Bojimo se, da se bomo nalezli kakšnih bolezni,« je dodala Daphyjina prijateljica, ki vodi »skupino izgubljenih iz hotela Mihe Collines«. Obe sedita ob cesti in se za smrad odtno ne zmenita; sta se ga paC že navadili.
»Rada bi se vrnila v Rigali, ko bo vojna mimo,« toži neka mladenka. »Toda kdaj bo vojne konec, ne ve nihče,« je dejala in omenila, da bi, »ko se bodo stvari polegle«, najraje odšla v Belgijo.
Malce niže ob cesti so razporejena velika terenska vozila »4x4«, s katerimi se prevažajo vojaki FPR. Na njih so pritrjeni grozeči mi-
traljezi. Eden od vojakov ima prek obraza nadeto plinsko masko, na rokah pa ima rokavice. »Zaradi prahu,« je pojasnil. Ti možje so zadolženi za varnost generala Paula Kagameja, voditelja upornikov FPR, ki je v Kabugi pričakal komandanta misije ZN v Ruandi (MINU-AR), generala Romea Dallai-reja. Za »izgubljene« iz hotela Mihe Collines in za vojake FPR je Kagame junak. Spoštljivo ga pozdravljajo in mu izkazujejo vso Čast, Čeprav je njihovo življenje sredi prasne pustinje dovolj težko, da bi lahko pozabih na hvaležnost.
Annie Thomas / AFP
KORUPCIJA V RUSIJI
Nočni vlak lopovov
O pregonu gangsterjev, ki ga je s svojimi dobro obroženimi in opremljenimi četami v neprebojnih jopičih pripravilo rusko notranje ministrstvo, smo že poročali. Operacijo, ki so ji nadeli ime Orkan, so zaceli v torek okrog polnoči, v njej pa je sodelovalo 20 tisoč pripadnikov notranjega ministrstva in policije. Proti 7.659 osumljencem, ki so jih zajeli, so vložili obtožnico, poročajo moskovski Časopisi. Boj proti hitro razraščajočemu se podzemlju in povsod prisotni korupciji vodijo najvisji politicni vrhovi v državi. Govorice o tem, da se nekaj pripravlja, so začele krožiti takoj po tem, ko je predsednik Boris Jelcin v soboto obiskal enoto Deržinski, elitni oddelek notranjega ministra, ki ima svoje oporišče blizu Moskve. Prejšnji teden je Jelcin izdal tudi ukaz, ki posebnim enotam varnostnih sil daje velika pooblastila v spopadih z gangsterskimi tolpami, ki so se vgnezdile v središču poslovnega in političnega življenja postkomunistične Rusije. V okviru teh navodil so regionalnim oblastem naložili, naj uvedejo poseben nadzor v tistih mestih, ki so najbolj ogrožena zaradi organiziranega kriminala. To pa bi utegnilo pomeniti tudi uvedbo nekakšne oblike izrednega stanja v gospodarskih središčih, kot so Moskva, Sankt Petersburg. Vladivostok, Kaba-rovsk, Krasnodar in Rostov. Toda boj se Sele začenja. Zgodbe o kriminalu so namreč neverjetne - in preveč jih je, da bi bilo lahko vojne že konec.
SANKT PETERSBURG - Hitri »vlak ljubezni«, ki je zaCel med Sankt Peters-burgom in Moskvo voziti še v Času Sovjetske zveze in s katerim ste iz enega v drugo velemesto potovali ponoči, je v zadnjih dveh letih postal »delovno območje« kriminalcev. Čeprav je v vsakem vagonu Čuvaj, zelo narašča Število kraj, zato je uprava železniškega podjetja Oktober najela zasebno družbo, ki naj bi skrbela za red. Tako je postalo potovanje varnejše, saj zvočniki pozivajo potnike, paj obiščejo restavracijo, kadar je pot do nje varna. RdeCa puSCica, ekspresni vlak med Sankt Petersburgom in Moskvo, je najlepši ruski vlak. V njem so se radi vozili zaljubljenci, saj so v vagonih našli vsaj malo zasebnosti, za katero so bili prikrajšani v stanovanjih, ki si jih navadno deli veC družin. Zaljubljencev se spominja tudi sprevodnica Valentina Micenko, ki svoj poklic na tem vlaku opravlja že devet let. Pred kratkim je med vožnjo z vlakom doživel neprijetno presenečenje francoski poslovnež, le eden od številnih, ki so bili ob plaSC, denarnico ali prtljago. PonoCi so ga po-
polnoma okradli in bil je ves teden v komi, ker je s sopotnikom v kupeju popil kozarec soka.
»V vlakih, predvsem tistih, ki peljejo v Moskvo, se pogosto vozijo novi bogataši, ki imajo s seboj veliko prtljage; ta je za lopove zelo mamljiva, kajti vrata kupejev se slabo zapirajo,« razlaga Viktor Vlasov, vodja posebne policijske enote, ki skrbi za varovanje potnikov in njihove prtljage. Zasebnim agentom se bo kmalu pridružilo približno 500 policistov. Ker v Moskvo vsak dan pelje 15 vlakov, v katerih za varnost potnikov ni dovolj poskrbljeno, je varnostnikov Ze zdaj premalo. Eden od njih, Arkadij, je po noCnem nadzoru vidno utrujen. »Preprosto nemogoče je, da bi bil sočasno na veC mestih in da bi vsem potnikom razložil, kako je treba poskrbeti za varnost,« je izjavil Arkadij, oblečen v uniformo in oborožen z gumijevko.
»Se pred letom dni je bilo skoraj nemogoče dobiti vozovnico dan pred odhodom, zdaj ko se začenja turistična sezona, pa navadno prodamo le polovico vozovnic,« je povedal Ni-
kolaj Sajenko, glavni inženir ruskih železnic. Upa, da bodo kmalu dobili nove vagone, opremljene z močnimi ključavnicami.
»Včasih se kriminalci celo dogovorijo s sprevodniki, da jim izdajo številke kupejev, v katerih so najbolj‘vredni’ potniki,« je povedal general Vlasov. Kljub temu so bili po uradnih podatkih tujci žrtve zlikovcev le v desetih odstotkih od 1.500 registriranih prekrškov. Valentina MiCenko priznava, da je prav zaradi naraščajočega kriminala veliko sprevodnikov že dalo odpoved. S tresočim se glasom nam je zaupala: »Vse bo Se dobro. Poskušam Cim manj spati. Na prvi postaji po Sankt Petersburgu, ko smo iz mesta oddaljeni približno 300 kilometrov, zaklenem vrata in jih pričvrstim z desko. Ključavnico lahko pokvarijo, tako pa ne morejo v kupe.« -
Aleksandra Trubnikov AFP
Ameriški FBI hiti na pomoč
VVASHINGTON - Direktor FBI Louis Freeh bo z veC visokimi predstavniki ameriškega pravosodja prihodnji torek začel svojo turnejo po vzhodni Evropi, s katero namerava okrepiti sodelovanje z novimi demokracijami v boju zoper organizirani kriminal.
Obiski, katerih namen je zbrati informacije iz enajstih evropskih držav, se bodo osredotočili predvsem na morebitno grožnjo trgovine z jedrskimi surovinami, zlasti v Rusiji in Ukrajini, je v sredo pojasnil Freeh na tiskovni konferenci.
»Ne moremo si dovoliti, da bi se teroristi zlahka dokopali do jedrskega orožja in ga uporabili zoper katerokoli drugo državo,« je dodal Freeh, ki se zavzema za ustanovitev skupne policijske banke podatkov, s pomočjo katere bi lažje izsledili skrivne poti trgovine z jedrskimi snovmi. Med obiskom se bodo ameriški predstavniki seznanili tudi z naraščanjem organiziranega kriminala ter s trgovino z mamili v Rusiji in osrednji Aziji. »Ruske organizirane tolpe so že povezane s kolumbijskimi karteli, Rusijo pa uporabljajo kot izho-
diščno točko na poti kolumbijskega kokaina v zahodno Evropo,« je povedal Thomas Constantine, ki je na Čelu Oddelka za boj proti mamilom ameriške administracije (DEA), zadolženega za boj proti tovrstni trgovini.
Zaradi dejstva, da se je število zločinov, povezanih s trgovino z mamili v Rusiji v zadnjih desetih letih potrojilo, je Constantine opozoril na grožnjo, da utegnejo te dejavnosti moCno »zavreti možnosti razvoja stabilne demokracije v Rusiji«. Freeh je izjavil, da odlok, ki ga je izdal ruski predsednik Jelcin, vsebuje neposredna pooblastila za boj proti organizi-ranu kriminalu, hkrati pa je tudi »simptom, ki govori o resnosti položaja«. Vseeno je izrazil tudi misel, da v boju zoper kriminal velja upoštevati Človekove pravice.
Direktor FBI je omenil tudi možnost sklenitve sporazumov »o medsebojni pomoCi«, ki bi jih utegnili skleniti z novimi vzhodnoevropskimi demokracijami, da bi tako olajšali sodelovanje na področju pravosodja. FBI naj bi že julija v Moskvi odprla svoje stalno predstavništvo. (AFP)
KITAJSKA / DO SEDAJ 755 MRTVIH
Jug pod vodo na severu suša
Že 100 let ni bilo na Kitajskem tako neobičajnih vremenskih razmer kot letos
PEKING - V šestih južnokitajskih pokrajinah Guangdong, Guangxi, Hu-nan, Jiangxi, Zhejiang in Fujian, ki so jih v prejšnjih dneh prizadle katastrofalne poplave in nalivi, cela armada vojakov in delavcev poskuša odpraviti posledice ujme in vsaj zasilno popraviti reCne nasipe.
Po zadnjih vesteh je v poplavah življenje izgubilo 755 oseb, 15.000 pa jih je ranjenih. Ministrstva v Pekingu pa skoraj z večjim poudarkom navajajo gmotno škodo kot število mrtvih, saj je vsakomur jasno, da bodo posledice dolgotrajne. Neposredna škoda znaša po prvih ocenah 35 milijard juanov (4 milijarde ameriških dolarjev), posredna škoda zaradi izgubljenih delovnih ur in bodočih posledic v poljedelstvu pa je neocenlji-va. 2e sam podatek, da je poplavilo in uničilo 4 milijone hektarjev obdelanih površin, nam dovolj zgovorno dokazuje, da smo priča svetopisemski katastrofi. Narasle vode so poškodovale 2,6 milijona hiš, od katerih je
kar 600 tisoč popolnoma uničenih.
Kot rečeno, je v teku širokopotezna akcija odstranjevanja posledic katastrofe. Kitajska televizija poziva prebivalstvo, naj prispeva denar in blago za prizadete kraje. Hongkonški Kitajci so tako darovali že 5,1 milijona dolarjev najrazličnejše pomoči, a to je le kapljica v morju potreb.
Medtem ko se južna Kitajska dobesedno utaplja v naraslih rekah, pa se severna Kitajska duši v vročini in izredni suši, ki je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Kot navaja uradna tiskovna agencija Xinhua žejo trpi 17,6 milijona ljudi in 27,81 milijona glav živine.
Kitajski meteorologi opozarjajo oblasti v južni Kitajski, naj čimprej sanirajo položaj, ker se mora pravo deževno obdobje šele začeti. Vrhunec naj bi doseglo julija, kot običajno pa bi moral biti deževen tudi avgust. Meteorologi so obenem ugotovili, da takih padavin na jugu in take suše na severu še ni bilo v zadnjih 100 letih.
FRANCIJA / PRVI DNEVI PRAVEGA POLETJA
V Parizu pasja vročina
V Evropi je končno začelo pravo poletje. V Parizu so včeraj namerili kar 32 stopinj Celzija, tako da so vsi iskali osvežitve. Najstnik se je z gorskim kolesom podal kar v vodnjak Trocadero, medtem ko so drugi le namakali noge. (AP)
V Andih na tisoče brezdomcev
LIMA - Perujska civilna zaščita nadljuje z dobavo živil, zdravil in drugih življenjskih potrebščin tisočem brezdomcev v osrednjih perujskih Andih, kjer zemlja podrhtava že ves teden. Vse se je začelo v petek, ko je območje Apurimaca 490 kilometrov južno od Lime) prizadel prvi potresni sunek 4, 5 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici. Brez posledic pa je bil potresni sunek, ki so ga v sredo občutili na priobalnem območju pri Huachu, 130 kilometrov severno od Lime.
SINGAPUR / POSLOVNI USPEH
Kupili bodo 30 airbusov
Singapur bo v Franciji kupil kar 30 potniških letal tipa airbus A-340-300 za 29,7 milijarde francoskih frankov. (AP)
ZDA / NA DRAŽBI
Leonardov rokopis
Hammerjeva fundacija rabi denar
LONDON - Kot je zapisala revija Art New-spaper, bodo pri Chri-stiesu v kratkem prodali beležko Leonarda da Vincija iz leta 1507, ki vsebuje zapise in skice o astronomiji in hidravliki na temo »narava, teža in gibanje voda«. V rdeče usnje vezanih 36 listov z Leonardovimi skicami in zapisi je pokojni »rdeči« ameriški naftni magnat Armand Ham-mer kupil leta 1980, sedaj pa bo tako imenovani Hammerjev kodeks njegova fondacija prodala na dražbi, ker potrebuje denar za dedno
pravdo z neko Ham-merjevo nečakinjo. Od vse bajne umetniške zbirke, ki jo je ta ameriški naftni magnat kupil, se je fundacija odločila, da žrtvuje Leo-nardovo beležko, ker se še najmanj sklada z njegovo umetniško zbirko. Armand Hammer je dobil naziv »rdeči naftaš« zaradi svojih poslov s Sovjetsko zvezo še za časa Lenina. Kot rečeno, je Hammer kupil beležko leta 1980. Do tedaj se je imenovala Leice-ster codex, saj je bila od leta 1717 last leicester-skih vojvod.
ZDA / STAROKOPITNI SERIF
Konji in pištole zoper kriminal
PHOENK - Kaže, da so se ponekod v Arizoni vrnili v dobre, stare čase Divjega zahoda: v Phoenixu je tamkajšnji šerif Joe Arpaio imenoval celo trumo pomočnikov, kakih 700, ki mu pomagajo pri zatiranju kriminala.
Arpaio je šerif starega kova, pri katerem bi se lahko zgledoval Wild Bill Hichkock. Pred časom je organiziral zapor na orp-tem, v puščavi, kjer so zaporniki spali pod šotori in niso dobivali toplih obrokov. »Zapor je zato, da se ga ljudje bojijo in da dvakrat pomislijo, preden počnejo kaj takega, zaradi česar bi lahko končali v ječi,« meni Arpaio.
Svojo skupino oboroženih jezdecev je nekoč poslal v središče mesta, kjer so preganjali prostitutke. Zadnjo operacijo, ki jo je poimenoval »vroče po-
letje«, je spet uprizoril v središču mesta. Lahko si zamislite sodobno ameriško metropolo, po ulicah katere se podi 700 oboroženih jezdecev, ki preganja nepridiprave.
Njegovi prostovoljci so oboroženi in dobijo imenovanje po 120 urah tečaja. 56 ur je posvečenih ravnanju z orožjem. Stroga komisija, v kateri so pripadniki FBI, ponavadi zavrne kakih 35 od sto kandidatov, ki se morajo podvreči psihološkim testom in dokazati, da niso podvrženi mamilom.
Vendar pa niso vsi navdušeni nad metodami šerifa Arpaia. Po mnenju organizacija za zaščito človekovih pravic, njegove pobude zaudarjajo po rasizmu: ni namreč naključje, da njegovi prostovoljci stražijo predvsem mestne četrti, kjer živijo Južnoameričani.
Vse prej kot stara škatla
Avstralski cariniki so zaplenili redki Mercedes-Benzov cabriolet 540-B iz leta 1936 vreden 370.000 dolarjev, ki ga je uvoznik prijavil kot staro škatlo. (AP)
AVSTRIJA
OMV-ševeč črpalk v tujini
DUNAJ - Avstrijska uprava mineralnega olja (OMV) nadaljuje z razširitvijo svojega omrežja bencinskih Črpalk v tujini.
S 1. julijem bo v Nemčiji prevzela 100 Črpalk, ki so do zdaj bile v lasti bavarskega družinskega podjetja Merk + Cie in ki jih je do zdaj s svojimi naftnimi proizvodi oskrboval koncem British Petroleum (BP).
OMV v Avstriji ne misli veC investirati v izgradnjo lastnih bencinskih Črpalk, saj je po mnenju koncerna avstrijski trg že prenatrpan.
V tujini je OMV do zdaj vodila 116 bencinskih Črpalk, pri Čemer je s 45 Črpalkami zavzela posebno strateško pozicijo Slovenija.
KOROSKA/SPZ
Kolonija v Vuzenici
CELOVEC - 2e tradicionalna vsakoletna likovna kolonija, v kateri sodelujejo otroci iz Porabja, s Primorske in iz Koroške bodo letos priredili od 21. do 27. avgusta spet v Vuzenici.
Udeležijo se je lahko otroci starosti med devetim in 15. letom.
Prijave sprejema tajništvo Slovenska prosvetna zveza v Celovcu (telefon 0463/514300-22), kjer boste dobili tudi vse podrobne informacije.
Prijavite svoje otroke po možnosti Cimprej, število udeležencev je namreč omejeno.
TUDI LETOS:
Poletne jezikovne počitnice na Opčinah
CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza v Celovcu pripravlja od. 21. do 27. avgusta poletne počitnice z učenjem itabjanskega jezika za otroke od Sest do 12let v »Poletnem središču Sklada Mitja Cuk« na Opčinah pri Trstu.
V organiziranem jezikovnem krožku bodo se otroci sprva vsak dan po eno uro učili italijaščine, nato pa bodo pridobljeno znanje utrjevali z kvalitetno likovno, glasbeno in gibalno vzgojo ter z družabnimi igrami. Otroci s Koroške bodo stanovali pri slovenskih družinah v okoliških vaseh. Zagotovljeno bo primemo število vzgojiteljev in spremljevalcev.
Cena: 600 šilingov, prijave sprejema SPZ v Celovcu (tel. 0463/514300).
AVSTRIJA / BRAZILIJA
Danes soSolci - jutri poslovni partnerji
\/ brazilski državi Minas Gerais prevzeli model Dvojezične trgovske akademije v Celovcu - Partnerstvo med šolama
CELOVEC - »Ta šola nam posreduje mednarodne izkušnje. Prirejena brazilski stvarnosti nam prinaša možnosti za zgodovinski preobrat naše nacije. Dekletom in fantom, ki jo obiskujejo, kot moja hčerka, nudi nova spoznanja: z njo verjamem, da je v Braziliji sedaj več upa na boljšo bodočnost, da se bo z mladimi, ki bodo v njej končali svojo izobrazbo, Brazilija uvrstila med velike države.«
Ne morem pozabiti optimizma, sreče, ki jo je, ves Cm in zasajen izžareval temnopolti delavec z žulji na rokah, ko se je v viziji življenske sreče za svojo hčerko, večje, kot je bil deležen on, garač, oddaljil od tekočega traka, ki mu teče ritem življenja. Njegova hčerka Flavia je ena od 90 mladih, ki so februarja letos začeli šolanje na Strokovni šoli za vzgojo managerjev (EFTG) v mestu Belo Horizonte, trimilijonski prestolnici brazilske zvezne države Minas Gerais.
Dinamična ustanova je že od prvih dveh mesecih obratovanja pojem v Braziliji. Le dve leti po zasnovi osnovnega koncepta po predstavah Stefana B. Šaleja so brazilski šolski in gospodarski strokovnjaki model adaptirali po prototipu Dvojezične trgovske akademije v Celovcu na avstrijskem Koroškem.
Štiri leta so gospodarstveniki in pedagogi - od Japonske do Združenih držav Amerike, od Anglije do Evrope - študirali modele modernega poslovnega šolstva. V Celovcu so našli, kar so iskali: šolsko ustanovo, ki - skrita med gorami -široko odpira svoja vrata v svet.
Brazilci so bili med prvimi, ko so dojeli raz-seženosti dvojezičnega šolskega modela v Celovcu. Inžinir Jože Bavdaž iz Grebinja in Karl Smolle, bivši politik na Dunaju, sta delegaciji iz Minasa utrla pot. Goste iz Južne Amerike je po
stiku s prosvetnim ministrstvom in deželnim šolskim svetom sprejela podjetna ravnateljica, magistra Maja Amrusch-Hoja, in led je bil prebit na mah.
Ravnatelj partnerske šole v Minasu, Clemenceau Chiabi Saliba, še danes pripoveduje vsem in vsakomm, ki ga sprašuje po pionirskih korakih; »Prišli smo, vstopili, in se pogovarjali s 15-letnimi mulci v štirih jezikih!« Izreden vtis. Tisti, ki obvlada jezik, obvlada namreč komunikacijo. In s komunikacijo obvlada posel.
Naročili so študijo o šolskih sistemih, ki so ob koncu prišli v poštev za Minas Gerais. Ni se bilo težko odločiti.
Stefan B. Šalej: »Slovenski element Dvojezične trgovske akademije v Celovcu je prerasel okvir neke narodne skupnosti in uspelo mu je, da se je integriral v svet. Zal mnogi še niso spoznali pomena te šole na nadaljnji razvoj go-
To jim je kar hitro uspelo. Ko je koroški deželni glavar Christoph Zernatto na srečanju z ministrom za kulturo in šolstvo države Minas Gerais, Waldfridom Ma-resom Guio zagotovil vsestransko pomoč Koroške pri adaptaciji dvojezičnega šolskega modela za Brazilijo, je izjavil: »Seveda smo ponosni, da je TAK dosegla takšno mednarodno priznanje, da o njej ni slišati le pohvalnih besed, temveč so ta model prevzele tudi že druge države. Učenja jezikov naj ne bi več gledali kot privilegij manjšine, temveč kot potrebo večine, nujnost za vsakogar, ki bo želel biti uspešen v evropskem prostoru. Ce govorimo o Evropi regij, potem je tako zamisel najprej potrebno uresničiti na manjšem prostoru. Osnova za realizacijo take zamisli pa je vsaj sposobnost za sporazumevanje.«
Dinamični Stefan B. Šalej, predsednik Trgov-
Štefan Šalej, predsednik zbornice v državi Minas.
spodarskih odnosov. Ne morejo dojeti, da je celovška Dvojezična trgovska akademija na poti razvoja zelo uspešnega šolskega modela za tretje tisočletje. Brazilija bo prispevala k temu, da bodo Avstrijci dojeli, da je ta šola veC kot navadna manjšinska izobraževalna ustanova.«
Ravnateljica celovške TAK Maja Amrusch-Hoja.
ske zbornice (SEBRAE) države Minas Gerais, poleg tega še predsednik Združenja industrijalcev Brazilije in univerzitetni profesor na Institutu za mednarodno trženje, iz izkušenj na mednarodnem trgu o takšnih vprašanjih ne razpravlja več, ker so zanj kot za vse resne poslovneže pred-
pogoj za uspeh. S svojimi strokovnjaki se je vrnil, domov čez Veliko lužo in poldrugo leto kasneje so že, ena proti ena, prevedli učni načrt, šolske knjige in v strokovnih tečajih izšolali profesorje.
»Austrian Project« je dvignil na noge Brazilijo in mlade.
Tisoč nadebudnežev se je prijavilo k sprejemnim izpitom, 90 najboljših so sprejeli v tri paralelke prvega letnika. Pouk se je začel februarja letos, prehodno še v prostorih Trgovske zbornice SEBRAE. V 12 mesecih bodo končali gradnjo novega šolskega poslopja. Slovesna otvoritev Dvojezične trgovske akademije EFTG po vzgledu celovške bo v Belo Horizontu 16. avgusta letos. Tako delajo v Braziliji, če je za projektom dinamičen manager.
Stefan B. Šalej: »V Braziliji potrebujemo poslovno zavzetost, saj pri nas še vedno dominira »manana« (jutri je tudi še dan ...J. Ta izziv gospodarskih potreb velja posredovati dijakom sekundarne stopnje, da bi vzpodbudili tržno gospodarstvo.
Ko sem se srečal z njimi, so se 15-letni, zgrnili okoli mene in me niso več spustili proč. Daleč najbolj jih je zanimala njihova partnerska šola, Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, možnost, kako vzpostaviti stike s svojimi kolegi na Koroškem. Kaj delajo, kako živijo, kaj jih zanima, kako s koroškimi Slovenci?
Presenetila me je njihova zavzetost, trdna volja, izkoristiti tudi zadnjo možnost, ki jim jo nudi njihova mlada šola.
Pouk v tej šoli je odprt. Med dijaki in profesorji skoraj ni opaziti preprek. Seveda je najbolj živo med poukom angleščine, kjer prednjači konverzacija, domala vsi pa se želijo tudi učiti nemščine, da bi dobili možnost obiska Avstrije
- svojih kolegic in kolegov v Celovcu in ogleda palač na Dunaju. Študenti in profesorji se po brazilski navadi med seboj tikajo. Sola pa, tako kot partnerska v Celovcu, na široko odpira svoja vrata.
Za EFTG je tutorstvo odgovor v smislu, da približa učence ne samo gospodarstvu, ampak tudi strokovnjakom. To so uspešni ljudje, ki imajo veliko izkušenj in te dajo naprej mladim v Dvojezični trgovski akademiji. Skupine od treh do petih dijakov imajo po enega varuha, prekaljenega strokovnjaka, ki se z nadebudneži dobiva redno, jih vodi v svojo firmo, z njimi govori o problemih, ki nastajajo v gospodarstvu, razlaga te fenomene, posreduje svoje izkušnje in je neke vrste boter, vendar ne v smislu, da organizira prakso in pomaga iskati službo, da jih uCi raznih trikov, temveC z namenom, da daje naprej izkušnje, ki bodo mladim olajšale začetek kariere in jim morda prihranile marsikatero razočaranje.
»Mi vemo«, tako Stefan B. Šalej, »da mladi tako ne bodo verjeli, kar jim bomo mi, starejši povedali. Ampak dobro je, da z njimi govorimo, da jim posredujemo svoje izkušnje, da bodo čez deset, petnajst let rekli: »Prav je bilo kar so nam povedali, škoda, da nismo verjeli.«
Tako z malo humorja duša projekta, naše gore list.
V tem tutorskem klubu sodelujejo najbolj ugledne osebnosti države Minas Gerais (18 milijonov prebivalcev): trije ministri pomagajo mladim na noge, med njimi tudi prosvetni, lastnik največje gradbene družbe, Stefan B. Šalej sam. Sodelujejo trije kmetje, uspešneži, med njimi eden brez vsake šole, pa z revolucionarjimi izkušnjami v agrokulturi. Pomagajo univerzitetni
profesorji. Tutor je med drugimi lastnik enega največjega letalskih podjetij na svetu. Razni strokovnjaki iz raznih strok vsako leto menjajo skupine mladih, ki so jim zaupani. Tako si bodo študenti ob koncu študija nabrali izkušnje na številnih področjih gospodarstva.
Partnerji celovške TAK v Braziliji so sila aktivni. Avstrijskemu prosvetnemu ministru Rudolfu Scholtnu so predlagali izvedbo mednarodnega seminarja za izmenjavo izkušenj na področju trgovskih akademij in gospodarskega šolstva nasploh.
To sodelovanje je izredno potrebno, ker tisti, ki so danes šolski kolegi, bodo jutri že lahko poslovni partnerji. Brez dvoma bodo gospodarske poti tekle lažje in hitreje kot med ljudmi, ki imajo predsodke, se jim ne ljubi potovati, in ne misljijo odpirati novih trgov, ker se jim zdi, da je preveliko dela.
V desetih letih bomo lahko rekli, da je brazilsko poklicno šolstvo močno prepleteno z vsebino, podobno avstrijskemu. V Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu so strokovnjaki z drugega kontinenta odkrili model, ki jih je takoj začaral: kvalitetno poklicno izobrazbo, povezano z ustreznimi jezikovnimi kompetenca-miin z zelo dobro didak-tiko.
Akademija v Celovcu je napravila pomemben korak v smer internacio-, nalizacije trgovske šole. Gospodarski in šolski strokovnjaki z ozirom na odprtje Evrope vse bolj zahtevajo in podpirajo učenje jezikov, odpiranje v široko mednarodno zaledje, kot ga je od snovanja naprej pospeševala Dvojezična trgovska akademija v Celovcu. Sodobna šola, ki je še pred prvo maturo (leta 1995) odmevno opozorila nase. (M.B./I.L.)
SLOVENIJA
Sobota, 25. junija 1994
ODSTOP MINISTRA KOZINCA / ODMEVI V PARLAMENTU
Premier se je odločil pravilno
LJUBLJANA - Vest, da se je predsednik vlade odločil sprejeti ponujeni odstop pravosodnega ministra Mihe Kozinca, se je včeraj hitro prebila tudi do parlamenta. Medtem pa se je predsednik vlade o sprejetju Kozinčevega odstopa pogovarjal tudi v svoji stranki, Liberalni demokraciji Slovenije, kjer pa so bili nekateri mnenja, da ponujenega odstopa ne bi bilo modro sprejeti. Ce ne zaradi drugega, pa zaradi taktičnih razlogov.
Prav tako so nekateri stra Mihe Kozinca spre-politiki menili, da spre- jeli v opoziciji. Predse-jetje odstopa še ni do- dnik SLS Marjan Podo-konCno in da bi se ute- bnik tako meni, da je Ja-gnilo do ponedeljka še nez Drnovšek s tem na-
zato pričakuje, da se bo predsednik vlade opredelil tudi do delovanja vseh ostalih elanov komisije, prav tako pa meni, da bi bilo treba dodeljevanje stanovanjskih posojil ustrezno pravno-formalno regulirati. »Ce se bo ugotovilo, da so posojila dobili ljudje, ki so imeli hude stanovanjske probleme, naj se dodelitev posojil tako tudi opredeli,« je povedal
Trije »odstopljenci«: Janez Širše, Jožica Puhar in Miha Kozinc (Foto: Jože Suhadolnik)
kaj spremeniti. Toda elani vladnega kabineta, ki so se udeležili slavnostne seje državnega zbora, so nedvoumno dali vedeti, da je premi-erova odločitev dokončna.
Najbolj zadovoljno so sprejetje odstopa mini-
redil edino logično in pozitivno potezo. »Zastavlja pa se vprašanje odgovornosti drugih elanov vladne stanovanjske komisije,« je izjavil Podobnik, »saj so za odločitve, ki so jih sprejemali, objektivno odgovorni.« Marjan Podobnik
predsednik ljudske stranke. -
Predsednik Slovenske nacionalne stranke in vodja njene poslanske skupine Zmago JelinCiC pa meni, da tako kot ministri in poslanci ne bi smeli sprejemati ugodnih kreditov, Ce vedo,
da so ti pod enakimi pogoji nedostopni drugim državljanom, tudi mandatar vlade ne bi smel sprejemati »Časopisno prirejenih odstopov«.
Mandatar bi se moral za razrešitev ministra odločiti takrat, ko je videl, da minister dela napake, ne pa takrat, ko so ga k temu prisilili mediji. JelinCiC pričakuje tudi sankcije nad poslanci, saj so bili za razliko od ministrov na svoje položaje izvoljeni na volitvah in so zato še bolj kot ministri odgovorni ljudstvu.
Tudi predsednik ZLSD Janez Kocijančič je pozdravil Kozincev odstop, Čeprav ga je sprejel z obžalovanjem. »Ce vse drži, kar je objavljeno v časopisju, je odstop ministra edini možni in Častni izhod. Zal mi je, da je do tega prišlo, ker se mi zdi, da si je minister Kozinc na mnogih področjih zelo prizadeval za dobrobit Slovenije in njene vlade.« Za pozitivno dejanje je ponujeni odstop Mihe Kozinca označil tudi kršCanskodemo-kratski poslanec Izidor Rejc. Po njegovem je odstop norma evropskega vedenja: »Nanj se moramo navaditi in ko se bomo tega navadili, bomo lahko rekli, da smo pravna država.« Sicer pa krščanski demokrati od vlade pričakujejo celovito poročilo o dodeljevanju stanovanjskih posojil, šele na njegovi podlagi pa bodo lahko presojali, kaj se je dogajalo in kakšne so razsežnosti cele zadeve.
Miran J. Lesjak
Zaporo ribičev na Črnem Kalu preprečilo dvesto policistov
ČRNI KAL - Približno 60 ribičev s slovenske obale, ki so s protestno zaporo ceste na Črnem Kalu včeraj dopoldan hoteli opozoriti na nerešene probleme svojega izumirajočega poklica, so močne policijske enote hitro »pospravile« s ceste.
Ribici so pričakovali drugačne sogovornike, predstavnike pristojnih ministrstev, od katerih so dve leti dobivali obljube, da bodo rešili njihove težave, ki so v veliki meri tudi posledica osamosvojitve.
Morski ribici pravijo, da jim je bilo po dveh letih ponižnega moledovanja dovolj praznih obljub iz Ljubljane in so hoteli s svojimi avtomobili zapreti cesto,'da bi jim končno prisluhnili. V skladu s prej pripravljenim akcijskim elaboratom jim je predstavnik koprske policijske postaje Igor Majcen nekaj pred 10. uro, ko naj bi se zaCela zapora, povedal, da je bila njihova vloga zavrnjena, ker so jo poslali prepozno. Da ne bi prišlo do zapletov, so se ribici odločili, da zaprejo cesto s svojimi telesi. Policija je posredovala, v nekaj primerih tudi grobo. Edina slovenska ribicinja Margareta Bonifacije pripoveduje: »Videla sem, kako so mojega moža trije policisti odvlekli do kombija in ga vrgli vanj kot žival!« Policisti so tudi zlomili in poteptali slovensko zastavo, ki so jo nosili ribici.
Res pa je, da ni bilo hujših poškodb. Čeprav je bila pripravljena tudi ekipa karatistov iz Ljubljane, ki bi zaščitila ribice, so se ti odločili za pasivni odpor. Policaiji so odpeljali sekretarja Slovenske kmečke zveze Cirila Smerkolja, ki se je solidarno priključil protestu ribičev. Ta je kasneje izjavil: »V zadnjih treh letih so bile v Sloveniji že številne podobne manifestacije. Tukaj pa se je zgodil precendens: prvič je bila uporabljena sila. Kot državljana me
to Zali, zlasti zato, ker je tak postopek države doživela doslej najšibkejša skupina aprotestnikov ...«
Sicer pa so na policijskih postajah v Kopru, na Škofijah in Kozini korektno postopali z ribici, ki so bili tja »prevedeni na pogovor« in so jih tudi kmalu izpustili. Ko so se vrnili na Črni Kal, jim je predstavnik policije prepovedal zadrževanje na parkirišču ob kraju zapore. Ker niso želeli ponovne intervencije, so se ribici umaknili v Fieso. Tam se je sestal stavkovni odbor, ki je pripravil kratko izjavo za javnost: »Ukrepi države so nas presenetili, saj smo verjeli, da živimo v demokraciji. Menimo, da so bile kršene naše ustavne pravice. Ribici vstrajamo pri svojih zahtevah in uporablili bomo vsa sredstva, da pridemo do svojega cilja, ki je povsem jasen: zahtevamo, da nam država pusti delati, da bomo s svojim poštenim delom lahko preživljali sebe in svoje družine,« pravijo ribici v svojem sporočilu.
Promet je stekel, problemi ribičev pa ostajajo še naprej nerešeni.
Boris Vuk
Papeški nuncij pri Milanu Kučanu
LJUBLJANA - Predsednik Milan KuCan je vCeraj sprejel papeškega nuncija v Republiki Sloveniji, mon-signora Piera Luigija Celato, so sporočili iz urada predsednika države. Sogovornika sta največ pozornosti namenila urejanju odnosov v Sloveniji med državo in cerkvijo, ter uresničevanju sedmega člena ustave Republike Slovenije, ki zadeva te odnose. Soglašala sta, da se vsi problemi na tem področju v zadnjem Času zadovoljivo rešujejo in da je treba delo nadaljevati v tej smeri.
(STA)
SLOVENSKO-ITALIJANSKI ODNOSI / PREMIK Z MRTVE TOČKE?
0 premoženjskopravnih zadevah prihodnji teden
LJUBLJANA - Italijanski veleposlanik Luigi So-lari je predsedniku slovenske republike Milanu Kučanu izročil Čestitko italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfarija ob dnevu slovenske državnosti, v kateri je ta izrazil željo po »stalnem pozitivnem razvoju odnosov med obema državama«. Iskrene državniške Čestitke italijanskega predsednika sovpadajo z različnimi vestmi o razvoju dvostranskih odnosov.
Prihodnji Četrtek se bo v Sloveniji sestala i tali j ansko-slo venska premoženjskopravna komisija, ki naj bi preučila možnosti vračanja dela približno 300 preostalih nepremičnin, ki so bile pred desetletji nacionalizirane in jih doslej zaradi slabega stanja nihče ni hotel kupiti.
Govorili bodo tudi o različnih oblikah možnega načina nakupa nepremičnin, kar pa je seveda že širša tema vklju-
čevanja Slovenije v Evropsko unijo in prevzemanja njenih načel. O teh vprašanjih se v Italiji še govori, vendar kaže, da jih ne povezujejo veC z italijanskim stališčem o vstopu Slovenije v EU, da se odnosi izboljšujejo in da prihajajo na dnevni red druga resnejša, prav gotovo pa tehtnejša vprašanja.
To so zlasti italijanske priprave na zasedanje sedmih najbolj razvitih držav, ki bo 7. julija v
Neaplju in kjer bodo na italijansko željo govorili tudi o vojni v BIH.
V ta namen bo italijanski zunanji minister Martino 26., 27. in 28. junija obiskal Zagreb, Sarajevo in Beograd. Beograjska Politika poroCa, da se bo sestal s predsednikom Miloševičem in patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom, srečal pa se bo tudi z Radovanom Karadži-Cem.
Italijanski zunanji minister je odpovedal obisk v Sloveniji in ga prestavil na poznejši datum. Nekdanji predsednik italijanske republike Francesco Cossiga pa naj bi 3. julija prišel na tridnevni obisk v Slovenijo, med katerim se bo pogovarjal z najvidnejši-
mi slovenskimi političnimi predstavniki.
Francesco Cossiga je dosmrtni senator in ima precejšen vpliv v novi koaliciji, zato bi bilo lahko njegovo posredovanje pomembno pri iskanju kompromisnih rešitev, ki bi koristile zlasti gospodarskemu sodelovanju, vključevanju Slovenije v Evropo in zašCitu slovenske manjšine, ki živi v Italiji-
Severna liga je obiskala nekatere hrvaške stranke in napovedala nove pogovore s slovenskimi predstavniki, slovenske stranke pa so prvič vzpostavile stike tudi z obmejnimi predstavniki Berlusconijeve Naprej, Italija!
Bogo Samsa
KOMENTAR
Dižava, ki ne ve, kaj bi z morjem
