280. številka. Ljubljana, v četrtek 4. decembra. XVII. leto, 1884. Uhaja -vsak dan mvečer, vzhnSi nedelje hi praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-og erske detel« za vne leto 15 glrl,, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za v*e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele tolik« več, kolikor poštnin« zuaaa. Za oznanila plačuje se od četrristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, hi po 4 kr., če se trikrat ali veflkrtt tiska. Dopisi naj *e izvole franlrirati. — RokopiBi se ne vračaj«. Uredni Stvo in unravniitvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiSi, ..Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo podirati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Ljudska šola z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. Mej blaginje in dobrote, ki se nam ustij ujejo v novejšem čaBU, spada vsekako ljudska šola z nem škim učnim jezikom, katero ima — hočeš nečeš — ustanoviti mesto Ljubljana, zaradi katere se je kot „e k h c k u <• i j s k o sredstvo" že zaukazalo, da se morajo vsi slovenski učenci po mestnih ljudskih Šolah poučevati v jedino izveličevalnej nemščini. Ker se za to Solo kaže zanimanje od strani, od koder bi se kaj tacega ne bili niti v u p u n ji nadejali, ker je to vprašanje načelnosti, ker se to vprašanje utegne celo poostriti, bode nadim čitateljem gotovo v prid, ako podrobno priobčimo zgodovino tega perečega vprašanja, zlasti ker se bode pri tem pokazalo, kaka sapa brije v gotovib krogih proti vsekdar lojalnim Slovencem. Ta zgodovina je pa najbolj razvidna iz poročila mestnega šolskega odseka (poročevalec dr. Tavčar) v zadnjej seji. Omenjeno poročilo slflve: Mestni šolski svet je h dopisom z dne 22. oktobru 1 h - i št. 217 predložil magistrntu vse Bpiae, ki se tičejo ljudskih šol.z nemškim poučnim jezikom, katero naj bi ustanovili', mestna občina Ljubljanska, 2 ozirom n» to, da se je slovenščina kot učni jezik na dosedGnjih ljudskih šolah upeljala, uli boljšo upeljati hotela. Vsled tega dopisa si. mestnega šolskega svetu, ima se tedaj mestni /.bor pečati z vprašanjem, so d i imajo ustanoviti mestne ljudske šole z nemškim učnim jezikom, in ali je potreba tacih učilnic postavno izkazana, ali ne? V boljše pojasnilo videlo ae je šolskemu odseku potrebno razložiti vse, kar se je glede te zadeve do danes zgodilo in izvršilo. Znano je, da je mestni zbor dne 31. avgusta 1882 sklenil, da so ima glede vseh učilnih predmetov pričetkom Šolskega leta 1883/4 po vseh ljudskih mestnih šolab slovenščina kot učni jezik upeljati. Ta sklep potrdila je tudi vrhovna šolska obla; t in sicer že dne 4. junija 1883. Omenjeni sklep je tedaj Lže leta 1883 pravomočen postal, ter bi se — brez zaslišanja mestnega zastopa — ovreči ne bil smel. To pa se je vender zgodilo 1 Naučni minister je namreč dne 2. marca 1884 pod št. 238 raznenadil visoki deželni šolski svet z ukazom, s katerim je vse podrl in razrušil, kar sta bila poprej deželni šolski Bvet in mestna občina Ljubljan ska v najlepšem soglasji sklenila. Kake se tako postopanje vjema s predpisom §. 6 drž. zakona z dae 14. maja 1869, tega si šolski odsek nikakor tolmačiti ne more. Z ukazom z dne 2. marca 1884 Štev. 238 je namreč gosp. naučni minister ukazal, da se po mestnih ljudskih učilnicah slovenski učui jezik toliko časa upeljati ne sme, dokler se neso ob jednem ustanovile ljudske mestne šole z nemškim učnim jezikom. O nazorih, ki se zastopajo v tem ukazu gosp. naučnega ministra, govorilo se bode pozneje. Z ukazom z dne 16. junija 1884 Bt. 1106 je visoki deželni šolski svet glede na omenjeni miui-Btrov ukaz mestnemu šolskemu svetu dal nalog, da ima sestaviti pet različnih izkazov. Mej temi je najvažnejši: „Der Ausweis Uber die Anzabl samtlicher sch ul pf lichtiger Kinder des S tad tbez i rk es Laib ac h nacb dem Durch-Bchnitte der letzten ffiinf Jahre, ge-so ud ci't nach Geschlechtern, sowie nach der Nationalitat der Sc h u I p f 1 i ch t i g e n." Že tukaj, slavni mestni zbor, bo naglasa, da su je imela izkazati tudi narodnost šolskih otrok, ndie Nationalitat der Sehulpflicbtigen". V svojem ravnokar omenjenem ukazu sklicuje se deželni šolski svet tudi na peticijo nekaterih Ljubljanskih meščanov in na znani sklep kranjske hranilnice „dieses Kleinods des Deutsch-ihums in Kraiu", kakor je ta zavod ravnokar naziva! nemški radikalni list v Celji. Peticija zahteva: naj deželni šolski svet Ljubljanskemu mestu naroči ustanoviti ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. Kar se tiče sklepa kranjske hranilnice, znan je nam vsem, in pač ni potreba še posebej nagla-šuti, da je ta Bklep, ki se hoče opirati na dobro-dejne namene, po Bvojem obsegu in jedru gol* politična demonstracija. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. decembra. Liberalcem je češka šola na Dunaj i trn v peti. Vlaui so vse Bile napeli, da zavro, da se ta šola ne otvori, letos so storili isto, da zabranijo jej osnovati drugi razred. Ko neso mogli druzega se izmisliti že več, so obrekovali vodjo te šole, kako zasramuje one otroke, ki ae oglf\se, da prestopijo v kako drugo šolo. Navajali so tak slučaj in klicali oblastva na pomoč. Na krik židovskih listov se je res začela preiskava. Zaslišali so vodjo samega, učiteljico na tej šoli, dotičnega otroka in ude rodbine, kat.erej pripada otrok, in še nekaj druzih oaob. A preiskava je pokazala, da je vse, kar bc je o tem pisalo, bila laž, kakor običajno v nemško-liberalnih list>h. C. Poročila časopisov o slabem položaj: bolgarskega prebivalstva v Makedoniji ne bodo ostala, kakor se kaže, brez uspeha. Ruski vladni krogi že premišljujejo, kako bi ae temu dalo odpomoči in prisiliti Turč jo, da upelje obetan« reforme. Ž dovski listi se zaradi toga Že budujejo na Rusijo, češ da je niti Skieruieviški sbod ni poboljšal. Francoska zbornica je sklenila z 260 proti 246 glasom tudi za voiitvb v senat splošnjo aktivno pravico, /astran pasivne pa s 372 proti 135 glasom ukrenila, da uikdo ne more biti senator, kdor ne t); mogel biti poslanec zbornice. Obema tema sklepoma je ugovarjala vlada. S tem so nnvstale za vlado nove težave. Senat gotovo ne bode pritrdil tema sklepoma, in tako nov voldeo rei gotovo ne bode ob ptavem času gotov. Marsikdo se bode čudil, da zbornica sklepa take stvari, o katerih s ni., ve, da se ne dajo uresničiti. To se zgod' vsltd t ga, ker v ne mo-narbistične stranke podpirajo predloge radikalcev, da te delajo zadrege vladi. S tem mislijo omajati republiko. Tem ljudem je vsako sredstvo dobro, da le dosežejo svoi namen. Včeraj dopoludne je bil oklican ministersk' sovet, da se posvetuje, kaj je Btorti. Sklonil je baje počakttt, d.' senat modificira Bkbpe zboru ce. Ko /opet pride ta stvar pred zbornico, bode ta vspre|ela sen a. to ve sklepe, če ne, pa ostane dosedanji voli'ui lakoti v vel".vi. HvuMr«ii.i narodni zbor je izvolil ruoikaiea Sin sla predsednikom, radikalca Bezzola podpred-sedidkom. V bureau je pa volil tri radikalce in jed-nega klerikalca. K' i se it« iiiMlii državni zbor vladi vedno bolj po robu post t vi ju in ga tudi vsi Bismarckovi govori in «trasein> ne preplašijo, sodi se, da bode razpušeen. Pri novih vo'itvuh se uadeja vlada zase pridobiti še tistih trideset glasov, ki jej manjkajo do večino — Po uradnih poroč lih je v državnem zboiu sedaj 76 konservativcev, 28 članov državne Btrauke, 109 kutolikov, 16 Poljakov, 50 narodu h liberalcev, 61 svobodnjakov. 7 poslancev ljudske Btru >ke, 22 socjulnh demokratov, 23 divjakov, k tem je prištetih 15 poshucev Alzucijskih in Loretiskih. V angle&kt* I zgornjej zbornici je lord Nirrth-broolf zagovarjal stanje angleškega vojnega brodovja. Vlaila hoče obdrZati prvenstvo angleškega brodovja. Ang ija ima dosti vee. vojnih ladij kakor Francija in tudi v ako leto napravi več novih kakor Francija. Mnogo la lij je sedaj v delu, ki se bodo, kakor hitro je mogočo dovršile. Kgiptovsko finančno vprašanje se ne bode tako hitro rešeno, kakor se de soditi po ziavah angleškega miuisterskega predsednika v spodujej zboiuici Rekel je, da ta stvar v t m zasedanji ue pride pred zbornico, ker dogovori z velevlastmi še ne bodo končaui. — Pri afriškej konferenci v Be rolinu pa to vprašanje, kakor se go\ori, ne pride v razgovor, kajti uteguilo bi motiti uspeh konference. Nemčija želi, da bode konfereuca v vsem uspešna, kar koli se bode ua njej posvetovalo. — Kraje na vzbodno-egiptovskem obrežji si drug za drugim prisvajajo evropske države. Anglija je zasela Zeilo in Berbero, Italija Zulo pri Massauuhu, Francija Tad-juro. Vsi ti kraji spadajo pod vrhovno oblast turškega sultuuu. Anglija je tudi ob svojem času zahtevala, da jih zasede Turčija s svojimi vojaki. Ko ta tega ni storila, bo pa druge države. To pa j turškim vladnim krogom ni po volji, in čuje se, da j so turškemu poslaniku v Parizu že naročili pritožiti j se pri francoskej vladi zaradi priavojenja Tadjure. ; Ta pritožba pa najbrž ne bode nič pomagala. — ' V pravdi blagajnice egiptovskih dolgov proti vladi j je odločilo sodišče, da je b lo postopanje vlade ne-: zakonito, ko je ustavila /a nekaj časa amortizacijo j teh dolgov in zaukazala ootične zneske plačevati i vladi, kajti likvidacijski zukoo sme spremeniti samo ne narodni finanćui komitet. Uradniki, kateri so