Predvčerajšnjim jezni krajani iz XY, vCeraj prevozniki, danes ribici, jutri... Zgledi vlečejo, zato je cestno »razbojnistvo« postalo priročno sredstvo za dosego sebičnih ciljev. V sebičnosti so tudi razlike, saj ne gre, da bi sindikalno moC tovornjakarjev enačili s skupino ribiških protestnikov. Ko so jim odvzeli morje, so pristali na cesti, zdaj pa jim Se tam ne dovolijo ostati. Najbrž je težko pričakovati od ribičev, ki jih je večina že proti petdesetim, da se bodo po desetletjih življenja z morjem poklicno preusmerili v odpiranje obrtnih delavnic za izdelovanje kovinske ali plastične galanterije, avtomehaničnih delavnic, avtomobilskih salonov, lokalekov, uvozno-izvoznih »de-o-o-jev« za vse mogoCe ipd. Četudi bi se odločili za kaj takega - jim nihče v tej državi ni pripravljen dati začetnega kapitala, razen Ce so se pripravljeni do smrti in Se Cez zadolžiti pri naših bankah ali pa speCati z mafijskim podzemljem. Tako ugodnih posojil, kot je na primer tisti za »R + 3«, že ne bodo dobili. Ali pac - Ce ima morda kdo od njih znanca na ministrstvu za delo...
Kaj se bo torej zgodilo z ribici, potem ko so jih odnesli s Črnega
Kala? Kot kažejo podatki socialnih služb za slovensko povprečje v kategoriji »težje zaposljivih oseb«, ki so po večletnem iskanju dela Se vedno brezposelni, se jih bo nekaj zapilo. Dusebrižniki bodo dobili snov za razglabljanje, ali smo narod alkoholikov »po genetski zasnovi« ali »po naravi stvari«. Drugi ribici bodo delali na Črno, ne da bi bili socialno zavarovani. Ko ne bodo veC zmogli dela, bodo pristali na plečih socialne službe, Karitasa in RdeCega križa. Ostale bodo v nabito jpolnih obmorskih letoviščih »poklicno preusmerili« v sezonsko pobiranje avtomobilskih parkirnin. Tisti, bolj sreCni, se bodo upokojili, Ce se že niso.
Ni od muh tista, ki pravi, da so morski ribici na Slovenskem postali taksna redkost, da bi jih veljalo zaščititi z zakonom. Ali imamo muzej ribarjenja na morju, kjer bi nekaj teh ljudi prikazovalo turistom, kakšno je bilo nekoč ribiško življenje? Seveda ne. Kar kaže, da si država od občine navzgor, ki ni voljna porabiti denarja za spodbujanje idej, kaj naj bi v obalnih turističnih krajih storili s peSCico ribičev, ne zasluži niti te krpice morja.
Borut MeSko
LONDON
Manon
Royal Opera Hause, Covent Garden, London WC2E 9DD, Jules Massenet: Manon, dirigent Colin Davis, ponovitve 2., 5., 8., 13.,
18.,	in 21. julija 1994 ob 19. uri, informacije in prodaja vstopnic 48 Floral Street, London WC2E 7QA, od ponedeljka do sobote od 10. do 20. ure ali na tel. 71/ 240 1911 ali fax 71/497 1256.
Do konca gledališke sezone si lahko obiskovalci Kraljeve opere ogledajo Se Sest ponovitev Massenetove (1842-1912) opere Manon (praizvedbo so uprizorili leta 1884 v Parizu), ki jo je ta francoski skladatelj in profesor Pariškega konservatorija napisal po istoimenskem romanu Abbea Prevosta. Z grenko zgodbo o lepi, vendar sprva življenja nevajeni Manon, njenem spletkarskem bratu Lescautu in ljubimcu, grofu Des Grieum, ki jo je skladatelj postavil v Pariz in njegovo okolico v začetku 18. stoletja, je Jules Massenet nesporno dosegel vrhunec v svojem glasbenem opusu (poleg Številnih baletov, oratorijev, orkestralnih skladb in kantat je ustvaril veC kot 20 opernih del), Francija pa je z njo dobila eno od svojih temeljnih glasbenih del 19. stoletja. V glavni vlogi bo nastopila Leontina Vaduva (na sliki), ki je za vlogo Manon leta 1988 prejela Oliverjevo nagrado, pridružila pa se ji bosta Se trenutno najobetavnejši mladi tenor Giuseppe Sabbatini v vlogi Des Grieuxa in Anthony M. Moore v vlogi brata. Dirigent bo nekdanji glasbeni direktor Kraljeve opere in priznam poznavalec francoske operne literature Colin Davis, režijo so zaupali Johnu Coxu, scenografija pa je delo Petra Ricea.	(M.T.)
MADRID
Umetnost mesa
Museo National Centro de Arte Reina Sofia, Santa Isabel 52,28012 Madrid, Lucian Freud - retrospektiva, do 29. junija 1994, odprto od torka do nedelje od 10. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 14.30, informacije na tel. 91/ 467 50 62.
V Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti je samo Se do Četrtka na ogled razstava 65 slik 71-letnega britanskega umetnika Luciana Freuda, ki po mnenju mnogih kritikov velja za »najveCjega še živečega figurativnega slikarja«. Čeprav se taksna izjava utegne zdeti preveC subjektivna in pristranska, je vendarle res, da Lucianovo delo, na prvi pogled za mnoge odbijajoče, opazovalca nikoli ne pusti neprizadetega. Razstava predstavlja dela, ki jih je umetnik ustvaril v zadnjih trinajstih letih, ko se je njegovo zanimanje usmerilo na upodabljanje povsem golih figur; v njih sooča telesa (tudi lastno) v mejah sprejemljivosti, brez predsodkov in prevar, in jih predstavlja opazovalcu s skorajda topografsko natančnostjo. Na slikah, ki so nastale v zadnjih treh letih, vedno znova srečujemo orjaškega Leigha Boweryja, avstralskega kabaretnega igralca in travestita, znanega tudi v Londonu, zaradi katerega se zdi, da se »meso« na sliki bohoti v skoraj neslutenih razsežnostih in postaja malodane »otipljivo«. Lucian Freud vedno znova ponuja človeško telo v vsej njegovi monumentalnosti, vendar s tankimi okončinami in brei-zraznimi obrazi. Težko je soditi o tem, ali so njegova dela odraz njegovih osebnih želja, res pa je, da nas vedno znova premagajo z nekakšno »eksistencialno omotico«. Na sliki: L. Freud, Goli Človek, olje na platnu 1991/92. (M.T.)
STUnGART
Carmen-Emotions-
Coppelius
Staatstheater Stuttgart, Oberer Schlossgarten 6, 70038 Stuttgart, Carmen, Emotions, Coppelius; gostovanje čilskega Ballet de Santiago, 5., 6., 7., 8. in 9. julija 1994, rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure na blagajni gledališča ali na tel 711/2217 95. V prvih julijskih dneh bo v stuttgartskem Državnem gledališču s tremi predstavami gostovala Čilska baletna skupina Ballet de Santiago (prav to sezono praznuje 35. letnico delovanja), ki je po mnenju ameriških in evropskih kritikov velja za najboljšo južnoameriško baletno skupino. Tokrat se bodo evropskemu občinstvu predstavili z dvema baletnima večeroma; prvi, sestavljen iz dveh baletov Carmen in Emotions (5., 6. in 7. julij) koreografov Hilde Riveros in Jai-ma Piuta na glasbo Schtschedrina in Piazzolle, se naslanja na klasično baletno tehniko, drugi, Coppelius (8. in 9. julij) koreografke in umetniške vodje skupine Marcie Haydee na glasbo Delibesa pa je sodobna postavitev Delibesove-ga baleta Kopelija. Čeprav čilski Ballet de Santiago vstopa šele v četrto desetletje delovanja, se je že pred leti uspel afirmirati kot skupina na visoki umetniški in tehnični ravni, saj so z njim sodelovala najvidnejša imena sodobnega in klasičnega plesa, med njimi Margot Fonteyn, Nata-lia Makarova, Tarnaš De-trich, Richard Cragun, V.in L. Kozlov in drugi. (M.T.J
WUPPPERTAL
Luči velemesta
Von den Heydt Museum Wuppertal, Turm-hof 8, 42103 Wuppertal, Ernst Ludwig Kirc-hner - Strassenbilder, razstava je na ogled od 19. junija do 14. avgusta 1994, odprto od torka do nedelje od 10. do 17. ure, ob Četrtkih do 21. ure, informacije na tel. 202/563 2223. Razstava del (skice, grafike, akvareli, pasteli, radiranke, lesorezi in litografije) ustanovitelja ekspresionistične skupine Die Brucke, nemškega slikarja in grafika E. L. Kirchnerja (1880 - 1938), obsega tista, ki so nastala v tako imenovanem »berlinskem obdobju« (1912 -15) in danes sodijo v vrh umetnikovega ustvarjalnega opusa. Dekadentno življenje v tej evropski metropoli in čedalje večje socialna nasprotja v letih pred prvo svetovno vojno so Kirchnerje-va dela zaznamovala z nemirom in obsedenostjo z nenehnim upodabljanjem uličnega življenja in prebivalcev vseh slojev in stanov. Podobe koket in bonvivanov odlikujejo kariki-ranost, ironija in sarkazem, vsakdanji utrip velemesta pa je Kirchner brez sentimentalnosti in zanosa predstavil v grobih in ostrih linijah, surovih barvah in brezizraznih podobah »sprehajalcev« z berlinskih ulic. VeC kot trideset razstavljenih del pod naslovom Slike z ulice obiskovalcem predstavlja umetnika kot »kronista« mestnega mondenega življenja, še bolj pa kot človeka, ki je dobro spoznal človeško odtujenost v navidez brezskrbnem vsakdanu velemesta v 20. letih. Na sliki: E. L. Kirchner, Zenske z ulice, 1914.	(M. T.)
LONDON
Od Bacona do Freuda
Serpentine Gallery, Kensington Gardens, London W2 3X2, Here & Now, razstava je na ogled do 10. julija 1994, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, informacije na tel. 071/ 723 9072.
Londonska The Serpentine Gallery, ki stoji v nekdanjem Čajnem paviljonu, zgrajenem po načrtih arhitekta J. G. Westa leta 1934, bo prihodnjo jesen praznovala 25-letnico delovanja. Leta 1970 so jo ustanovili elani Umetniškega sveta Velike Britanije. Zato so v prostorih galerije pod naslovom »Tu in zdaj« na ogled dela umetnikov, ki so v preteklih petindvajsetih letih v njej že razstavljali. Nekaterim - mnogi od njih so danes priznani in uveljavljeni avtorji -je prav ta galerija ponudila možnosti za prve samostojne razstave in jim omogočila vstop na britansko, pa tudi evropsko likovno prizorišče. Na razstavi se s svojimi deli predstavlja 38 umetnikov, vsak od njih pa je zastopan s svojim najznačilnejšim delom. Med njimi zasledimo tudi Francoisa Bacona (na sliki njegovo delo Študija za portret iz leta 1971), Luciana Freuda, Ken Kiffa, R. B. Kitaja, Tenyja Prosta, Marka WaUingerja, Alberta Irvina, Adriana Berga, Garyja Huma in druge.	(M.T.)
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO
EVROAGENDA
GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM
BARCELONA__________ DUNAJ
BONN
LIZBONA
EVROPSKE PRESTOLNICE
Vesele žene katalonske
Festival d‘estiu de Barcelona Grec 1994, Teatre Grec, Pg. Santa Madrona, 36, Barcelona, W. Shakespeare - J.M. de Sagarra: Othello, Vesele žene windsorske, informacije in prodaja vstopnic Palau de la Virreina, Rambla 99, od ponedeljka do sobote od 10. do 20. ure ah na tel. 3/301 77 75.
V okviru letošnjega barcelonskega poletnega festivala Grec 1994, ki bo potekal od 27. junija do 31. julija na 24 prizoriščih, bosta predstavljeni tudi dve festivalski gledališki produkciji, posvečeni 100. obletnici rojstva katalonskega dramatika, pesnika, pripovednika in enega najvidnejših prevajalcev Shakespeara v kata-lonšCino Josepa Marie da Sagarre (1894-1961). Gre za Sagarrovi priredbi in adapatciji Shakespearove tragedije Othello (Otello) in komedije Vesele žene windsorske (Les alegres casa-des de Windsor). Othella (na programu festivala bo od 27. junija do 3. julija), tragedijo ljubosumja, maščevanja, zavisti in zlobe, v kateri Desdemona, Cassio in Othello padejo v kremplje Jagovega sovraštva in zvijač, je režiral Mario Gas. V glavnih vlogah bodo nastopili Pep Cmiz, Merce Pons, Jordi Bobcaderes. Režijo Veselih žen windsorskih (od 13. do 22 julija) so organizatorji zaupali Carmeu Portacelliju, scenografijo pa Amnenosu. Na sliki: J. M. de Sagarra.	(Ba.S.)
Umetnost in diktatura
Kiinstlerhaus, Karlplatz 5, A-1010 Wien, razstava je na ogled do 15. avgusta 1994, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob Četrtkih do 20. ure, informacije na tel./fax 504 7159.
29. marca so v dunajski Kimstlerhaus odprli obsežno razstavo z naslovom Umetnost in diktatura, ki bo na ogled do 15. avgusta. Tematsko zajema področje arhitekture, kiparstva in slikarstva v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Sovjetski zvezi v obdobju med letoma 1922 in 1956. Vsi razstavni eksponati in dokumenti so reprezentativni primerki iz Časa treh najveCjih diktatur 20. stoletja. Princip diktatorskega režima je vplival na podobno strukturo politicnopropa-gandnih umetnosti in arhitekture teh dežel. Znotraj teh velikih sklopov so seveda razlike, ki izvirajo iz različnih propagandnih namenov. Hitler je od svojih umetnikov zahteval fanatizem, realizem in gigantstvo, Stalin realizem, optimizem in privrženost partiji. Mussolini se je vmešal v spor, ali naj bo fašistična umetnost modema ali tradicionalna. Zanj je bilo bistveno, da morata biti umetnost in arhitektura veliCastnejši od vsega, kar je svet premogel v tistem Času. Cilj razstavljalcev, da bi prikazali stične točke in točke, kjer se trije veliki politični sistemi razhajajo, in opozorili na sedanje okoliščine, je prav gotovo dosežen. V preddverju razstave je mogoCe kupiti dela, M obravnavajo državo in politične umetnosti v preteklosti in danes.	(S. D.)
Poljski
modernizem
Kunstmuseum Bonn, Frie-drich-Ebert-Alle 2, D-53113 Bonn, Wladyslaw Strzeminski - retrospektiva, razstava je na ogled od 11. maja do 7. avgusta 1994, odprto od torka do nedelje od 10. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto, informacije na tel. 228/7762-60 Vrsti razstav, ki so na ogled vzporedno z osrednjo letošnjo bonnsko manifestacijo Europa - Europa, se pridružuje tudi Umetnostni muzej Bonn, in sicer z retrospektivo del poljskega umetnika in teoretika, konstruktivista in suprematista Wladyslava Strzeminskega (1893-1952). Čeprav se je Strzeminski z umetnostjo zaCel ukvarjati šele po ruski revoluciji, velja za eno od vodilnih osebnosti poljskega modernizma. Leta 1924 je s somišljeniki v Varšavi ustanovil abstraktno usmerjeno skupino Bloc, leta 1926 je bil pobudnik nastanka skupine Praesens, leta 1928 pa se je . dejavno ukvarjal s problemi arhitekture in skulpture, j Istega leta je izdal knjigo z naslovom Unizem v slikarstvu. Po dragi svetovni vojni je do svoje smrti predaval na Visoki umetniški šoli v : Lodzu, kjer je za tamkajšnji muzej opremil tudi tako j imenovano neoplasticno sobo, katere rekonstrukcija predstavlja osrednjo točko , razstave, ki obsega dela, večinoma še neznana nemški javnosti.
(M.T.)
Mesto skozi filmsko optiko časa
24-ur Lizbone (Lisboa 24 Horas), Cinema Tivoli, Av. Liberdade 188,1200 Lizbona; tel. 54 31 53,54 65 29. Cas predvajanja: 27. junij
»24-ur Lizbone« (Lisboa 24 Horas). Istočasno bodo premierno prikazovali ciklus treh petdeset minutnih filmov, ki se dogajajo v Lizboni in ki dan razdelijo na tri Časovna obdobja. Filme so režirali trije različni režiserji, ki jih je angažiral Festival Lizbona '94.
»Tri Palme« (Three Palm Trees)
Režiser tega filma je Joao Botelho, ki je Časovno postavljeno med 6. uro zjutraj in 14. uro popoldne. Film prikazuje sedem različnih prizorov (setov), reko in nešteto hitrih in nepremišljenih pohodov (sprehodov) po glavnih prometnicah mesta.
»Lizbona '94 Priročnik za bežanje« (Lisbon 94 Evasion Manual)
Ta film je režiral Edgar Pera in je Časovno nadaljevanje prejšnjega, postavljeno med 14. in 22. uro zveCer. Kaj je Cas? Kako zaznavamo Cas? Kako ga preživimo v Lizboni?
»NoC« (Night)
Režiser zadnjega filma iz cikla je Eduardo Gu-edes in zaključuje 24-umo dogajanje v Lizboni v urah, ko mesto postane živo, to je med 22. uro zveCer in 6. uro zjutraj.
Ko se zveCer luCi v oknih ugasnejo, nič ni tako kot bi moralo biti, vse pomembne reci izgubijo svoj Car.
Skozi to komedijo, v kateri se Lizbona spremeni v pravljično mestece, vsak pozna vsakogar in anonimnosti ni več. Čeprav nas ta brezimnost in domačnost vodita skozi temno noC, se lahko zgodi, da se bomo opekli in doživeli »brodolom«.	(BaS.)
Animirana Palčica
30. junija bo v Koebenhavnu premiera najnovejšega filma Petra Medaka, ki ga pri nas poznamo po krvavi gangsteriadi Brata Kray. Tokrat gre za Cmo komedijo o »mrtvaškem plesu« med policajem, ki je na plačilni listi mafije in privlačno žensko, ki je poklicna morilka. V glavih vlogah igrata Gary Oldman in Lena Olin.
Tudi pri nas priljubljen avtor celovečernih risank Don Bluth (Čudežni grm, Ameriška pravljica, DaleC v preteklost, Vsi psi gredo v nebesa, Petelinji rock), je ustvaril Thumbelino, novo verzijo klasične pravljice Palčica (pri nas smo pred približno petnajstimi leti gledali japonsko inaCico). Evropska premiera bo 29. junija v Bruslju, 1. julija pa jo bodo zaceli pre-dvajti v Londonu.
V Amsterdamu in Berlinu bo 30. maja evropska premiera ameriške uspešnice Ma-verick (v ZDA je doslej zbral že dobih 80 milijonov USD), ki jo bodo 1. julija zaceli predvajati tudi na Dunaju, v Stockholmu in v Ziirichu. V glavnih vlogah nastopajo Mel Gibson (Mož brez obraza), Jodie Foster in James Gamer. Donner (Prerokba, Superman, Zenska sokol) in Gibson sta sodelovala že v trilogiji Smrtonosno orožje. Slovenska premiera bo predvidoma 13. oktobra. Na sliki prizor iz Palčiče Dona Blufha.	(I.K.)
r[ IZŠLO JE / KNJIGI
Norbert Lynton: Zgodba moderne umetnosti
Pregled likovne umetnosti 20. stoletja, trda vezava, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, 9.765, 00 tolarjev.
Knjiga je prevod enega najbolj priljubljenih splošnih pregledov slikarskega in kiparskega ustvarjanja dvajstega stoletja. Delo, ki je prvič izšlo 1980. pri znani angleški založbi Phai-don, je Robert Lynton, ugledni britanski umetnostni zgodovinar in dolgoletni profesor na Leeds College of Art, Chelsea School of Art v Londonu in univerzi v Sussexu, po treh ponatisih leta 1989 dopolnil s poglavjem o najnovej-ših likovnih umetnostnih trendih osemdesetih let. Pregled zajema obdobja od postimpre-sionizma do postmodernizma, posamezna slogovna obdobja pa je avtor na bralcu dostopen, pripovedni način zaokrožil v posamezna poglavja. Pregledu sledi leksikonsko poglavje z biografskimi podatki umetnikov in pomembnejšo strokovno literaturo o njih.
(V.U.)
TEORIJE
GLEDiLIŠCA
iff_ irium prtflfš cdGrtei&iIsm
IH._____
Marvin Carlson: Teorije gledališča
Zgodovinski in kritični pregled od Grkov do danes, HI. del, Knjižnica mestnega gledališča ljubljanskega, prevod Alja Predanl2 x 19 cm, mehka vezava, 327 strani.
V tretjem, zadnjem delu Teorije gledališča (prevod Alje Predan se naslanja na drugo, dopolnjeno izdajo iz 1993. leta) ameriški teatrolog Marvin Carlson zajema gledališke teorije, nastale v 20. stoletju; kronološki razrez obsega šest razdelkov, zadnji med njimi zaključuje obdobje do konca 80. let. Novost v dopolnjeni izdaji je Carlsonov dodatek o gledaliških teorijah, ki so nastale kot posledica osupljivega porasta in raznoličnosti feminističnega in gay gibanja v Ameriki in Evropi in nenazadnje kontinuiranega raziskovanja semiotike, fenomenologije in psihoanalize. Prevajalka je Carlsonovo besedilo, avtor se je pri obravnavi teorije uprizoritve skušal omejiti na tista področja, kjer se ta teorija prekriva ali odločilno komentira gledališče, prilagodila slovenskemu bralcu, saj je naslove nekaterih dramskih del povzela po naslovih slovenskih uprizoritev, prav tako kot je citate iz dramskih besedil povzemala po že obstoječih slovenskih prevodih.
(M. T.)
GLEDALIŠČE / FESTIVAL FRANZ & FRANZ
Na odrih in cestah 20 skupin
GORNJA RADGONA - Od 1. do 4. julija bo v Gornji Radgoni in avstrijskem Bad Radkesburgu potekal veliki mednarodni gledališki festival mladih z naslovom Franz & Franc. Gre za festival, ki je v sosednji državi dobro znan, saj ga prirejajo že od leta 1955.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Gornji Radgoni so organizatorji z obeh strani reke Mure novinarjem predstavili potek sklepnih priprav za to veliko prireditev. Po besedah predsednice radgonske zveze kulturnih organizacij Marije Sedivy in Edvarda Hauswirta, ki na avstrijskem Štajerskem skrbi za amaterska gledališča, ni naključje, da bo letošnji festival potekal v obeh Radgonah, kajti obe mesti in pokrajini že veC let sodelujeta na različnih kulturnih področjih, v prihodnje pa ho bosta tudi na področju gledališča. Ime
festivala Franz & Franc so si zamislili po klasičnih slovensko-avstrijskih imenih.
Na festivalu, ki bo hkrati potekal v obeh Radgonah, se bo na odrih ali kar na cestah zvrstilo 20 amaterskih mladih gledaliških skupin iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Belgije in Bolgarije ter skupina bosanskih beguncev iz zbirnega centra v Ljubljani. V vseh predstavah pa bo sodelovalo približno 200 mladih gledališčnikov. V Gornji Radgoni bodo predstave potekale v kulturnem domu, osnovni šoli in na gradu.
Na naše vprašanje, kako zamejski Slovenci sodelujejo v avstrijskem gledališkem življenju, je gospod Hauswirt povedal: »Dejavni so zlasti koroški Slovenci, pa tudi drugi, predvsem v zadnjem Času, kajti zdaj imajo manjšine tudi v Avstriji veC možnosti za svoje delovanje.«
Mednarodni gledališki festival mladih bodo odprli 1. julija na mostu prijateljstva med obema državama, ki povezuje Gornjo Radgono in Bad Radkers-burg. Hkrati bodo v Gornji Radgoni na zgradbi starega Elrada odkrili spominsko obeležje, posvečeno tretji obletnici junijskih bojev za osamosvojitev Slovenije. Spominsko obeležje, goreči oklepnik, je izdelal domači akademski kipar Mirko Bratuša.	(O. B.)
Nagrajenci srečanja Bagnolet
LJUBLJANA - Na 4.mednarodnem koreografskem srečanju Bagnolet 1994, o katerem smo poročali prejšnji Četrtek, se je do nedelje pred veC kot tri tisoč gledalci zvrstilo 19 plesnih skupin iz 12 držav. Žirija pod vodstvom Jana Fabra je v nedeljo razglasila naslednje nagrajence:
Velika nagrada koreografom iz nacionalne selekcije (ki uradno zastopajo svoje države) v višini 400 tisoč fiankov je bila razdeljena med dve koreografiji: The Sacred Man švedskega koreografa Jensa Ostberga, nekdanjega raperja in nogometaša, ter Quest for Rest nizozemskih koreografov Marie Voor-tman in Roberta de Jongea. Velika nagrada profesionalnim koreografom je bila prav tako razdeljena na dva dela; dobila sta jo koreografa Amanda Miller (Nemčija) za delo Night by Itself (v sodelovanju z glasbenikom Johnom Zornom) in Kanadčan Wil-liam Douglas za grobo energični trio We were Wamed. Veliko nagrado SACD (Zve-
za dramskih umetnikov in skladateljev) mladim avtorjem v višini sto tisoC frankov sta prejela Damiano Foa in Laura Simi (oba rojena v Italiji, zastopata pa Francijo) za delo Affrettai lentamente. Nagrado Leonardo da Vinci v višini 50 tisoC do 90 tisoC frankov, ki jo podeljuje francosko ministrstvo za zunanje zadeve, je prejela Herve Robbe za koreografijo La Marietta Secret, ki je dobila tudi posebno nagrado za izviren odnos med koreografsko in glasbeno kompozicijo. New choreography award, ki jo podeljuje Bonnie Bird Found, sta si razdelili koreografiji Night by Itself Amande Miller in Sui-tes nizozemskega koreografskega para An-dree Leine in Harijona Roebana.
Žirija pa je še posebej omenila hrvaškega gledališkega umetnika Boruta Separovi-ča in njegovo delo Everybody goes to di-sco from Moscovv to San Francisco, ki ga je postavil s svojo zagrebško skupino Mon-tažstroj.	(S. K)
Vzorec dobrega življenja in zrcalo naših sanj
KULTURA / VODNIKOVA DOMAČIJA
Počitnice so se začele tudi za begunske otroke
LJUBLJANA - V Vodnikovi domačiji, kjer že veC kot leto dni potekajo kulturni vikendi za otroke iz Bosne in Hercegovine, so z zaključkom Šolskega leta prekinili tudi vsakotedenska srečanja otrok, s katerimi bodo nadaljevali spet septembra.
Sčasoma so kulturni vikendi postali svojevrsten kulturni center otrok iz BiH, njihov program je dobil tudi veliko podporo in naletel na odziv slovenskega občinstva. Kulturni vikend je omogočil pedagogom, ki so se znašli v Sloveniji kot begunci, da se vključijo v vodenje delavnic in tako nadaljujejo s pedagoškim delom. V obdobju med februarjem 1993 in junijem 1994 je pri projektu sodelovalo 18 mentorjev in okrog 200 uCencev, ki so na 110 koncertov privabili kar 10.000 obiskovalcev. Člani literarne sekcije se poleg tega, da se predstavljajo z lastnimi deli, ukvarjajo tudi z izdajo knjižic predvsem bosansko-hercegovskih avtorjev. Tako je literarna edicija Egzil ABC, s katero v obliki male brezplačne publikacije skušajo predstaviti aktualno književnost, izčrpala že vse Črke abecede; izdali so kar 28 knjižic, vsaka pa je izšla v nakladi 750 izvodov. Likovna sekcija in delavnica se ukvarjata z umetno obdelavo bakra in slikarstvom, svoja dela pa so doslej predstavljali predvsem v Vodnikovi domačiji v okviru multimedijalnih prireditev. Vse skupaj so z videokamero dokumentirali sodelujoči v video delavnici, ki so poleg tega posneli tudi nekaj lastnih filmov in jih uspeli prikazati celo v Sarajevu. Poleg naštetih je zelo aktivna tudi glasbena delavnica, kjer so se uCenci naučili osnov glasbene vzgoje, priredili pa so tudi mnogo koncertov in pevskih nastopov in se predstavili v Sloveniji in v tujini. Ob koncu šolskega leta je posebna sekcija Zveze prijateljev mladine najbolj marljivim bralcem podelila bralne značke in tako z nagrado polepšala začetek počitnic.
(V. S.)
Z A M E D E N I Z MEDIJI
Sodobnost kresne noči
Marko Kosnik Virant
V svetu, prepredenem z žicami, cevmi in cestami vseh vrst, je težko govoriti o naključju, o tisti vrsti pripetljaja,
Id so ga naši dedje pojmovali bodisi kot ne-predvidljivga, ali pa so ga povezovali z muhavostjo usode. Težko bi govorili o naključju v primeru vode, segrete do vrelišča, Ces, poglejte kako pogosto pritrku-jejo molekule med sabo, ali ni to zanimivo naključje? Kljub temu pa ob vseh komunikacijskih povezavah in ob vseh prevoznih sredstvih marsikoga Se vedno preseneti, Ce je sredi Ljubljane, tega majhnega, toplega akvarija, po dolgem Času srečal nekoga, na katerega je mislil pred petimi minutami, ali pa se mu je o njem sanjalo noC pred tem. Kakorkoli že kdo doživlja razmerja med previdljivostjo in nepredvidljivostjo na osebni ravni, pa je govoriti o naključju Se toliko bolj pomenljivo, kadar gre za javne dogodke, načrtovane s strani institucij. Na tej ravni že zaradi simbolnih pribitkov pričakujemo, da imajo datumi in vsebine poleg pragmatičnih tudi globje, bolj premišljene korenine.
In se je pripetilo po naključju. Otvoritev prvega trienala sodobne slovenske umetnosti ta teden je do dneva natančno sovpadala z otvoritvijo festivala Ars Electro-niča v Linzu, enega vodilnih svetovnih festivalov sodobne umetnosti, ki je letos že praznoval svojo 15 - letnico. Obe otvoritvi sta se odvijali tik pred kresno nočjo, ko se po ljudskem izročilu lahko gode kaj čudne reci, vendar nas sovpadanje obeh dogodkov, za katera je bilo vnaprej poskrbljeno, da bosta zgodovinska, z letnim solsticijem, ki ga skozi zgodovino obeležuje mo-Can ritualni značaj, ne sme zavesti v etnološke vode. Prav tako ne bomo paberkovali o zavednem ali nezavednem ravnanju slovenskih prirediteljev, ki se verjetno niso ravnali ne po pradavnih šegah kot tudi ne po koledarjih relevantne sodobnosti, temveč po vsej verjetnosti po logiki nekega drugega scenarija praznovanj, ki verjetno kulminira prav na današnji dan. Bodimo dosledni: Ce nas že ne zmami etnologija, pustimo Se državo za hip pri miru in zdržimo pri umetnosti. Kako izgloda slovenska sodobna umetnost Slovencu, ki nanjo gleda s terase studia OKF v Linzu v trenutku, ko ji v domovini odpirajo prvi trienale? Brez skrbi, Se preden bi lahko razmišljal in sodil o umetnosti, se zatakne pri prislovnem določilu Časa. Sodobnost.
Da bi do kraja današnjega kolumna uspeli opraviti vsaj s tem izrazom, začnimo kar naravnost, s Cim bolj udarno predpostavko. Becimo, da se je sodobna umetnost začela v trenutku, ko je James Joyce zapisal naslednji stavek: »Irska je svinja, M zre svoje mladice.« Kakorkoli bi že interpretirali metaforo o Irski, dejstvo je, da Joyca ni doletela usoda, na katero opominja, da je torej uspeh ubežati objemu domovine, zato da bi se lahko pridružil sodobnosti. Ena od bistvenih lastnosti sodobnosti v tem stoletju je njena intemacionalnost. Brez nomadstva sodobnih umetnikov, brez njihove razseljenosti in disidentstva ne bi bilo sodobne umetnosti. Pa ne gre vedno le za politično emigracijo in begunce. Umetniki ne bežijo od tam, kjer se ne dogaja, temveč se družijo tam, kjer se dogaja. Kar poglejte po zgodovini, kolikokrat v sodobni umetnosti je ideja, ki se je porodila v eni sami glavi, Ce bi zadevo opazovali v okviru enega naroda, morala poiskati sogovorca nekje drugje, mogoče je slo za prav tako izoliranega ustvarjalca v nekem drugem narodu ah prostoru. Ce bi umetnike obsodili na sodobnost znotraj naroda, Id mu pripadajo po krvi, bi sodobnost prejkone ostala za veCne Čase zaprta v Cukramo.
Kar se sodobnosti v tem stoletju tiče, kljub temu da se bližamo njegovemu koncu, sodec po zakuski ob otvoritvi na Ars Electronici, ni kakšnih posebnih novosti. Če hoCe kdo res realizirati nekaj novega, torej sodobnega, bo pri dandanašnji zainteresiranosti za kaj takega po vsej verjetnosti tako osamljen, da mu bo brez Se koga od kje drugje le stežka uspelo. Finec in Japonec, Švicar in Kanadčan zato v dvoje ali troje klepetajo skupaj in sklepajo zarote, kako bi kdo Se stisnil kakšen tolar od kakšne vase zagledane nacionalne vlade. Umetniki, ki se danes ukvarjajo s sodobno umetnostjo, bi pomrh brez internacionalnih zarot, prav tako kot si niti v za umetnost radodarni Avstriji ni mogoCe zamisliti nacionalnega festivala sodobne umetnosti. Prevec tujcev, ki tako umetnost delajo v sami Avstriji, in to za avstrijski denar, bi izpadlo iz takega izbora in sodobnost bi izhlapela iz steklenice, v katero bi jo poskušati ujeti.
Sodec po otvoritvi v Linzu lahko Slovenec sklepa, da ga bo ob vrnitvi v domovino spet pričakala prav posebna sodobnost, ki jo bomo, da na rojstni dan ne bomo žalili države, po Jocevi izjavi interpretirati takole: »Slovenska sodobna umetnost je svinja, ki bi požrla svoje mladice, Ce bi jih le kdaj imela.«
VRH EVROPSKE UNIJE NA KRFU
V znamenju sporazumov
Avstrija je postala naravna središčna točka velike Evrope
KRF - Evropa je včeraj vstopila v novo obdobje. Na grškem otoku Krfu v Sredozemskem morju je najprej podpisala partnerski sporazum z Rusijo, nato pa so Avstrija, Finska, Švedska in Norveška podpisale pristopno izjavo. Evropska unija bo imela tako s 1. januarjem 1995 šestnajst članic, seveda če bodo finski, švedski in norveški volilci to odločitev politike potrdili na referendumih.
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Rusijo in EU je podpisal ruski predsednik Boris Jelcin, ki je izjavil, da to ni velik korak le za Rusijo, temveč da je opravljeno »pomembno delo, ki bo v korist vsem narodom te celine«.
Drugi pomembni dogodek je bil podpis pristopnih izjav. Unija se z njim razširja na vzhod in sever. Avstrijski predsednik Thomas Klestil je poudaril, da Avstrija s podpisom prevzema tudi odgovorno vlogo posre-
dnika med EU in reformnimi deželami srednje Evrope, torej tudi Slovenijo. Avstrijo je označil kot »naravno središčno točko v večji Evropi« in pri tem opozoril, da se Avstrija s svojimi zgodovinskimi izkušnjami zaveda nevarnosti nacionalizma, sovraštva in nestrpnosti. Avstrijski kancler Franz Vranitzky je načel vprašanje jedrske energije v prihodnji Evropi in poudaril nujnost zaprtja vseh »nevarnih nukleark«, med katere je prištel tudi jedrsko elektrarno v Krškem, ker stoji na potresnem območju. Avstrijski politik je zato ponovil ponudbo Dunaja za gradnjo verige savskih elektrarn, hkrati pa mednarodno javnost seznanil s sanacijo termoelektrarne v Šoštanju.
Predstavniki Švedske, Finske in Norveške so ob podpisu pristopnih izjav ponovili svoje prepričanje, da bodo volilci sledili avstrijskim in se izrekli za Unijo.
Ivan Lukan
NOVICE
Beloruski premier Kebič je izgubil volilni boj
MINSK - Na predsedniških volitvah v Belorusiji je Aleksander Lukašenko močno premagal dosedanjega premiera Vjačeslava Kebiča. Rezultati sicer še niso popolni, o zmagi Lukašenka pa je že mogoče govoriti, saj je do zdaj dobil 45 odstotkov glasov, Kebič pa le 17. Volilci so tako množično podprli Lukašenka zato, ker je v predvolilni kampanji nenehno poudarjal, da bo pometel s korupcijo, ki povzroča težave - tako kot v vseh nekdanjih sovjetskih republikah - tudi v Belorusiji. (Reuter)
Hurt je predlagal, da bi ameriška vojska odšla v Korejo
PANAMA CITY - Ameriški obrambni sekretar VVilliam Hurt je predlagal, naj Združene države pošljejo svoje enote v Korejo. Ukrep naj bi bil preventivne narave, za primer, da izbruhne vojna, preden se bo predsednik Clinton sestal s severnokorejskimi predstavniki. Hurt je povedal še, da bodo v primeru odobritve njegovega predloga vpoklicali tudi vse vojaške rezerviste, kar se je zgodilo zadnjič v pripravah na posredovanje v zalivski vojni. (Reuter)
Nekdanji komunisti na Poljskem so popolnoma prevzeli oblast
VARŠAVA - Neuradni izidi poljskih vohtev v lokalne parlamente so pokazah, da je vladajoča Zveza demokratične levice kljub izredno slabi volilni udeležbi (po podatkih državne volilne komisije je na volišča prišlo le 33,78 odstotka volilcev) po zmagi na septembrskih parlamentarnih volitvah požela še eno volilno zmago in dobila večino tudi v lokalnih političnih skupnostih. Uradnih izidov še niso objavih. (Reuter)
Spor o pristojnosti policije v Gazi
JERUZALEM - Izraelski radio je sporočil, da je v petek prišlo do »manjše praske« med pripadniki palestinske policije in izraelskih vojaških enot. Do streljanja je prišlo zato, ker so izraelski vojaki lovih skupino ljudi, ki so jih obmetavah s kamenjem, in enega od njih ujeli. Takrat se je vmešala palestinska policija in začeh so se prerekati, katera stran je pristojna za aretacijo. Izraelski vojaki in palestinski policisti se nikakor niso mogli dogovoriti in začeh so streljati. Menda so vsi streljali v zrak, pri tem pa je bil en pripadnik izraelske vojske vseeno lažje ranjen. Uradnih poročil o dogodku še ni, Palestinci in poveljstvo izraelske vojske v Gazi pa so menda že kmalu po dogodku uvedli natančno preiskavo, saj se obe strani zavedata, da lahko »takšne majhne praske prerastejo v precej hujše spopade«. (Reuter)

■
; A;
H
■
■ 1 i
H
m


Ruski predsednik z italijanskim premierom (Telefoto: AP)
Kaj Rusiji prinaša dogovor z EU?
KRF - Rusija in EU sta podpisali sporazum o partnerstvu in sodelovanju ter tako utrdih svoje gospodarske in politične vezi. Temeljne točke sporazuma vključujejo tudi obljubo, da se bodo začeh čez štiri leta pogajati o možnostih za oblikovanje prostotrgovinskega območja, in predvidevajo redne politične pogovore na vseh ravneh, od vladnih do parlamentarnih in uradniških. Obe strani sta se zavezali, da bosta spoštovali človekove pravice in demokracijo, ščitih manjšine ter spoštovah zakone. Sporazum podpira prihodnji ruski pristop h Gattu, uravnava pa tudi trgovino z jedrskim gorivom. Klavzula o varnosti ščiti evropske proizvajalce urana pred velikimi ruskimi izvozniki. Podjetja in posamezniki EU bodo
lahko svobodno vlagali v Rusijo, Rusija pa bo v naslednjih dveh letih pripravila odlok o omejevanju dejavnosh tujih bank, ki pa ne bo veljal za pet evropskih bank. Sporazum predvideva tudi sodelovanje ruskih in evropskih zavarovalnic ter odpravlja kvote za ruski izvoz tekstilnih in jeklarskih izdelkov. Kvote dovoljuje le tam, kjer se industrije soočajo z velikimi socialnimi problemi, in tam, kjer ruska podjetja tvegajo skoraj popolno izgubo trga. Sporazum ne zahteva takojšnje odprave tarif, saj so mske precej višje od evropskih. Obe podpisnici sta se zavzeh tudi za gospodarsko sodelovanje pri zagotavljanju jedrske vamosh, prestrukturiranju ruskih državnih podjehh in pospeševanju učinkovitosti.	(Reuter)
Premajhna postelja za kanclerja Kohla
KRF - Evropski voditelji, zbrani na Krfu, so že poskr-beh za nekaj škandalov in anekdot. Grški minister za evropske zadeve Theodoros Pangalos, gostitelj srečanja, se pred kamerami ni hotel rokovah z italijanskim premierom Berlusconijem. Pangalos, ki je prepričan socialist, je bil med najglasnejšimi kritiki neofašistične rimske vlade. Italijanski uradniki so trdih, da je bilo to le poziranje pred kamerami, in iz žepa potegniti fotografije, na katerih se Berlusconi in Pangalos rokujeta, posnete pa naj bi bile med neuradno večerjo. Z italijansko delegacijo oziroma dvema ministroma iz vrst Severne lige pa se nista hotela pogovarjati dva socialistična belgijska ministra.
Evropske državnike na jonskem otoku varuje nič manj kot 15 tisoč grških pohcistov, ki morajo zaradi pomanjkanja prostora spati na ribiških ladjah, zasidranih ob obah. Kljub tolikšni previdnosti pa je pred atenskim uradom Evropskega parlamenta eksplodirala bomba in povzročila veliko škodo. Odgovornost je že prevzela levičarska gverilska organizacija ELA, policisti pa so kljub vročini prisUjeni poostriti varnostne ukrepe. Posebno veselo bo v hotelu Hilton, kjer stanujeta belgijska in nizozemska delegacija. Ni jima dovolj, da se spopadata zaradi naslednika Jacquesa Delorsa, v soboto se bosta državi pomeriti tudi v nogometu. V Hiltonu si bosta delegaciji lahko skupaj ogledali prenos tekme za svetovni pokal. Fotografi že ostrijo svoje objektive. Težave so organizatorjem povzročile tudi države, ki so včeraj podpisale pristopne izjave. Avstrija, Finska, Švedska in Norveška so na Krf poslale predsednika, premiera in zunanjega ministra, čeprav sta bila povabljena le dva predstavnika.
Svojevrstno razkošje sta si privoščila nemški kancler in francoski predsednik. Helmutu Kohlu so namreč naredili novo posteljo, primemo njegovim meram. »Prosil je za posebno veliko posteljo in mi smo jo naročili,« je preprosto povedal neki organizator. Frangois Mitter-rand pa se ni hotel odreči sofisticiranemu jedilniku, zato je s francosko delegacijo na Krf pripotovala tudi velika količina pristne francoske hrane. (Reuter)
______JAPONSKA / NEZAUPNICA VLADI?___________
Politični pretresi v Tokiu
Opozicijski liberalni demokrati napadajo ministrskega predsednika
TOKIO - Napetost na japonskem političnem prizorišču se stopnjuje. Liberalni demokrati, najmočnejša opozicijska stranka, so v četrtek zahtevali takojšnje glasovanje o nezaupnici vladi premiera Čutoma Hate. Ta se je oklenil edine rešilne bilke - nekdanjih partnerjev socialistov.
Socialistična stranka je namreč aprila, takoj po imenovanju Hate za predsednika vlade, protestno izstopila iz koalicije. Državo je od takrat vodila manjšinska vlada. Zdaj, ko je glasovanje o nezaupnici samo vprašanje ur, pa se je premier spet spomnil nanje. Glasovi socialistov bi
nedvomno odločilno vplivali na usodo nezaupnice in rešili Hatovo vlado pred padcem. Toda socialisti so postavili izjemno visoke zahteve. Socialisti niso zahtevali le spremembe davčne zakonodaje in politike do Severne Koreje, ampak kar odstop premiera in vseh ministrov. Hata in njegovi so se temu z vsemi močmi uprli in opozorili, da je nesmiselno menjati vlado zdaj, ko je do sestanka sedmerice najrazvitejših držav v Neaplju ostalo manj kot 14 dni. Socialisti pa so vztrajati pri svojem in pojasnili, da mora sedanja garnitura brezpogojno odstopiti, sicer bodo podprli liberalne demo-
krate, konservativno stranko, ki je bila na oblasti 38 let, vse od splošnih volitev julija 1993. Cas je vsekakor na strani »rušilcev« vlade, saj se je parlamentarni odbor vendarle sestal in sporočil, naj poslanci glasujejo o nezaupnici v soboto zgodaj zjutraj. Politične zdrahe so krepko zavrle redno delo japonske vlade. Med drugim je bil zunanji minister Kodži Kakizava prisiljen odpovedati načrtovani obisk v Washingtonu, kjer naj bi se z ameriškim gospodarstvenikom Mickeyjem Kantorjem pogovarjal o ključnih vprašanjih trgovinskih odnosov med državama.
(Reuter)
Politična kriza vpliva tudi na gospodarstvo (felefoto: AP)
NIGERIJA / BOJ ZA DEMOKRACIJO
LATVIJA / ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
Če policija ne bo izpustila Abiole, grozijo novi nemiri
KVSE in Svet Evrope opozarjata Rigo, da zakon krati temeljne pravice niški manjšini
LAGOS - V četrtek so prebivalci nigerijskega glavnega mesta odšli na ulice in zahtevali, naj vojaške oblasti nemudoma izpustijo aretiranega opozicijskega vodjo Mošuda Abiolo, ki se je vladajočemu vojaškemu vrhu zameril zato, ker se je 11. junija proglasil za predsednika države.
Demonstracije so organizirale prodemokratske skupine, ki so vojaškim oblastem postavile rok za Abiolovo izpustitev. Ker oblasti njihove zahteve niso upoštevale, je na ulice odšlo več sto ljudi, predvsem mladih. Vzklikali so gesla proti vojaškemu voditelju generalu Abachu in zahtevali izpustitev zmagovalca lanskoletnih razveljavljenih predsedniških volitev.
Poročajo, da do spopadov med policijo in demonstranti ni prišlo, čeprav ljudje trenutno niso naklonjeni svojim varu-
hom javnega reda. Ti so namreč Abiolo aretirali na njegovem domu, ga odpeljali neznano kam, razjarjeni javnosti pa sporočili le, da »ga še zaslišujejo«.
Četrtkove demonstracije so bile torej le opozorilo oblastem, da je treba zahteve prodemokratskih skupin jemati resno. Včeraj so namreč na vojaški vrh znova naslovili zahtevo po Abiolovi izpustitvi, tokrat v obliki štirindvaj-setumega ultimata. Ce se oblasti ne bodo odzvale, »bodo demonstranti spet prišli na ulice, tokrat še v večjem številu, nihče pa ne more zagotoviti, da bodo protesti minili tako mimo kot v četrtek«.
Tokrat bodo vojaške oblasti ultimat jemale verjetno veliko bolj resno, saj je množičnost, s katero so se ljudje odzvali in podprli demonstracije, presenetila celo najbolj hladnokrvne v vojaškem in policijskem vrhu. (Reuter)
MOSKVA - Usoda latvijskega zakona o državljanstvu je v rokah predsednika Guntisa Uhnani-sa. Predsednik namreč utegne zavrniti podpis zakona, ki bi lahko ogrozil sporazum o umiku ruskih čet iz te države, Rigi pa odtegnili pomoč evropskih organizacij.
Obstajajo »precejšnji zadržki« za Ulmanisov podpis pod zakon, ki ga je parlament sprejel v torek in po katerem bi do leta 2000 ostalo brez državljanstva približno 500 tisoč prebivalcev ruskega porekla od skupno 2, 7 milijonov vseh, ki živijo v tej državi. Omejitve, ki jih je zakon določil za msko manjšino, utegnejo postaviti na kocko sporazum, ki sta ga konec aprila podpisala ruski predsednik Boris Jelcin in Guntis Ulmanis in po katerem naj bi se do 31. avgusta iz Latvije umaknilo zadnjih 13 tisoč ruskih vojakov.
Poleg tega sta kritiko
omenjenih omejitvenih členov zakona izrekla tudi Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (-KVSE), katere članica je Latvija, in Svet Evrope. Veleposlaniki Nemčije, Danske in Francije so v torek podpredsedniku sejma izročili deklaracijo EU, ki vsebuje ugovore in pomisleke o zakonu.
Novi zakon, ki so ga sprejeli v torek, omogoča takojšnjo pridobitev državljanstva le tistim pripadnikom mske manjšine, ki najmanj deset let živijo v zakonski skupnosti z latvijskim državljanom ali državljanko. Za vse druge, ki so se priseliti v Latvijo po letu 1940, ko je to državo nasilno priključila nekdanja Sovjetska zveza, in pred razglasitvijo neodvisnosti leta 1990, pa bo obveljal status »nezakonitih« prebivalcev. Počakati bodo morati do leta 2000, ko bodo lahko vložiti prošnjo za državljanstvo. Poleg tega je latvijski parlament izglaso-
val poseben sklep, po katerem bo lahko vsako leto 0, 1 odstotka prebivalcev dobilo latvijsko državljanstvo. Prošnje za dodelitev državljanstva bodo skrbno pregledali, kandidati pa bodo morati »obvladati la-tvijščino, poznati ustavo, zakonodajo in zgodovino Latvije«.
Moskva je že večkrat kritizirala latvijski predlog zakona o državljanstvu, češ da krši temeljne človekove pravice državljanov z ruskim poreklom, saj ti ne bodo imeti volilne pravice, prav tako pa ne bodo mogli biti lastniki nepremičnin. Rusija se utegne tokrat odzvati še ostreje, saj novosprejeti zakon odreka možnost pridobitve državljanstva tudi več kot 10.500 upokojencem nekdanje Rdeče armade, ki živijo v Latviji in za katere Moskva že dve leti vztrajno zahteva, da jim Riga prizna posebne socialnovarstvene ugodnosti.
Stephane Orjollet / AFP
jjH / ABDIČU GRE VSE SLABSE
Kmalu novi mirovni načrt
Kontaktna skupina za BiH se bo sestala 28, junija in 5. julija
SARAJEVO - Bosanska vojska je vse bliže zmagi nad upornimi privrženci mogotca iz Velike KladuSe in samodržca Fikreta Abdiča. Zahodni vojaški opazovalci sicer menijo, da gre v medmuslimanskem spopadu za »stransko dogajanje«, bojijo pa se, da bi morebitno srbsko posredovanje na strani Abdičevih sil kot izgovor izkoristila Hrvaška in napadla Knin.
V petek zjutraj so Natova letala z nizkimi poleti nad položaji bosanskih Srbov pri Tuzli opozorila na možno posredovanje, če bi ti Se naprej obstreljevab položaje ZN. V srbskem napadu na pripadnike nizozemskega oddelka modrih čelad, ki je spremljal konvoj visokega komisariata ZN za begunce, na srečo nihče ni bil ranjen, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik ZN Rob Annink.
Bolj kot spopadi pa svetovno javnost zanimajo re-zultah diplomatskih prizadevanj za mir v BiH, ki potekajo na različnih ravneh v več svetovnih prestolnicah. Ameriški senat burno
razpravlja o predlogu resolucije o odpravi embarga na prodajo orožja bosanskim Muslimanom, o Bosni pa so spregovorili tudi predstavniki držav članic Evropske unije na Krfu in na sedežu zveze Nato v Bruslju. Nemški minister Klaus Kinkel je omenil, da se bodo zunanji ministri držav članic tako imenovane kontaktne skupine predvidoma petega julija letos sešli na ponovnem sestanku o miru v BiH. Se pred tem, 28. junija, pa naj bi predstavniki omenjene skupine dokončali nov zemljevid (razdeljene) Bosne in mirovni načrt, ki ga bodo predložili sprtima stranema (muslimansko-hrva-ški in srbski), je novinarjem povedal Klaus Kinkel.
Civilni poveljnik Unproforja JasuSi Akaši, vojaški poveljnik Unproforja general Lapresle in poveljnik modrih čelad v BiH general Rose pa naj bi se 29. junija na sedežu Severnoatlantske zveze sestali s pomočnikom generalnega sekretarja organizacije Silviem Balan-zinom. (Reuter, AFP)
Američani ne zaustavljajo več iranskih pošiljk orožja Bosni
VVASHINGTON, PANJIC - VVashing-ton Times je v včerajšnji Številki zapisal, da so ZDA, ki budno nadzorujejo iranske vojaške dejavnosti, septembra lani ustavile pošiljko orožja Bosni, v zadnjem času pa pred takim početjem mižijo na obe očesi. Uradno seveda take vesti v VVashingtonu zanikajo, saj senat šele razpravlja o možnosti odprave embarga na prodajo orožja Muslimanom, vsi pa se ne strinjajo, da bi bila taka poteza pametna.
Medtem pa agencije poročajo o novih beguncih. Vsakdanji prizori iz gorske vasi Panjič v osrednji Bosni so presunljivo domači: starec, ki ga je z doma pregnala vojna. Razlika je le v tem, da begunci tokrat niso Muslimani ali Hrvati. Vojna sreča v tem delu nekdaj etnično mešane republike se je obrnila na glavo in tokrat civiliste izganja in požiga njihove domove muslimanska vojska.
»Turki (kot Muslimanom pravijo Sr-
bi) so prišli iz gozdov, streljali so in kričali: 'Zmagali smo, zmagali smo, vse bomo pregnali, ’« se spominja 61-letna Vukica Lazindk, ki je morala 16. junija skupaj s sovaščani zapustiti vas Lazin-ci. »Bilo je precej zmedeno,« se spominja Vukica, »mlad srbski vojak je prišel k meni in možu ter spraševal, kam naj zbeži. Mož se je ozrl proti vasi in videl, da je zagorela tudi najina hiša.«
Več sto tisoč ljudi je moralo v 26 mesecih bosanske vojne zapustiti domove. Večinoma so bili to Hrvati in Muslimani, ki so jih pregnale napredujoče srbske enote. Te zdaj nadzorujejo kar 70 odstotkov ozemlja. Toda skoraj vsiljen sporazum med Hrvati in Muslimani, ki sta ga strani podpisali v VVashingtonu, je muslimanski vojski dal nov zagon. Tudi zato, ker Muslimani prek hrvaškega ozemlja in s tiho ameriško privolitvijo dobivajo čedalje več iranskega orožja in streliva. Toda VVashington Times je v včerajšnji številki zapisal. (Reuter)
NEKJE V EVROPI
Vsi smo avtorji in osebe iz žalne knjige
Branko Somen
Nekje v Evropi sta dva uslužbenca hrvaške televizije v enem dopoldnevu zaslužila sedemsto petdeset mark, ker sta se povzpela na Juretovo streho in mu namestila satelitsko anteno. Stroški' za nakup krožnika, ekostara in žice so bili kar veliki, vendar je bil Jure ves iz sebe; poleg triintridesetih postaj je videl tudi prvi in drugi slovenski program, česar jaz nisem mogel, ker sta bila oba pogosto v »snegu in ljubljanski megli«. Zvečer nas je povabil na vrtenje, iskanje in preskakovanje programov. Njegova sestra je naredila polnjene paprike in višnjev zavitek, Rom je privlekel dragoceno steklenico z iločko graševino iz vukovarske kleti, letnik trgatve 1989, jaz sem iz Brežic prinesel »gajbo zlatoroga«... Bil je hrvaški državni prazik, dan antifašizma, ko so - kakšna ironija - partizani leta 1941 napadi hrvaško vas! Kakorkoli smo pritiskali oba daljinca, povsod so se prikazovali nogometaši z ameriških igrišč in gospod Franjo, ki je nekje v Istri govoril o samostojni, suvereni in svobodni Hrvaški.
»Zdaj te ne bo več ne v redakciji ne v gostilnah, še knjig ne boš več prebiral,« je rekel Rom in si brisal z ustnic zlatorogovo peno.
»Kakšne knjige? Napisal si dve in še ti sta ti obležali v predalu!«
»Knjiga je zgubila bitko s televizijo,« sem dodal in tako skušal posredno pohvaliti Juretovo investicijo.
»Morda je bilo zato pri našem predsedniku srečanje pisateljskih peres.«
»Vse skupaj je bilo bolj podobno čvekanju vitezov okrogle mize,« je rekel Juretov sosed Slavko, ki je bil novinarski svobodnjak in je še vedno objavljal svoje kozeri-je od Beograda do Triglava.
»Nobenih informacij nimam,« je rekel Rom, ki so mu bila vrata v velike hrame in katedrale hrvaške ustvarjalnosti priprta...
»Pa, predsednik države, sam pisatelj, član Društva hrvaških književnikov, je povabil kolege po peresu za okroglo mizo. Hotel je slišah, kako pišejo, kajti kaj pišejo, ga ni zanimalo. Vitezi okroglih peres so mu odgovorili, da knjiga odmira, ker veliki založniki nočejo tiskati knjig domačih avtorjev, samo šolske učbenike,
mali založniki pa avtorjem nimajo s čim plačati... Vegetiamo, vegetiramo, je rekel nadobudni publicist in pisatelj Zdravko in se pri tem stresel, kot da bi ga zajel zimski piš. Predsednik je ugotovil, da izhaja čedalje več časopisov in revij, torej ljudje imajo ideje za pisanje in kune za kupovanje teh revij, kar pomeni, da v deželi vsem tečeta med in mleko. Problem pa je nekritičnost - pisatelji pišejo v Gotovčev Venec. Ljudje kupujejo, kar jim trg ponu-
ja! Zopet se je oglasil Zdravko in rekel, da tudi tisti, ki pišejo v Venec, ljubijo svojo domovino. Njegov kolega Joško pa je pribil, da bi morali uvesti cenzuro, tako bi zavladal v svetu umetniške besede - umetni mir!«
Vitezi okrogle mize so preslišali pregrešno misel, mi smo se zagledali v niz golov na kanalu Eu-rosport, pili pivo in pogledovali Vupikovo steklenico vina, ki je bila napolnjena pred padcem Vukovarja.
»Joško pa je vztrajal pri svojem. Bil je nasekan, gnal je svojo, in da bi lahko objavljal svoje srednjeevropske in predvsem sre-dnježalostne umotvore, je hotel s cenzuro onemogočiti boljše od sebe. Ko je že tretjič, četrtič zapretil s cenzuro, je oseba A (vendar to ni bil Aralica, kajti Arabca ni več književnik, samo še politik) rekla: V redu, vi ste za cenzuro. Takoj jo bom uvedla in vam odvzela besedo! In nesrečni Joško je požrl cenzurirano slino in obmolknil«
»Predlagam, da tudi mi sestavimo popis ljudi, ki ne bodo cenzurirani, in spisek proskribiranih avtorjev. Hrvaška že dolgo ni imela ne bele ne čme knjige.«
Spogledali smo se. Predlog je bil ciničen. Sama misel neumna. Na televiziji smo slišali odlomke Tudmanovega govora in vmes videli zadetke z nogometnih tekem in pozno zvečer tudi prenos rekviema iz Sarajeva - znova Mozart in znova otožnost - in potem je nekdo utrujeno rekel:
»Edina knjiga, ki jo pišemo, pa se tega ne zavedamo, je žalna knjiga!« Pq teh besedah smo odprli steklenico z vukovarskim vinom in bili po njem še bolj žalostni, kajti z vsako steklenico tega vina je manj tudi Vukovarja.
Foto: Romeo Ibriševič
O čem pišejo drugje po svetu
O francoskem posredovanju v Ruandi
»Francija, nekdanja kolonialna velesila, je hutujsko vlado oziroma njeno vojsko in njeno policijo, ki sta v zadnjih tednih pobili na tisoče civilistov, predolgo podpirala - politično in vojaško. Iz Pariza kritik na račun oblasti v Kigaliju sploh ni bilo slišati. Francozi se bodo vmešali - v trenutku, ko je hutujska vlada pravzaprav stisnjena v kot. Nič nenavadnega, da francosko posredovanje poleg upornikov Ruandske domoljubne fronte manjšinskega plemena Tutsijev obsojajo tudi vse države članice Organizacije afriške enotnosti.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt)
»Francosko posredovanje v Ruandi lahko propade, tako kot je propadel ameriški poseg v Somaliji. Pustimo ob strani pohvale vredne namere, da se ustavijo pokoli in zaščiti nedolžno prebivalstvo - tako pripravljene človekoljubne akcije so že od vsega začetka obsojene na propad. V taki enostranski vojaški akciji je kaj preprosto najti ‘sramotne' interese -že je slišati obtožbe, da Francijo v primeru Ruande vodi izgubljena kolonialna nostalgija in da ima strateške interese. Brez podpore regionalnih organizacij (v tem primeru Organizacije afriške enotnosti) pa misija ne bo uspešna.« (El Mundo, Madrid)
O vrhu Evropske unije na Krfu
»Na Krfu se je začel slabo pripravljen vrh Evropske unije. Da je kandidatov za prevzem predsedniškega mesta v Evropski komisiji več in da vsaka država želi od tam nekaj odnesti, je normalno. Nekaj pa le manjka - sposobnost in odločnost predsedujočega Uniji (v zadnjih šestih mesecih). Zlasti v zadnjih tednih o kakršnikoli dejavnosti grške vlade v Uniji ni bilo ne duha ne sluha. Zato obstajata dva vzroka: grški nacionalizem in slabo zdravstveno stanje ostarelega premiera Papandreuja.« (II Messaggero, Rim)
»Krf je daleč. Zelo daleč od Kigalija in še dlje od Maastrichta. Dvanajsterica se bo danes sestala na majhnem in po jodu smrdečem otoku. Ah! Govorili bodo o evropskih avtocestah, o nasledstvu Jacquesa Delorsa in tudi o Ruandi! Ruanda bo v sklepih zasedanja najverjetneje postavljena na prvo mesto. Medtem ko se bo dvanajsterica pogovarjala tja v en dan, bodo Francozi, ki so včeraj vkorakali v Ruando, začeli izpolnjevati svojo človekoljubno nalogo in rešili tisto, kar se rešiti da. Ruandska drama bi morala evropsko idejo o pomoči nedolžnim žrtvam še okrepiti. Priložnost, da načela postanjejo dejanja in da se ustvari skupna logika, je tu.« (Le Quotidien, Pariz)
»Nemški kancler Helmut Kohl je, čeprav je vodja Unije, lok malo preveč napel in že prej dal vedeti, da podpira Jean-Luca Dehaena za novega predsednika Evropske komisije. Za simpatijo do Ruuda Lubbersa v nekaterih evropskih državah se skriva tudi njihova želja, da se francosko-nemški lokomotivi postavijo po robu. Morda bi bilo prav, če bi pogajanja o nasledstvu Jacquesa Delorsa zašla v slepo ulico. S tem bi bil nemški prevzem predsedstva Evropski uniji preložen, Kohl pa bi moral začasno naslediti Delorsa.« (Financial Times, London)
»Glede izbire novega predsednika Evropske komisije obstaja eleganten kompromis, ki ima tudi eno prednost - da bodo na Krfu za ta posel izbrali pravega moža. To je Irec Peter Sutherland, najuspešnejši komisar Evropske unije, ki bi v pogajanja v Evropski uniji vnesel nov zagon in odločnost. Sutherland prihaja iz majhne nevtralne države, ki ne pripada niti osi Bonn-Pariz niti osi London-Rim. Je predstavnik sredine - vendar nekoliko desno usmerjen - in se zavzema za svobodno trgovino. Je izkušen in izurjen politik, ki bi bil sposoben motivirati evropsko birokracijo, vedno skeptični javnosti pa predstaviti svoje poslanstvo.« (The Independent, London)
»Javnosti se ne da prelisičiti: vrh Evropske unije na Krfu bo ocenjevala po svoje in določila, kdo je pravšnji naslednik Jacquesa Delorsa. Izvolitev predsednika Evropske unije je v resnici zelo pomembna. Ne le zaradi ugleda, ki ga je temu položaju dal Jacques Delors, temveč tudi zato, ker ni vseeno, koga bo Unija za naslednjih pet let postavila v svojo hišo. (...) Vse bi se odvijalo brez zapletov, če Pariz in Bonn ne bi naredila usodne napake in že prej objavila, koga podpirata. Tako pa so se že razširile govorice o nemško-francoskem diktatu.« (Le Figaro, Pariz)
O odnosu med Rusijo in EU
»Evropska velesila? Azijska velesila? Velesila? Nekdanja Sovjetska zveza je vedno igrala dvojno igro in pogajalskemu partnerju ni nikoli pozabila v pravem trenutku pokazati svojega pravega obraza. To sposobnost je podedovala tudi Rusija... Ruski predsednik Jelcin je že izjavil, da je ratifikacija sporazuma z Evropsko unijo začetek približevanja Rusije Evropi. Pogajalski partnerji mu ne verjamejo niti besede. Toda ker mu javno neradi ugovarjajo, mu bodo odgovorili z ustaljeno milino, namesto da bi si v spomin priklicali dognano resnico: Rusija, ki naj bi bila evropska, ni le evropska; zahteve, ki jih vedno znova postavlja mednarodni skupnosti, pa kažejo na to, da Rusija ni verodostojen in zaželen kan-didat za vstop v Evropsko unijo.« (Liberation, Rariz)
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
08.30 08.55
09.10 09.35
09.50 10.20
11.15
13.00 13.05
13.50
14.30
16.00 16.25
17.15 18.00
18.10 19.00 19.14
19.30 20.10
20.30
21.30
23.10
00.10
01.40
Video strani
Radovedni Taček: Dvojček.
Zimska tekmovanja, 26., zadnji del francoske risane-serije
Zmigaj se!, 1/8 del Športne oddaje za mlade
Slike iz Sečuana: Tržnice
Zgodbe iz školjke
2ur, 2. del francoskega filma
Poročila
Tednik, ponovitev Video strani
Nevesta v Cmem, pon. ameriškega filma Boj za obstanek, 1/20 del angleške pzn serije Neverjetne avstalske živali, 4., zadnji del avstralske pzn nadaljevanke Vse to ljubezen je ...
TV dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav TV mernik Žrebanje 3x3
TV dnevnik 2, vreme, šport	,
Utrip
Ona + On
Vipavska zdravica Sloveniji: VeCer ob dnevu državnosti, prenos
v odmoru	TV dnevnik 3
Sova
Delo na Črno, 9. del ameriške nanizanke Fetalna privlačnost Umori fotomodelov, ameriški film Video strani
IT SLOVENIJA 2
07.50 08.00
12.40
14.00
14.20
15.10
15.40
16.30
18.20 20.20
20.50
22.00
23.40
Video strani Euronevvs
Koncert simfoničnega orkestra SF in solistov Akademije za glasbo v Ljubljani
Poletni navdih, turistična oddaja TV Koper-Capodistria Gozdarska hiša Falkenau, 1/13 del nemške nadaljevanke
Sova, ponovitev
Ljubezen da, ljubezen ne, 8/22 del ameriške nanizanke Delo na Črno, 8. del ameriške nanizanke Športna sobota SP v nogometu:
Švedska - Rusija, posnetek iz Detroita SP v nogometu:
Belgija - Nizozemska, prenos iz Orlanda Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 7/12 del angl. dokumentarne serije
Murphvjev udarec, angleški film Poglej in zadeni
Sobotna noC:
Yes songs, posnetek koncerta
A KANALA
Borza dela Video strani Spot tedna
Slavni fantje, pon. 1. dela angl. nanizanke
Teden na borzi, ponovitev
Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu
Karting Portorož: Dirka za državno prvenstvo, pon.
Devlinova zveza: Vladar oddelka C, pon. 5. dela serije
Spot tedna
Video strani
Borza dela
Video strani
Spot tedna
Izbjeglicka televizija, oddaja za begunce Jutranji sogovornik, pon. ameriškega filma Ameriških 10, glasbena oddaja Risanke Vreme
Modna dežela, oddaja o modi
Slavni fantje, 2. del angleške nanizanke
Londonski pločniki, angleška komedija, 1938
Igrajo: Charles Laughton, Vivien Leigh, Rex Harrison, Tyro-
ne Guthrie in drugi; režija Tim Whelan •
Ulica rumene nevarnosti, pon. 10. dela angleške nanizanke
Spot tedna
CMT
Borza dela Video strani
!MV M MTV (62. kanal)
18.55
19.00
19.16
19.19
19.30
Napovednik programa
Risanka
Reklame
Bravo, maestro, kulinarična oddaja TV akvarij Rezervirano za Tofa Detektivi, nadaljevanka Fant in njegov pes, ameriški film Nočna zabava Zaljubljenost, ameriški film Adult Channel
RAI 1
RETE 4
i8 Koper
Otroški variete Oddaja za najmlajSe Nan.: Leseni prijatelj Aktualno: Vi vere il mare Film: Sotto stretta sorve-glianza (dram., ZDA ’88) Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Nogomet ZDA’94, 14.15 Svedska-Rusija Dok.: Quetzal, božanski ptic
7 dni v Parlamentu Nan.: Nasty Boys - Ucci-dere o morire (1. del) Dnevnik, izžrebanje lota Aktualno: Zdravi in lepi (vodi R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik in šport Variete: Serata mondiale (vodita Alba Parietti, Va-leria Marini, F. Maffei), vmes (21.55) SP v nogometu ZDA '94 Argentina-Nigerija (iz Bostona) Dnevnik 1 Dnevnik 1 in vreme Filmske novosti Film: La scogliera di Dio (dram., VB ’92, i.Rebecca Edvvards, M. Driver) Dnevnik 1
Variete: Cera una volta... lo renato Rascel
r RAI 2
Nad.: Piccola Cenerento-la, 8.00 Valentina Variete: Buona giornata , 9.15 nad. Pantanal, 9.45 Guadalupe, 10.15 Mad-dalena, 11.35 Antonella,
12.00	kviz Gioco delle coppie beach, 13.00 nan. Murphy Brovvn, vmes (11.30,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri, 15.00 nan. Avvocati a Los Angeles,
16.00	Perdonami Aktualno: Ceravamo tan-to amati, 17.30 dnevnik Variete: bellezze al ba-gno, vmes (19.00) dnevnik TG 4
Film: Detective’s Story (krim., ZDA ’76, i. P. Newman, L. Bacall) Variete: Raffaella Carra Show, vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani Aktualno: Anteprima, 9:30 Nonsolomoda Film: L’Uomo Ragno col-pisce ancora (ZDA ’78) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Arniči, 15.30 Anteprima
Otroški variete: risanke in Bim bum bam
Juke Box, pon. glasbene oddaje, vodi Alex Bini Euronevvs - TV novice Stanje stvari - mladi, vodi Laura Vianello Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan-na T. Giuricin V ospredju, avtor Bruno Agrimi Primorska kronika TV dnevnik
Jutri je nedelja - verska oddaja
Čarobna svetilka, otroški program:
Z mano nisi nikoli sam, nastop plesno-akrobatske skupine »Flip« iz Pirana, 2. del
J. A. Martin, fotograf, kanadska drama, 1978 Igrajo: Marcel Sabourin, Monique Mercure in drugi; režija Jean Beaudin No Comment Dnevnik
Volkovi prihajajo, francoski film
Po romanu Jean-Marca Soyeza
Igrajo: Paul Le Person, Pierre Gueant in drugi; režija Jacques Ertaud Horoskop
Hrvaška 1