denar izplačali vladi mesto blagajnici državnega dolga, i ga bodo morali tej povrniti Dopisi. Izpod Nanosa 3. decembra. [Izv. dopi3.J Skoro da je ni postave, katera bi osobito naš kme-! tijski stan tako sovražil in klel, kakor je sedanja j šolska postava. In to ne brez uzroka. Ta postava ! je sama na sebi sicer potrebna in koristna, a ne i tako lahko izpeljiva; ujej zadostovati je nekaterim j otrokom čisto nemogoče in ker se jih v to sili, j stavlja se jih Čeatokrat v največje nevarnosti. Ko ; bo to postavo izgotavljal/, imeli so pred očmi me-; ščanske otroke ali otroke bolj premožnih deželanov; i pomislilo se ni, kako bode mogoče, od šole oddaljenim ijho/.nim otrokom pokoriti se tej postavi. Ko bi se t.-daj bil na te poslednje ozir jemal, kur se je imelo zgoditi, potem bi se bila za te gotovo kaka izjema napravila, kar bi bilo čisto opravičeno. Morda mi bode kdo oporeka!, trdeč, da postava mora biti za vse jednaka. Jaz pa pruvim, da kjer je potrebno, tam se mora napi a v-ti kaka izjema ;n to je gotovo pri šolski postavi. Le poglejmo: V nekaterih krajih pričue pouk Ziutraj ob osmi uri, otroci koji so ol- j daljeni čez jedno uro od šole morajo v lepem vre- j meuu iti z dotna pred sedmo uro. V slabem vre- : menu, ko je blato, sneg, osobito pa burja, tedaj morajo iti pa še veliko pred, po zimi, ko je Sa po- j polnem tema. Mar ni to silu o trpinčenje, ako se kaj tacega tirja od šest, sedem, oBem let starega otroka, kateri je pa poleg svoje mladosti še slabo oblečen, 1 bosonog iii morda celo gladenrl Pa ko je zjutranji mraz in trud prestal, ni \ prestal še vsega; ob jedoajsti uri ali pa celo o peludne preneha dopoludanski pouk, tedaj bi bilo treba mladim tu zdravim želodčekom gorkega krepila, osobito po zimi. Ali i to b« ne zgodi, kajti ubožni sta-riši uemajo den.rja, da bi mogli plačevati hrano za svoje otroke v trgu ali v vasi, kjer je šola. Domov kosila pa tudi ne morejo hodili iskat, ker ui časa, kajti ob jedni uri p »poludne treba je biti zopet v šoli. Seboj prineseni košček črnega kruha služi jim toraj za kosilo. Ob tretji uri popoludne ali še celo kasneje vračajo se zopet domov, kamor dospejo v četrti uri vsi premrazeni in gotovo popolnem lačni in trudni. Povprašuje se čestokrat in to v jednem in drugem kraji po uzrokib, zakaj da mladina tako boleha. Mar ni morebiti sedanja šolska postava dosti ali največ kriva? Jaz bi mislil dd Vsaj tudi mlado drevo, koje je jedeukrat premrzlo, ue zeleni ter ne raste in nd rodi več tako, kakor bi bilo sicer, ko bi ga silni mraz ne bil pokvaril. Tako se godi tudi s človekom. Čisto opravičena je toraj želja, razširjena mej kmetskim stanom, da bi se namreč gori omenjena postava tako strogo ne izvrševala ter, da bi se vsaj Imenovali sem mu neko znano Peterburško damo, b katero je res govoril tu večer. Rekla sem to, da bi ga razvedrila; kajti bil je ta večer sosebuo molčeč in dolgočasen. — Ob, čemu to govoriš V Saj tudi ti govoriš, Marička! zamrmral je skozi zobe in zmračil obraz, kakor bi b l čutil kako fizično bolečino. — To se ne^spodobi ne tebi, ne meni! Pustiva to drugim, kajti utegnilo bi še motiti najine dobre razmere, a jaz se nadejam, da te še dolgo ostanejo dobre. Sram me je bilo in molčala sem. — Ali bodo ostale dobre? Kako misliš? vprašal je. — Saj se uikdar še neso motile in se ne bodo, rekla sem, iu tedaj se mi je res zdelo tako. — Bog daj, da ne, rekel je, — a bilo bi čas vrniti se na deželo. Pa to mi je rekel samo jedeu pot, drugekrati se mi je pa zdelo, da je bil tako srečen kakor jaz, in jaz sem bila tako vesela. Če je njemu včasih dolg čas, tolažila sem se, saj sem tudi jaz se dolgočasila za njega na deželi; če bo premene nekoliko najine razmere, se bode vse popravilo, ko bomo po letu zopet s Tatjano Semenovno na našem domu. Zima je minula, ne da bi bila vedela, in ostala Bva proti najini m načrtom še velikonočne praznike v Peterburgu. Na belo nedeljo, ko sva se že popolnem pripravila na pot, in je vse bilo že urejeno, nakupljena že razne reči za darila, cvetlice in kar je bilo treba za življenje ne deželi, bil je moj mož posebno dobre volje. Nepričakovano pa pride k nam sestričina in začne prositi, da ostaneva še do sobote, da obiščeva družbo grotinje? Pravila mi je, da bi me grofiuja R. jako rada videla, da pridem, da tedaj v Peterburgu bivajoči princ M. že od poslednjega plesa jako želi seznaniti se z menoj, da bo samo zaradi tega šel k grofinji, da sem jaz najlepša ženska v Rusiji. Vse mesto bodo tam, ter bi ne-čemur ne bilo podobno, ko bi jaz ne prišla. Moj mož je bil na drugem konci vsprejemne sobe in se je razgovarjal z nekom. — Ali pojdete Marija? rekla