EKIP Avstrija 1
TV-koledar Poročila Dobro jutro Poročila
Kapitan Zaspan, 12/13 del risane serije V deželi pravljic, oddaja za otroke Poročila
Mojstrske izvedbe dunajskih filharmonikov, oddaja resne glasbe Prizma, multinacionalni magazin Poročila
Harum Scarum, ameriški mladinski film Modul plus, oddaja za otroke
Hišni ljubljenčki - Kdo me hoče?
Beverly Hills, 90210, 14. del ameriške nadaljevanke
Poročila
Hrvaška knjiga, dokumentarna oddaja TV razstava:
Dubravka Babic Televizija o televiziji Santa Barbara, 749. del ameriške nadaljevanke Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Film - video - film PoreC: Melodije Istre in Kvamerja, prenos Poročila Slika na sliko Melodije Istre in Kvarne-rja, razglasitev zmagovalnih popevk
raj	Videocomic		Dnevnik TG 5 - Flash				X
	Dok.: En umetnik na dan		Kviza: OK il prezzo e	S	Cas v sliki		r*
	Dok.: Replay Show		giusto, 19.00 Si o no		Zlata dekleta		f
Efnn	Film: Bob il maggiordo-		Dnevnik TG 5		Otroški program, pon.		
	mo (kom., ZDA ’50)		Kviz: La mota Mundial		Oskar, pon. am. filma		
	Film: Ombre sulla Cina		(vodi M. Bomgiomo)		Taras, nomad v Iranu	[M] Hrvaška 2	
	(dram., ZDA ’91)		Film: Riccioli d’oro		Hello, Austria, hello, Vi-		
	Dnevnik		(kom., ZDA ’357, i. S.		enna		
	Aktualno: Sereno varia-		Temple, J. BolesJ		Cas v sliki		
	bile - O okolju, poto-		Film: Strani compagni di		Sedem let smole, nemška		TV-koledar
	vanjih, počitnicah		letto (kom., ZDA ’64, i.		komedija		Tenis: Mednarodni turnir
	Dnevnik, Dribbling Mon-		Rock Hudson),vmes		Štirinajst - kaj zdaj?		»Zagreb Open«, prenos
	diale in vreme		(24.00)dnevnik)		Otroški program		Rock koncert, pon.
	Nan.: Un inviato molto				Duck Tales		To je ljubezen, pon. 5/19
	speciale				Dinozavri		dela am. hum. nanizanke
	Kviz: Un istante e vinci,	ITALIA1		SE	Beverly Hills, 90210		Proti toku
	15.40 Izžrebanje lota			gl	03-TV, glasbena oddaja		SP v nogometu:
	Otroška oddaja, 17.05				Cas v sliki		Švedska - Rusija, posne-
	Neonevvs				Cornelius pomaga, serija		tek iz Detroita
	Nan.: Harry in Henderso-		Otroški variete	jo	Avstrija danes		SP v nogometu:
	novi, vreme		Nanizanke		Cas v sliki		Belgija - Nizozemska,
	SP v nogometu: Belgija-		Odprti studio, 12.30 Fatti	j®	Kultura		prenos iz Orlanda
	Holandska		e misfatti, 12.40 Šport	'TO	Sled vodi v preteklost,		Ljubezen da, ljubezen ne,
	Dnevnik 2		studio		ameriška kriminalka		21/23 del ameriške hu-
	Film: Non son degno di		Otroški variete		Zlata dekleta, serija:		moristične nanizanke
	te (kom., It. ’65, i. G. Mo-		Odprti studio		Očetov greh		Krila na nebu, 13/13 del
	randi, L. Efrikian)		Variete: Il meglio di Non		Pod krinko, ameriška sr-		dokumentarne serije
	Nan.: La donna della tua		e la RAI		hljivka		Cro Pop Rock
	vita (i. R. Borras)		Šport: VVrestling		Cas v sliki		Italija - Irska, 1. polčas
	Dnevnik, vreme, šport		Nan.: I ragazzi della pra-		Racman Howard, ameri-		NoCna izmena:
	SP v nogometu: Saudska		teria, 17.30 Agli ordini		ški fantazijski film		Severna obzorja, 33. del
	Arabija-Maroko		papa, 17.55 I miei due		Poročila		Območje somraka, 7. del
	Variete: lo Renato Rascel		papa, 18.30 Baby Sitter,		Ex Libris		Morilec z lutko, am. film
RAI 3
Pregled tiska Film: I mille di Garibaldi Film: Fronto, c’e una cer-ta Giuliana per te (’67) Oddaja o kmetijstvu Koncert RAI 3 Dok.: Pred 20 leti Dnevnik ob 12-ih Film: Pištole puntate (vestern, ZDA ’48, i. G. Montgomery)
Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: avtomobilizem, biljard, bezbol Vreme in dnevnik Deželne vesti, šport BlobCartoon, Filmske novosti
Film: I cavalieri della Ta-vola Rotonda (pust., ZDA ’53, i. R. Taylor) Aktualno: Harem, vmes (22.45) dnevnik, vreme Šport: Proces nogometnemu prvenstvu Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
jeans
Odprti studio Variete: Karaoke Film: Highlander, 1’ ulti-mo immortale (fant., ZDA ’86, i. C. Lambert) Film: Mossa a sorpresa (pust., ZDA ’89, r. J. Stewart, i. C. Mitchell) Šport studio ZDA ’94
ranp Avstrija 2
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: California Nan.: Salto nel buio
® MONTECARLO
19.30,	24.00. Dnevnik Film: Le sette citta d’ oro
17.30,	22.00, 1.15 SP v nogometu
Šport: Mondocalcio ZDA ’94
CNN News
SP v nogometu - non-stop
Nagrada Ingeborg Bac-hmann 1994 Cas v sliki
SP v nogometu, pregled Ali ljubite klasiko?
Oce in sin, 7. del serije Živali iščejo dom Ozri se po deželi: Mednarodno srečanje pihalnih godb v wiener Ne-ustadtu Slika Avstrije SP v nogometu:
Belgija - Nizozemska, prenos iz Orlanda Cas teče, oddaja Kultura
SP v nogometu:
Argentina - Nigerija, prenos iz Bostona SP v nogometu:
Saudska Arabija - Maroko, posn. iz New Yorka Nagrada Ingeborg Bac-hmann 1994
Madžarska
Sončni vzhod Za otroke:
Verski program;
Risanke;
Serije, igrice Sosedje, pon.
Opoldanski zvon Panorama, svetovna politika, pon.
Madžarska polpreteklost Ljubkovalno
Junaki nedelje, italijansk
TV SLOVENIJA 1__________16.26
NEVERJETNE AVSTRALSKE ŽIVALI, Živi naravoslovni muzej
Avstralija je bila 30 milijonov let osamljena v širnem južnem oceanu. Postala je živi muzej, v katerem so se živali razvijale neodvisno od preostalega sveta. V času vladavine dinozavrov so se tu spopadali tiranozavri in brontozavri, vendar je stari red kmalu spremenila katastrofa. Mnoge živali se niso mogle prilagoditi novemu svetu in na zemlji so zavladali sesalci. Več milijonov let je bila Avstralija domovina samo dveh skupin sesalcev. V prvo sodijo vrečarji in živali s trebušno vrečo, v drugo pa kloakov-ci, ki so avstralska posebnost. Oddaja Živi naravoslovni muzej prikazuje posamezne vrste vrečarjev in kloakovcev, živali, katerih predniki so živeli v obdobju dinozavrov.
TV SLOVENIJA 1	20.30
ONA + ON, razvedrilna oddaja	
00
Junijska oddaja ONA+ON je predzadnja v junijski seriji oddaj. Naslednji mesec bomo podarili avtomobil Renault CLIO, čez poletje pa zbirali ideje in moči za jesen. V soboto zvečer se bo torej v oddaji ONA+ON dogajalo marsikaj zabavnega in zanimivega.
Voditeljica Nataša Bolčina Žgavec vam bo predstavila dva znana Slovenca in štiri dekleta, izžrebana med skoraj dva tisoč prijavljenimi kandidati.
Igre pa naj, tako kot ponavadi, ostanejo skrivnost.
TV SLOVENIJA 1	11.15
BOOM - ŽUR, 2. del .. francoski film, 1982,	
Režija: Claude Pinoteau
Scenarij: Daniele Thompson, Claude Pinoteau
Fotografija: Edmond Sechan
Glasba: Vladimir Cosma
Igrajo: Sophie Marceau, Brigitte Fossey, Claude Brasseur, Denise Grey, Lambert Wilson, Alexan-dere Sterling, Eila O Connor
Po velikem komercialnem uspehu filmske komedije ŽUR je Claude Pinoteau z isto igralsko zasedbo in ekipo posnel še nadaljevanje zgodbe s priljubljeno junakinjo V/e - ZUR 2.
Živahna najstnica je zdaj napolnila 14 let in vrača se iz Nemčije, kjer se je izpopolnjevala v jeziku. Na vlaku pomotoma zamenja potni list s čednim fantom, ki jo ob ponovnem srečanju v Parizu povabi na zmenek. Vic zdaj doživlja resno ljubezen, ki pa je v njenih rosnih letih tudi polna nepotrebnega trpljenja. Razen ljubezenske sreče in tegob ima zdaj Vic še skrb za malo sestrico, ki jo mora paziti, ko starši odidejo na potovanje. Tako kot v prvem filmu je Pinoteau tudi tokrat v prvi plan postavil doživetja najstnikov, spregovori pa tudi o težavnih odločitvah odraslih in reakcijah staršev na mladostniške muhe. Film ŽUR - 2. del je igral tudi v naših kinematografih, naslovili pa so ga PO PRVI LJUBEZNI.______________________
	TV SLOVENIJA 1	16.00
	BOJ ZA OBSTANEK, življenje v duplini	
Kljunorožec je ena najnenavadnejših ptic v Afriki. Zna sicer letefi, vendar je videti, da se počuti bolj doma na tleh, kjer brska pod zemljo za žuželkami, plazilci in majhnimi sesalci. Gnezdo si splete v drevesni duplini in ko se družina, ki je sestavljena iz dveh samcev in samice, naseli v novem domu, jo drugi prebivalci drevesa sumničavo opazujejo. Nič čudnega, saj jedo prav vse, kar jim prekriža pot. Prva oddaja iz serije Boj za obstanek je zgodba o tej nerodni ptici, njenih prehranjevalnih navadah in družinskem življenju.
	TV SLOVENIJA 2	20.50
	MURPHVJEV UDAREC, angleški film, 1980
Režija: Frank Cvitanovich
Igrajo: Niall Toibin, Pierce Brosnan, Trevor
Bowen, Tony Doyle, Derry Power
Naslovni junak filma Murphy je angleški podje-tnik, ki mu ne gre kaj dobro. Njegov smisel za humor in potegavščine ter neukrotljiva narava, kadar se odloči, da bo naredil "podvig", pelje filmsko zgodbo in njene junake v svojstveno pustolovščino.
Zgodba se namreč odvija v majhnem angleškem mestu Cork spomladi leta 74, ko v tem kraju priredijo konjske dirke. Ker je Murphy mešetar z živino, se odloči, da bo skupaj s prijatelji prislužil velik denar na konjskih stavah. Mlad poznavalec konj mu v ta namen priskrbi lepega žrebca in prvovrstnega angleškega jockeja, ki na dirkališčih povsem neznanega konja dodobra streni-ra. Za vsak primer pa je dobro onesposobiti dva druga favorita, da bi se zmaga konju, na katerega stavijo Murphyjevi prijatelji, le ne izmaknila. Murphy dvigne ogromno vsoto denarja in klubski prijatelji veselo stavijo...
Ker gre za zaroto, tako meni sodišče, ki Murphyja obtoži, da se je namenoma znebil dveh favoritov, je razplet za Murphyjevo druščino kočljiv: v skladu z angleško hladnostjo, so vsi zadovoljni, ker niso nič dobili in nič izgubili..
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 00.10
Skrivnostni umori lepih deklet
UMORI FOTOMODELOV, ameriški film
Scenarij: Scott Svvan-ton, Gregory S. Dinallo
Režija: William A. Graham
V glavnih vlogah: Tom Skerritt, Sharon Stone, Barbara Bosson, Robert Beltran, Pat Carley, Robert Morse, Alan Thicke, Silvana Callardo, Michael C.Gwynne, Robert Culp, Barbara Parkins
UMORI FOTOMODELOV je tiste vrste televizijski film, v katerem je tvegano vnaprej izdajati zgodbo - saj je grajen na »suspenzu« - presenečenju. Gre namreč - kot že naslov zgovorno pove za serijo skrivnostnih umorov mladih deklet - fotomodelov. TOm Skerritt igra policijskega inšpektorja, ki počasi in potrpežljivo izbira podatke, indice, pri Čemer avtorji filma dovolj spretno nastavljajo zanke in
pasti, v katere se zaplete inšpektor in gledalci filma, mislec, da bodo zdaj zdaj zadeli pravega. V vsem korektna televizijska kriminalka bi bila veliko manj zanimiva brez dveh
res dobrih vlog - Toma Skerritta in presenetljivo prepričljive in obenem zapeljive Sharon Stone - v eni prvih večjih filmskih vlog.
TV SLOVENIJA 1________________22.00
POZDRAV POLETJU
Prebudimo zmaja - poletje prihaja
Prireditev v pozdrav poletju bo potekala v avtentičnem okolju vznemirljivih, skrivnostnih in nostalgičnih grajskih zgodb.
Grad je bil izbran za prizorišče tako zaradi svoje izjemne iege kot tudi zaradi svojega pomena. Je namreč del naše kulturne dediščine, ki je bila mnogokrat po nemarnem za-
postavljena, čeprav je ravno grad, poleg zmaja, največja simbolna in zgodovinska zapuščina.
Prvi del prireditve sestavlja sedem slik, ki se pretakajo druga v drugo tako, da se vsaka rojeva iz strukture prejšnje.
Vsaka slika v svojem žanru (ples, glasba, petje) pripoveduje svojo zgodbo o gradu.
Sedma slika, osrednj, del prireditve se prelije v PODELITEV ZUPANČIČEVIH NAGRAD za dosežke na področju kulture. Za celotno izvedbo prireditve skrb KOREODRAMA LJUBLJANA.
LJUBLJANSKI GRAD-18.JUNIJ ob 22.00-prizorišče se bo zatemnilo in začel se bo neposredni televizijski prenos na drugem pro-
amm as mmmm
MUSIČ TELEVISION
08.00	Video; 11.00 The Big Picture; 11.30 Yoi;
13.30	First Look; 14.00 Video: Bryan Adams Weekend; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture;
18.30	Poročila - Weekend Edition; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Unplugged; 22.00 Soul;
23.00	First Look; 23.30 Uve With Paul VVeller
SKY ONE
08.00	Fun Factory; 12.00 The Stone Protectors;
12.30	The Mighty Morphin Power Rangers; 14.00 Robin Of Sheiwood; 15.00 Fiere's Boomer; 16.00 Flart To Hart; 17.00 VVonder Woman; 18.00 The Voung Indiana Jones Chronicles; 20.00 Kung Fu; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops I; 22.30 Crime International; 23.00 Mattock
PRO 7
06.15	Ponovitve; 13.50 Zmešana glavna sestra, angl. kom.; 15.25 Vedno, ko je zavohal dolarje, am. kom.; 17.30 Booker; 18.30 Sef policije, am. serija; 19.25 Pri Ftuxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Nuni na begu, angl. kom.; 22.00 Boy Soidiers, am. akcijski film; 00.00 Poročila
PREMIERE
11.45	Revolver, am. film; 13.20 Kevin - Sam v New Vorku, am. kom.; 16.10 Poslednji Mohikanec, am, pustot film; 18.00 Tango Mortale, franc, satira; 19.30 Showbiz; 20.00 Poročila;
20.15	Bodyswitch, am. komedija; 22.00 Neizprosno, am. vestem; 00.05 Devlin, am. triler
SATI
06.45	Ponovitve serij; 12.50 Zorro, ital.-špaa-franc. pustot film; 14.30 Velika atrakcija, am. drama; 16.30 Nogomet, USA 94; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Pojdi na vse!; 18.30 Catwalk; 19.20 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Veliki koncert po željah; 22.00 Ohoho moški
EUROSPORT
09.00	SP v nogometu, vrhunci; 11.00 Boks; 12.00 Motociklizem, prenos VN Nizozemske; 15,15 Atletika, prenos evropskega pokala iz Birminghama; 18.00 SP v nogometu; Saudska Arabija -Maroko, prenos iz New Vorka; 20.15 SP v nogometu: Belgija - Nizozemska, posn.; 21.15 Moto-šport; 22.00 SP v nogometu: Argentina - Nigerija, prenos iz Bostona; 00.00 Nogomet, vrhunci
RIL
05.30	Ponovitve; 11.20 X-Men; 11.45 Power Rangers; 12.10 Flarry in Hendersonovi; 13.00 Tenis: Odprto prvenstvo Velike Britanije - Wimbledon 94, prenos; 18.45 Poročila; 19.15 Melrose Plače, am. serija; 20.15 Nori konec tedna, gledališka predstava; 22.00 Losangeleška policija - Umor na avtocesti, am. kriminalka; 00.05 Sobotna noC; 01.05 Čudež ljubezni, nemški film
RTL2
05.35-16.45 Ponovitve; 16.45 Stric iz Amerike, nem. kom.; 18.25 Poročila; 18.30 80 tisoC milj skozi vesolje, angl. zf film; 20.00 Poročila; 20.15 Moja mama ti bo všeč, am. triler; 22.00 Častivredna družina, ital. triler; 23.40 Fox1rap, am.-ital. akcijski film
SKY MOVIES
17.00 Grease 2; 19.00 The Switch; 21.00 Wayne's Worid; 23.00 Deep Cover
MOVIE CHANNEL
17.00	Treacherous Crossing; 19.00 Sister Act;
21.00	CrissCross; 23.00 Decieved
FILMNET +
14.30	A Midsummer Nighfs Sexy Comedy; 16.00 Dial M For Murder; 18.00 The Marrying Man; 21.35 Intervju: Paloma Picasso; 00.00 Tori Welles predstavlja
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnje novice; 19.30 Ushu-aia, dokumentarna serija; 20.00 Dateline Magazine; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show;
23.30	Govorimo o jazzu
CNN
09.30	Diplomatic Ucence; 10.00 Inside Business;
11.00	Larry King Uve; 12.30 International Corre-spondents; 13,00 Travel Guide; 14.00 Big Story;
14.30	Real News For Kids; 16.00 Science & Tech-nology; 17.00 Showbiz This Week; 18.00 Earth Matters; 19.00 World Business This Week;19,30 Nevvsmaker; 20.00 Healihvvorks; 21.00 Your Mo-ney; 21.30 International Correspondents; 22.30 Futurev/atch

Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Dan državnosti; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kar znaš, to veljaš; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Li-tererarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni vai; 8,40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 12.10 Šport; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka; 17.30 Obvestila;
19.30	Disco Club; 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriška popularna glasba.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dikieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Z glasbo v podvečer; 19.30 Znamenite partiture; 21.30 Operni koncert; 00.55 Lirični utrinek.
cija; 16.00 Hot hits; 18.45 Alfabeta e pentagram-ma; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00	Dober dan; 8.30 Vreme, horoskop; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura;
11.15 Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.00 Imamo jih radi; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih;
15.15,	18.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stam-peedo; 02.00 D.J. Alf do jutra.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 9.20 Dobro jutro ob kavi; 10.00 Prvenstvo radia; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 119.20 Večerni program do 24.00.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bi-striška panorama; 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža;
15.30	Dogodki In odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
19.30	Športna sobota;
20.00	Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio študent
11.00	Priklop; 14.30 RO: Fred Houn; 18.00 Satur-day Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: Dennis Gonzales Nordic Ensem-ble; 20.30 Sobotni večer: Musič for Lovers and Friends; Satelit.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	10.30 Pročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 8.00 Otvoritev -Modri val; 8.05 Predtsavi-tev programa; Zanimivosti; 9.45 Du, jes? - zabavno in humorno; 11.00 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	Glasba po željah;
12.00	S terena; 12.30 Primorski dnevnik; 13.05 Terenska akcija; 14.00 Okno v svet; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS;
16.00	Glasba po željah; 16.35-19.00 Sobotni «jam session« - lestvica cocco-ia; 19.00 Večerni dnevnik; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.10 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.15.	Lettera da Luciana; 10.35 Kulturna dediščina Istre; 11.15 Odprti telefon;
12.00	Romagna mia;
13.00	Glasba po željah; . 14.45 Mladinska redak-
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 9.20 Potpuri;
10.10	Koncert: MePZ Obala iz Kopra; 1 T. 10 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 15.30 Soft mušic; 16.00 Zapisi o literatih; 16.15 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: O zaključnih Akademijah ob 85-letnici Glasbene Matice; 18.00 Mala scena: Prosim, vprašajte berlinski zid! (r. Janez Povše, 9. nad,); 18.35 Slovenska lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30Poročila;10.00 Foyer;
15.00	Glasba po željah;
18.00	Baby mix; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18,10-19,00 Od pesmi do
pesmi, od srca do srca.
»Rangiranje« nasilja
Na začetku junija je Špansko javnost pretreslo odkritje zločina, ki sta ga 30. aprila letos storila dva mladeniča: dvajsetletni Študent kemije Xavier Rosado Calvo in sedemnajstletni dijak Felbc M. sta na skrajno sadističen naCin z velikim nožem zgodaj zjutraj ubila dvainpetdesetletnega delavca Carlosa Femandesa. Zločin so odkrili, ko je mlajši zločinec zaupal svojo zgodbo nekemu »kandidatu« za elana njihove združbe, slednji pa je to »skrivnost« razkril svojemu očetu, ki je vse skupaj prijavil policiji; v stanovanju Felka M. je kasneje policija našla podroben zapis grozljivega dogodka, s srhljivo naslado popisane Štiri strani. Fer-nandes je popolnoma naključno postal žrtev, saj sta mladeniča veC kot tri ure poskušala najti »primernega« človeka »idiotskega videza«, da bi ga umorila - iskala sta kako osamljeno dekle, mladeniča ah kakega debeluha. Opis potencialne žrtve sta dobila v družabni igri Roli, ali bolj natančno povedano - od Roll-masterja, gospodarja oziroma voditelja igre, ki igralcem deli papirje z opisom osebe, katere eksistenca »moti« družbo. Xavier in Felhc sta igri dodala »vsebino«, ki ni bila predvidena, da bi potešila svoje bolne blodnje. Pričujoči »zločin v igri« je znova - ne samo v Španiji - sprožil razprave o vplivu prikazovanja nasilja v filmih, na televiziji ter v računalniških in video igrah. Ne samo ljubitelji računalniških in video iger, ampak tudi mnogi psihologi, sociologi, pedagogi, profesorji in starši, že dolgo opozarjajo, da so se nasilje in podobne tematizacije, kot recimo seksualnost, ki so bile doslej nekako »rezervirane« samo za odrasle, globoko zakoreninile v zabavnem softve-ru. Glede na dejstvo, da gnusoba in nasilje v igrah nenadzorovano in kvantitativno naraščata, so posamezne javne ustanove začele uvajati svojski sistem rangiranja nasilja, da bi staršem »pomagale filtrirati« vse tisto, kar presega meje njihove »sprejemljivosti«. Uveljavljena korporacija za sof-tver in hardver igralnih sistemov Sega je proti koncu preteklega leta približno 400 naslovom svojih iger iz serije Ge-nesis in CD-ROM-om dodala Se vrednostne ocene, verjetno zato, ker je veriga blagovnic Toys R Us prepovedala prodajo enega izmed izdelkov te korporacije v Veliki Britaniji in Kanadi. Gre za igrico Nočna past (Night Trap), v kateri mora igralec rešiti pomanjkljivo oblečene mladenke pred množičnim morilcem. Kupci Seginih izdelkov lahko sedaj izbirajo med tremi kategorijami: GA za najširše občinstvo, MA-13 za bolj dozorelo občinstvo ali MA-17, ki je namenjena zgolj odraslim. Tudi znana družba 3DO od letošnjega marca naprej uporablja svoj sistem za rangiranje iger. Označba E pomeni, da je igra sprejemljiva za vse starostne skupine uporabnikov; 12 izraža vrednostno uvrstitev, znotraj katere morajo starši pri igri »voditi« (parential guidance) svoje otroke do dvanajstega leta; 17 označuje neogibno »vodenje« igralcev, ki so mlajši od sedemnajst let; medtem ko AO (adults only) izraža namembnost samo za odrasle uporabnike. Na nedavnem srečanju v Las Vegasu so pritiski javnosti vendarle spodbudih Združenje založnikov softvera (SPA),_da je vsem ameriškim proizvajalcem zabavnega softvera priporočilo, naj sprejmejo sistem označevanja, kakršnega uporablja družba 3DO. Seveda moramo pripomniti, da proizvajalci tovrstne zabave niso sprejeli tega priporočila zaradi svojega »filantropskega« odnosa do mladine, ampak predvsem zavoljo skrbi za svoj dohodek. Ko uvajajo sistem rangiranja nasilja, se namreč korporacije poskušajo izogniti vmešavanju javnih ustanov v njihovo trženje, saj bi normativne rešitve na tem področju verjetno precej zavrle dotok proizvodov na to tržiSCe. Toda ne glede na navedene motive, pomeni uvajanje sistema vrednostnega rangiranja pomemben korak naprej v smeri nadzorovanja nasilja in različnih ogabnosti v računalniških igrah.
Esad Jakupovič
MIKRO NOVICE
Sanyo načrtuje za dvakrat povečati proizvodnjo tanko-plastnih tranzistorskih zaslonov na tekoče kristale (TFT LCD), tako da bi dosegla obseg 200.000 enot na mesec, zaradi Cesar je investiral približno 50 milijonov dolarjev v razvoj novih linij za zaslone pod velikostjo 6,5 palcev, kar uresničuje njegova podružnica Sanyo EC De Engineering.
Advanced Micro Devices je začel dobavljati svoje nove mikroprocesorje z majhno močjo Am486, ki delujejo v območju med 40 in 60 MHz, veljajo pa 247 in 357 ameriških dolarjev.
Radish Communications Systems je predstavila svojo lastno konferenčno tehnologijo za osebne računalnike VoiceVievv, namenjene prenosu zvoka, podatkov in slikovnega gradiva po navadnih telefonskih linijah, ki je medoperativna s tehnologijo VoiceSpan korporacije AT&T Paradyne.
Computer Associates International kupuje za 310 milijonov dolarjev korporacijo Ask Group, proizvajalko softvera Open Ingre in orodja OpenRoad za jezik Četrte generacije 4GL.
Motorola je že zaCela dobavljati svoja razvojna orodja za powerPC arhitekturo, namenjeno za Windows NT in Win-dows NT Advanced Server, ki vsebujejo komplet prevajalnika C/C++ in gonilnika naprav, strojnoprogramsko opremo in hardverski abstrakcijski sloj (HAL), ki stane med 195 in 995 dolarjev. Orodje omogoča družbi WordPerfect, da bo v dveh tednih prešla iz 32-bitnega VVordPerfect x 86 Windows NT-jevega razvojnega ključa na kodo powerPC-ja.
Intel načrtuje na Kitajskem ustanoviti mešano podjetje in s tamkajšnjimi investitorji postaviti tovarno za mikroprocesorje 386, da bi tako nekako zadovoljil kitajsko povpraševanje po približno milijonu namiznih računalnikov letno, pri Čemer korporacija trdi, da procesorji 386 niso na spisku COCOM kot visoka tehnologija in občutljiva polpre-vodniška tehnika, za katero velja ameriška prepoved izvora v komunistične države.
Dell Computer je »odpoklical« 63.000 svojih barvnih 14-palCnih monitorjev, ki so bili izdelani v Tajvanu in prodani v obdobju 1992-93, potem ko so prejeli poročilo o tem, da se je 32 takšnih monitorjev pregrevalo in da so nekateri med njimi povzročili požare; proizvajalec monitorje vraCa uporabnikom Cez tri do pet dni, ko paC zamenja »sporni« oddajnik moči.
SKENERJI
Naprava za dvojno skeniran je
Fujitsu je pred nedavnim predstavil dokaj nenavaden in »dragocen« skener (stane namreč 24.995 dolarjev). Njegova osnovna prednost v primerjavi z drugimi stroji je v tem, da lahko skenira obe strani dokumenta hkrati, ne da bi ga bilo potrebno izvleci in obrniti. Nov »dvojni« skener Fujitsu M3099A 100 IPM pri enostranskem skeniranju doseže hitrost 55 strani na minuto, pri dvostranskem pa kar 100 strani na minuto. Skener ima tudi avtomatski polnilec s 500 listi, ki podpira vzdrževanje procesa skeniranja. Sprejema format papirja do 28 x 43 cm, z ločljivostjo od 200 do 400 pin na palec, ki jo uporabnik lahko sam nastavlja. Za potrebe množice različnih aplikacij je na voljo tudi izbira Fujitsu IPC H, ki za-
gotavlja občutljivo nastavljanje kakovosti slike. Skener ima seveda še standardni video vmesnik RS232.
Računalniki
v letalih
Medtem ko strokovnjaki žolčno razpravljajo o praksi občasne prepovedi rabe notesnikov v letalih, Čeprav pristojne ustanove zavračajo možnosti njihovega škodljivega vpliva na navigacijske naprave, so na nekaterih osrednjih letalskih linijah že namestili podatkovne vhode in prenosne digitalne servise za mobilno računalništvo nad 10.000 metrov, ah pa bodo v najkrajšem Času to štorih. Ameriški družbi GTE Airfone in Claircom - podružnica korporacije McCaw Cehular - na letalskih linijah napeljujeta digitalni sistem AirOne, ki je zasnovan na ti. servisih za velike razdalje korporacije AT&T. Med prvimi letalskimi družbami, ki so se priključile na ta sistem, so: Southvvest Airlines, Alaska Airlines, Northvvest Airlines in American Airlines. Za prenos signalov je predvidena hitrost 9.600 bitov na sekundo. Američani pričakujejo, da bodo novi servisi GTE in Claircom odstranili moteC vpliv statičnih motenj in interferenc, kakršne so sicer značilne za analogne zveze v letalskem prometu. Claircom je že namestil pripadajoč softver za dekodiranje signalov na zemlji. GTE pa načrtuje tudi postavitev telefaksov v letala, torej za tiste potnike, ki nimajo svojih računalnikov. Claircom že končuje z razvojem sistema, ki bo potnikom omogočil - z denarnim nadomestilom - izbiro številke 800 in povezavo s številko določenega letala, kar pomeni, da se bodo lahko odzivali na klice domačega telefona ah aparata na delovnem mestu. Potencialne uporabnike tovrstnih letalskih uslug pa nekoliko skrbi precej visoka cena: osem dolarjev za triminutno zvezo, kar pomeni dva dolarja za vzpostavitev zveze in po dva dolarja za vsako minuto pogovora. Kajti povezava preko informacijskih služb BBC, kakor je vremenska ah borzna linija, znaša vsega dolar na minuto, za faksiranje pa po dva dolarja na minuto. Po mnenju nekaterih izvedencev so cene resda visoke, zaradi Cesar se bodo verjetno bolj organizirani potniki raje posluževali telefonskih terminalov na letališčih ter prenašanja svoje elektronske pošte in datotek v notesnike, da bi jih kasneje lahko brezplačno uporabljali v letalu.
PRENOSNIKI
SOFTVER
Preverjanje podpisov na dokumentih, denimo na čekih ah kreditnih karticah, postaja v poslovnem svetu vse pomembnejše opravilo. Pri korporaciji IBM so razvih sistem SIVAL/2, ki omogoča avtomatizacijo procesa preverjanja podpisa in tako zmanjšuje možnosh za napake, uslužbencem pa se ni več treba ukvarja-h s tem mlinskim opravilom. Sistem je integralni del zasnove sodobnega bančništva, kakršnega predstavlja v svoji ponudbi Center za bančništvo IBM Slovenija, razstavlja pa ga v okviru prototipa bančne podružnice v pritličju svoje poslovne stavbe. Preverjanje podpisa se med drugim uporablja tudi pri avtomatih za negotovinsko plačevanje, v bančnih uradih in centrih za obdelavo dokumentov. ŠIVAL označuje kratico za preverjanje posnetka pod-
Preverjanje
podpisa
piša (Signature Image VALidation), medtem ko označba /2 izraža povezavo s funkcionalno knjižnico OS/2, ki vsebuje samodejne elemente, potrebne za oblikovanje aplikacije, kakršna nato samodejno primerja posnetke podpisa. Opravilo primerjanja izvaja umetna nevronska mreža, naravnana na tisoče vzorcev različnih podpisov. SIVAL/2 seveda »tolerira« običajne variacije, ki se pojavljajo pri ljudeh, ko v različnih razpoloženjih podpisujejo dokumente, kakor tudi razlike med kakovostjo papirja in pisal. Naprava samodejno s podpisa »očisti« tiskano podlago, preračuna njegove parametre in nato primerja rokopisa, pri Čemer v odstotkih izraža stopnjo istove-tnosti. Demonstracijo te zanimive naprave si lahko ogledate v prostorih IBM Slovenija.
naročilnica /Republika
Nostradamus: Naslednjih 50 let
Obseg 180 strani, format 12x20 cm, cena: 1490 SIT - po povzetju 990 SIT
Naročam........izvodov knjige
Nostradamus: Naslednjih 50 let po ceni 990 SIT.
Znesek bom plačal po povzetju.
Ime in Priimek/Ime podjetja ~__________
Naslov:
emso: TDOOOGGOGGOG
Podpis:
Naročilnico pošljite na naslov: NIA d.o.o, 61000 Ljubljana, Slovenska 54 s pripisom Nostradamus
PREROK VSEH PREROKOV
PROCESORJI
Tajvanski
čipi
\£?umc
GREEN CPU
Neizprosni konkurenčni borbi na področju mikroprocesorjev se je pridružila tudi tajvanska korporacija United Microelectronics Corporation (UMC) s svojimi novimi Cipi vrste U5S in U5D, ki so jih razvili v sodelovanju s podjetjem Meridian Semiconductor iz ZDA. Gre za procesorje, ki so kompatibilni s standardom 486, s taktom 25 (Super 25), 33 (Super 33) oziroma 40 MHz (Super 40) in konfiguracijo nožič kot pri industrijskih standardih za podnožja 486SX in 486DX. Pri UMC so prepričani, da imajo njihovi procesorji za trideset odstotkov boljše zmogljivosti kot primerljivi Intelovi procesorji 486SX s primemo frekvenco, hkrati pa so tudi energetsko bolj varčni. Beta testiranje Čipov U5 je opravilo podjetje Elite Computer Systems, preizsku-sili pa so tudi njihovo kompatibilnost s softverom korporacije Microsoft, ki je zahtevala ustrezen certifikat. Tajvanski družbi ASI in Chaintech sta že naroCih večje število teh Čipov, v skupni vrednosti 6 milijonov dolarjev. UMC pa že načrtuje proizvodnjo procesorjev 486SX2, DX2 in DX3, s taktom 50, 60 in 100 MHz, ki naj bi stekla najkasneje v prihodnjem letu. Korporacija UMC je uveljavila precej drugačno notranjo konfiguracijo Čipov, tako da ne bo prekršila Intelovih patentnih pravic, ki ga je - mimogrede - obtožila za prevaro v zvezi s patentom za upravljanje s spominom 338, Ceš »da ni brezhiben, razen tega pa sploh ni njegov«.
CD-ROM
Nebo na dlani
Ameriški ljubitelji zvezdnega neba so nedavno dobili nov CD-ROM astronomski program, za katerega trdijo, da nima tekmeca na področju kontrole, vseobsežnosti in informacijskih vrednosti. Prejšnji podobni programi so bili bolj ali manj prilagojeni poklicnim poznavalcem vesolja oziroma neba, medtem ko je novi Redshift podjetja Moris Multimedia, kd si ga lahko omislite za 79 funtov, »ravno pravšnji za resne uporabnike teleskopov in diletante«. Program vsebuje neverjetno zbirko objektov: več kot 200.000 zvezd, 40.000 teles iz oddaljenega vesolja, 700 fotografij različnih planetov, številne in zelo natančne karte neba, nekaj filmov (vzlet lunarnega modula z Meseca, polet nad površino Venere in podobno). Upombnikom je na voljo 23 programiranih »potovanj«, denimo povečava Velike rdeče pege na Jupitru, ali spremljanje vseh sončnih mrkov v prihodnjem stoletju. Pii slehernem »objektu«, če dvakrat »kliknete« z miško, se pojavi okvirček z osnovnimi podatki. Program predvideva tudi spremembe časa v obeh smereh, več ravni povečav, prikazovanje mrež in galaksij po želji ter rabo različnih projekcij -polome, ekvatorske ali Mercatorjeve.
Ko Ostržek zajoče...
V seriji CD-ROM založniških podvigov podjetja Giunti Multimedia je samo eden »izvirno italijanski« - Pinocchio, sloviti junak iz romana za otroke, ki ga je ustvaril Carlo Collodi, s pravim priimkom Loren-zini. MnogojeziCna verzija (angleščina, francoščina, nemščina, španščina, portugalščina in italijanščina) vsebuje dokaj realistično zgodbo in igro o leseni lutki, Id se spreminja v dečka. Igralec je v igri samo kos lesa, in prav zato se vedno znova znajde v neprijetnih situacijah, Se posebej takrat, ko joCe, se boji ali razmišlja kot Človeško bitje. Ogibati se mora Lisice in Mačka, cigar prijazne besede so lahko hudobna past. PoCuti se kot povsem izmučen, ko ga preganjajo žan-darji (»carabinieri«). Ce pa vas kot igralca vtaknejo v zapor, potem je najbolje, da kar najhitreje pobegnete. Morate namreč zelo pohiteti, kajti vas ljubeči »oce« mojster Geppetto je Se vedno v želodcu morskega psa, iz katerega ga lahko rešite edinole igralec. Izogibati se morate strupenih kac, žarečih meduz, globokih prepadov in strašnih Čeljusti lutkarja Požiralca ognja. Bolj ko boste hiteli, hitreje se boste spreminjali v človeško bitje. Skratka, uživajte v neskončni CD-ROM-ski avanturi, pri kateri je doslej že sprostilo svoje živce več kot pol milijarde ljudi po svetu, in ne pozabite na slovenskega Osfrzka.
IGRE
gledališča
SLOVENIJA
UUBLJANA
^ESTNO gledališče
LJUBLJANSKO, tel.: 061/ 210-852
v ponedeljek, 27. junija, ob 20. uri: A. Benett " BLAZNOST JURIJA III, za abonma E in izven.
SLOVENSKO MLADINSKO
gledališče,
tel.: 061/1253-312
V	Četrtek, 30. junija, ob 21. in 23. uri: META BIZJAN in IRENA MRHAR predstavljata mo-dno-gledaliski performans KRALJ RIBIC v režiji Marka Derganca.
GLEDALIŠKI KLUB KRKA,
Dunajska 65
V	torek, 28. junija, ob 19.30 uri: srečanje z ^JETO VRANIC, gledališko igralko in Članico Slovenskega narodnega gledališča Drama. GORNJA RADGONA MEDNARODNI GLEDALIŠKI FESTIVAL
V	Četrtek, 30. junija, ob 21.30 uri: v radgonskem gradu gledalisko-scenski projekt - monodrama DAINON v izvedbi domaCe skupine. v Petek, 1. julija,
Ob 16. uri: na mostu prijateljstva slovesna otvoritev festivala in gledališka predstava VITEZI v izvedbi gledališča Ane Monro.
Ob 20. uri: v Kulturnem domu predstava HIŠA BREZ STREHE v izvedbi skupine Grupa nepopravljivih optimista i poverjenika u sara-jevsku dušu.
Ob 22. uri: v radgonskem gradu HAI -SOCIETV / NI RAZLOGA ZA VZNEMIRJANJE, kabaret Dietrich Kittner (ZRN).
Po predstavi jazz večer z ansamblom FREE BLUES BAND iz Ljubljane, ki ga vodi Peter Amallieti.
Maribor
V	nedeljo, 3. julija, ob 21.30 uri: M. VezoviSek - JERMANOVO SEME. Gostovanje na Festivalu LENT ’94. Rezervacije po telefonu 062/ 221-206.
lutkovno gledališče Maribor, tel.: 062/ 26-748
V nedeljo, 26. junija, ob 11. uri: Marjan Pungartnik - VODNI MOŽ IN LEPA POLONA, za izven.
V	petek, 1. julija, ob 18.30 uri: v atriju mariborskega gradu Jan VVilkovski - TRDOGLAV-CEK. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane.
V	soboto, 2. julija, B. in M. Solce - BRUNDA-RIJA. Gostuje gledališka skupina iz Ankarana.
OPERA,
tel.: 062/221-206
V	nedeljo, 26. junija, ob 21.30 uri: na festivalu LENT balet J. Strauss - PLES KADETOV.
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE,
tel.: 063/ 25-332
REPERTOAR ZA SEZONO 1994/95
Bertolt Brecht - BOBNI V NOČI Jože Kranjc - DETEKTIV MEGLA W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC Oton Zupančič - VERONIKA DESENISKA Marco Antonio de la Parra Calderon - SKRIVNOST VSAKDANJE OBSCENOSTI Zoran Hočevar - Nace - SMEJCI S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU Albert VVendt - TIČEV JAKA
Vpis abonmajev za sezono 1994/95 bo od 12. do 24. septembra.
Danes, 25. junija, ob 21. uri: na celjskem Starem gradu A. Novačan - HERMAN CELJSKI, za izven. Rezija Franci Križaj.
Predstavo si lahko ogledate v avtentičnem okolju Starega gradu. Organiziran je brezplačni prevoz s parkirišča Glazija pol ure pred predstavo.
POSTOJNA ATRIJ INSTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASA, tel.: 067/ 22-806
Danes, 25. junija, ob 11. uri: gledališka predstava za otroke. Lutkovna skupina LUFT se bo otrokom predstavila s sladko zgodbico o medenem mesecu.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG - Poletne predstave na prostem
SSG gostuje z Molierovo »Zdravnik po sili«, režija Zvone Šedlbauer: danes , 25. t.m., ob 21. uri v Zgoniku - na igrišču pod županstvom; jutri, 26. t.m., ob 21. uri v Nabrežini - igriSCe Sokola; v ponedeljek, 28. t.m., ob 21. uri v Bazovici - na vrtu Gospodarske zadruge.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Mednarodni festival operete 1994
V petek, 1. julija ob 20.30 bo na sporedu druga opereta na reperatoarju m sicer Lebarjeva »Giuditta«. Ponovitve bodo do 3. julija ob 18.00 .Vstopnice za vse predstave in za Poletne koncerte dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 16-19), zaprta ob ponedeljkih. Informacije in rezervacije tudi pri ACAD, Ul. Faedis 30 - Videm (tel. 0432-470918].
Grad Sv. Justa
V	ponedeljek, 27. in v sredo, 29. t.m., ob 21.30: BLUEST - Festival glasbe Blues in Rythm’n n’ blues. Peli bodo ameriški pevci, ki so nastopili na Delta-blues festivalu v Rovigu. Vstopnica 15.000 lir.
V	nedeljo, 3. julija se bo s predstavo »Uomo« predstavil tržaškemu občinstvu komik Antonio Albanese.
Rossetti
Gledališka sezona 1994-95: Informacije lahko dobite na tel. št. 54331 od 1030 do 13.30 in od 17.30 do 19.30.
GORICA
Goriški grad - Alpe-Adria Puppet Festival
Do 30. junija so v teku vpisovanja za oletni mednarodni tečaj »Shakespeare: alPattore alToggetto« namenjen gledališkim igralcem in operaterjem, ki bo na sporedu od 17. do 24. julija. TeCaj bo vodil Edi Majaron.
KOROŠKA
CELOVEC:
Na Pedagoški akademiji bo danes, 25. t. m., ob 10.40, ob 11.35 in ob 12.25 senena igra »Drevo na prepadom«. Nastopa Mladinska skupina KPD Šmihel.
GLOBASNICA
Ljudska šola: danes,, 25. t. m., ob 16. uri javni nastopi v oddelkih Glasbene šole.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: danes, 25. t. m.,
ob 15. uri lutkovna igra »Radovedni slonček« v izvedbi lutkovne skupine »Mi smo mi«.
REBRCA
Teden mladih umetnikov za otroke od 6. do 12. leta: od 25. do 30.7. v Mladinskem centru na Rebrci.
Kreativni teden za dekleta od 13. leta naprej od 1. do 15.8 v Mladinskem centru na Rebrci.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Do ponedeljka, 27. junija, ob 19. uri: kitajski film ZBOGOM MOJA KONKUBINA, premierno predvajanje.
PLES
V	Četrtek, 30. junija, in v petek, 1. julija, ob 21. uri: poletna plesna šola ’94 - PERFORMANCE GROUP - LONDON CONTEMPORARV DANCE SCHOOL.
V	ponedeljek, 4. julija, ob 21. uri: SKUPINA IN EXTREMIS, FRANCIJA - TRICIKEL: zasnova in koreografija Catherine Dubois, plešejo Catherine Mas-siot, Charles Ully, Catherine Dubois. LADIJSKI KLJUN - koreografija in izvedba Catherine Massiot. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	četrtek, 30. junija, ob 20. uri: literarni večer MAJE NOVAK, ARTURJA STERNA in JURIJA HUDO-UNIJA.
MARIBOR
FESTIVAL LENT ’94
Danes, 25. junija,
Ob 13. uri: mednarodno prvenstvo vodnih skuterjev. Ob 19. uri: na velikem odru podelitev pokalov in nagrad. Ob 18.30 uri: na odru pri stari trti koncert ansambla FEHTARJI.
Ob 20. uri: na velikem odru koncert ženskega pevskega zbora ROTOVŽ. Ob 20.30 uri: na odru Lent koncert country glasbe PIDZI. Ob 21.30 uri: na velikem odru koncert NEW SW1NG QUARTETA. Ob 22.30 uri: na gledališkem odru ljubezenski dramo-let FANTOVŠČINA. Nastopata MATJAŽ PIKALO in ANDREJ MOROVIC.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	nedeljo, 26. junija, ob 18. in 20.30 uri: zadnji del trilogije Oliverja Stona o Vietnamu - NEBO IN ZEMLJA.
PIRAN
Danes, 25. junija, ob 19. uri:.na Tartinijevem trgu DOBRODOŠLICA - DOMAČIM TURISTOM. Nastopil bo Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355
V	torek, 28. junija, ob 20. uri: ameriški film THE DOORS.
V	Četrtek, 30. junija, ob 20. uri: ameriški film NEUSTRAŠEN.
Danes popoldne bodo v občinski galeriji Giuseppe Negrisin v Miljah odprli razstavo petih fotografov. Razstava, na kateri sodelujejo Paola Tarquinii Bruni, Ulderica Da Pozzo, Roberto Giovetti, Fabio Tortul
Na sliki ena od njegovih fotografij - in Morisa Ulcigrai, bo odprta do 3. julija. Organizirala sta jo miljska občinska uprava in Photo-Imago, na XX. mednarodnem Photofommu Alpe- Jadrana, ki bo jeseni v Avstriji, pa bo zastopala deZelo FJK.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
V	peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu je do 1. oktobra na ogled razstava ZIBELKA LJUBLJANE (arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu).
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava Nove bolonjske delavnice. Predstavitev najmlajse umetniške generacije z bolonjske akademije po izboru prof. Concetta Pozzatija. Razstava bo na ogled do 27. julija.
V	Mali fotogaleriji je do 22. julija na ogled razstava kanadskega fotografa NEALA PANTONA. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
V	zgornjih prostorih MG je do 28. avgusta na ogled prvi Trienale sodobne slovenske umetnosti
V	spodnjih prostorih MG je do 28. avgusta na ogled razstava MARIJA PREGLJA.
Razstava ZMAGA LENARDIČA je na ogled do 28. avgusta.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Razstava likovnih izdelkov tečaja PIŠEMO IN RIŠEMO KITAJSKO je na ogled do 10. julija.
Razstava slik (NE)PREPOZNAVNA SLIKA - abstrakcija in figuracija v novejšem hrvaškem slikarstvu je na ogled do 3. julija.
GALERIJA AUSTROTEL, Miklošičeva 9 Razstava umetniških fotografij ANDREJE PEKLAJ je na ogled do 7. avgusta.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava Majski vrh FRANCA PURGA je na ogled do 19. julija.
GALERIJA GLINA, Gornji trg 7 Razstava keramike RENATE HAHN.
GALERIJA HEST, Novi tre 6 Razstava del JOŽETA TISNIKARJA.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik elanov DRUŠTVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV je na ogled do 12. julija. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava arhitekta FRANCA POPEKA je na ogled do 23. avgusta.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava 3. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JA-DRAN Z GOSTI je na ogled do 28. avgusta.
CEUE
LIKOVNI SALON CELJE, Tre celjskih knezov 9
Razstava kipov ERVINA POTOČNIKA je na ogled
do 2. julija.
BOLA
GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20
Razstava MILANA PERCANA je na ogled do 10. julija.
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava VALENTINA OMANA.
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik...
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
Razstava fotografij IZTOKA BRODNJAKA.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava slik JANEZA PRISTAVCA je na ogled do 5. julija.
FOTOGALERIJA STOLP, Židovska ulica Razstava fotografij elanov fotokluba A. Ažbe iz Skolje Loke.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava 3. bienale slovenske grafike je na ogled do 15. septembra.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2,
Cankarjevo nabrežje 7
Razstava del manjšega formata BORISA ZAPLATI-LA je na ogled do 8. julija.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI,
Glavni trg 24
Razstava grafičnih del slikarja ZDENKA HUZJANA je na ogled do 31. julija.
TRŽIČ
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA
Razstava Lepota čipke iz Železnikov in Dobrota dražgoškega kruhka je na ogled do 6. septembra.
VELENJE
GALERIJA KC IVANA NAPOTNIKA Razstava SLIKARSKE KOLONIJE ALU '94.
VRHNIKA
CANKARJEV DOM, Tržaška cesta 25
Danes, 25. junija, bo v Mali dvorani otvoritev razstave fotografij Barjanske impresije avtorja BORISA VISNOVCA.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950
V	Četrtek, 30. junija, ob 19. uri: koncert opernih arij v izvedbi elanov Studia Opera in Balet Ljubljana.
CEKINOV GRAD, tel.: 061/ 323-968
V	torek, 28. junija, ob 20.30 uri: koncert OB SOJU SVEČ. Nastopa: kvartet FLAVTE BREZ MEJA. Program: Boismortier, Kobler, Kronke.
KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI
Danes, 25. junija, ob 23. uri: koncert HEAVY LES WANTED.
KRIŽANKE, tel.: 061/1264-340
V	Četrtek, 30. junija, ob 21. uri: koncert znamenite kraljevske garde THE ROYAL SCOTS DRAGOON GU-ARDS.
PLOŠČAD PRI FIGOVCU
Danes, 25. junija, ob 11. uri: koncert PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA.
CEUE
V	torek, 28. junija, ob 20. uri: v koncertni dvorani Glasbene Sole Celje koncert VASILIJA MELJNIKOVA -violina in VLADIMIRJA MLINARICA - klavir. Program: Schnittke, Bach, Liszt, Wieniawski, Saint-Seans.
POSTOJNA
POSTONJSKA JAMA -JAMSKI DVOREC
V	Četrtek, 30. junija, koncert iz ciklusa Slovenski violinisti DEJANA BRAVNIČARJA in MOJCE PUCELJ. ROGAŠKA SLATINA
V	ponedeljek, 27. junija, ob 20.30 uri: v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina koncert FLORIAN SIN-GERS-DORTMUND. SLOVENJ GRADEC
V	Četrtek, 30. junija, ob 20. uri: v KD Slovenj Gradec koncert pevskega zbora JADRAN iz Clevelanda (-ZDA).
ŠKOFJA LOKA
V	nedeljo, 26. junija, ob 20. uri: v Uršulinski cerkvi v Škofji Loki letni koncert Komornega pevskega zbora Loka. Sopranistka VERA MLEJNIK in organist TONE POTOČNIK.
FJK
TRST
Pivovarna Forst
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Folk glasba, nastopil bo duo Tiberio in Sergio.
BBC -Ul. Donota 4
V ponedeljek, 27. in v Četrtek, 30. t.m. ter 4.. 11. in 14. julija ob 21. uri se odvija deželna selekcija glasbenih skupin Furlanije-Julijske krajine. Finalni veCer bo v petek, 15. julija ob 21. uri.
Informacije dobite na tel. St. 040/368870.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista. Galerija Torbandena: na ogled je razstava VVolfganga Wiednerja.
Grad sv. Justa - Bastione Fiorito: do 14. julija razstavlja umetnica Aliče Gombacci. Galerija Art Light Hall - do 2. julija je na ogled skupinska razstava sedmih slikarjev.
Art Gallery - do 29. t.m. je na ogled razstava slikarke Claudie Raza. Tržaška turistična ustanova - Se danes, 25. t.m. je na ogled razstava slikarke Renate Fanin Favrini.
GRADEŽ
Galerija Villa Romana - Ul. Dante 20 -Do 8. julija je na ogled razstava slikarja Enza Marsija.
TREVISO
V Palači Scotti bo do 31. julija na ogled zanimiva razstava lesenih igraC.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija H.Punkt: Se danes, 25. t.m. razstavlja slikar Bringfried Pbsger. Galerija Slama: do 2. 7. je na ogled razstava Rudija Benetika.
ŽELEZNA KAPLA
Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela.
ŠENTPAVH. V LABOTSKI DON
V Samostanu bo do 27. oktobra na ogled razstava »Glas - Porzellan«.
ŠTALENSKA GORA
Izkopanine na Staleni gori - Magdalensberg bodo na ogled do 28. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: se danes, 25. t.m. rasztavlja slikarka Judithe I&taitz.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 26. trn. so na ogled dela Alfreda Hrdlicka.
Trg Unita
V ponedeljek, 4. julija, ob 20.30 bo na sporedu koncert na prostem Godbe na pihala G. Verdi.
SKUPINA B / ZMAGO PRINESLI ROMARIO, MARCIO SANTOS IN BEBETO
Brazilci prepričljivo boljši od skromnega Kameruna
Carioce že v osmini finala, za Kamerunce odločilna tekma z Rusi
NOVICE
Dva opomina Ircem
ORLANDO - Mednarodna nogometna zveza FIFA je doslej že dvakrat opomnila vodstvo irske reprezentance. Prvi opomin so si otočani prislužili v soboto pred tekmo z Italijo, ko so si oblekli napačne drese, zaradi tega pa se je tekma začela šest minut prepozno. Drugi opomin je dobil Jack Charlton, ker se nenehno pritožuje nad predpisi. Charlton je namreč želel, da FIFA uvede posebne premore med tekmami, da bi igralci lahko pili vodo, zveza je njegovo idejo zavrnila, Irec pa še naprej trmasto vztraja pri svojem mnenju.
Rekord španske televizije
MADRID - Prenos nogometne tekme Španija -Nemčija (1:1) je podrl vse dosedanje rekorde španske nacionalne televizije. Iz Madrida so namreč sporoči-li, da si je tekmo ogledalo kar 1, 7 milijona ljudi, kar tudi pomeni, da je bil takrat pred TV sprejemnikom vsak tretji Spanec.
Pred Belo hišo aretirali navijača Nizozemske
IVASHINGTON - Navijač nizozemske reprezentance je v sredo poskrbel za preplah med policisti in telesnimi čuvaji v Beli hiši, bivališču predsednika ZDA Billa Clintona. Nizozemec, ki mu je v park pred Belo hišo zletel frizbi, je seveda takoj splezal čez ograjo in pobral priljubljeno igračko. Varnostne sile znotraj ograje so ga seveda takoj priprle in šele po šestih urah zasliševanja so mu verjeli, da ni imel »drugačnih namenov«.
Najboljši strelci svetovnega
prvenstva
Po 19 odigranih tekmah (vključno s tekmo Brazilija - Kamerun): 3 goli: Batistuta (Arg), 2 gola: Raducioiu (Rom), Klinsmann (Nem), Goikoetxea (Spa), Hagi (Rom), Knup (Svi), Valencia (Kol), Luis Garcia (Meh), Romario (Bra) 1 gol: Rai, Marcio Santos in Bebeto (Bra), Marado-na (Arg), Degryse (Bel), Embe in Oman Biyick (Kam), Seo Jung Wo in Hong Myung Bo (J. Kor), Chapuisat, Bregy in Sutter (Svi), Houghton in Alridge (Ir), Rekdal (Nor), Salinas (Spa), Ljung in Dalilin (Sve), Wynalda in Stevvart (ZDA), Jonk in Taument (Niz), Amin (S. Arah), Yekini, Amokachi in Amunike (Nig), D. Baggio (Ita); avtogol Escobar (Kol).
Brazilija - Kamerun 3:0
(1:0)
Strelci: Romario v 39., M9rcio Santos v 66., Bebeto v 73. minuti
BRAZILIJA: Taffarel, Jor-ginho, Aldair, Marcio Santos, Leonardo, Dunga, Mau-ro Silva, Rai (od 82. min. Miiller), Zinho, Bebeto, Romario.
KAMERUN: Bell, Song-Bahang, Kalla, Mbouh, Ta-taw, Foe, Libiih, Mfede (od 72. min. Maboang), Agbo, Omam-Biyick, Embe (Milla od 65. min.).
Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika); rdeči karton: Song-Bahang; rumeni kartoni: Tataw, Kalla, Mau-ro Silva; gledalcev: 83.000
SAN FRANCISCO - Z včerajšnjo prepričljivo zmago si je Brazilija že zagotovila uvrstitev v naslednjo fazo, medtem ko moral Kamerun na srečanju z Rusijo v torek zmagati s čim višjo razliko in si na ta način morda še zagotoviti nastop v osmini finala.
Srečanje se je začelo v znamenju velike previdnosti. Brazilski trener Parreira je Maura Silvo in Dungo postavil mnogo bližje obrambni vrsti kot na tekmi z Rusijo. Brazilski trener Parreira očitno proti hitrim kamerunskim napadalcem ni hotel ničesar tvegati. Toda tudi Kamerunci niso biti preveč napadalni, tako da v prvih dvajsetih minutah praktično nismo videli niti ene akcije, ki bi vsaj od daleč dišala po golu. Vratarja sta bila povsem nezaposlena, igra pa je potekala predvsem na sredini igrišča. V nadaljevanju se je srečanje nekoliko razživelo, čeprav priložnosti za zadetek ni bilo. Brazilija je edini zadetek v tem delu dosegla v 40. minuti, ko je Dunga s polovice igrišča poslal dolgo žogo v globino. Najhi-
SKUPINA C / SREČANJE NI BILO PREVEC ZANIMIVO
Po remiju s Korejci Bolivijci že izločeni?
Južna Koreja - Bolivija 0:0
BOSTON - Stadion Foxboro, 48.000 gledalcev, sodnik Mottram (Škotska).
JUŽNA KOREJA: Choi In-Young, Hong Myung-Bo, Kom Pan-Keun, Park Jung-Bae, Seo Jung-Won (od 65. min. Ha Seok-Ju), Kirn Joo-Sung, Lee Young-Jin, Ko Jeong-Woon, Noh Jung-Yoon (od 71. min. Choi Young-Il), Shin Hong-Gi, Hwang Sun-Hong.
BOLIVIJA: Trucco, Rimba, Quinteros, Sandy, Borja, Sanchez, Baldivieso, Melgar, So-ria, Cristaldo, Ramallo (od 67. min. Pena).
Reprezentanci Južne Koreje in Bolivije sta prvi na tem svetovnem pr-vanstvu, ki sta se razšli brez zadetkov. Tekma ni bila preveč kvalitetna,
čeprav sta si obe moštvi pripravili nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Se posebno lepe priložnosti so zamudili Južni Korejci, Bolivijci pa so bili nevarni predvsem s streli od daleč. Edini, ki je v prvem polčasu ogrozil Bolivijce, je bil Korejec Hwang Sun-Hong, vendar je njegov strel končal za vrati vratarja Trucca. Na drugi strani je Sanchez v 40. minuti lepo izvedel prosti strel, še lepše pa ga je ubranil Choi In-Young. V 84. minuti je bil zaradi grobega prekrška izključen Cristaldo. Po tem so imeli Korejci še dve priložnosti, Hwang Sun-Hong in Ha Seuk-Ju sta se znašla sama pred vrati Bolivijcev, vendar je bil obakrat spretnejši vratar Trucco.
Po tej tekmi lahko Bo-
livijci že skoraj pripravijo kovčke za povratek domov, saj jje malo verjetno, da bi zadnji vlak za uvrstitev v osmino finala ujeli na ponedeljkovi tekmi s Španijo, medtem ko bo za Korejce odločilno srečanje z Nemčijo, na katerem pa tudi najbrž nimajo dosti možnosti.
trejši je bil spretni Romario, ki se je znašel sam pred Bellom in ga rutinirano premagal.
Začetek drugega dela je bil nekoliko živahnejši, pri čemer je bila Brazilija aktiv-nejša. Srečanje je bilo dokončno odločeno v 66. minuti, ko je Marcio Santos z glavo dosegel drugi gol za Brazilce, potem ko je sodnik Carter minuto prej zaradi grobega prekrška izključil igralca Kameruna Song-Bahanga. Tik pred brazilskim drugim zadetkom je vstopil v igro tudi Roger Milla, ki je s svojimi 42. leti najstarejši igralec, ki je kdaj igral na SP. Toda samo z desetimi igralci Kamerun ni mogel nič in do konca tekme je na igrišču obstajala samo še Brazilija, ki pa je svojo premoč kronala še z golom Be-beta v 73. minuti.
Brazilec Leonardo in Kamerunec Foe v boju za žogo (AP)
SKUPINA E / USPEH MEHIČANOV Z 2:1 JE SPRAVIL V ŠKRIPCE TUDI ITALIJO
Luis Garcia popeljal Mehiko do zelo pomembne zmage
\/ celi tekmi smo zabeležili le štiri prave strele v vrata
Mehika - Irska 2:1 (1:0)
Strelca: Luis Garcia v 45. in 65., Aldridge v 84. min.
MEHIKA:	Campos;
Juan Ramirez, Rodriguez (od 80. min. Gutierrez), Del Okno, Suarez; Bemal, Ambriz, Garcia Aspe; Za-gue, Hermosillo (od 80. min. Salvador), Luis Garcia.
IRSKA: Bonner; Phelan, Babb, McGrath, Irwin; Ho-ghton, Townsend, Sheri-
DANES NA TV
SOBOTA
25. JUNIJA
Švedska -Rusija
(posnetek)
RAI1 (ob 14.15) TVS (ob 16.40)
Belgija - Nizozemska ob 18.30
RA11, TVS 2
S. Arabija • Maroko ob 18.30
TMC
Argentina - Nigerija ob 22.00
RA11, TMC
dan, Keane, Stauton (od 66. min. McAteer); Coyne (od 66. min. Aldridge).
Sodnik: Kurt Rothlin-sberger (Švica).
ORLANDO - V nič kaj lepi tekmi je Mehika premagala kce, izid 2:1 pa je v škripce spravil tudi Italijane. Na lestvici te skupine imajo zdaj vse štiri ekipe enako število točk in enako razliko v golih, vendar pa sta včerajšnja tekmeca v prednosti, ker sta dosegla več golov. »Azzur-ri« morajo torej v zadnji tekmi nujno zmagati, kot Mehiki proti Italiji pa tudi Irski proti Norveški zadošča že remi za uvrstitev v osmino finala.
Mehičani so pokazali dobro tehniko in predvsem Luisa Garcio, ki je dosegel dva zelo lepa zadetka in stalno držal v šahu McGrafha in tovariše. Namen Ircev na včerajšnji tekmi je bil remi in do zadnje minute prvega dela je vse kazalo, da se začetni izid ne bo spremenil. Ce povemo, da je bil gol Luisa Garcie prvi resnejši strel, ki sta ga ekipi usmerili v nasprotnikova vrata, smo že jasno prikazali bledo predstavo. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju. Varo-
Najbolj zaslužen za zmago Mehike je bil Luis Garcia (AP)
vanci Jacka Charltona, katerih šibka točka je napad, niso uspeh ogroziti Jorgeja Camposa, v lepo izpeljani
Lestvica skupine O
Nemčija Španija J. Koreja Bolivija
2
2
2
2
1 1 0 2 0 2 0 1
0
0
0
1
2:1
3:3
2:2
0:1
4
2
2
1
Dosedanji izidi
Nemčija - Bolivija 1:0 Španija - Južna Koreja 2:2 Nemčija - Španija 1:1 Južna Koreja - Bolivija 0:0
Preostali spored
27. 6. ob 22.00: Bolivija - Španija 27. 6. ob 22.00: Nemčija - Južna Koreja
Lestvica skupine E
Mehika
Irska
Italija
Norveška
2
2
2
2
0
0
0
o
2:2
2:2
1:1
1:1
3
3
3
3
Dosedanji izidi
Italija - Irska 0:1 Norveška - Mehika 1:0 Italija - Norveška 1:0 Mehika - Irska 2:1
Preostali spored
28. 6. ob 18.30: Irska - Norveška 28. 6. ob 18.30: Italija - Mehika
akciji pa je Luis Garcia še drugič s kakih dvajsetih metrov premagal Bon-nerja.
Po tem zadetku je trener Mehičanov Mejia Baron segel po računalniku in svojim igralcem ukazal, naj izključijo tok. Charlton je na igrišče poslal bateriji - Aldridgea in McAteera. Poteza se je izkazala za učinkovito, saj je prav Aldridge spravil v mrežo predložek McAteera, ki je bil najboljši v vrsti zelenih. Tik pred koncem je poskusil še kapetan Tovvnsend, vendar je iz težkega položaja streljal naravnost v vratarja.