je seBtričina. — Midva sva hotela pojutršnjem oditi na deželo, odgovorila sem odločno, in pogledala na moža. Najine oči so se srečale, on se je hitro obrnil. — Jaz ga bodem pregovorila, da OBtaneta, rekla je sestričina, — in v soboto pojdeva mešat glave. Kaj ne? (Dalje prih.) tam, kjer se za silno potrebno spozna, napravila kaka izjema. Jaz nesem mračnjak nasprotno; unet sem popolnem za napredek in omiko; strinjam se popolnem s tem, da se skrbi za pouk. Ali največji zaklad, kojega ima človek od Boga, je pač zdravje, torej za to nam je v prvi vrsti skrbeti. V zdravem telesu prebiva i zdrava duša. H . . . . Z Notranjskega 3. decembra. [Izv. dop.] C. kr. financarji pri Trstu so kaj natančni v svojem poslu, da gotovo še prenatančni, kajti še celo listnicam on h, koje vizitujejo ne dajo miru. Ni davno temu, ko je c. kr. fiuarcar terjal od nekoga, katerega so ua cesti iz Trsta ustavili in to po noči, da naj mu pokaže listnico iu ko mu jo je pokazal, terjal je, da naj jo odpre. Dotični mel je v listnici nad 200 gld. torej mu jo vender bilo pomisliti, komu in kje da naj listnico odpira. Radi tega se drznemo staviti do si. c. kr. finančnega vodstva vprašanje, je li dovoljeuo c. kr. fiaaucarjem, da ua cesti in to po noči terjajo od popotnikov, koje ustavijo, da jim morajo svoje listnice odpirati? In ako je to dovoljeno, kje je gotovost, da jedno ali drugo noč ne pridejo kaki potepuhi, katerih se itak ne maujka, v finančni obleki, ter terjajo od koga listnico z vsebino ter vse konfiskujejo ali bolje rečeno ukradejo? Iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Dalje.) Sklicevalo se je v gentralnej debati v dežel* nej zbornici tudi na to, da ima mesto Ljubljana veliko koriBt od dežele in da bi se že samo zavoljo tega ne smelo braniti menda iz hvaležnosti do nje prevzeti nekol ko njenih i/dat kov za ljudsko šolstvo. Res je iu oikdo ne bode tega tajil, da je deželno glavno mesto tesno navezauo na deželo; nasprotno pa je tudi res, da je isto tako tesno navezana tudi dežela na Ljubljano in da uživa od nje iu ,o njej neprecenljive koristi; koristi, o katerih se lahko po vsej pravici trdi, da so, ako ne večje, pa vsaj takove, kakor one, katere už;va mesto od dežele. Varnost glavnih mest za dežele m države se pa tudi splošno prizneva iu kamorkoli se ozremo okolu sebe, povsod vidimo, da deželni zaslepi razvoj glavuih svojih mest pospešuj* |o in sicer inuo^okedaj tudi z de-naruimi žrtvami. Pri nas pa bi im lo biti nasprotno; pri nas bi glavno mesto imelo de.eli pomagati sebi in svojemu razvoju očividno na Kvar. Deželni zlor se tudi ni prav nič oziral na to, da Ljubljana že faktično nosi prav velika denarna bremena za diželo. Tako plačuje na pr. za zemljiško odvezo, za katero nema nikauega interesa, okroglo svote 34000 gld. na leto iu je doslej plačala že za njo mnogo čez jeden milijon goldinarjev. Poleg tega pa mora za ^se ostal, občine po deželi zalagati hiralne stroške in mora zavoljo tega, kakor pričajo o tem vsakoletni računski sklepi, od leta do leta utrpeti velike denarne žrtve; žrtve, ki so le deželi na korist. Sicer pa je faktično Ljubljansko mesto tudi doslej že douašalo indirektuo normalno-šolskej zakladi. Od otrok, ki obiskujejo letos ljudske šole Ljubljanske, jih je 440 z dežele. Za nje bi po postavi ne bila dolžnost mestu Ljubljanskega, skrbeti jim za pouk; temveč dolžnost dotičnih občin, v katere spadajo. S tem, da so bili vsprejeti v mestne šole Ljubljanske, odvzeta je tedaj dotičnim občinam skrb za njihovo ušolanje, tedaj precejšen del njih bremena. Vse doslej povedano govori tedaj odločno proti postavnemu načrtu od 16. oktobra t. 1. Vse to je gotovo bilo merodajuo tudi deželnemu zboru samemu, ko je sklepal postavi od 19. decembra 1870 in 26. oktobra 1875 ttr za Ljubljano kot zaprto mesto in šolsko občino, katere Lstni dohodki bo popolnem zadostovali za pokritje vseh in vsakoršnih šolskih potrebščin njenih, določil izjemo, vsled katere jej ni bilo konkurovati za normalno-šolsko zaklado. Ako je deželni zbor, kakor je to razvidno iz generalne debate, napotilo k temu. da je vsprejel omenjeni postavni načrt ravno to, da se pritegne k uplačilom priklad za normalno-šolsko zaklado tudi južna železnica, tedaj je imel skrbeti, da bi se bilo to, ako že drugače ni bilo mogoče, zgodilo potom državnega zakonodaj si va; ne pa na tako brezoziren in neopravičen način vsem ostalim davkoplačevalcem naložiti tako občutljivo novo davčno breme. I. Z ozirom na vse to, predlagajo združeni odseki personaluopravni, finančni in šolski: Slavni mestni zbor naj sklene, da se ima 1. Glede na to, ker dohodki šolske občine Ljubljanske popolnem zadostujejo za pokritje vseh in vsakoršnib potreb ljudskega Šolstva v mestu Ljubljani in tedaj dežela Kranjska ni potrebovala nikdar za Ljubljansko ljudsko šolstvo kaj privlačevati ; 2. glede na to, da je deželni zbor kranjski očividno ima oe. pred očmi določbe §. -t>6. državnega Šolskega zakona od 14. maja 1869 in uvažujoč posebne od ostalih občin v deželi različne razmere glavnega mesta Ljubljanskega kot zaprtega mesta, vselej in sicer tedaj, ko je sklepal postave od 24. aprila 1873, 19. decembra 1874, 26. oktobra 1875 in 9. marcija 1879, dovolil Ljubljani izjemo glede plačevanja pnklad /a normalno-šolsko zaklado; 3 glede* na to, da glavno mesto Ljubljansko brez tega že od nekdaj skrbi za šole in stvarne potrebščine vsem mnogoštevilnim z dežele v Ljubljanske ljudsko tole došhm otrokom, ter tako indirektno dona:a v normalno-šolsko zaklado; 4. glede na to, da bi zakon od 16 oktobra t. 1. ko bi zadobil Najvišje potrjenje, jako občutljivo zadel z davki brez tega že preobložene davkoplačevalce Ljubljanske, posebno pa ravno najmanje premožne mej njimi ; in 5. glede na to, da mora mesto Ljubljansko brez tega že nositi ua mestu dežele prav izd .tna davkovBka brcmeua v zadevah, do katerih nema nikacega it ttress ; — ima se skupnemu miuisterstvu poslati predstavko proti postavi od 16. oktobra t. 1. s prošnjo, da je ne priporoči Najvišjej sankciji. II. Mestnemu magistratu se naroča, da ta sklep nemudoma izvrši. Mestni odbornik dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o uka/u c. ki. tiuančnega ravnateljstva, da bi imela blagajnica zamudne obresti od neposrednjih davkov sproti zaračunjevati in v posebno knjigo upisavati. Poročevalec pravi, da mesto ni zavezano cesarskih davkov pobirati. Za pobiranje cesarskih davkov mesto itak že plačuje samo za osobje do 40O0 gld. na leto. Čo bi bo hotelo ustreči ukazu finančnega vodstva, treba bi bilo, še jednega pomožnega uradnika, kar bi itak težavni posel pomnožilo in podražilo. Poročevalec torej nasvetu)e, da se temu ueuteraeljeueinu ukazu finančnega vodstva ne o8treže, čemur zbor pritrdi. Mestni odbornik gos p. Bayer poroča o javni dražbi mestne drevesnice na Tržaški cesti in na-Bvetuje, da se prepusti gospodu, ki je največ obljubil namreč 1800 gld. (Vsprejeto.) Mestni odbornik g. Žužek poroča o določitvi Btavbinske črte za gosp. Viljema Maverja hi-ie na BV. Peti a cesti iu nasvetuje, naj se m« dovoli druga stavb.na črta, ampak naj bi Be skusilo naprav ti Bporazumljenje mej gg. Maserjem in Šifrerjem, da bi se zidala prva Črta, po kateri bi bo mesto ua tem prostoru res olepšalo in bi se napravil pot od frančiškanskega mostu na sv. Petra nabrežje. — Po daljšem razgovoru se sklene, da se magistratu naroči, da skuša še jed^nkrat g. Šifrer ja pridobiti za prvo stavbensko črto :n da ima o tem v treh tednih poročati mestnemu /.boru. Na predlog g. Hribar-ja se potem javna seja Bkleue iu prične tajna. Domače stvari. — (Vladika StroBaraayer) daroval je 300 gold. za „Narodni dom" v Ljubljani. — (Instalacija g. knezoškofa dr. Mi-Bije) vršila se bode dne 14. t. m. v Ljubljani. Generalno vikarstvo je določilo, da se ima dan blagoslovi jenja novega knezoškofa v Gradci in dan slovesnega umeščenja 14. t. m. po vseh cerkvah slovesno praznovati. Vsi gospodje dekani in drugi duhovni, katerim je mogoče, bo vabljeni, da se zbero v Ljubljani dne 14. t. m. ob 9. uri v refektoriji bogoslovnice, da se udeleže slovesnega uhoda knezo-fikofovega v stolno cerkev. — (Osobno vesti.) G. Lovro Vošojak, župnik v Šent Juriji na južni železnici imenovan je duhovnim svetnikom. — Umirovljeni duhovnik gosp. Jakob Planinšek preseli se na Prihovo. — („Slovensko društvo" v Mariboru) ima v 28. dan t. m. svoj občni zbor, pri katerem bode volitev odbora in razgovor o političnem položaji. — (Iz mestneia zbora Ljubljanskega.) V predvčerajšnji seji poročal je v imenu šolskega odseka g. dr. Tavčar o ustanovljen j i ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Po obširnem opisu na-svetoval je sledečo resolucijo: „Glede na to, da se po dosedanjem preiakavanji ni določilo povprečno število senikih otrok, ki so zadnjih pet let obiskovali mestne, ljudske učilnice glede na to, da sta gospod naučni minister, kakor tudi gospod okrajni šolski I nadzornik potrebo nemških ljudskih Šol v Ljubljani s tem dokazati hotela, da sta se ozirala na želje slovenskih startšev in glede na to, da «e je tedaj pri dosedanjem preiskuvanji ozir jemalo tudi na otroke slovenskih stanšev, — kar je proti jasnemu predpisu zakona — se m >stni zastop nikakor ne more prepričati o potrebi nemške ljudske Šole, ki naj bi se D* občinske stroške