__ UPOR V NEMŠKEM TABORU____
Berthold napadel Bertija Vogtsa
Igralci zaskrbljeni nad slabo igro
SKUPINA D / OPTIMIZEM NA VIŠKU
Argentina skupaj z Nigerijo obljublja pravi spektakel
Augustine Okocha okreval Maradona »prezidane« volje
CHICAGO - V hotelu Oak Brook Hills v Chicagu, kjer prebiva nemška reprezentanca, je izbruhnilo nezadovoljstvo. Igralci niso zadovoljni s svojilni nastopi, v središču kritik pa je trener Berti Vogts. Pri pivu so igralci, ki so tudi sicer klapa, premišljevali o slabem položaju. Kako bo šlo naprej? Nekaj ur pozneje je Thomas Berthold v nemškem tiskovnem središču v bližini hotela prekinil prepoved komuniciranja z novinarji, ki ga je vodstvo reprezentance vpeljalo zaradi kritičnih besed. »To vendar ne prinese nic, Ce se trener po vsaki tekmi postavi pred igralce in pove, da smo igrali dobro, ko pa so vsi videli, da ni bilo tako,« je 29-letni branilec kritiziral glavnega teenerja in zahteval: »Ce hočemo kaj doseči, si moramo postaviti povsem drugačna merila.« Neodločen izid prod Španiji se Bertholdu zdi »grozljiv«. Za ponedeljkovo tekmo proti Južni Koreji je predlagal taktične spremembe in se direktno vmešal v Vogtsovo delo: »Teoretično bi Lotharja Matthausa lahko postavil na sredino, pred obrambo. Tako bi imeli eno oporo vec in bi lahko bolj napadali. Ce stoji v ozadju, je tako rekoč podarjen.« Razpoloženje med nemškimi nogometaši je prav tako, kot na svetovnem prvenstvu leta 1974 po porazu prod Nemški demokradc-ni republiki z 0:1. Tudi takrat so se vphvni igralci na Čelu s kapetanom Fran-zom Beckenbauerjem uprli takratnemu trenerju Helmutu Schonu. Po tistem je Nemčija postala svetovni prvak. Berthold je pove-
Berti Vogts
dal, da Vogtsa poleg kapetana Madausa podpira vse manj igralcev, s kritikami pa bi rad sprožil plodno razpravo, ki bi pritisnila na Vogtsa. »Stvari je treba
NEW YORK - Druga tekma skupine F bo morda tehnično manj zanimiva, a nedvomno ognjevita; za oba pride v poštev le zmaga. Prvi derbi med tema arabskima reprezentancama je tudi osebni derbi med glavnima pokroviteljema ekip: arabskim šejkom Al Saudom in maroškim kraljem Hasanom. Glede na muslimansko-nogo-metni fanatizem obeh državnih poglavarjev, bi si celo drznih napovedati nevaren povratek za poraženca.
.Maročani nimajo težav s postavo, saj je vratar Azmi popolnoma nared. V enajsterici
povedati naravnost in jih ne olepševati,« pravi igralec, ki se pritožuje predvsem zaradi izgube igralne substance in nemško taktiko primerja z neumno igro z dolgimi podajami. »Ce Želimo ubraniti naslov svetovnih prvakov, moramo pokazati vec, kajti igrah bomo tudi z močnejšimi moštvi kot doslej.«
Berti Vogts je priznal, da so kritike igralcev upravičene. »Thomas Berthold ima prav, ko pravi, da igramo brez Življenja. Tako ne bomo prišli daleč,« je dejal Vogts, ki se je po 24-umem odmoru pogovoril z igralci. Za tretjo tekmo proti Južni Koreji v ponedeljek v Dallasu je Vogts napovedal, da bo moštvo zagotovo prikazalo povsem drugačno igro.
Savdske Arabije najbrž ne bo 36-letnega Abdul-laha Majeda, ki ga poznamo pod vzdevkom »puščavski Pele«.
Verjetni postavi
SAVDSKA ARABIJA: Al Deayea; Al Dosari, Khlawi, Madani, Al Javvad; Al Bishi, Amin, Jebreen, Al Muwallid; Owairan, Al Geshejan (Majed). Trener Jorge So-lari.
MAROKO:	Azmi;
Naybet, Abdellah, Triki, El Hadrioui; Hababi, Az-zouzi, El Hadji, El Ha-daoui; Daoudi, Chauou-ch. Trener: Abdellah Hajri »Blinda«.
SODNIK: Philip Don (Anglija)
H SKUPINA F / ODLOČILNO h
Arabski derbi brez »puščavskega Releja«
BOSTON - Glede na to kar sta Argentina in Nigerija pokazali v prvi tekmi (nasprotnika sta bila sicer slaba) lahko njun dvoboj predstavimo kot eno izmed najbolj pričakovanih tekem prvega dela. Optimizem v obeh taborih je na višku. Okocha, 20-letni režiser frankfurtskega Eintrachta, morda celo najboljši afriški nogometaš, je prebolel lažje vnetje kolena in bo gotovo na igrišču. Njemu bo tudi. poverjeno Čuvanje Maradone. O srečanju pravi: »Argentino seveda spoštujemo, saj lahko raCuna na kopico vrhunskih igralcev, a bojimo se je ne. Pravzaprav v tej tekmi nimamo kaj zgubiti.« Se bolj optimističen je nizozemski trener Nigerije, VVesterhof: »Doslej pravega Yeki-nija in pravih zelenih orlov še niste videli: poleteli bomo še višje! Za prvo mesto v skupini moramo zmagati, ker imajo Argentinci boljšo razliko v golih.«
»Gauchos« so si posnetek tekme Nigerije z Bolgarijo pazljivo ogledali in odkrili šibko točko. Veteran Ruggeri: »Prvih petnajst minut so bili Nigerijci omamljeni, le da Bolgari niso znali izkoristiti marsikatere napake. Mi jo bomo.« Zidane volje je Maradona. Psiholog reprezentance ga je najprej skušal umiriti zlepa, nato pa mu je pod nos pomolil ocene o prvi tekmi: povprečje ekipe je 7, 5, Diego pa je s 6, 5 med manj uspešnimi.
NOVICE
Brez poživil
LOS ANGELES - V uradnem (rednem) poročilu FIFE so zapisali, da na 36 testih doping kontrole na prvih devetih tekmah še niso odkrili nedovoljenih poživil. Med odmorom vsake tekme izžrebajo dva igralca vsakega moštva in deset minut pred koncem tekme imena izžrebanih sporočijo reprezentančnim zdravnikom.
Oba igralca morata po tekmi pod nazorom elana zdravstvene službe FIFA oddati vzorec urina, ki ga pregledajo v laboratoriju FIFE v Los Angelesu, ki spada pod okrilje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rezultate analize sporočijo FIFI v 24 urah.
Žena umorila moža
STOCKHOLM - V Stockholmu je žena s škarjami umorila moža, ker jo je silil, da je morala zaradi prenosa nogometne tekme Švedska - Kamerun bedeti do zgodnjih jutranjih ur. Zakonca sta se odpravila k prijateljem, da bi po televiziji gledala tekmo, ki se je zaCela ob 1.30. 53-letna ženska je zaspala v kuhinji, medtem ko je mož s prijateljema gledal tekmo in popival.
Ko so Švedi dosegli gol, je mož zbudil ženo in ji zabičal, da med tekmo ne sme spati. Mož ji ni pustil oditi iz hiše, kar je žensko razjezilo in ga je zabodla s škarjami. Zenska je po umoru zaspala, prijatelja pa sta bila tako zatopljena v igro, da sploh nista opazila, kaj se je zgodilo. Po tekmi sta enostavno zaspala.
Brazilci so tudi dobri kupci
PALO ALTO - Brazilski nogometaši so prišli na svoj račun tudi v ameriških prodajalnah. Lastnik trgovine z elektrotehniko v Palu Altu je povedal, da so Brazilci popadli najrazličnejše artikle visoke tehnologije, ki je v Braziliji ni ali pa se jo dobro zelo težko. »Prihajajo v skupini po trije in skoraj spraznijo naše police. Vratar Gilmar si je nabavil kamero, videorekorder in napravo za prevajanje portugalščine v angleščino. Napadalec Ronalde, s 17 leti najmlajši igralec tega svetovnega prvenstva, si je kupil prenosni CD, njegovi kolegi pa so planili po telefaksih, prenosnih telefonih, videoigricah, fotoaparatih in Kamerah. Naj-veCji posel je sklenil prodajalec avtomobilov. Napadalec Bebeto se je odločil za 50.000 dolarjev dragega lexusa. Bebeto resda še ni podpisal pogodbe, toda Ce bi si Bebeto premislil, bi prodajalcu ostala vsaj ena tolažba: na tablici z napisom »prodano« je tudi Bebetov avtogram.
SKUPINA F / STOSEDEMNAJSTIC!
Nizozemci pričakujejo derbi v vročem ozračju Belgijci tokrat popolni
Taument namesto Overmarsa
ORLANDO - Dvoboj med Nizozemsko in Belgijo je eden izmed najbolj klasičnih derbijev med državnimi reprezentancami. Doslej sta se soseda spoprijela kar 116-krat: tehtnica visi na nizozemsko stran, saj imajo »oranjes« 53 zmag, »rdeči hudiči« pa le 38. Ce je tekma celo na svetovnem prvenstvu, je pričakovanje v obeh taborih še večje.
Na vrsto Dicka Advocaata se je po sreCni zmagi nad Savdsko Arabijo usul plaz kritik. Le redki verjamejo, da je rezultat 2:1 odraz napredka nogometa »tretjega sveta«, ostali valijo krivdo na Advocaata. Najbolj ostra sta bila trener Feyenoorda Van Hanegem (igral je za Crayffovo »mehansko pomarančo«) in njegov Ajaxov kolega Van Gaal. Mimogrede sta se sprla tudi glede številčne zastopanosti, ki naj bi jo imela najboljša nizozemska kluba. Tako ali drugaCe, novost je le »match winner« Gaston Tau-ment, ki je zamenjal Overmarsa.
Pri Belgiji bosta v postavi spet Albert (presedel je diskvalifikacijo) in Emmers. Vendar trenerja Van Himsta skrbi predvsem napad, kjer je bil Weber nepričakovano slab, DeGrijse pa tudi raje igra daleC proC od hasprotnikovega kazenskega prostora.
Verjetni postavi
NIZOZEMSKA: De Goeij; R, Koeman, Van Gobbel, F. De Boer; Wouters, Rijkaard, Jonk; Taument, Bergkamp, R. De Boer, Roy. Trener: Dick Advocaat.
BELGIJA: Preud’ Homme; De Wolf, Albert, Grun, Smidts, Van der Elst; Scifo, Staelens, Emmers; DeGrijse, VVeber. Trener: Paul Van Himst.
SODNIK: Renato Marsiglia (Brazilija)
r PO TEKMI MED ITALIJO IN NORVEŠKO / V ITALIJANSKEM TABORU BOLJ MIRNO h
Sacchi: »Zmaga nam še ne zagotavlja uvrstitve v osmino«
Franca Baresija so včeraj operirali zaradi poškodbe meniskusa
NEW YORK - Zmaga nad Norveško je deloma pomirila razburkane vode v italijanskem taboru, Čeprav se vsi zavedajo, da je bil storjen samo korak na poti do uvrstitve v osmino finala in da bo o vsem odločalo še srečanje z Mehiko. Toda položaj je za »azzurre« zdaj precej bolj obetajoč in najbrž v njihovem taboru ni veC nikogar, ki bi postavljal pod vprašaj uspešen zaključek prvega dela. Skrbi vzbujajo le poškodbe Baresija in Maldinija. Baresi si je poškodoval meniskus in so ga včeraj v New Yorku že operirali, Maldini pa ima poškodovan gleženj, vendar v italijanskem taboru upajo, da bo za tekmo z Mehiko nared.
Čeprav Italijani v Četrtek z igro niso navdušili, pa so po izključitvi vratarja Pagliuce pokazali veliko borbenost, ki jim je na koncu prinesla tudi zasluženo zmago. Po njej so bili seveda vsi izredno zadovoljni, edini polemični toni pa so zadevali Sacchijevo odločitev, da drugega
vratarja Marchegianija pošlje v igro namesto Roberta Baggia.
Toda Sacchi je imel na te pripombe takoj pripravljen odgovor: »Roberta Baggia sem zamenjal zato, ker me je skrbelo zanj in za ekipo. Po izključitvi Pagliuce sem potreboval deset igralcev, ki labko dajo od sebe vse, kar zmorejo. Roberto ima težave s poškodbo in zato sem prepričan, da je bilo zanj in za nas bolje, da sem ga zamenjal.« Arrigo Sacchi pa tudi opozarja, da uvrstitev v osmino še zdaleč ni zagotovljena: »Z Mehiko nas Čaka še izredno težka tekma, na kateri bomo morali nastopiti brez Pagliuce, ki bo kaznovan, ter poškodovanega Baresija in morda Maldinija.«
Roberto Baggio ni povsem mirno prenesel zamenjave. »Ko sem zagledal številko deset, sem pomislil, da se je Sacchi enostavno zmotil pri številki igralca, ki mora z igrišča. Mislim pa, da je Sacchi predvsem skrbelo moje zdravstveno stanje. Vsaj upam,
da je tako.«
Norveški tisk ni nic kaj prijazno sprejel poraza »vikingov«. Dagblad iz Osla se je razpisal o drami v skupini E, kjer so na vrhu tri moštva s po tremi točkami (to je bilo še pred tekmo med Irsko in Mehiko op. ur.), krivdo za poraz pa Dagblad jasno pripisuje trenerju Olsenu. Nic kaj prizanesljiv ni niti drugi norveški dnevnik Verdens Gang, ki pravi, da so Norvežani igrali preveč strahopetno. »Človek ne more biti strahopeten in hkrati zmagati. Zato nas zdaj v torek proti Irski Čaka najveCja nogometna drama vseh Časov,« je zapisal Verdens Gang.
Francoski Časopisi (L’Equipe) pišejo o italijanskem Čudežu, španski (El Mundo) pa o junaškem podvigu Italije. Madridski Diario 16 pa poroča: »Pagliu-ca z igrišča, Roberto Baggio v slačilnico, Baresi in Maldini poškodovana. Ni šlo za vojno, temveč samo za nogometno tekmo, na kateri je Italijanom hitreje
Je Roberto Baggio zdrav?
bilo srce kot deloval razum, ker so morali nujno premagati Norvežane. Ti So na sredini igrali omejeno, vendar so bili neplodni kot obala fjorda.«
Najmanj naklonjen Italijanom je bil roterdamski Algemeen Dagblad, ki pravi, da je bilo italijansko moštvo tokrat bolj skromno, medtem ko amsterdamski Telegraaf piše o pravem čudežu in da je zmaga pravično plačilo za borbenost, ki so jo »az-zurri« pokazali.
NOVICE
Schvvantz bo tekmoval
ASSEN - »Nastopil bo, z roko je vse v redu...« je izjavila glasnica motociklistične hiše Suzukija, ko je napovedala, da bo svetovni prvak Kevin Schvvantz tekmoval na današnji VN Nizozemske v pollitrskem razredu, Čeprav si je na prvem treningu v Četrtek po navidezno nedolžnem padcu rahlo nalomil levo roko. Zaradi močnega vetra najboljši dirkači včeraj niso vozili hitreje kot v Četrtek, ko si je prvo mesto zanesljivo prislužil vodilni na skupnem vrstnem redu, Avstralec Michael Doohan. Schvvantz, ki je doslej zbral 28 točk manj od Doohana (136:108), si v bistvu ne more privoščiti počitka. »Mojim ambicijam slabo kaže, toda nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi med dirko. Upam, da bom dosegel CimveC točk«, je dejal Schvvantz, ki je na ostrih ovinkih v Assnu že trikrat zmagal, danes pa bo štartal s Četrtim Časom, saj sta pred njim še Spanec Puig in Brazilec Barros. Najboljši od Habjanov je Reggiani (aprilia), ki je dosegel 10. Cas.V Ce-trtlitrskem razredu je »pole position« dosegel Habjan Biaggi, v razredu do 125 ccm pa je najboljši Cas dosegel Japonec Ueda.
Argentin se je poslovil
MILAN - Moreno Argentin je nekaj mesecev pred pričakovanji obesil kolo na klin. 33-letni itabjanski kolesar bo odslej svetovalec šefa moštva Gevviss Bombinija. Argentin je v 14 letih osvojil mnogo dirk, leta 1986 pa je bil tudi svetovni prvak.
Evropski pokal v atletiki
BIRMINGHAM - Danes se bo zaCel evropski Pokal narodov v atletiki. V moški konkurenci nastopajo reprezentance Francije, Nemčije, Velike Britanije, Romunije, Rusije, Švedske, Italije in Ukrajine, v ženski konkurenci pa vrste Velike Britanije, Španije, Ukrajine, Nemčije, Romunije, Francije, Rusije in Belorusije.
TENIS / TURNIR V VVIMBLEDONU
Kafelnikov ni izpolnil upov
Rusa je izločil Čeh Vaček Izpadla je tudi Japonka Dote
LONDON - Danec Kenneth Carlsen, ki je na teniškem turnriju v VVimbledonu izločil 3. nosilca, Šveda Stefana Edberga, je moral v včerajšnjem tretjem kolu zaradi nenadne slabosti in bruhanju v tretjem setu predati dvoboj s Jonasom Bjorkmanom, 94. igralcem na svetu, enem najmlajših predstavnikov novega vala švedskih igralcev.
Presenetljivi sta bili vCeraj izločitvi Rusa Ka-felnikova in Japonke Da-tejeve, ki sta imela v Londonu veliko privržencev tudi med strokovnjaki. Rusa je v petem setu dvoboja s Cehom VaCekom (51. na svetu) »zapustil« servis, na zaključni žogi pa je celo naredil dvojno na-
pako. »Kadran nasprotnik na drugi strani servira bombe nimaš tu nobenih možnosti, da zmagaš«, je dejal po dvoboju 20-letni Kafelnikov, ki pa je hkrati poudaril, da je zadovoljen s svojim prvim nastopom v Wim-bledonu.
Datejeva, ki je letos nekajkrat že presenetila, je bila živCna že pred samim dvobojem z izkušeno Latvijko Neilanovo. Pokazalo se je, da se Japonka na travi nikakor ne znajde. V naslednje kolo je napredovala tudi Američanka Lori Mc-Neilova, ki je v središču pozornosti, odkar je premagala prvo nosilko, Nemko Steffi Grafovo.
PomembnjeSi izidi 5. dne, moški, 3. kolo: Bjorkman (Sve) - Carl-
sen (Dan) 6:4, 6:4, 1:0 odstop; Chang (Zda) -Connell (Kan) 7:6 (7:4), 6:4, 6:2; W. Ferreira (Jar) - Wilkinson (Vbr) 6:2, 6:2, 6:3; VaCek (Ceš) -Kafelnikov (Rus) 4:6, 7:5, 6:4, 3:6, 6:4; Bru-guera (Spa) - Fleurian (Fra) 7:6 (7:49, 6:4, 2:6, 7:5; Agassi (Zda) -Krickstein (Zda) 6:4, 6:3, 7:6 (7:5); Martin (Zda) - Damin (Ceš) 6:2, 6:7 (1:7), 4:6, 6:3, 11:9.
Ženske: Neilan (Lat) -Date (Jap) 6:3, 6:2; Mc-Neil (Zda) - Boogert (Niz) 6:2, 6:4; Radford (Avs) - Gorrochategui (Arg) brez boja; Coetzer (Jar) - Helgeson (Zda) 6:0,	6:3; Davenport
(Zda) - Rittner (nem) 6:4, 3:6, 6:1; Labat (Arg) - Shriver (Zda) 6:4, 4:6, 6:2; Sabatini (Arg) - Mc-Grath (Zda) 6:4, 6:1; Martinez (Spa) - Tauziat (Fra) 6:1, 6:3.
Stefane!
noče
prodati
tržaški
klub
Podjetnik Stefane! je sporočil, da prekinja pogovore s Paolom Francio za prodajo košarkarskega kluba Pallaca-nestro trieste. Stefa-nel je dosedanjemu upravitelju društva Renzu Crosatu poveril nalogo, naj organizira klub za prihodnjo sezono. Vse kaže torej, da namerava Stefanel tako ali drugače ohraniti lastništvo nad tržaškim klubom, iz katerega bo po vsej verjetnosti naredil satelitsko društvo. Skoraj gotovo bo novi trener Pall. Trieste American italijanskega porekla Alberto dal Cin.
Nocoj(štartob21.uri) nočna Čupina regata Sesljan-Piran-Sesljan
V organizaciji Jadralnega kluba Cupa bo nocoj ob 21. uri izpred Sesljanskega zaliva start mednarodne noCne regate za Trofejo Cupa, Sesljan-Piran-Sesljan. Dosedanji prvi izvedbi sta se odvijah v veliko zdovoljstvo vseh preko 40 udeleženih posadk na kajutnih jadrnicah. Značilni večerni veter, ki v normalnih vremenskih razmerah piha iz kopnega proti odprtemu morju, je doslej omogočil udežen-cem pravi jadralni užitek. Razdaljo preko 25 morskih milj so boljše posadke prevozile v dobrih treh urah in se nekaj Cez polnoč ponovno pojavile na cilju pred Sesljanskim zalivom. Prehodni pokal, stilizirano jadro iz nabrežinskega kamna in ostala priznanja najboljšim, bodo dodelili jutri ob 19.uri na društvenem sedežu Cupe v Sesljanu.
Obvestila
ŠZ GAJA- teniški odsek
obvešča, da bo začetniški teniški tečaj za otroke od 7. do 10. leta starosti od 27. 6. do 2.7. vsak dan od 14. do 16. ure. Vpisovanje in informacije po telefonu 226115 vsak dan od
17.	do 19. me ali 27. 6. ob 14. uri na igrišču neposredno pred začetkom tečaja.
MLADINSKE ZDRUŽENE NOGOMETNE EKIPE obveščajo otroke in starše, ki se bodo udeležili nogometnega tabora, da je odhod na Roglo jutri, 26. t.m., ob 9.30 izpred hale Tivoli (spodnji parkimi prostor) v Ljubljani. Za vse ostale, Id nameravajo oddih z osebnimi avtomobili, je zbirališče na Rogli ob 12. uri! Informacije sprejemajo odborniki društev, ki se bodo udelezli kampa: BREG - La-vredc, BOR - Babuder, PRIMORJE - Kante, ZARJA - Vojko Križmandc!
ŠD ZARJA - lokostrelski odsek
prireja začetniška lokostrelska tečaja za mlade od 11. do
18.	leta v sledečih izmenah: od 11. do 23. julija; od 22. avgusta do 3. septembra (od 17. ure do 18.30). Opremo daje na razpolago SZ Zarja. Podrobnejše informacije na tel. št. 226261 (Moreno) in 226386 (Marko)
SK KRAS
prireja od 27. junija do 2. julija poletni rokometni teCaj za vse nižje srednješolce, ki bo v jutranjih urah v zgoniški telovadnici. Poskrbljeno bo tudi za prevoz s kombijem. Podrobnejše informacije na tel. St. 723010 (Alan) vsak dan od 14. do 15. ure.
JKCUPA
obvešCa, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. leta dalje od 4.7. do 15.7. začetni in od 18.7. do 29.7. -nadaljevalni. Podrobnejše infoimacije na sedežu društva v sesljanskem zalivu ob sobotah od 16. do 18. me. Začetna tečaja za surf bosta od 4. do 8. julija ter od 11. do 15. julija, nadaljevalni teCaj pa od 18. do 22. julija.
TPK SIRENA
obvešCa, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta in za mladino in odrasle od 15. leta dalje: teCaj za otroke (zaCetni) bo od 18. 7. do 29. 7. in od 16. 8. do 27. 8. (nadaljevalni). 1. teCaj za mladince in odrasle bo od 4. 7. do 15. 7. , 2. tečaj (vvindsurf) pa od 11. 7. do 16. 7. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu TPK Sirene v Barkovljah vsak delavnik od 16. do 18. ure in po te- |
TENIS / GAJ1N TURNIR »START ŠPORT« h
B. Plesničar ugnal 1. nosilca
\/ današnji polfinale se je uvrstil tudi A. Plesničar - Mladi val
Na teniškem turnirju Gaje »Start šport« na PadriCah se uveljavlja mladi val. Včerajšnja Četrtfinalna srečanja so se namreč končala s popolnim slavjem mladincev, ki počasi razjedajo premoC starejših, bolj izkušenih, a manj ambicioznih C-kategomikov.
Za hajveCji podvig dneva je nedvomno poskrbel Borut Plesničar, ki si je privoščil niCmanj kot prvega nosilca Sebastiana Franca. Uveljavil je svoj višji ritem igre, dobro je serviral in tako povsem nadigral favoriziranega nasprotnika. Plesničar (C3) je tako že drugič letos premagal igralca kategorije Gl. S tem je dokazal svoj napredek, obeta pa se mu tudi prestop iz C3 v višji razred. V polfinalu se bo Borat danes ob 15.30 pomeril z Del Deganom. Del Deganov nasprotnik Cucchi je odstopil v drugem setu za-
radi poškodovanega gležnja.
Brez težav se je v polfinale uvrstil tudi Aleš Plesničar, ki je z dobro in sproščeno igro ugnal Gianluigija Mandruzzata, danes pa ga Čaka nastop (ob 17.00) proti Montesanu.
V ženski konkurenci gajevki Chan-tal Rossmannovi ni uspel podvig, da bi premagala 1. nosilko Koszlerjevo. Rossmannova je zlasti v prvem setu igrala dobro, a je prehitro zaključevala akcije in naredila zato preveč napak.
Rezultati, moški, Četrtfinale: B. Plesničar - Franco 6:2, 6:2; A. Plesničar -Mandruzzato 6:2, 6:3, Del Degan -Cucchi 7:6, 2:0 odstop; Montesano -Perla 7:5, 6:0.
Ženske: A. Onofri - Pelizzari 4:6, 7:5, 4:0 odstop; Bolzon - Della Nora 6:0, 6:1; Koszler - Rossmann 6:4, 6:1.
KOŠARKA / MLADINCI
Jadran ZSŠDI brez težav odpravil tudi Cerknico
Jadran ZSSDI - Cerknica 92:66 (39:28)
JADRAN: Starc, Spadoni 23 (1:2), Emili 17 (3:3), Gob-bo 2, Pro 4 (2:4), Umek 5 (1:3), Samec 41 (8:9); trener Vatovec. PM: 15/21. SON: 15. 3T: Spadoni 3, Samec 1.
CERKNICA: Vesel 18 (2:2), Razdrih, Udovič 8 (2:4), Branisel 6 (0:2), Mele 2, Urbas 32 (3:3). PM: 7/11. SON: 16. 3T: Urbas 7.
V okviru mladinskega turnirja Slovenije, na katerem kot gost sodeluje tudi naša združena mladinska ekipa, so jadranovci dosegli še eno izdatno zmago. Proti postavi Cerknice so Vatovčevi fantje imeli nekaj težav le v uvodnih minutah, zatem pa sta Spadoni in Samec dosegla vsak po 10, oziroma 19 točk in polčas se je sklenil z vodstvom Jadrana za 11 točk. Se boljše so jadranovci igrali v uvodnem delu drugega polčasa, ko so z delnim izidom 24:5 povedli kar s 65:35 in le izredna igra Urbasa (4 zaporedne trojke med 30. in 33. minuto) je igralcem Cerknice omogočila, da se razlika ni povečala. V vrstah Jadrana sta zelo dobro igrala Angelo Spadoni in Jan Umek, Stefan Samec pa je igral že v slogu C ligaša... (VJ)
BURGHAUSEN
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJŽIH
Na igrah AA odličen nastop odprave FJK
MUNCHEN - V Bur-ghausnu na Bavarskem so se končale 7. poletne mladinske igre Alpe Jadran, na katerih se je okrog 1500 tekmovalcev do 17. leta starosti pomerilo v adetiki, ženski odbojki, moški košarki in plavanju. Nastopih so mladi sedmih narodnosti iz 18 dežel, ki so Članice delovne skupnosti Alpe Jadra.
Odlično se je na igrah odrezala odprava Furlanije Julijske krajine, ki je štela 70 elanov. Tekmovalci iz naše dežele so namreč osvojili pet srebrnih in tri bronaste medalje. Posebno težo imata medalji, ki so ju osvojifi v moštveni pša-nogi. Košarkarji so v finalu le z osmimi točka-
mi razlike izgubili proti Hrvaški, potem ko so izločili tudi Slovenijo. Srebro so si prisvojile tudi odbojkarice (v ekipi je bila tudi borovka Martina Flego. vodil pa jo je Christian Sore), ki so vse do finala zmagale brez izgubljenega seta, v finalu pa z 2:0 klonile pred Venetom, ki je v polfinalu nepričakovano izločil Lombardijo. Ostale medalje za FJK so prispevali plavalci, zelo slabi pa so bili rezultati plavalcev.
Štiridnevne množične manifestacije v Nemčiji so se udeležili številni predstavniki oblasti in gostje, med temi je bil tudi nekdanji kolesarski šampion Francesco Mo-ser.
Sovodnje za naslov deželnega prvaka
\/ gosteh se bo pomerilo s Polozzolom
Jutrišnja tekma med Palazzolom in Sovodnjami (ob 10.30) v vasici pri Latisani bo odločala o deželnem prvaku v nogometnem prvenstvu najmlajših. Furlanska ekipa si je mesto v finalu zagotovila, potem ko je v polfinalu izločila tržaški Portuale. Na Tržaškem je igrala neodločeno 1:1, pred domačim občinstvom pa je isto ekipo premagala s 3:1. Zaradi večjega števila doseženih golov, si je zagotovila možnost, da bo odločilno srečanje proti kraško-sovodenjski enajsterici odigrala na domačem igrišču.
Težko je napovedati, kolikšne so možnosti Sovodenjcev, da si zagotovijo deželni naslov in s tem zabeležijo enega najvidnejših uspehov našega mladinskega nogometa. Že dejstvo, da bodo finalno tekmo odigrali v gosteh, pomeni, da bodo star-tali z določenim handikapom, ki pa ne bi smel biti prehud za varovance trenerja FrandoliCa. Prepričani smo namreč, da tudi na gostovanjih Sovo-
denjci znajo predvajati učinkovito igro sicer pod pogojem, da se vsi maksimalno potrudijo in da se zavedajo pomembnosti srečanja. Združena ekipa namreC v primerjavi s Palazzolom razpolaga z bolj prodornim napadom. Se posebno Marko Florenin, ki je doslej že veC kot petdesetkrat zatresel nasprotnikovo mrežo, predstavlja za slovensko ekipo odličen adut. Pomemben pa je doprinos vseh, od vratarja do napadalcev. Le Ce bodo vsi dali vse od sebe imajo Sovodenjci realen možnosti, da se vpišejo med deželne prvake in s tem še izboljšajo veselo razpoloženje društva, ki je viden uspeh zabeležilo prejšnjo nedeljo, ko je članska vrsta po kvalifikacijskih srečanjih dosegla napredovanje v prvo amatersko ligo.
Naj povemo še, da bo v primeru neodločenega izida po regularnem Času potrebno odigrati še dva podaljška. Ce tudi po tem zmagovalec ne bi bil znan, pa bi prišlo do streljanja enajstmetrovk. (Aljoša Pavšič)

TRŽAŠKI VZORČNI SEJEM
Sobota, 25. junija 1994
27
OKROGLA MIZA / V OSPREDJU BO ZIMSKA OLIMPIADA LETA 2002
Športne prireditve in turizem
Na 46. mednarodnem Vzorčnem sejmu v Trstu bo danes dan turizma z okroglo mizo o vplivu športnih prireditev na množični turizem, ki jo bo vodil direktor tržaške Ustanove za turistično promocijo Paolo De Gavardo, osrednji poročevalec pa bo deželni odbornik FJK za trgovino, turizem in Športne dejavnosti Mauro Larise. Prireditelji srečanja so poleg turistične ustanove še tržaško združenje hotelirjev, italijanski olimpijski odbor CONI, sejemska ustanova in kon-
zorcij Promotrieste.
Okrogla miza se bo začela ob 10. uri v kongresnem centru, na nej pa bo s specifičnimi posegi sodelovala cela vrsta razpravljalcev: minister za izobraževanje in šport Republike Slovenije Slavko Gaber (Olimpia-da leta 2002), odbornik za šport pri koroški deželni vladi Peter Ambrozy (govoril bo o isti temi), tajnik ini-ciativnega olimpijskega odbora s Trbiža Piergiorgio Baldassini (Olimpiada 2002 na Trbižu: sanje ali resničnost?), predsednik or-
Banka Alpe Jadran
/F
ganizacijskega odbora za zemske igre z Reke Ludano smučarski svetovni pokal iz Sušanj (Ali je športni dogo-Bad Kleinkircheima Chri- dek vedno tudi investici-stian Brunner (Svetovni ja?), predsednik teniške smučarski pokal), predsed- zveze FJK Glaudio Giorgi, nik jadralnega društva predsednik motociklistične Barkovlje in Grinjan (SV- zveze FJK Giuliano Gemo BG) Rodolfo De Mattia (La in predsednik tržaške turi-Barca - šport in imidž), stične ustanove Elio Tafaro. pokrajinski odbornik za šport v Bocnu Luis Dum-walder, deželni delegat odbora CONI za FJK Emilio Felluga, direktor turistične ustanove iz Badgasteina Jo-sef Flatscher (Smučanje in turizem), predsednik iniciativnega odbora za Sredo-
»Kjer je potrebna toplota
naj bo tudi čista energija«
OGREVANJE Z GRL (utekočinjen petrolejski plin) ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE
Ul. Udine 21
33010 COLLOREDO Dl MONTE ALBANO (UD) Tel. 0432/889666
Skladišče GRL: TRST - Ul. Pietraferrata 26 Tel. (040) 820627-8
%	%	%	4	%	-%	4	•%	'%■
%	4	4	%	4	%	%	<%•	%
%	%	4	%	4	%	%	4-	%
# A, 4 4 %
4 % 4 % 4
% ♦ %
i

^	v » V
s % ♦: % % % $ %
S * S
*	*	%	*	%
*	¥	%	+	+
*	v	*	♦	♦

BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Najboljša kakovost in popolna garancija za več kot tisoč avtomobilskih pnevmatik Pirelli, Kle-ber, Bridgestone, Michelin z najnižjimi cenami. Nekaj primerov:
AVTOMOBILSKE PNEVMATIKE
klRELlZI
155/70 R13	P2000T	Lit. 76.500
165/70 R13	P2000T	Lit, 84,000
165/65R14	P200 CHRONO	Lit. 102.000
185/60 HR14	P4000	Lit, 128.000
195/50 VR15	P5000VIZZGLA	Lit. 142.000
kieber		
135/80 R13	C801T	Lit. 62.500
155/80 R13	C801T	Lit. 77.500
175/70R13	C2T	Lit. 86,000
185/65R14	C4T	Lit. 109.500
195/50 VR15	C501V	Lit, 124,500
AVTOMOBILSKE PNEVMATIKE
MldHELIM
145/80 R13	MXT	Lit. 88.000
155/70 R13	MXT	Lit. 97,000
175/70R13	MXT	Lit. 118.000
185/60R14	MXV2	Lit. 150.000
165/65 R14	MXT	Lit, 115.000
StmoaesTone		
185/60 R14	RE71	Lit. 140.000
195/50 ZR15	RE71	Lit. 180.000
185/60 R14	SF350	Lit. 130.000
195/50 VR15	SF350	Lit. 150.000
205/50 R15	SF350	Lit, 190,000
VOKOHAMA		
185/60 HR14	A509	Lit. 140.000
195/50 VR15	A509	Lit. 172,000
195/60 HR14	A509	Lit. 159,000
185/65 HR14	A509	Lit. 160.000
OBROČI IZ LAHKE ZLITINE
CESTNE RADIALNE PNEVMATIKE ZA MOTORJE
RADIALNE PNEVMATIKE ZA MOTORJE
POZOR NA CENE
5,5X13	novost
6X14	novost
7X15	novost
Lit. 118.000 Lit, 130.000 . Lit. 160.000
180/55 ZR17 DRAGON MTR02 Lit. 277.000 120/70ZR17 DRAGON MTROl Lit, 198,500 160/60ZR17 DRAGON MTR02 Lit. 255.500
SPEEDUNE
5X13
6X14
mod. ZEFIRO mod. ALISEO
Lit. 123.500 Lit. 145.000
140/80 R17 130/80 R17 90/90-21
MT60
MT60
MT60
Lit. 159.000 Lit. 153.500 Lit. 117.000
V CENI JE VKLJUČENA MONTAŽA, STEKANJE KOLES IN ZAMENJAVA VENTILA
POSEBNA PROMOCIJA JUNIJ - JULIJ
- PRI NAKUPU 4 AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK DOBITE V DAR AVTOMOBILSKE PREVLEKE PRI NAKUPU 2 RADIALNIH PNEVMATIK PIRELLI ZA MOTORNA KOLESA DOBITE V DAR PREGRINJALO ZA MOTORNO KOLO
PNEIHFMIHJ
GORICA - Ulica III* ARMATA 187 TEL 0481-520550
ITALIJA / UGODNA INFLACIJSKA GIBANJA
OECD / REVNE DR2AVE
SLOVENIJA / TEKSTILNA INDUSTRIJA
Tudi država bo morala varčevati
Trgi čakajo na ekonomski program vlade
Japonci so radodarni
Lani je Japonska za revne države dala več kot ZDA
Tekstilci so pisali vladi
Menijo, da je za slab položaj panoge kriv tudi tečaj tolarja
ITALIJA
INFLACIJA
J A S O N D J F M A M J --- 1993 —i i--1994 1
REUTER
rej samo znak, da se Itali-
TRST - Celih petindvajset let je bilo treba Italiji, da je svojo inflacijsko stopnjo potisnila pod trdovratne Štiri odstotke. Po projekciji osrednjega statističnega zavoda Istat naj bi se v juniju gibala pri 3, 8-od-stotnem letnem povprečju, kar je le za las nad programirano 3, 5-odsto-tno letno stopnjo. Podatek sicer ne preseneča, saj inflacijska krivulja že od lani postopoma pada, in to v prvi vrsti zaradi mrtvila v notranji porabi.
Tisto, kar italijanske gospodarstvenike ob teh podatkih najbolj zanima, pa je vprašanje, ali bo ta ugodni rezultat vplival na spoštljivejše in manj nervozno obnašanje trgov. Odgovor nanj je treba iskati na bregovih reke, v katero se stekajo italijanske cene. Na enem bregu so sile, ki narekujejo notranjo dinamiko inflacije, torej pritisk stroškov in povpraševanja. Na drugi strani pa je tisti neotipljiv, a grozen faktor, ki se mu pravi kredibilnost in ki ga določajo konkretna obnašanja pri določevanju cen in pl_aC. Ta obnašanja so odvisna od pričakovanj o gibanju inflacije, nanje pa v pomembni meri vplivata smer in naCin ukrepanja vlade.
Ce je inflacija trgom postregla z odličnimi podatki, pa se njihov pogled ne ustavi pri njej in gre daleC naprej. Vlada jih bo morala prepričati, da Italija ni veC sinonim za tveganje, kar pa bo morala storiti z znižanjem javnega primanjkljaja v letu 1995 pod raven 130 tisoC milijard lir. Inflacijska stopnja je po mnenju ekonomistov to-
ji odpirajo možnosti za rešitev njenih problemov, vendar te možnosti niso brezplačne. Prva naloga vlade je zato ta, da prepričljivo odgovori na negativna pričakovanja trgov, kar bo morala storiti s triletnim ekonomskim in finančnim programom 1995-97, v katerem mora med glavne cilje postaviti stabilizacijo razmerja med javnim dolgom in domačim bruto proizvodom.
Na nezadostnost učinka ugodnih inflacijskih kazalcev je pokazala prav milanska borza, ki je komaj končala enega najslabših tednov letos. Delno je treba motnje na italijanskem borznem trgu pripisati negativnim gibanjem na ostalih evropskih borzah, večji del krivde pa nosijo prav podatki o javnem dolgu in še
posebej namigi, po katerih naj bi bili javni izdatki letos precej nad predvideno ravnijo. Od tod izhaja potreba po novem »manevru«, kot reCejo Italijani posegom, ki zagotavljajo svež denar za državne blagajne. Ves tisk je tako sredi tedna napovedal zanesljivo novo podražitev bencina (ki je eden najbolj obdavčenih v Evropi) in cigaret, Berlusconijeva vlada pa ga je »izdala« in prenesla odločitev o manevru na prihodnje dni. Ministrski predsednik je avtomobiliste in kadilce za nameček pomiril z zagotovilom, da njegova vlada ne bo uporabila starih metod zbiranja »prispevkov« za izpraznjeno državno blagajno in da bo potemtakem pustila bencin in cigarete v svetem miru.
Vlasta Bernard
PARIZ - Japonska je lani največ prispevala za revne države, tako da je prehitela celo ZDA, ki se je prvega mesta oklepala veC let, je sporočila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Možganski trust Odbora za pospeševanje razvoja (DAC) je v svojem sporočilu zapisal, da so sredstva, ki so bila namenjena revnim državam, leta 1993 znašala rekordnih 160 milijard dolarjev, v primerjavi s 153 milijardami dolarjev leto prej. Toda dramatični skok kaže pripisati večji količini sredstev iz zasebnih skladov, ki prikrivajo precejšnje zmanjšanje sredstev posameznih držav in agencij.
Ta so se skrčila za 7,8 odstotka, potem ko so jih po podatkih očistili vplivov inflacije in tečajnih nihanj - namesto 60,8 milijarde dolarjev zdaj znašajo le 54,8 milijade. To je najnižji delež pomoči, ki je v primerjavi s celotnim bogastvom bogatih držav komaj 0,29-odstoten - najnižji po letu 1973.
OECD ugotavlja, da so za zmanjšanje pomoči krivi gospodarska upočasnitev in skrčeni proračuni najbogatejših držav na svetu, hkrati pa tudi manj povpraševanja po nujnem denarju in denarju za odpravo posledic. »Zmanjšanje pomoči je logična posledica krčenja proračunov številnih donatorjev, kar odraža splošno zaostreni finančni položaj in precej manjše vsote denarja v primerjavi z letom 1992,« ugotavlja OECD. Le štiri Članice DAC -Danska, Norveška, Švedska in Nizozemska - so
Britanija: živahna in zanesljiva tast
LONDON - V prvem Četrtletju leta 1994 se je britanska plačilna bilanca občutno uravnotežila, so razkrili najnovejši podatki, ki hkrati vzbujajo upe, da bo britansko gospodarstvo doživelo nov vzpon, ne da bi ga pri tem ogrozil pretiran uvoz.
Podatki osrednjega statističnega urada kažejo, da se je tekoči plaCilno-bilanCni primanjkljaj od 3, 14 milijarde dolarjev, kolikor je znašal v zadnjem Četrtletju leta 1993, skrčil na 1, 03 milijarde dolarjev v prvem Četrtletju letos. »Ti podatki zbujajo upanje, da težave s plačilno bilanco ne bodo usodno vplivale na rast britanskega BDP v letu 1994, s tem pa bodo manjši tudi pritiski po dvigovanju obrestnih mer. Gospodarsko okrevanje utegne zaiti v težave v primeru, Ce bi večje povpraševanje zahtevalo Čedalje večji uvoz, z njim pa bi naraščal tudi trgovinski primanjkljaj.
Toda vse kaže, da je okrevanje živahno in zanesljivo. Po pravkar popravljenih podatkih o BDP, je obseg gospodarstva v prvem Četrtletju narasel za 0, 7 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani za 2, 9 odstotka, medtem ko je bila povprečna letna rast v zadnjih štirih desetletjih 2, 25-odstotna.
Na finančnem ministrstvu so podatke ugodno ocenili, saj menijo, da gre za »široko« okrevanje, ker proizvodnja raste v vrsti sektorjev. Nekateri analitiki opozarjajo, da podatki o trgovini, ki so na prvi pogled sicer razveseljivi, še ne pomenijo, da trgovinski primanjkljaj ne bo vnovič postal hudo problematičen, kakor hitro bo prišlo do hitrejše gospodarske rasti.
(Reuter)
VELIKA BRITANIJA
BRUTO DOMAČI PROIZVOD
% PRIMERJAVA ČETRTLETJE	S
NA PREDHODNO ČETRTLETJE	^
LU
cc
1993 ----------1 94
odobrile večjo pomoC, kot jo priporočajo ZN, torej veC kot 0,7 odstotka BDP.
Čeprav je japonska pomoč realno za 12 odstotkov manjša, saj znaša le 0,26 odstotka BDP, je bila najvišja, saj je znašala kar 11,26 milijarde dolarjev. PomoC, ki so jo odobrile ZDA, pa se je s prejšnjih 11,3 milijarde dolarjev skrčila na 9,012 milijarde oziroma na 0,4-odstotni delež BDP. Oba deleža sta najnižja od vseh Članic DAC, ZDA pa tako malo denarja za pomoC ni namenila od rekordno nizkega prispevka leta 1950. OECD ugotavlja, da sta razloga za skrčenje ameriške pomoči tudi prenehanje odpisovanja dolgov, zlasti vojaških, in povečanje odplaCljivih posojil, ki so nekoliko zmanjšala vsoto tistih, ki jih ni treba vraCati.
Do skrčenja državnih pomoči je prišlo le tri mesece po tem, ko je DAC v svojem poročilu bogate države pozval, naj sežejo nekoliko globlje v svoje denarnice ter tako podprejo naraščajoče gospodarske potrebe in omogočijo financiranje pospeševalnih programov.
Čeprav je dotok zase-, bnega kapitala, kamor sodijo bančna posojila, neposredna vlaganja ter odkupi delnic in obveznic (leta 1993 je znašal 88 milijard dolarjev), že presegel državno pomoC, imajo revne države od njega manjšo korist. Številne, zlasti afriške države se namreč ubadajo s pomanjkanjem ustrezne gospodarske in administrativne strukture, ki bi znala izrabiti sredstva iz teh skladov.
Kljub temu OECD ugotavlja, da »menjava dolgov v lastniške deleže celo revnim državam prinaša nove možnosti in včasih nove tehnične prijeme, ki jim omogočajo izpeljati proces gospodarske obnove«.
(Reuter)
LJUBLJANA - Slovenska tekstilna industrija, ki zaposluje približno 41 tisoč delavcev, se je po izgubi trgov nekdanje Jugoslavije, kamor je prodala kar 40 odstotkov proizvodnje, znašla v izjemno težavnem položaju. Tej panogi je v zelo kratkem Času uspelo nadomestiti izgubljene trge na območju nekdanje Jugoslavije in v vzhodni Evropi, kar pa je dokončno iz-Cpalo tekstilne tovarne, saj so z investiranjem domala prenehale, tehnološki zaostanek pa podjetja le s težavo nadomeščajo s skrbnim vzdrževanjem strojev. Predstavniki panoge, združeni v Gospodarski zbornici Slovenije, so zato na predsednika slovenske vlade Janeza Drnovska naslovili pismo, v katerem ga vabijo na pogovor in opozarjajo, da tekstilna podjetja dosegajo konkurenčnost na razvitih trgih Evrope, ki je najvecji odjemalec in naročnik tekstilnih izdelkov, izključno na račun nizkih plač.
Osebni dohodki tekstilcev namreč zaostajajo za povprečjem industrije za 22 odstotkov pri proizvodnji preje in tkanin in za 13, 5 odstotka pri proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov. Ker so plače glede na obstoječi davčni sistem glavni element za zajemanje denarja, namenjenega javni porabi, je tekstilna industrija Slovenije tudi nadpovprečno obremenjena - tako v primerjavi z drugimi panogami slovenskega gospodarstva, kot tudi v primerjavi z državami Evrope. Tekstilci opozarjajo predsednika vlade, da je teCaj eden od poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na položaj te panoge, seveda upoštevajoč dejstvo, da tekstilci veC kot polovico prihodka ustvarijo na tujih trgih. Precenjenost tolarja se torej samodejno odraža na poslovnih izidih, saj so časi, ko je nižje izvozne cene pokrival domači porabnik, že davno minili.
Zato ne presenečajo podatki, da so se izgube v minulem poslovnem letu skoraj podvojile in da je akumulacija na delavca zdrknila za veC kot Četrtino. Tekstilci ugotavljajo, da veC kot 40 tisoC zaposlenih v tej panogi, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev v industriji - pretežno gre za ženske -nedvomno predstavlja pomemben dejavnik, ne samo s socialnega vidika, ampak tudi zaradi svojega vpliva na druge gospodarske dejavnosti. Upo-
Čigav bo davek na dodano vrednost?
BERN - V sporu, ki se vse bolj razvnema, je Švica od Liechtensteina zahtevala, da naj bi Švicarske davčne oblasti v tej kneževini pobirale tudi davek na dodano vrednost. Švicarski finančniki že zdaj pobirajo prometni davek, ki ga bosta obe državi januarja prihodnje leto nadomestili s 6, 5-odstotnim davkom na dodano vrednost.
Liechtenstein, ki je povezan s Švico v postni in carinski uniji že od leta 1923, te dajatve dobi povrnjene v okviru dogovorjenega odstotka. »Švica bi rada nadaljevala ta sistem tudi pri davku na dodano vrednost in se ne strinja z načrti Liechtensteina, da bi ta davek pobiral sam,« je izjavil predstavnik Švicarskega finančnega ministrstva. Bern se boji, da bi Liechtenstein v primeru, ce bi davek na dodano vrednost pobiral sam, poiskal vrzeli pri obdavčitvi finančnih storitev. To bi utegnilo nekatere banke napeljati na misel, da se umaknejo iz Švice. Finančni minister Stich se bo z liechtensteinskimi oblasti o tem vprašanju pogovarjal prihodnji teden.	(Reuter)
števati velja tudi dejstvo, da je tekstilna industrija enakomerno zastopana na vseh območjih Slovenije. VeC kot 250 milijonov dolarjev presežka izvoza nad uvozom je pomemben podatek z narodnogospodarskega vidika, 16-odstotni delež izvoza industrijskih izdelkov pa je dovolj zgovoren. Ali drugače: obe panogi tekstilne industrije (proizvodnja preje in tkanin ter proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov) sta lani z izvozom v višini skoraj 855 milijonov dolarjev presegli izvoz doslej najmočnejše izvozne panoge - proizvodnje električnih strojev in naprav, ki je izvozila za 845 milijonov dolarjev izdelkov. Za uveljavitev lastne blagovne znamke je v razvitem svetu potrebno zelo veliko sredstev, ki jih tekstilna industrija enostavno nima. Ker je kapital zaradi visokih obresti predrag za obratna sredstva ali za investicije oziroma ker ni možno računati na tako visoke dobičke, da bi visoke obresti lahko vračunali v prodajne cene, je tudi predrag za promocijske nastope na mednarodnih modnih revijah ali oglaševanje v strokovnih Casoposih. Tekstilci menijo, da država lahko veliko naredi prav na tem področju. Janeza Drnovška tudi opozarjajo, da bi vlada morala narediti veC na področju zaščitne politike. Dumpinški vdori blaga na slovenski trg, pa tudi nelegalno uvoženo blago oziroma uvoz mimo carinskih predpisov so zadeve, ki dodatno onemogočajo normalno tržno konkurenco. Ce tekstilna panoga ne bo dobila ustreznih sistemskih spodbud v obliki ukrepov ekonomske politike, bo prišlo do izničenja primerjalnih prednosti te panoge.
Kritično stanje in stečajni postopki, ki grozijo do včeraj uspešnim podjetjem, kot so Tovarna dekorativnih tkanin, Konfekcija-Novoteks, Almira Radovljica, Sukno Zapuže, Toper 2000, Bel-tinka, Pletenina itd., utegnejo kmalu zajeti tudi številna druga tekstilna podjetja. Tekstilci so prepričani, da vlada lahko prepreči oziroma zaustavi stečaje in likvidacije tekstilnih podjetij.
Mile Cuk
MENJALNIŠKI TEČAJI
24.junij 1994
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	77,20	78,30	10,85	11,07	7,75	7,98
A banka Koper	77,10	78,30	10,83	11,07	7,74	7,98
_A_banka Nova Gorica	77,15	78,30	10,84	11,07	7,75	7,98
Janka Celje d.d., t: 063/431-459	77,00	78,10	10,88	11,08	7,65	8,00
Janka Noricam d.d., t: 133-40-55	-	-	-	-	-	-
JaHka Vipa NG, t: 065/ 28-511	77,16	78,29	10,96	11,08	7,84	8,08
Jn_nd Ljubljana, t: 18-51-318	-	-	-	-	-	.
Come 2 us* tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12		-	-	-	-	-
ureditanstalt Nova banka LJ	77,30	78,80	10,90	11,15	7,80	8,20
Dom caffe Domžale*!: 715-199	-	-	-	-	-	-
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	-	-	-	-	-	-
Hida, od 7-19, sob od 7-14	77,70	77,75	11,01	11,04	7,95	7,97
Idila Sečovlje* t: 066/ 781-082	77,00	77,60	10,45	10,95	7,85	8,03
Hinka Ljubljana (WTC)	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje* M 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13	-	-	-	-	-	-
7 Kompas Hertz Velenje* Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	-	-	-	-		
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13		-	-	-	-	-
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065A81-707, od 7-15, sob od 7-13	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13	-	-	-	-		-
Kompas Hertz Nova Gorica* Jel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-13	-		-	-	-	-
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	-	-	-	-	-	-
Kreditna banka Maribor d.d.*	76,90	78,30	10,82	11,05	7,80	8,08
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	-	-	n	-	-	-
Jibertas Koper* t: 066/ 37-110	-	-	-	-	-	-
J4adai NG*, t: 065/ 23-083	-	-	-	-	-	-
Niprom Ljubljana t: 12-61-092	-	-	-	-	-	-
fostna banka Slovenije*	76,40	77,80	10,45	11,00	7,60	7,97
Jublikum Ljubljana, t: 312-570	77,75	77,79	11,00	11,04	7,93	7,97
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	77,40	77,85	10,94	11,03	7,82	8,05
_fublikum Maribor, t: 062/ 222-675	77,20	77,83	10,80	10,99	7,75	8,00
pPubTikum RobiC, t: 065/ 85-983	77,30	78,15	10,90	11,08	7,75	7,95
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	77,52	78,48	10,89	11,09	7,90	8,20
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	77,40	78,00	10,85	11,05	7,82	8,00
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	77,55	77,80	11,00	11,03	7,90	7,95
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	77,35	78,19	10,96	11,06	7,86	8,04
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	77,58	78,05	10,90	11,06	7,80	7,98
Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,15	78,55	10,60	11,19	7,75	8,00
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	77,80	77,85	10,92	11,04	7,80	8,03
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	77,45	78,10	10,50	11,05	7,75	8,05
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	77,00	78,50	10,90	11,05	7,80	8,05
SKB d.d.*,***	77,15	78,15	10,50	11,10	7,70	8,10
SHP Kranj, t: 064/331-741	77,30	77,70	10,90	11,00	7,90	8,00
SZKB d.d. Ljubljana	77,15	78,19	10,75	11,09	7,82	8,07
Tentours Domžale	-	-	-	-	-	-
UBK Ljubljana, t:061/444-358	77,25	79,00	10,70	11,10	7,85	8,10
Upimo Ljubljana, t: 212-073	77,65	77,70	11,00	11,03	7,93	7,97
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:**'
		
24. JUNIJ 1994	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1540,00	1590,00
nemška marka	974,00	‘ 994,00
francoski frank	283,00	292,00
holandski gulden	864,00	892,00
belgijski frank	47,00	48,40
funt šterling	2386,00	2462,00
irski šterling	2348,00	2425,00
danska krona	246,00	255,00
grška drahma	6,20	6,60
kanadski dolar	1110,00	1145,00
japonski jen	15,35	15,85
švicarski frank	1150,00	1187,00
avstrijski šiling	137,70	142,00
norveška krona	222,00	230,00
švedska krona	201,80	208,00
portugalski escudo	9,10	9,70
španska pezeta	11,50	12,00
avstralski dolar	1128,00	1164,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	11,80	12,30
hrvaški dinar-kuna	255,00	265,00
		
24. JUNIJ 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1545,00	1595,00
nemška marka	976,00	996,00
francoski frank	284,00	294,00
holandski gulden	867,00	887,00
belgijski frank	47,20	48,70
funt šterling	2395,00	2465,00
irski šterling	2340,00	2430,00
danska krona	247,00	254,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1112,00	1147,00
švicarski frank	1162,00	1184,00
avstrijski šiling	138,20	142,20
slovenski tolar	11,90	12,40
		
22. JUNIJ 1W4		
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija Posojilnica Ločilo	8,80	9,20
Italija Kmečka banka Gorica	11,90	12,40
Italija Tržaška kreditna banka	11,80	12,30
			
24. JUNIJ 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar francoski frank nizozemski gulden belgijski frank španska peseta danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling italijanska lira švedska krona		1.595 29.196 89.236 4.855 1.208 25.469 1.147 1.586 119.200 14.215 1.014 20.772	
Na Republiko se sklicuje tudi politika,
... ker pira odkriva nove teme ... ker ima dobre informatorje in . ... ker vsako novico preveri dvakrat
/Republika
časnik prodornih novinarjev
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 122 z dne 24. 6. 1994 - Tečaji veljajo od 25. 6. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	92,4444	92,7226	93,0008
Avstrija	040	šiling	100	1127,2069	1130,5987	1133,9905
Belgija	056	frank	100	384,9870	386,1454	387,3038
Kanada	124	dolar	1	91,0092	91,2830	91,5568
Danska	208	krona	100	2019,6154	2025,6925	2031,7696
Finska	246	marka	100	2387,6328	2394,8173	2402,0018
Francija	250	frank	100	2315,1553	2322,1217	2329,0881
Nemčija	280	marka	100	7929,7005	7953,5612	7977,4219
Grčija	300	grd	100	—	52,6430	52,8009
Irska	372	funt	1	—	192,8341	193,4126
Italija	380	lira	100	8,0415	8,0657	8,0899
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2100,0000	—
Japonska	392	jen	100	125,8285	126,2071	126,5857
Nizozemska	528	gulden	100	7076,1476	7097,4399	7118,7322
Norveška	578	krona	100	1822,7210	1828,2056	1833,6902
Portugalska	620	escudo	100	76,7198	76,9507	77,1816
Švedska	752	krona	100	1647,1574	1652,1137	1657,0700
Švica	756	frank	100	9452,2031	9480,6450	9509,0869
Velika Britanija	826	funt šterling	1	195,5861	196,1746	196,7631
ZDA	840	dolar	1	126,4787	126,8593	127,2399
Evropska unija	955	ECU	1	152,0718	152,5294	152,9870
Španija	995	peseta	100	95,7908	96,0790	96,3672
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 25. junija 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACLJiVI 16. 9. 1994:
1,500,000
816,543
786,155
1,602,545
108,8520% 104,8207%	106,8364%
150,000
81,616
78,616
160,255
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. junija 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kon iu deviz oz. c	100 100 100 100 1 1 ikretnih f toseben	1133,9306 2328,9649 7977,0000 8,0895 196,7527 127,2332 raslih je možno odst doaovor.	1136,0628 2333,3443 7992,0000 8,1047 197,1227 127,4724 opanje glede na
				dna tečajnica Ljubljanske borze dnostnih papirjev, d.d. Ljubljana 115	Datum: 24. 6. 1994						
	mmmmm	————	? Ura vre St.;							
LJUBLJANSKA UIUJANa sroa BChANGE. f*<C.										
Vrednost. papir	mt:	ex kupon St.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpras	ponuia	Max.	Min.	pro.v 1000 SIT
				iwr	aTTTihl		■■H	BH		
RSLt	8,0	3.(30,6.94)	100,8	3,42-	24.6,	100,6	100,7	103,3	100,5	32.484
RSL2	9,5	7.(1.4.)	109,0	,44	24.6.	109,1	109,3	109,2	108,6	25.652
RSL8	5,0	2.(31,5,j	84,4	123-	24.6.	84,0	84,9	84,4	84,4	519
RSll	7,0	2.(31.12.)	99,3		23.6.	99,4	99,8			
RSLljOj	8,0	3.(30.6.94)	98,OA	2,70-	24,6,	96,0	98,4	98,0	98,0	6.134
RSL2|0)	9,5	?.(1.4.)	105,0		17.6.					
	saar		KUB	EM	3333				m	mn
MestoLJ	10,0	4.(1.4.)	100,OA	,35-	24.6.	97,1	101,5	100,0	100,0	119
SRBI	10,0	3.(U1.)	104,5		23.6.	104,0	104,3			
										
Gorenje	10,0	7.(15.1.)	103,5	,98	24,6.	103,0		103,0	103,5	247
Lekl	10,0	3.(11)	101,0		26.4.					
Lek2	12,0	3.(111.)	108,OA		24.6.	104,0		108,0	108,0	17
Lesnina!	10,0	W	3,0		4.5.		66,0			
Občina Šmarje	10,0	1(1.9.)	91,3		23.6.	91,0	94,0			
Občina Laško	lff,0	2.(110.)	85,OA		24.6.	83,0	86,0	85,0	85,0	135
Občina Zagorje	11,0	3.(11)	77,1	,35	24.6.	76,0	77,3	77,5	76,8	255
PTT Celje	12,0	5.(16.94)	101,7A	1,19	24.6.	100,0	105,0	101,7	101,7	103
PTT Ljubljana	12,0	5.(11)	105,5A	1,40*	24.6.	106,1	108,0	105,5	105,0	3.889
FIT Gorica	10,0	1(16.94)	100,9	,27	24.6.	100,7	101,0	101,0	100,5	74
RGSblag.	25,0	5.(14.)	13,000		22.3.					
Rogaška 1	10,0	4.(16.94)	98,OA	,05-	24.6.	97,4	98,0	98,0	98,0	31
Yulonl	12,0	9.(16.94)	104,0		14.9.					
		® ifiTS t	ra n“							 Hi	■	
Dadas	10.000	(16.94.)	231647	3,00	24.6.	232.000	232.800	234.000	226.600	107.021
Fmmedia			121950	1,38	24.6.	120.300	122.100	122,100	121.000	4.631
Grad	119	(8.3.94.)	4.464Z		17,6.					
Lek	796	(4.5.93)	11583	,14-	24.6.	11.600	11.650	11,640	11.550	707
MK Založba	218	(30.393.)	10.204	,93-	24.6.	10.300	10.400	10.350	10,200	5.816
Nika	4.000	(10.6.94.)	144.402	,29	24.6.	144.100	144.700	145,000	144.000	9.097
Probanka	t.000	(6.6.94)	23.104	2,90	24.6.	23.010	23.240	23.500	22.320	25.437
Salus	1.050	(28.3.94)	20.372	,18	24.6.	20.230	20.450	20.500	20.300	5.399
SKB redne	458	(16.5.94.)	40.658	1,61	24.6.	40.800	41,000	41.200	39.900	30,737
Terme Čatež r,(5	1		745,8	2,40	24,6.	745,0	750,0	750,0	745	448
		3i UTiTi fiTiTži nrnn rn nmrrMBiH							■H	
KB Triglav pred	1. 4000	(23.5.94)	44.878	,25	24.6.	44.170	44.500	45.000	44.170	11.175
RGSpredn. (6)			3.600		24.6.	3.550	3.600	3.600	3.600	180
SKB predn.	458	(16.5.94.)	38.705	,39	24.6.	39.01	39.240	39.250	37.850	46.021
UBKpredn.			32.197	,30	24.6,	32.210	32.750	32.500	32.030	2.576
										
BS2			71,9		16.9.					
BSl			99,9		3.1.					
BS3			190,1		20.1.					
B7M			105,7		22.6.					
B7MA										
B7MB1										
B7V)										
B7VA			103,0		19.5.					
B7V1										
KSS4			105,9	,60	24.6.					
1 Vse pravice pridržane										
Opombe:										
Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v								odstotkih (osnova		
je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; enotni tečaj je izračunan na										
podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) ■ izkoriščena davčna olajšava; A -										
aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različ-										
ni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z ■ zadržano trgovanje; * - dosežena 10-										
odstotna dnevna sprememba teCaja; **					- dosežena 30-odstotna omejitev -					trgo-
vanje je zadržano.										
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: MLJ, PLJ, YLN1, LSN1, GOR,										
RGSl, OZG, RSL1, PCE, RSL8, RS 11, SRBI; ex kupon - številka kupona in da-										
tum zapadlosti le-tega; (3)			1 - vrednostni papirji kotirajo brez kupona vključno 4							
delovne dneve pred zapadlostjo le-tega; (4) - kuponi, ki so zapadli 1. 3.1993,1.										
9. 93 in 1. 3.1994 niso bili izplačani; (5)					- od 12.4.94 delnica kotira brez kupona					
za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; obr.									m. - obrest-	
na mera (obveznice); div.			- dividenta (delnice)			v SIT, Ce ni navedeno drugače;				
max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. •								najnižji tečaj do-		
ločenega vrednostnega papirja										_J
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,60 79,60 panje.	79,70 79,70
Tečajna'lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25 junija 7 994 od 00,00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025-odstotne točke. T do ECU = 30,000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Jeni na podle utah pa je razi 3čaji veljajo zc upih se tečaj c kupovati in pogoje nakup	79,65 79,65 79,60 79,58 gi srednjih tečajr nerje Banke Slove odkup prilivov ir loloči v sporazum podajati tujo valu a ali prodaje.	79,75 79,75 79,75 79,74 5V po trenutno Tiije povečano prodajo deviz u. (to po objavije-
			
24. JUNIJ 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji 1 i- -jn n	prodajni
ameriški dolar		1570,870	—
ECU	—	1890,230	—
nemška marka	—	985,490	—
francoski frank	—	287,730	—
funt šterling	—	2431,710	—
holandski gulden	—	879,350	—
belgijski frank	—	47,850	—
španska pezeta	—	11,900	—
danska krona	—	251,000	—
irski funt	—	2390,240	—
grška drahma	—	6,520	—
portugalski escudo	—	9,530	—
kanadski dolar	—	1130,530	
japonski jen	—	15,640	—
švicarski frank	—	1174,920	—
avstrijski šiling	—	140,110	—
norveška krona	—	226,530	—
švedska krona	—	204,820	
finska marka	—	294,530	—
avstralski dolar	—	1149,090	—
		
		
25. JUNIJ 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,0000	11,5000
kanadski dolar	7,9500	8,3500
funt šterling	17,0500	17,8500
švicarski frank	821,0000	851,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	202,5000	210,5000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6970	0,7370
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	159,0000	166,0000
švedska krona	143,5000	150,5000
finska marka	208,0000	218,0000
portugalski escudo	6,6500	7,0500
Španska peseta	8,3500	8,8500
japonski jen	10,9000	11,3000
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
ITALIJA / UGODNA INFLACIJSKA GIBANJA
OECD / REVNE DRŽAVE
SLOVENIJA / TEKSTILNA INDUSTRIJA
Tudi država bo morala varčevati
Trgi čakajo na ekonomski program vlade
Japonci so radodarni
Lani je Japonska za revne države dala več kot ZDA
Tekstilci so pisali vladi
Menijo, da je za slab položaj panoge kriv tudi tečaj tolarja
ITALIJA
INFLACIJA
J A S O N D J F M A M J 1993 —i i------1994	1
REUTER
TRST - Celih petindvajset let je bilo treba Italiji, da je svojo inflacijsko stopnjo potisnila pod trdovratne štiri odstotke. Po projekciji osrednjega statističnega zavoda Istat naj bi se v juniju gibala pri 3, 8-od-stotnem letnem povprečju, kar je le za las nad programirano 3, 5-odsto-tno letno stopnjo. Podatek sicer ne preseneča, saj inflacijska krivulja že od lani postopoma pada, in to v prvi vrsti zaradi mrtvila v notranji porabi.
Tisto, kar italijanske gospodarstvenike ob teh podatkih najbolj zanima, pa je vprašanje, ali bo ta ugodni rezultat vplival na spoštljivejše in manj nervozno obnašanje trgov. Odgovor nanj je treba iskati na bregovih reke, v katero se stekajo italijanske cene. Na enem bregu so sile, ki narekujejo notranjo dinamiko inflacije, torej pritisk stroškov in povpraševanja. Na drugi strani pa je tisti neotipljiv, a grozen faktor, ki se mu pravi kredibilnost in ki ga določajo konkretna obnašanja pri določevanju cen in plač. Ta obnašanja so odvisna od pričakovanj o gibanju inflacije, nanje pa v pomembni meri vplivata smer in naCin ukrepanja vlade.
Ce je inflacija trgom postregla z odličnimi podatki, pa se njihov pogled ne ustavi pri njej in gre daleC naprej. Vlada jih bo morala prepričati, da Italija ni veC sinonim za tveganje, kar pa bo morala storiti z znižanjem javnega primanjkljaja v letu 1995 pod raven 130 tisoC milijard lir. Inflacijska stopnja je po mnenju ekonomistov to-
rej samo znak, da se Italiji odpirajo možnosti za rešitev njenih problemov, vendar te možnosti niso brezplačne. Prva naloga vlade je zato ta, da prepričljivo odgovori na negativna pričakovanja trgov, kar bo morala storiti s triletnim ekonomskim in finančnim programom 1995-97, v katerem mora med glavne cilje postaviti stabilizacijo razmerja med javnim dolgom in domačim bruto proizvodom.
Na nezadostnost učinka ugodnih inflacijskih kazalcev je pokazala prav milanska borza, ki je komaj končala enega najslabših tednov letos. Delno je treba motnje na italijanskem borznem trgu pripisati negativnim gibanjem na ostalih evropskih borzah, veCji del krivde pa nosijo prav podatki o javnem dolgu in še
posebej namigi, po katerih naj bi bili javni izdatki letos precej nad predvideno ravnijo. Od tod izhaja potreba po novem »manevru«, kot reCejo Italijani posegom, ki zagotavljajo svež denar za državne blagajne. Ves tisk je tako sredi tedna napovedal zanesljivo novo podražitev bencina (ki je eden najbolj obdavčenih v Evropi) in cigaret, Berlusconijeva vlada pa ga je »izdala« in prenesla odločitev o manevru na prihodnje dni. Ministrski predsednik je avtomobiliste in kadilce za nameček pomiril z zagotovilom, da njegova vlada ne bo uporabila starih metod zbiranja »prispevkov« za izpraznjeno državno blagajno in da bo potemtakem pustila bencin in cigarete v svetem miru.
Vlasta Bernard
PARIZ - Japonska je lani največ prispevala za revne države, tako da je prehitela celo ZDA, ki se je prvega mesta oklepala veC let, je sporočila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Možganski trust Odbora za pospeševanje razvoja (DAC) je v svojem sporočilu zapisal, da so sredstva, ki so bila namenjena revnim državam, leta 1993 znašala rekordnih 160 milijard dolarjev, v primerjavi s 153 milijardami dolarjev leto prej. Toda dramatični skok kaže pripisati večji količini sredstev iz zasebnih skladov, ki prikrivajo precejšnje zmanjšanje sredstev posameznih držav in agencij.
Ta so se skrčila za 7,8 odstotka, potem ko so jih po podatkih očistili vplivov inflacije in tečajnih nihanj - namesto 60,8 milijarde dolarjev zdaj znašajo le 54,8 milijade. To je najnižji delež pomoči, ki je v primerjavi s celotnim bogastvom bogatih držav komaj 0,29-odstoten - najnižji po letu 1973.
OECD ugotavlja, da so za zmanjšanje pomoči krivi gospodarska upočasnitev in skrčeni proračuni najbogatejših držav na svetu, hkrati pa tudi manj povpraševanja po nujnem denarju in denarju za odpravo posledic. »Zmanjšanje pomoči je logična posledica krčenja proračunov številnih donatorjev, kar odraža splošno zaostreni finančni položaj in precej manjše vsote denarja v primerjavi z letom 1992,« ugotavlja OECD. Le štiri Članice DAC -Danska, Norveška, Švedska in Nizozemska - so
Britanija: živahna in zanesljiva rast
LONDON - V prvem Četrtletju leta 1994 se je britanska plačilna bilanca občutno uravnotežila, so razkrili najnovejši podatki, ki hkrati vzbujajo upe, da bo britansko gospodarstvo doživelo nov vzpon, ne da bi ga pri tem ogrozil pretiran uvoz.
Podatki osrednjega statističnega urada kažejo, da se je tekoči plaCilno-bilanCni primanjkljaj od 3, 14 milijarde dolarjev, kolikor je znašal v zadnjem Četrtletju leta 1993, skrčil na 1, 03 milijarde dolarjev v prvem Četrtletju letos. »Ti podatki zbujajo upanje, da težave s plačilno bilanco ne bodo usodno vplivale na rast britanskega BDP v letu 1994, s tem pa bodo manjši tudi pritiski po dvigovanju obrestnih mer. Gospodarsko okrevanje utegne zaiti v težave v primeru, Ce bi večje povpraševanje zahtevalo Čedalje večji uvoz, z njim pa bi naraščal tudi trgovinski primanjkljaj.
Toda vse kaže, da je okrevanje živahno in zanesljivo. Po pravkar popravljenih podatkih o BDP, je obseg gospodarstva v prvem četrtletju narasel za 0, 7 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani za 2, 9 odstotka, medtem ko je bila povprečna letna rast v zadnjih štirih desetletjih 2, 25-odstotna.
Na finančnem ministrstvu so podatke ugodno ocenili, saj menijo, da gre za »široko« okrevanje, ker proizvodnja raste v vrsti sektorjev. Nekateri analitiki opozarjajo, da podatki o trgovini, ki so na prvi pogled sicer razveseljivi, še ne pomenijo, da trgovinski primanjkljaj ne bo vnovič postal hudo problematičen, kakor hitro bo prišlo do hitrejše gospodarske rasti.
(Reuter)
VELIKA BRITANIJA_____________________
BRUTO DOMAČI PROIZVOD
% PRIMERJAVA ČETRTLETJE	S
NA PREDHODNO ČETRTLETJE	=
odobrile večjo pomoC, kot jo priporočajo ZN, torej veC kot 0,7 odstotka BDP.
Čeprav je japonska pomoC realno za 12 odstotkov manjša, saj znaša le 0,26 odstotka BDP, je bila najvišja, saj je znašala kar 11,26 milijarde dolarjev. PomoC, ki so jo odobrile ZDA, pa seje s prejšnjih 11,3 milijarde dolarjev skrčila na 9,012 milijarde oziroma na 0,4-odstotni delež BDP. Oba deleža sta najnizja od vseh Članic DAC, ZDA pa tako malo denarja za pomoC ni namenila od rekordno nizkega prispevka leta 1950. OECD ugotavlja, da sta razloga za skrčenje ameriške pomoči tudi prenehanje odpisovanja dolgov, zlasti vojaških, in povečanje odplacljivih posojil, ki so nekoliko zmanjšala vsoto tistih, ki jih ni treba vračati.
Do skrčenja državnih pomoči je prišlo le tri mesece po tem, ko je DAC v svojem poročilu bogate države pozval, naj sežejo nekoliko globlje v svoje denarnice ter tako podprejo naraščajoče gospodarske potrebe in omogočijo financiranje pospeševalnih programov.
Čeprav je dotok zase-, bnega kapitala, kamor sodijo bančna posojila, neposredna vlaganja ter odkupi delnic in obveznic (leta 1993 je znašal 88 milijard dolarjev), že presegel državno pomoC, imajo revne države od njega manjšo korist. Številne, zlasti afriške države se namreč ubadajo s pomanjkanjem ustrezne gospodarske in administrativne strukture, ki bi znala izrabiti sredstva iz teh skladov.
Kljub temu OECD ugotavlja, da »menjava dolgov v lastniške deleže celo revnim državam prinaša nove možnosti in vCasih nove tehnične prijeme, ki jim omogočajo izpeljati proces gospodarske obnove«.
(Reuter)
LJUBLJANA - Slovenska tekstilna industrija, ki zaposluje približno 41 tisoC delavcev, se je po izgubi trgov nekdanje Jugoslavije, kamor je prodala kar 40 odstotkov proizvodnje, znašla v izjemno težavnem položaju. Tej panogi je v zelo kratkem Času uspelo nadomestiti izgubljene trge na območju nekdanje Jugoslavije in v vzhodni Evropi, kar pa je dokončno iz-Cpalo tekstilne tovarne, saj so z investiranjem domala prenehale, tehnološki zaostanek pa podjetja le s težavo nadomeščajo s skrbnim vzdrževanjem strojev. Predstavniki panoge, združeni v Gospodarski zbornici Slovenije, so zato na predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška naslovili pismo, v katerem ga vabijo na pogovor in opozarjajo, da tekstilna podjetja dosegajo konkurenčnost na razvitih trgih Evrope, ki je najvecji odjemalec in naročnik tekstilnih izdelkov, izključno na raCun nizkih plač.
Osebni dohodki tekstilcev namreč zaostajajo za povprečjem industrije za 22 odstotkov pri proizvodnji preje in tkanin in za 13, 5 odstotka pri proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov. Ker so plaCe glede na obstoječi davčni sistem glavni element za zajemanje denarja, namenjenega javni porabi, je tekstilna industrija Slovenije tudi nadpovprečno obremenjena - tako v primerjavi z drugimi panogami slovenskega gospodarstva, kot tudi v primerjavi z državami Evrope. Tekstilci opozarjajo predsednika vlade, da je teCaj eden od poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na položaj te panoge, seveda upoštevajoč dejstvo, da tekstilci več kot polovico prihodka ustvarijo na tujih trgih. Precenjenost tolarja se torej samodejno odraža na poslovnih izidih, saj so Časi, ko je nižje izvozne cene pokrival domači porabnik, že davno minili.
Zato ne presenečajo podatki, da so se izgube v minulem poslovnem letu skoraj podvojile in da je akumulacija na delavca zdrknila za vee kot Četrtino. Tekstilci ugotavljajo, da veC kot 40 tisoC zaposlenih v tej panogi, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev v industriji - pretežno gre za ženske -nedvomno predstavlja pomemben dejavnik, ne samo s socialnega vidika, ampak tudi zaradi svojega vpliva na druge gospodarske dejavnosti. Upo-
Čigav bo davek na dodano vrednost?
BERN - V sporu, ki se vse bolj razvnema, je Švica od Liechtensteina zahtevala, da naj bi švicarske davčne oblasti v tej kneževini pobirale tudi davek na dodano vrednost. Švicarski finančniki že zdaj pobirajo prometni davek, ki ga bosta obe državi januarja prihodnje leto nadomestili s 6, 5-odstotnim davkom na dodano vrednost.
Liechtenstein, ki je povezan s Švico v postni in carinski uniji že od leta 1923, te dajatve dobi povrnjene v okviru dogovorjenega odstotka. »Švica bi rada nadaljevala ta sistem tudi pri davku na dodano vrednost in se ne strinja z naCrti Liechtensteina, da bi ta davek pobiral sam,« je izjavil predstavnik švicarskega finančnega ministrstva. Bern se boji, da bi Liechtenstein v primeru, Ce bi davek na dodano vrednost pobiral sam, poiskal vrzeli pri obdavčitvi finančnih storitev. To bi utegnilo nekatere banke napeljati na misel, da se umaknejo iz Švice. Finančni minister Stich se bo z liechtensteinskimi oblasti o tem vprašanju pogovarjal prihodnji teden.	(Reuter)
števati velja tudi dejstvo, da je tekstilna industrija enakomerno zastopana na vseh območjih Slovenije. VeC kot 250 milijonov dolarjev presežka izvoza nad uvozom je pomemben podatek z narodnogospodarskega vidika, 16-odstotni delež izvoza industrijskih izdelkov pa je dovolj zgovoren. Ali drugače: obe panogi tekstilne indushije (proizvodnja preje in tkanin ter proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov) sta lani z izvozom v višini skoraj 855 milijonov dolarjev presegli izvoz doslej najmočnejše izvozne panoge - proizvodnje električnih strojev in naprav, ki je izvozila za 845 milijonov dolarjev izdelkov. Za uveljavitev lastne blagovne znamke je v razvitem svetu potrebno zelo veliko sredstev, ki jih tekstilna industrija enostavno nima. Ker je kapital zaradi visokih obresti predrag za obratna sredstva ali za investicije oziroma ker ni možno računati na tako visoke dobičke, da bi visoke obresti lahko vračunali v prodajne cene, je tudi predrag za promocijske nastope na mednarodnih modnih revijah ali oglaševanje v strokovnih Casoposih. Tekstilci menijo, da država lahko veliko naredi prav na tem področju. Janeza Drnovška tudi opozarjajo, da bi vlada morala narediti veC na področju zaščitne politike. Dumpinški vdori blaga na slovenski trg, pa tudi nelegalno uvoženo blago oziroma uvoz mimo carinskih predpisov so zadeve, ki dodatno onemogočajo normalno tržno konkurenco. Ce tekstilna panoga ne bo dobila ustreznih sistemskih spodbud v obliki ukrepov ekonomske politike, bo prišlo do izničenja primerjalnih prednosti te panoge-
Kritično stanje in stečajni postopki, ki grozijo do včeraj uspešnim podjetjem, kot so Tovarna dekorativnih tkanin, Konfekcija-Novoteks, Almira Radovljica, Sukno Zapuže, Toper 2000, Bel-tinka, Pletenina itd., utegnejo kmalu zajeti tudi številna druga tekstilna podjetja. Tekstilci so prepričani, da vlada lahko prepreči oziroma zaustavi stečaje in likvidacije tekstilnih podjetij.
Mile Cuk
MENJALNIŠKI TEČAJI
24. junij 1994
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_*_banka Ljubljana	77,20	78,30	10,85	11,07	7,75	7,98
__A_banka Koper	77,10	78,30	10,83	11,07	7,74	7,98
-Abanka Nova Gorica	77,15	78,30	10,84	11,07	7,75	7,98
Janka Celje d.d., t: 063/431-459	77,00	78,10	10,88	11,08	7,65	8,00
Janka Noricum d.d., t: 133-40-55	-	-	-	-	-	-
Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511	77,16	78,29	10,96	11,08	7,84	8,08
Bund Ljubliana, t: 18-51-318	-	-	-	-	-	-
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 515, sob od 9-12		-	-	-	-	-
Creditanstalt Nova banka LJ	77,30	78,80	10,90	11,15	7,80	8,20
_ Dom caffe Domžale*!: 715-199	-	-	-	-	-	-
Jros Ljubljana*, t: 13-17-197	-	-	-	-	-	-
Jida, od 7-19, sob od 7-14	77,70	77,75	11,01	11,04	7,95	7,97
.idila Sečovlje* t: 066/ 781-082	77,00	77,60	10,45	10,95	7,85	8,03
.Umka Ljubljana (WTC)	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje* - Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13	-	-	-	-		-
' Kompas Hertz Velenje* Jel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	-	-				-
Kompas Hertz Idrija* Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	*		-			-
Kompas Hertz Tolmin* Jel: 065/'81-707, od 7-15, sob od 7-13	-	-	-	-		-
Kompas Hertz Bled* Jel: 064/ 77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/ 28-711, od 7-19, sob od 7-13	-	-	-	-	-	
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	-	-	-	-	-	-
Kreditna banka Maribor d.d.*	76,90	78,30	10,82	11,05	7,80	8,08
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	-	-	-	-	-	-
Libertas Koper* t: 066/ 37-1 10	-	-	-	-	-	-
JMadai NG*, t: 065/ 23-083	-	-	-	-	-	-
Niprom Ljubljana t: 12-61-092	-	-	-	-	-	-
Poštna banka Slovenije*	76,40	77,80	10,45	11,00	7,60	7,97
Publikum Ljubljana, t: 312-570	77,75	77,79	11,00	11,04	7,93	7,97
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	77,40	77,85	10,94	11,03	7,82	8,05
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	77,20	77,83	10,80	10,99	7,75	8,00
Publikum Robič, t: 065/ 85-983	77,30	78,15	10,90	11,08	7,75	7,95
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	77,52	78,48	10,89	11,09	7,90	8,20
Publikum NM, t: 068/ 322-490	77,40	78,00	10,85	11,05	7,82	8,00
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	77,55	77,80	11,00	11,03	7,90	7,95
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	77,35	78,19	10,96	11,06	7,86	8,04
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	77,58	78,05	10,90	11,06	7,80	7,98
^Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,15	78,55	10,60	11,19	7,75	8,00
Publikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174	77,80	77,85	10,92	11,04	7,80	8,03
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	77,45	78,10	10,50	11,05	7,75	8,05
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	77,00	78,50	10,90	11,05	7,80	8,05
8KB d.d.*.***	77,15	78,15	10,50	11,10	7,70	8,10
SHP Kranj, t: 064/331-741	77,30	77,70	10,90	11,00	7,90	8,00
_SZKB d.d. Ljubljana	77,15	78,19	10,75	11,09	7,82	8,07
_!entours Domžale	-	-	-	-	-	-
UBK Ljubliana, 1:061/444-358	77,25	79,00	10,70	11,10	7,85	8,10
Upimo Ljubljana, t: 212-073	77,65	77,70	11,00	11,03	7,93	7,97
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*"
		
24. JUNIJ 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1540,00	1590,00
nemška marka	974,00	* 994,00
francoski frank	283,00	292,00
holandski gulden	864,00	892,00
belgijski frank	47,00	48,40
funt šterling	2386,00	2462,00
irski šterling	2348,00	2425,00
danska krona	246,00	255,00
grška drahma	6,20	6,60
kanadski dolar	1110,00	1145,00
japonski jen	15,35	15,85
švicarski frank	1150,00	1187,00
avstrijski šiling	137,70	142,00
norveška krona	222,00	230,00
švedska krona	201,80	208,00
portugalski escudo	9,10	9,70
španska pezeta	11,50	12,00
avstralski dolar	1128,00	1164,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	11,80	12,30
hrvaški dinar-kuna	255,00	265,00
		
24. JUNIJ 1994	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1545,00	1595,00
nemška marka	976,00	996,00
francoski frank	284,00	294,00
holandski gulden	867,00	887,00
belgijski frank	47,20	48,70
funt šterling	2395,00	2465,00
irski šterling	2340,00	2430,00
danska krona	247,00	254,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1112,00	1147,00
švicarski frank	1162,00	1184,00
avstrijski šiling	138,20	142,20
slovenski tolar	11,90	12,40
			
22, JONU 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,80	9,20
Italija	Kmečka banka Gorica	11,90	12,40
Italija	Tržaška kreditna banka	11,80	12,30
			