ustanovila v Ljubljani; pač pa mora mestni zastop izreči, da na podlagi dosedanjega preiskovanja, ki na zadostuje postavuim predpisom, za Bi!daj ne bode ustanovil niti samostojne ljudske mestne učilnice z nemškim učnim jezikom, uiti nemških paralelk na že obstoječih ljudskih mestnih učilnic h. Glede ua to, da so se mestne ljudske učilnice z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884 št. 1324 strogo zojiet ponemčile in glede na to, da so tedaj te učilnice čisto tukf, kakor so bil" v časih, koje še nemška stranka vodila mestno zadeve L ubljanske, mora mestni zastop tudi izreči, da sta pet cija nekaterih Ljubljanskih meščanov, kakor tud; sklep kranjske hranilnice vsled zgornejšega ukaza in vsled zopet-nega strogega pouemčeuja mestnih I iu I kili šol nepotrebna postala iu da nema mestni zastop cikakega povoda vtć, pečati se z omenjeno peticijo in omenjenim sklepom!" Dr. vitez Bleiweis po obširnem utemeljenji stavi sledeči predlog: 1. S šolskim le tom 1885 počenši . e na jedni mestni ljudski deški in na |*dni mestni dekliški šoli odpre po jeden razred z nemškim irn m jezikom. 2. Magistratu se naroča a) Ta sklep naznaniti c. kr. deželnemu šolskemu svetu z dostavkom, da mestni zbor pričakuje, da bode brez zamude stopil zopet v veljavo od mestnega zbora sklenjeni učni načrt za slovenske ljudske šole. b) nastaviti potrebno učno osobje iu uajeti dve sobi, da se leta 1885 odpreti nemški pral ■ Iki za otroke nemške narodnost1. Gospod podžupan Petri-Čič podpira ta predlog, dasi je prepričan, da nemške ljudske šole ni potreba, ker imajo Nemci z vad-nično šolo iu diU','im privatnim zavodom nemških učilnic dovolj. Govornik misli, da se bode nemška šola dovela ad absurdum, a biti mora čisto nemška, v nji se ne, sme siovenski ničesa poučevati, potem bomo videli, ali bodo Nemci pošiljali svoje otroke v njo. Mastni odbornik Hribar je v krepkem govoru podpiral resolucijo šolskega odseka. Mestni odbornik dr. Zamik je predlagal, naj se, ker ue-mamo v Ljubijaoi nobeu'b s!oven - k b ljudskih šol, preide o vsej stvari ua dnevni red. Poročevalec g. dr. Tavčarje temeljito branil predlog šolskega odseka Pri glasovanji zavrže) Be g. dra. Zftrnlk-a predlog, da bo preide na dnevni red z vsemi proti trem glasom (dr. Zoruik, dr. Drč in Počivalnik), predlog dra. viteza Bleivveis a z desetimi proti sedmim glasom (dr. vitez Bleivveis, Petrieič, Kušar, Muruik, Žužek, Pakic in Ničman). Sledujič vsprejme se resolucija šolskega odseka. Zanjo so glasovali meslm odboruiki: Jiaj ■ i, Hribar, dr. Tavčar, Počivalnik, Valeutačič, dr. Drč, dr. Zaruik, Kolman, Gogola in Ledenik. Obširneje o zanimivej debati poročamo. — (Staroslovansk umotvor. )V nemških listih čitamo, da so v Sehortau-u a. E. našli sta-roslovanska tla iz mozaika zložena, 89 centimetrov pod zemljo. Mozaik predstavlja kvadrat, katerega strani so po 70 centimetrov dolge. V tem čvetoro ogelniku je iz raznobojnih kamenčkov sestavljena podoba staroslovanskega božanstva „Beliboga", ob strani pa je napis, v katerem se čita ime slovan-skega kneza Pribislava. Ako je vse to res, o čemer si pa usojamo še dvojiti, bila bi ta najdba skoro neprecenljive vreduosti. — („Vrtecu. ČasopiB b podobami za slovensko m ledino") ima v 12. številki naslednjo vsebino: Prečastitemu, prevzvišeuemu gosp. dru. Jakobu Misiji, novemu knezoškofu Ljubljanskemu. Pesen. Fr. Krek. — Sani. — Bolnikovi gostje. Josip Graddčan. — Sveti Nikolaj. Pesen. Fr. Krek. — Previdnost. Iz laščiue posl. Pokokrjan. — Grad „Pemstein". — Lehko noč. Pesen. Janko Zagorski. — Pestalozzi. J. T. — Zakaj čebele Blave sveti večer. — Božične slike. Mestislav. — Zgodovinsko — me8topisni obrazci. (Spisuje P. F. H.) Ljubljana. — Razne stvari. — Vabilo k naročbi. — (Firma „A. Tachinkelnovi sinovi".) Finančni minister vitez Dunajevski pozval je k sebi načelnike Tschinktluove firme, da bi od njih natančno poizvedel o stanji in položaji te firme. Pri tej priliki razgovarjal se bode minister tndi o dav-kovnem kreditu Tschinkelnovih sladornic. — Tscnin-kelnova firma doposlala je svojim upnikom tako-le bilanco: Aktiva Pasiva Bratje Tschinkelnovi 4,417.000 gl., 3,222.000 gl. Avg. Tschinkelna sinovi 3,460.000 . 2,653.000 , Anton Tschinkel 820.000 . 235.000 , vkupe . 8,697.000 gl., 6,110.000 gl. Po tej bilanci bi presegala aktiva dolgove za 2 587 000 gl. Danes raznesla se je po mestu vest, da je avstrijska deželna banka sklenila Tschinkelnom pomagati iz neprijetnega položaja. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bil zatožen Jaka Opeka, posestnik na Vrhniki, ki ceni svoje imenje na 10.000 gld., hudodelstva goljufije. Z bogatim kmetovalcem Stržinarjem z Vrhnike, ki je dober za 50.000 gld., imela sta zmimm kupčije in Stržinar je Opeki posojeval denarje. Ko je šlo za zadnjih 1000 gld., tožil je Stržinar Opeko, da mu jih ima plačati. A Opeka je prisegel, da ui Strži-narju ničesar dolžan. Zaradi krive prisege bil je včeraj pred porotniki, kateri so ga jednoglasno krivim spoznali, in obsojen je bil na d ve leti teške ječe, pooBtrene s postom vsaki mesec. — (V 15 rog i nji na Tolminskem) otvoril se je nov poštni urad, ki ima vsakdanjo zvezo s Ko-boridom. Telegram „Slovenskomu Narodu1. Celje 4. decembra. Znani Ormoški sodnik Kmetic odstavljen, voditeljem Ormoške sodnije imenovan je okrožne sodnije pristav gospod Šventner. Dunaj 4. decembra. V zbornici poslancev predložil je finančni minister Dunajevski državni proračun za 1885 v obširnem expose. Po tem bi znašali troški 519,893.166 gold., dohodki pa 504,816.961 gold., torej bi bilo primanjkljaja 15 milijonov. V primeri z letom 1884 je deficit za 25 milijonov manjši. Ako Be od deficita za 1885 odračunijo izredni izdatki, posebno za železnice, v skupnem znesku 13,729.172 gold., je pravega deficita le 1,347.033 gold. To zmanjšanje ima svoj izvor v neprestanem naraščanji državnih doliodkov. Finančni minister omenja, da mu ni bilo treba, akoravno se mu je 1884 leta dalo dovoljenje, prodati delnic Fran Josipove železnice v znesku 34/10 milijonov, upa torej, da bode s skupflom deloma pokril deficit ze 1885. Po podrobnem pojasnilu posamičnih točk proračuna, izraža minister nado, da se mu bode z državnega zbora pomočjo posrečilo, doseči smoter, po katerem vlado vztrajno teži: Trajno razširiti in utrditi podlage državnemu gospodarstvu. 1 ta/, i u? vesti. * (Nesrečna občina) je selo Nvirmezo na Ogerskem s 729 preb valci. Začetkom septembra bilo je v tej občini še 115 otrok, pod 10 let starih. V 30. dan novembra bilo jih je samo še 24, kajti 91 otrok pomrlo je za davico. * (Ljudske bukvam e.) Pred kratkem izdalo j:' oskrbništvo 24 ljudskih bukvam v Beroliuu prav zanimiv statističen sestavek o jednoletnem delovanji teh koristnih občinskih zavodov. Iz tega raz-vidimo, du je od 1. aprila 1883 do 31. marci 1884 ljudske bukvarne obiskalo 17.198 čitateljev, ki so prečitali 351 434 zvezkov. Naimarljivejše Čituteljke bile so to leto ženske, ker jih je obiskalo 3997 ljudske bukvarne; za tem se pa vrste moški, Uakor 3622 rokodelcev in pomočnikov, 3607 dijakov, 2423 u met e j m kov, kupcev iu obrtnikov, 1483 uradnikov, 1159 delavcev, 855 učiteljev iu 52 vojakov. Vseh 24 ljudskih bukvam ima vkuj)e 99.763 zvezkov, od katerih pripada 46 938 nemškemu narodnemu slovstvu in 12.346 zgodovini. Najljubši predmet, h katerim so se ženske bavile, bilo je narodno slovstvo in za tem povestnica ; uajmenj so se pečale žeuske z račuustvom (matematiko), ker so si izposodilo vse leto 3amo — 18 zvezkov račuuske vsebine. — Tudi na Dunaji vspešno delujejo take ljudske bukvarne pod pokroviteljstvom barona Sehvvurz Senborna. — Tudi v našej slovenske] stolici bi take narodne bukvarne na ljudsko izomiko gotovo ugodno uplivale. * (Nesreče na morji.) Po poročilu Londonskega „Bureau Veritas" ponesrečilo se je na morji meseca oktobra t. I, 25 parnikov in 101 ja-dernik, mej temi 14 nemških. — Zadnji petek zjutraj sta pa v angleškem kanalu vkupu trčila parnik „Durangou in železna barka „Luke Bruce" iz Li-verpoola. Parnik se je potopil in 20 pomorščakov je utonilo; jednega so sicer rešili, a je kma'u potem umrl vsled teških ran, katere je dobil mej nesrečo ua parniku. Utonili sti tudi soprogi knpitana in inženerja ter kapitanov posinovljeni otrok, tako da je 24 osob izgubilo pri tej nezgodi svoje življenje. „Durango*, skoraj Cisto nov parnik, obložen z železjen* bil je na potu iz Diinkirchen-a v Genovo. Darila za „Narodni Dom". Preneaek . . . 12575 gld. 85 kr. Josip Juraj Strossmaver, vladika v Dja- kovem............ 300 „ — ,, Ivan Rihteršič, zastopnik banke „Slavije" v Dobernčah......... — H „ Ign. Sahlik v Regnlicah...... 1. „ — „ Odbor za veselico v Postojini .... 8 „ 42 „ Iz Velikovca na Koroškem: J. R. Hočevar, mag. tarin. 8 gld. — kr. Mihel Fran, kaplan. . . 1 „ — „ Dr. Messner Josip, advokatski kandidat . . . 2 „ — „ Peterman Jos., župnik 5 „ — „ Škrbine Jos., župnik 3 „ — ,, Šervicelj Matevž, župnik. 2 „ — , Bolavčnik Jan., kanonik t „ — „ 16 „ — ,, Neimenovani v Gornjem Gradu. ... 5 „ — ,, Ivan Kodrič, kaplan v Šempasu ... 2 ,, — ,, Alojzij Zore, zastopnik banke „Slavije" v Bolcu..........._— „ 17 ,, Vkupe . . . 12908 gld 61 kr. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili;! v mm. 3. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74204 mm. 7'130mm. 710-86 a*. — 17 0" C —10-4*0 — 14-8aU si. zah. al. jz. Drezv. megla jas. jas. 000 mm. I Srednja temperatura — 141°, za 15-1° pod normalom ID-ULrn-aJslsSL borza dne" 4. decembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne Brečke iz 1. 1864. 100 gld. 4 a\ zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... in/ 1» n * - .„ .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . Dunuva re^r. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zriuli. obč. avstr. 4,/,°/0 »lati zast. listi . Prior. oOlig. Elizahetiue zapad, Jeluzniee Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudollove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-(lrudt. vel j. 170 gld. a. v. 125 gld. 75 kr. 171 , 50 104 , 40 123 „ 70 9« . 10 91 , 05 104 r 50 n 117 „ _ 122 , — 109 , 80 105 , 50 180 n — 18 . 25 r 105 , — 213 , 25 s petimi tečaji, s stanovitno vodo, z jednim nadstropjem visokim stanovanjem: 3 sobe, kuhinja, klet, z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, potem 2 vrta s sadjem zaraščena, 5 oralov njiv, senožetij in gozda, se prostovoljno proda ali v najem da pod ugodnimi pogoji v l.jubi|aiiNkej okolici. — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda-. (777—1) • Umetno (32—91) X ustavlja po nnjnoveišeni amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in vse zobne operaoije j zobozdravnik A. Paichel, ♦ :poleg Hradeekvjevega mostu. I. nadstropje. *. ♦ PiJonc + \/n v vsen stadij ah ozdravi po I IJdllOLVU desetlutnej praksi reolno in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZKY. Berlin, Brunnenstrasse 6 1, izumitelj radikalnega /.iirav ljenja in specijalist za trpečo za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. i68<>—5) Za jesenski in lovski čas! Valno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati Buhe in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana iiepreiuočljivu usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše iu najcenejše usnje ohranjajoče hoImiii za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cenet V velikih škatljali s 5 kilo po 10 gld. in z 2«/i kilo po 5 gld. Nadalje v Vi skatljicah z 40 deka po 1 gld., v »/i Skatljicah z 18 deka po 50 kr., v «/4 skatljicah z 8 deka (43 f.) 25 kr. il v »/« Skatljicah z 3 «/, deka 100 komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-ti & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji: kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred pouarejenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje i rajno in čedno, kupi naj samo Bendikovo nepremočno mast za usnje. (706—2) Posojila brez prenotacije dovoljuje vzajemno zavarovalna banko. „SLAVIJA" c« kr. uradnikom o m b S. mt -i « h-',— • ca s •o B b ST g. BcTf % B - cr 3 C i= B £. 9 •o 5 «-5 r (X 3 —t B«h3 e e = 3. n ta cd s—« tO W o < f a. o V 5 o BP I W 9s h ei - rt rt - rt Cc B ■ S>rt «3 g-rt J5 S M i i ^ * v b B * 5- OB >> •-o S rt 3 *? 5-"; 1 H rt 2 W rt CC 1 v " m. t* T3 < 3. —. rt g? jZm S" ^3 g. • « Bi° lrB2 JS Cd II P d CD n co 5 B 2 S B Oo f! rt* { K M b «_:. ts v & Oš ghd " 3 op, o- Važno za trpeče na prsili In plucali. Neogibno potreben za kašelj, hripavost, zaslizeuje, katar in celovški kašelj je (708-5) iw^sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr.-« iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani. Ta Bok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-žajoče, napravlja mirno in okrepčujočo spanje in ne moti prebav ljenja če tudi se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečno vspehe dovolj potrjujejo mnogobrojna priznalna in zahvalna pisma, ki si jih vsak lahko ogleda. 1 velika steklenica f>G kr. BoljSe upliva, kakor vsi v trgovini nahajočl se soki in siropi in bo moro rabiti prt odrašenih in otrocih. Ker jo sok iz kranjskih planinskih zelišč, kojega jaz narejam, jako priljubljen, zato se pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati,'ki pa neso posvečeni v to, kako bo nareja. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti in uplivosti mnogo slabši od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo, da naj se ne da motiti po takih po barvi podobnih in cenejih neucinkovajooih šokih Ta sok, katerega samo jaz pristnega po nokej skrbnoj, popolnem posebne! metodi iz svežih kranjskih planinskih zelišč narejam in na parnem aparatu kuham, se pogostem zahteva in te vsak dan razpošilja samo iz lekarne Trnkoczv, Vsaka steklenica mora zaradi pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis: * 'a." i^f *^sc "a* vy !ieT Vfcf 'a' 'j; *a* 1 ■ i^Tm j^rm m^ri iVu ■ izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".