24. JUNIJ 1994	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.595	
francoski frank		29.196	
nizozemski gulden		89.236	-
belgijski frank		4.855	
španska peseta		1.208	
danska krona		25.469	
kanadski dolar	.	1.147	
japonski jen		1.586	
švicarski frank		119.200	
avstrijski šiling		14.215	
italijanska lira		1.014	
švedska krona		20,772	
Na Republiko se sklicuje tudi politika,
... ker prva odkriva nove teme ... ker ima dobre informatorje in . ... ker vsako novico preveri dvakrat
/Republika
časnik prodornih novinarjev
MENJALNICA HIDA
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 122 z dne 24. 6. 1994 - Tečaji veljajo od 25. 6. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	92,4444	92,7226	93,0008
Avstrija	040	šiling	100	1127,2069	1130,5987	1133,9905
Belgija	056	frank	100	384,9870	386,1454	387,3038
Kanada	124	dolar	1	91,0092	91,2830	91,5568
Danska	208	krona	100	2019,6154	2025,6925	2031,7696
Finska	246	marka	100	2387,6328	2394,8173	2402,0018
Francija	250	frank	100	2315,1553	2322,1217	2329,0881
Nemčija	280	marka	100	7929,7005	7953,5612	7977,4219
Grčija	300	grd	100	—	52,6430	52,8009
Irska	372	funt	1	—	192,8341	193,4126
Italija	380	lira	100	8,0415	8,0657	8,0899
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2100,0000	—
Japonska	392	jen	100	125,8285	126,2071	126,5857
Nizozemska	528	gulden	100	7076,1476	7097,4399	7118,7322
Norveška	578	krona	100	1822,7210	1828,2056	1833,6902
Portugalska	620	escudo	100	76,7198	76,9507	77,1816
Švedska	752	krona	100	1647,1574	1652,1137	1657,0700
Švica	756	frank	100	9452,2031	9480,6450	9509,0869
Velika Britanija	826	funt šterling	1	195,5861	196,1746	196,7631
ZDA	840	dolar	1	126,4787	126,8593	127,2399
Evropska unija	955	ECU	1	152,0718	152,5294	152,9870
Španija	995	peseta	100	95,7908	96,0790	96,3672
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 25. junija 1994
št, dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 16. 9. 1994:
1,500,000
816,543
786,155
1,602,545
108,8520% 104,8207%	106,8364%
150,000
81,616
78,616
160,255
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. junija 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o\ trenutne tečaje na tre	Šiling frank marka lira funt dolar (vlrnl. Pri kon iu deviz oz. i	100 100 100 100 1 1 ikretnih r )oseben	1133,9306 2328,9649 7977,0000 8,0895 196,7527 127,2332 »slih je možno odst doaovor.	1136,0628 2333,3443 7992,0000 8,1047 197,1227 127,4724 opanje glede na
				dna tečajnica Ljubljanske borze dnostnih papirjev, d.d. Ljubljana 115	Datum: 24. 6. 1994						
			Ura vre št.:							
LJUBLJANSKA										
Vrednost. papir	mt	ex kupon St.daf.(3)	enotni teCaj	% sprem	datum	povpras	ponudba	Max.	Min.	pro.v 1000 SIT
				»l.WJ	"ItMJ	■■H		■HE		
KSLl	8,0	3.(30,6.94)	100,8	3,42-	24.6.	100,6	100,7	103,3	100,5	32.464
RSL2	9,5	7.(1.4.)	109,0	,44	24.6.	109,1	109,3	109,2	108,6	25.652
RSL8	5,0	2.(3L5.)	84,4	1,23-	24.6.	84,0	84,9	84,4	84,4	519
RSU	7,0	2.(31.12.)	99,3		23.6.	99,4	99,8			
RSLljO)	8,0	3.|30.6.94l	98,OA	2,70-	24.6.	96,0	98,4	98,0	98,0	6.134
RSL2|0)	9,5	7.(14.)	105,0		17.6.					
			CTIB	[ijiTT						
MestoLj	10,0	4.(1.4.)	100,OA	,35-	24.6.	97,1	101,5	100,0	•100,0	119
SKB1	10,0	3.(l.ll.j	104,5		23.6.	104,0	104,3			
										
Gorenje	10,0	7.(15.!.]	103,5	,98	24.6.	103,0		103,0	103,5	247
Lekl	10,0	3.11.1.)	101,0		26.4.					
Lek2	12,0	3.(1.1L)	108,OA		24.6.	104,0		108,0	108,0	17
Lesnimi	10,0	(4)	3,0		4.5.		66,0			
Občina Šmarje	10,0	l.jl.9.)	91,3		23.6.	91,0	94,0			
Občina Laško	llf,0	2.(1.10.)	85,0A		24.6.	63,0	86,0	85,0	85,0	135
Občina Zagorje	11,0	3.(l.l.j	77,1	,35	24.6.	76,0	77,3	77,5	76,8	255
PIT Celje	12,0	5.|1.6.94)	101,7A	1,19	24.6,	100,0	105,0	101,7	101,7	103
PIT Ljubljana	12,0	5.(1.1.)	105,5A	1,40-	24.6.	106,1	108,0	105,5	105,0	3.889
PIT Gorica	10,0	1.11.6.94)	100,9	,27	24.6.	100,7	101,0	101,0	100,5	74
RGSblag.	25,0	5.(1.4.|	13,000		22.3.					
Rogaška 1	10,0	4.11.6.94)	98,OA	,05-	24.6.	97,4	98,0	98,0	98,0	31
fulonl	12,0	9.11.6.94)	104,0		14.9.					
		s '{ir! h uzi n ^r*nHW								
Dadas	10.000	(1.6,94.1	231.647	3,00	24.6.	232.000	232.800	234.000	126.600	107.021
Finmedia			121.950	1,38	24.6.	120,300	122.100	122.100	121.000	4.634
Gred	119	(8.3,94,1	4.464Z		17,6.					
Lek	796	(4.5.93)	11.583	,14-	24.6.	11.600	11.650	11.640	11.550	707
UK Založba	218	(30.393.1	10.204	,93-	24.6.	10.300	10.400	10.350	10.200	5.816
Nika	4.000	(10.6.94.1	144.402	,29	24.6.	144,100	144.700	145.000	144,000	9.097
Probanka	1.000	(6.6.94)	23.104	2,90	24.6.	23.010	23.240	23.500	22.320	25.437
Salus	1.050	(28.3.94)	20.372	,18	24.6.	20,230	20.450	20.500	20.300	5.399
SKJ redne	458	(16.5.94.)	40.658	1,61	24.6.	40.800	41.000	41.200	39.900	30.737
Terme &težr.(S	1		745,8	2,40	24,6.	745,0	750,0	750,0	745	448
		91 'JTTt iTri T" iTt:b i “ m nrJMSSai								
KB Triglav pred	L 4000	(23.5.94)	44.878	,25	24.6.	44.170	44.500	45.000	44.170	11.175
RGS predn. |6|			3.600		24.6.	3.550	3.600	3.600	3.600	180
SKBpredn.	458	(16.5.94J	38.705	,39	24.6.	39.000	39.240	39.250	37.850	46.021
UBK predn,			32.197	,30	24.6.	32.210	32.750	32.500	32.030	2.576
										
BS2			71,9		16.9.					
BS1			99,9		3.1.					
BS3			100,1		20.1.					
B7M			105,7		22.6.					
B7MA										
B7MB1										
B7V)										
B7VA			103,0		19.5.					
B7VB										
KSS4			105,9	,60	24.6.					
| Vse pravice pridržane										
Opombe:										
Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v								odstotkih (osnova		
je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; enotni tečaj je izračunan na										
podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A -										
aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različ-										
ni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-										
odstotna dnevna sprememba tečaja; **					■ dosežena 30-odstolna omejitev -					trgo-
vanje je zadržano.										
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: MLJ, PLJ, YLN1, LSNl, GOR,										
RGSl, OZG, RSLl, PCE, RSL8, RS 11, SKBl; ex kupon							- Številka kupona in da-			
tum zapadlosti le-tega; (3) ■ vrednostni papirji kotirajo brez kupona vključno 4										
delovne dneve pred zapadlostjo le-tega; (4) - kuponi, ki so zapadli 1. 3.1993,1.										
9. 93 in 1. 3.1994 niso bili izplačani; (5) - od 12,4.94 delnica kotira brez kupona										
za 1.93; (6) ■ od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; obr.									m. - obrest-	
na mera (obveznice); div.			- dividenta (delnice)			v SIT, ce ni navedeno drugače;				
max. • najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. -								najnižji teCaj do-		
ločenega vrednostnega papirja										
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,60 79,60 panje.	79,70 79,70
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25 junija 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so ddo veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in naL * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na podle utah pa je razi 9ča| veljajo zc upih se tečaj c kupovati in pogoje nakup	79,65 79,65 79,60 79,58 gi srednjih tečaj« nerje Banke Slov« odkup prilivov jdoči v sporazum »rodajati tujo valu a ali prodaje.	79,75 79,75 79,75 79,74 2V po trenutno "nije povečano prodajo deviz IU. rta po objavlje-
			
			
24. JUNIJ 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji t r -j n n -6 n	prodajni
ameriški dolar		157U,o70	
ECU	—	1890,230	—
nemška marka	—	985,490	—
francoski frank	—	287,730	—
funt šterling	—	2431,710	—
holandski gulden	—	879,350	—
belgijski frank	—	47,850	—
španska pezeta	—	11,900	—
danska krona	—	251,000	—
irski funt	—	2390,240	—
grška drahma	—	6,520	—
portugalski escudo	—	9,530	—
kanadski dolar	—	1130,530	
japonski jen	—	15,640	—
švicarski frank	—	1174,920	—
avstrijski šiling	—	140,110	—
nonreška krona	—	226,530	—
švedska krona	—	204,820	
finska marka	—	294,530	—
avstralski dolar	—	1149,090	—
		
25. JUNIJ 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,0000	11,5000
kanadski dolar	7,9500	8,3500
funt šterling	17,0500	17,8500
švicarski frank	821,0000	851,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	202,5000	210,5000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6970	0,7370
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	159,0000	166,0000
švedska krona	143,5000	150,5000
finska marka	208,0000	218,0000
portugalski escudo	6,6500	7,0500
španska peseta	8,3500	8,8500
japonski jen	10,9000	11,3000
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sobota, 25. junija 1994
POTOPIS
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Križem kražem po deželi koles®
Bitka s samo kitajsko govorečimi uradniki
Žalostna usoda boštanjske graščine
\/ ohranjenih gospodarskih poslopjih je danes cementarna
Mahala sva s kartami in se prerekala z železniškimi uslužbenci, ki so kar po vrsti prihajali k nama, gledali najine nerazumljive papirje ter krilili z rokami.
Vihar po zatišju
Minilo je dobre pol ure premirja. Preživela sva ga dremaje na klopeh izpraznjene Čakalnice. Nato je prišla delegacija železničarjev, med njimi pa je bila tudi uniformirana policistka. Poleg kart je bilo potrebno pokazati tudi potni list. Zopet smo govorili, krilili z rokami ter se prepirali, ne da bi drug za drugega sploh vedeli, kaj govorimo.
Sledilo je novo premirje, nato pa so pripeljali nekoga, ki je znal pisati angleško v latinici, samo pisati, ne pa tudi govoriti. To je bil brezupen poskus. KonCno so našli nekega študenta, ki je za silo govoril angleško. Sledilo je prevajanje, dokazovanje, gledanje papirjev, pa zopet ponavljanje in končno sva v zadovoljstvo vseh lahko vstopila na najin vlak.
Birokrate premagaš s potrpežljivostjo
Na mali postaji, kjer skoraj nikoli nimajo opravka s tujci, je ponovno zavladal mir. Uslužbenci so spet utonili v svoj običajni lenobni dremež. Vztrajati in Kitajcu dokazati, da je tvoj Cas še bolj raztegljiv od njegovega, je bil najin adut v primerih, ko so vsi drugi načini prepričevanja odpovedab.
Zla slutnja, ki sem jo dobil že na vožnji z vlakom do Taiana, se je na tej 17 ur dolgi vožnji do
Shanghaija tudi uresničila. Postalo nama je jasno, zakaj so najini sotrpini v Pekingu tudi po teden dni Čakali na rezervacijo spalnikov, tako imenovanih »hard-sliperjev«. To pot nama niso priznali rezervacije, tako da sva ostala tudi brez znamenitih »bard sitov«.
Najino začasno domovanje je postal kot ob izhodnih vratih vagona, kjer so naju na vsaki postaji vedno znova poteptali. Ta prostor, kjer sva se »udobno« namestila, sva morala na vsaki postaji tudi vedno znova osvojiti. Ko sva izgubila
nekaj evropskih predsodkov, nama je dala bela koža v teh spopadih delček prednosti pred domačini, ki niso mogli skriti začudenja nad dvema tujcema v vagonu, »rezerviranem« za Kitajce.
V prostoru se je širil neznosen duh po prepotenih telesih, človeških in živalskih iztrebkih ... Splošen kitajski problem prenatrpanosti je na vlaku prerasel v pravo agonijo. Ljudje so se, med različnimi vrečami, zaboji in kletkami za race, stiskali po klopeh, spali pod sedeži, čepeli na hodnikih...
J. Jaklič (Se nadaljuje)
Grajska kapela nezadržno propada (Foto: I. J.)
Pred dolgimi stoletji so dolino Sopote, sotočje Savinje in Save ter dolino Save do izteka reke Mirne varovalni številni gradovi: Svibno, Zebnik, Radeče, Klausenstein, Stari Erkenštajn in pod njim Boštanj, prehod proti Mokronogu grad Rukenštajn, na drugem bregu Save pa sevniški grad.
Grad Boštanj (Sawen-stein) na strmem slemenu Vetrnika nad vasjo Boštanj je bil najprej krški, nato pa deželnoknežji fevd. Vitezi Boštanjski so omenjeni že v 12. stoletju (leta 1197 viteza Oton in Wulfing de Sowenstein), grad pa Sele leta 1381 kot vest Sawnstein.
Za boštanjskimi gospodi, ki so izumrli v 14. stoletju, so grad od leta 1360 upravljali vitezi Kacijana-rji, nato pa verjetno že od konca 15. stoletja vitezi Lambergi. Ko so grad prevzeli Lambergi, so Boštanj zavzeli in poškodovali uporni kmetje (leta 1515), a so ga kmalu obnovili ter obdali z močnim obzidjem in veC okroglimi obrambnimi stolpi. Leta 1650 je grof Janez Herbert Lamberg prodal polovico gospoščine Nikolaju Mravu, drugo pa Janezu Frideriku pl. Reffingerju. Sredi 17. stoletja je grad razpadel.
Danes o nekdaj mogočnem boštanjskem gradu pričajo temelji grajskega jedra, ki jih še ni prekrila ruša, ostanki okroglega renesančnega obrambnega stolpa, del obzidja in globok, v skalo vsekan obrambni jarek, ki je ločeval grajski grič od pobočja hriba.
O nastanku gradu v romanski dobi govori tudi
podatek, da so Sawen-steini že sredi 12. stoletja pozidali lastniško cerkev sv. Križa v Boštanju.
Tik pod grajskim gričem z razvalinami Sa-wensteina so pl. Wer-negkhi verjetno že pred letom 1636 pozidali dvorec Boštanj (Hof Saven-stein), enonadstropno stavbo pravokotnega tlorisa, ki so se ji kmalu pridružili grajska kapela in gospodarska poslopja. Verjetno je boštanjski dvorec naslednik prvotnega dvora Pod bregom (Unter Rein) iz 16. stoletja.
VVemegkhom so po letu 1782 sledili baroni Bu-sethi in Lichtenthumi, leta 1826 rodbina Planinc, leta 1889 njihovi sorodniki Juvančiči in od leta 1895 rodbina Lipar. Po prvi svetovni vojni je bil dvorec (Stanjski grad) last trgovca Jakila, leta 1943 pa so ga partizani požgali.
V ohranjenih gospo-
darskih poslopjih, ki so z glavne ceste dobro vidni, je danes cementarna, v predelani oskrbnikovi hi-
ši so stanovanja, nekdanja grajska kapela pa, žal, nezadržno propada.
________________PODLISTEK / BOB MARLEY___________
Človek, ki je ritem reggaeja uveljavil po vsem svetu <i4>
Rastafarijci so sprva živeli v odmaknjenih gorskih komunah
V začetku so verniki zatrjevali, da je Črnska rasa po naravi večvredna, da se je treba kmalu vrniti v afriško domovino in da se je treba odcepiti od jamajške družbe. Slednje se je izražalo predvsem v umiku iz posvetne in pokvarjene družbe ter njenim sponam, saj so prisegali le na prihajajoče kraljestvo.
Pripadniki vere so skušali živeti neodvisno, brez prosjačenja in dela za borno mezdo, ki je le zasužnjevala ljudi. V nekakšnih komunah so v miru živeli od ribarjenja, kmetovanja in različnih obrti. Toda gibanju so se zaceli priključevati tudi bolj nestrpni in asociativni ljudje, versko gibanje
pa je zaradi njih postalo razvpito po nasilnosti.
Nasprotja med vlado in rastafarijci
Rastafarijci so sprva živeli v odmaknjenih gorskih komunah. Za vodilo jim je bil stari testament in skušali najti razsvetlitev s kajenjem »ganje«, kot pravijo domačini marihuani. Oblasti so jih dolgo Časa preganjale, saj so veljali za nevarne de-lomrzneže in drogiran-ce... Toda gibanje se je nezadržno širilo med revnimi, saj je v sebi nosilo protest proti nepravičnim družbenim razmeram in iskanje Črne identitete v vračanju k afriškim koreninam.
NajveC jih je živelo v
revnih barakarskih Četrtih Kingstona, kjer so ponosno razobesili rdece-ru-meno-zeleno etiopsko zastavo. Za obstoječe družbene norme so postajali Častilci Rasa Tafarija nesprejemljivi. Tako kot danes, jih je bilo lahko spoznati po laseh zrašCenih v nekakšne kačaste pramene imenovane »drea-dlocks« (strah vzbujajoči kodri). Podobne pramene so nekoč nosili bojeviti etiopski vojščaki.
Med rastafarijci je bila in je še danes priljubljena marihuana, ki ji na Jamajki pravijo ganja (gandža). Častilci kulta jo imajo za zel modrosti, ki jo bog predpisuje v Genezi-prvi Mojzesovi knjigi starega testamenta, saj kadilca
duhovno združuje z bogom in mu obenem podeljuje zdravje, modrost in moC. V sveto poslanstvo ganje pa niso uspeli prepričati vlade, ki drogo tako kot skoraj povsod po svetu preganja. Pravzaprav je do kajenja med domačini dokaj tolerantna, preganja pa predvsem prekupčevalce in tujce, ki si na eksotičnem otoku radi privoščijo poceni drogo.
Častilce kulta so sredi petdesetih let zaceli resneje preganjati. Dovolj je bilo rastafarijsko oblačenje in že so ti povsod-od policije, do delodajalcev-grenili življenje, kolikor je bilo le mogoče.
Igor Fabjan (Se nadaljuje)
Notranjost otoka je porasla z bujnim pragozdom (Foto: Igor Fabjan)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sobota, 25. junija 1994
VREME
Verjetnostna vremenska napoved ni za vsaka ušesa
Meteorolog prognostik bo še kar nekaj časa nenadomestljiv
Za napoved vremena so zelo pomembni podatki, ki se zbirajo v radiosonda-postajah po vsem svetu. Na gosto naseljenih ob-uiočjih Zemlje so razdalje jued njimi približno sto kilometrov, na redko naselje-uih področjih in nad ocea-ui pa tudi vec kot tisoC kilometrov. Na teh področjih si sicer lahko pomagamo tudi s satelitskimi meritva-uii, vendar te žal se vedno uiso tako natančne kot »klasične«.
Veliki meteorološki centri, ki zbirajo podatke z ^sega sveta, morajo tudi kontrolirati kakovost vhodnih podatkov. Napačen vhodni podatek na enem koncu Zemlje se namreč -poenostavljeno povedano -odraža v napačni napovedi vremena čez, denimo, Pet dni na povsem drugem področju Zemlje. Tudi vse
naSe vremenske napovedi do enega tedna vnaprej temeljijo na rezultatih numeričnih meteoroloških modelov velikih meteoroloških centrov. V takih centrih enkrat ali največ dvakrat dnevno poženejo računalniški model, ki iz posnetka trenutnega vremena na vsem planetu izračuna predvidene vrednosti meteoroloških spre-meljivk v točkah modela za približno 7 do 10 dni vnaprej.
Čeprav so za te namene na voljo najhitrejši superračunalniki, pa so računske točke v modelu med seboj Se vedno oddaljene približno sto kilometrov. Temu primemo je tudi upoštevanje rehefa v modelu. Poleg tega že majhna odstopanja v začetnih pogojih lahko povzročijo velika odstopanja v napovedi.
Današnja napoved za pet dni vnaprej se vedno razlikuje od včerajšnje za Sest dni vnaprej. Dokler so taksne razlike majhne, lahko govorimo o Časovni konsistenci in razmeroma zanesljivi napovedi. Pa vendar nimamo pravega občutka, kako zanesljiva je lahko taka napoved.
Da bi verjetnost uresničitve določenega razvoja vremenske situacije tudi kvantitativno opredelili, so se v evropskem meteorološkem centru ECMWF lani odločiti, da bodo poskusno izračunavali vremenske napovedi tudi z nekoliko spremenjenimi začetnimi pogoji. Temu bi lahko rekli »shema množice napovedi«, saj za vsak napovedani termin ni veC na voljo le enolično prognostično polje, ampak kar 32 med seboj bolj ali manj po-
dobnih oziroma različnih polj. Ponavadi se razlike med posameznimi elani te množice večajo z naraščajočo Časovno oddaljenostjo napovedi. Kadar so razlike po nekaj dneh Se vedno majhne, je napoved razmeroma neobčutljiva na variacije zaCetnih pogojev in zato tudi bolj zanesljiva.
Med seboj zelo podobne elane omenjene množice lahko uvrstimo v določene razrede, ki nekako odgovarjajo enemu tipu vremena. VeCje ko je število elanov v takem razredu, bolj verjetno je, da bo razvoj vremena šel v to smer.
Seveda postane interpretacija taksnih meteoroloških kart še bolj zapletena in zamudna. Kako bi se vam zdelo, Ce bi na radiu slišati taksno napoved:
V nedeljo je verjetnost sončnega vremena brez
neviht 60-odstotna, verjetnost sončnega vremena s popoldanskimi nevihtami 30-odstotna, verjetnost pretežno oblačnega vremena s plohami in nevihtami pa 10-odstotna. Verjetnost,da bodo najvišje dnevne temperature presegle 30 stopinj, je 15-odstOtna, verjetnost, da bodo pod 20 stopinjami, pa je le 6-od-stotna. Cenjene gledalce opozarjamo, da veljajo navedene vrednosti v povprečju za celotno ozemlje Slovenije. V lokalnem vremenu so možna odstopanja od navedenih verjetnosti.
Verjetno bo Se nekaj Časa veljalo, da bo meteoro-log-prognostik tisti filter, ki bo vse bolj zapletene in obsežne numerične izračune prevajal v Človeku prijaznejši jezik.
Brane Gregorčič
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Ime in priimek^
Telefonska številka: Naslov:___________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
r
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Ne skušajte na silo spreminjati smeri, v katero vas nagiba veter, kajti zvezde so vam neskončno naklonjene. Prepustite se jim in Čuvajte zdravje.
BIK 21.4 - 20.5.: Nekega trenutka se vam bo igranje priskutilo in pogumno boste pokazati svoj pravi obraz. Ljudem boste taki Se bolj vsec. Ostanite vselej pristni in iskreni.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Strpno čakajte navdih. Pojavil se bo v trenutku, ko bo vaša ustvarjalna žilica že tako napeta, da bo zaCela malone boleti. Plodovi bodo vec kot veCni.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Kljub oviram vam bo uspelo dokončati večino nujnih poslov. Ne-nujne posle mirne volje preložite na boljše Čase. Ce omahujete, se spomnite na otroštvo.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Nekdo, ki vam je najbližji, vam bo predlagal, da se začnete dokazovati kar v ljubezenskem gnezdecu. Ne omahujte torej, dokažite vse, kar mislite, da zmorete.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Razmišljati boste o drugačni organizaciji svojega dela. Ker ste izbrati pravo smer, vam bo po enodnevnem temeljitem razmisleku zagotovo uspelo.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ljudje se bodo radi zadrževali v vaši bližini in pogrevati vaš notranji ogenj. Ko se boste razgoreli do točke eksplozije, se obrzdajte. Ostanite z nami.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Vplivni ljudje vam bodo nenadoma postali nenavadno naklonjeni, zato ne omahujte, ko jih bo treba obdariti z dragoceno - in drago pozornostjo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav si ne zaupate, se boste nazadnje oprti na svoje lastne raziskovalne in umske sposobnosti. Uspelo vam bo najti pravo pot. Naj vam uspe tudi cilj.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ko boste podoživeli vse pomembno, boste uvideli, da bistvo prihodnosti ni vračanje v preteklost, ampak odprtost za novo. Pogumno boste stopili v prazno.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Ne zapuščajte zaposlitve, ki vam zagotavlja preživetje. Delajte zgolj toliko, da boste lahko zbrano nadaljevali svojo pot. Sopotnik bo presrečen.
RIBI 20.2. - 20.3.: Odsotnost živega priznanja vas bo še naprej žrla. Naposled se bo pojavila v obliki zadoščenja, ki mu ne bi bil kos cel svet. Ne bodite pretirano skromni.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. slovenski pisec (Igo), 4. skrivnostna dragocena posoda iz srednjeveških viteških romanov, 8. izražanje ljubezni in pripadnosti, 11. plovilo za prevoz potnikov in vozil Cez vodo, 12. zadnjik, 13. italijanska denarna enota, 14. ime nekdanjega ameriškega igralca baseballa Rutha, 15. znameniti vvestern Johna Waynea, 17. ime nekdanjega kanadskega atleta Johnsona, 18. Verdijeva opera, 20. ameriška filmska igralka (Lorraine), 23. industrijska rastlina, 24. kronično vnetje nosne sluznice, 28. krčevita jeza, 30. najdaljša reka v Albaniji, 31. pravec, 32. kraj pri Leskovcu na Dolenjskem, 33. glasbenik, ki svoje pesmi tudi sam napise, 35. svetišče, hram, 36. vdova Johna Lennona (-Yoko).
Navpično:
1. 1499 m visok vrh v Julijcih, 2. španska filmska zvezdnica (Victoria), 3. dalmatinski naziv za gospo, 4. začetnici angleškega popevkarja Michaela, 5. nekdanji avstrijski zvezni kancler (Julius), 6. mesto v Alžiriji, nekdanji Bone, 7. ime bolgarskega književnika Kara-velova, 9. odličen nizozemski sir, 10. stara judovska verska ločina, 16. pritok Pada pri Chivassu, 19. nosnica pri konju, 20. pojav pri nevihti, 21. nekdanji ban-gladeški predsednik (Mudjibur), 22. tipalka, 25. grška muza lirskega pesništva, 26. znamka japonskih fotoaparatov, 27. grenka alkoholna pijaCa, 29. kraj nasproti Blance ob Savi, 34. vrhunski Športnik.
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
'ouq ‘soeu ‘jopve}UB5[ ‘muis ‘uiiiq ‘eppt ‘euezo ‘uej ‘ooDBig ‘lUBUig ‘uag ‘omejv ‘eq -Bg ‘Big ‘snue ‘poiq ‘a(uBui0[qo ‘piS ‘se)} :ouABiopoA
AT.LISTH
Danes goduje
Viljem
Viljem se je rodil leta 1085 v plemiški družini v Vercelliju. Starše je izgubil že v otroštvu, zato je hitro dozorel in se pri petnajstih letih odločil za redovniško življenje. Imel je preveC kritičen znaCaj, da bi se lahko za stalno vključil v katero od obstoječih redovniških družb. V iskanju najbolj popolne redovniške družbe je potoval v Santiago de Compostello, nato pa se je vrnil v Italijo in krenil proti jugu.
Ustavil se je na gori Serico, kjer je nameraval zaCe-ti samotarsko življenje, vendar se je odpravil proC, ker so ga ljudje imeti za Čudodelnika. Odšel je na goro Montevergine pri Neaplju, kjer si je izbral prostor za celico in ostal popolnoma sam veC kot leto dni. Leta 1118 so se zaceli v njegovi bližini naseljevati še drugi spokorniki, ki so ga prosili za duhovno vodstvo. Tega jim ni mogel odreci in tako je nastala nova samostanska družina s praviti, ki so temeljila na pravilih benediktinskega reda, poudarjena pa je bila samotarska osebna pobožnost.
Viljem je vodstvo samostana leta 1128 prepustil drugim in z nekaj izkušenimi samotarji ustanovil vec novih samostanov. V vse je uvajal pravila, ki jih je preizkusil na gori Montevergine. V želji, da bi svoje delo še izpopolnil, je prav do konca iskal razsvetljenje v goreči molitvi in strogem postu. Umrl je 24. junija leta 1142.
Njegova redovna zveza (viljemiti) se je ohranila vse do današnjih dni. ^
(Vir: Leto svetnikov)
ŠAH
a b c d e f g h
Bidev - Pirc / Rogaška Slatina 1948
V otvoritvi je beti precenil svoje možnosti in Črnemu kralju zapretil po diagonali a2 - g8. Toda velemojster Pirc, ki je na potezi, je beti dami naložil težko breme. Poleg lovca mora bela dama braniti Se polje c2. Zato je Cmi to priložnost izkoristil na pouCen naCin in hitro zmagal!
Rešitev naloge
S potezo l...b5H je Črni razorožil beli napad! 2.Lf7:+ Ke7 3.Dd5 Beli nima boljšega odgovora. 3...Sc2+ 4.Kdl Sat:
5.	b3 /nic bolje ni 5.d3 Dd5: 6.Ld5: Tb8 ; na 5.Da8: Dc7!
6.	Lb3 LeB!/ Velemojster Pirc nadaljuje 5...Dc7! B.La3+
KfB Zmagoviti pohod črnega kralja! 7.Df3+ Lf5 in beli se je vdal! Poleg obeh lovcev belemu “visi”tudi pretnja Dc2+ z matom!	Silvo KovaC
Pisalo se je leto 1892
Izpovedovalec misli o
svobodni človečnosti
Podobo pisateljskega rodu, ki je nastopil v slovenski književnosti okoli leta 1914, dopolnjuje osebnost in ustvaijalnost Juša Kozaka - pripovednika, esejista in kritika.
Rodil se je 26. junija 1892 v družini ljubljanskega, predmestnega posestnika. Po opravljeni gimnaziji je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. 2e v Ljubljani se je seznanil s preporodovci in v njihovo glasilo Preporod pisal ostre satirične Članke. Protiav-strijsko delovanje ga je na začetku prve svetovne vojne pripeljalo v zapor, potem pa je bil kazensko premeščen na rusko in pozneje soško fronto. V drugi svetovni vojni so ga preganjali Italijani, nekaj Časa je bil zaprt v Novem mestu, nato so ga poslali v italijanske zapore, od koder so ga odgnali v konfinacijo v Italijo. Njegovo delo je zelo obširno. S širokim zamahom je popisal ljubljansko življenje v obširnem romanu Sentpeter, v katerem je slikovito prikazal različne interese meščanov in ljudi, ki so še vezani za zemljo. KmeCko življenje opisujeta povesti Beli macesen in Lectov grad, v delih Celice in Lesena žlica pa je zaznati avtobiografske prvine.
Juš Kozak se v svojih delih le malokrat razkriva kot Cist pripovednik. Največkrat se pokaže kot izpovedovalec, ki je usmetjen v esejistiko in meditacijo, pri tem pa odzvanja socialna angažiranost humanističnega intelektualca.
PREBLISK
Lepo je samo tisto, kar Človek ush'ari - in ker je lepota večna, je tudi Človek večen. (Juš Kozak)
32
Sobota, 25. junija 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / VROČE, NA ZAHODU NEVIHTE
ALPE JADRAN / SONČNO IN VROČE
Vremenska slika:
Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem pa območje enakomernega zračnega pritiska. Ob jugozahodnih vetrovih se bo nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak.
Podatke posreduje HidrometereoloSki zavod.
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A
mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30% j 5-10
4*4 ***
30-50%	10-30
4444
30-60
50-80%
O
nad 80%
444	***:
444	***
nad 60
VETER 1 NEVIHTE
5-10 m/s
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA
€ (f) 3>
Sonce bo vzšlo ob 04.12 in zašlo ob 19.57. Dan bo dolg 15 ur in 49 minut. Luna bo vzšla ob 21.14 in zašla ob 06.29.
Podatki zadevajo sončno uro, tako da je v poletnem času treba upoštevati enourni zamik.
TEMPERATURE REK
Mura (G. Radgona) Sava (Radovljica) Sava (Šentjakob) Sava (RadeCe) Savinja (Laško) Ljubljanica (Moste) Bistrica (Sodražica) Sora (Suha)
Iška
16,2°C 13,2°C NP°C NP°C 18,0°C 14,3°C NP°C i4,rc 13,4°C
PLIMOVANJE
RAZMERE NA CESTAH
Danes: ob 5.25 najnižje -67 cm, ob 12.10 najvisje 40 cm, ob 17.37 najnižje -14 cm, ob 23.09 najvisje 41 cm.
Intri: ob 5.57 najnižje -62 cm, ob 12.47 najvisje 39 cm, ob 18.20 najnižje -11 cm, ob 23.43 najvisje 33 cm.
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet na mejnih prehodih poteka brez daljšega čakanja. Stavka ribičev je prekinjena, tako promet prekCme-ga Kala poteka brez posebnosti.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Večinoma jasno in soparno Sončno in vroče s popoldan-bo. Najnižje jutranje tempera-	skimi nevihtami v Alpah,
ture bodo od 12 do 18, najvisje dnevne pa od 26 do 30 °C.
JUTRI
U5ATZBDRG
GORNJI SENIK
O
o GRAZ
BEDAK
O
o
MURSKA SOBOTA
TRBIŽ O
Wk
o
KRANJSKA GOfiA
' CK t
ČEDAD VIDEM O
o
o PORDENONE
o CELOVEC
^	1»	(	VARAŽDIN O
O KRANJ 4 O CEDE V f
O
MARIBOR
UUBUANA (/V,
N. GORICA /	V ' *
O POSTOJNA	O NOVO MESTO

^ L L
■L t
P REKA
r ^
O ZAGREB
O KARLOVAC
O UMAG PAZIN Q
V Sloveniji:	Obeti:
Večinoma jasno, vroCe in V ponedeljek popoldne soparno.	bodo krajevne nevihte.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
UUBUANA......	21/26
TRST............ 23/29
CELOVEC......	19/25
BRNIK.......... 19/24
MARIBOR......	18/23
CEUE.;.......... 19/24
NOVO MESTO...	19/25
NOVA GORICA..	21/31
MUR. SOBOTA..	17/23
PORTOROŽ.....	21/30
POSTOJNA.....	18/27
IURSKA BISTRICA.	13/29
KOČEVJE......	17/26
CRNOMEU......	19/26
SLOV. GRADEC..	19/23
BOVEC........	-/-
RATEČE.......	16/20
VOGEL........	13/17
KREDARICA....	9/9
VIDEM.......... 22/30
GRADEC.......	17/21
MONOŠTER.....	16/21
ZAGREB.......	21/26
REKA............ 25/29
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.....	9/12
STOCKHOLM....	8/16
MOSKVA.......	13/22
BERLIN......... 21/23
VARŠAVA......	14/25
LONDON.......	10/22
AMSTERDAM....	9/19
BRUSEU.......	11/21
PARIZ.......... 16/22
DUNAJ........	19/29
ZuRICH.......	16/26
ŽENEVA.......	15/28
RIM............ 18/28
MILAN.......... 18/30
BEOGRAD......	16/28
BARCELONA....	22/28
ISTAMBUL.....	17/27
MADRID.......	15/33
UZBONA.......	20/36
ATENE.......... 23/32
BUCAREST.....	15/26
MALTA.......... 20/27
PRAGA........... 14/26
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Živalske zgodbe
*
V Združenih državah je 18 belih aligatorjev. Ne gre za albine, temveč za aligatorje z belo kožo, kot dokazujejo tudi pigmentirane modre oči (Telefoto AP)
Lacey je nemška doga, ki je med svojim potepanjem po gozdu naletela na malo srno, ki jo je praktično posvojila. Od takrat sta pes-velikan in srna neločljiva (AP)
Britannia odhaja
LONDON - Za angleško kraljevo hišo se je končalo obdobje luksuznih potovanj z jahto Britannia, saj je v Četrtek ladja odplula v ladjedelnico, kjer jo bodo bržkone preuredili v plavajoči muzej. V svojih 41 letih je jahta gostovala množice državnikov, kronanih glav, Šejkov in maharadž, njen temeljiti remont pa bi bil predrag za britanske davkoplačevalce. Se veC, britanska kraljica in njen soprog bosta morala v prihodnje plačevati vse svoje zasebne polete.
Sedaj bodo slikali celo avtomobile, ki onesnažujejo
LONDON - V Veliki Britaniji so že zaceli preizkušati posebno napravo, ki v drobcu sekunde ugotovi, Ce mimo vozeči avtomobil s svojimi izpušnimi plini onesnažuje preko dovoljene mere. Seveda je ob napravi tudi telekamera, ki ovekoveči registrsko tabbco kršitelja. Po dosedanjih ugotovitvah že izhaja, da je za onesnažen zrak ob cestah krivih le kakih 10% avtomobilov, ki onesnažujejo tudi 13-krat veC kot je to dovoljeno.
V Panami so naši: top z ene od Kolumbovih ladij
CIUDAD DE PANAMA - V panamski pokrajini Bocas de Toro na meji s Kostariko so med popravilom vodovoda v mestu Changuinoli našli top z ene od ladij šeste in zadnje odpravo Krištofa Kolumba. Župan Changui-nole Nicolas Gonzales je povedal, da je top iz 16. stoletja dobro ohranjen, ob njem pa so delavd odkrib še štiri topovske krogle in nekaj verig.
Požar v krematoriju
SAN ANTONIO - V teksaškem San Antoniu se je vnela krematorijska peC, potem ko so v njej skušah upepehti truplo 400 funtov (180 kg) težkega moškega. Sef gasilcev, ki so posegb, da bi pogasib ogenje, je povedal, da je v peci že bilo eno truplo, ko so vanjo spravih še 180 kilogramov težke posmrtne ostanke. PeC so uslužbend zakurili, nakar so odšb, kot je popolnoma normlano, saj baja proces upepehtve nekaj ur. Ni jasno, kaj se je potem zgodilo, dejstvo je, da se je pere vnela
Oproščene zveri...
LONDON - Angleško sodišče je oprostilo dva psička pasme coigj obtožbe, da sta oklala zadnjo plat mimoidoče ženske. Rosemary Rodell je povedala sodniku, da sta jo corgija napadla, medtem ko se je s svojim psom sprehejala. Coigiji so zasloveb, ker so psički, ki jim ima tudi britanska kraljevska drožina, sodnik pa ju je oprostil, potem ko je veterinar pričal, da ta pasma ne more skočiti višje kot 17 cm. Prav tako je oprosti njunega lastnika, ki je bil obtožen, da ni pazil na nevarna psa...
Poskusna kosilnica na sončni pogon
Ena od poskusnih kosilnic na sončni pogon, ki jih bodo kmalu začeli prodajati po 2000 dolarjev (AP)