Uto LXVIIM št. 28 LJubljana, ponedeljek 5. februarja 1934 Cena Din L-
izhaja vsa* dao popoldne, isvxemei nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit UREDNIŠTVO IN I7FRAVN1STVO Pođrulnlet: MARIBOR, Grajski trg at b. - NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
rrst * Din a.-, do 100 vrst a Ota         od 100 do 800 vrst a Dm 8.-, večji tnseraU petit L-ITTRIJ A N \  Knaflieva ulica ŠC 6 telefon st. 28. — CELJE: cei Jako uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon st 66,
vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, tn se ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ™ podnisniea uprave: Kocenova aHea J. telefon St 190. — JESENICE, Ob kolodvoru IOL
reljs mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 312^. 3123, 3124, 8125 m 8U8 lUonn pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351.
NOVI PRORAČUN NAŠE BANOVINE
Danes dopoldne se je pričelo redno zasedanje banskega sveta dravske banovine — Banov ekspoze o delu v preteklem letu in o novem
proračunu
Ljubljana, 5. teb rim rja.
Davi ob 10. je pričel zasedat: banski svet, ki so se ga udeležili domale£<i vsi člani. V uvodu je delo\odja svetnk g. dr. Se-nekovič prečita] odredbo o sklicanju banskega sveta, nato pa imenovanja notarja Antona Zevnika \x Kamnika in lndustrij-ca Josipa Javornika iz 2ame za člana Danskega sveta ter dmpis ban^ke^a. svetnika Josipa Pfeiferja iz Krškega, ki je podal ostavko z motivacijo, da je po razdelitvi krške občine ostalo samo mesto Kršflco. Ko so bili pročitani se mam važni dopis*;, je najstarejš; član banskega sveta g. Ga j ck predio-žvl u-deno^tno brzojavko Nj. VeJ. kralju, ki so jo zborovalci sprejeli stoje z vzkl !r »Živio«, z-atem so bile pa sprejete tud: pozdravne brzojavke pred-edniku vla-dc l /ti.-iov.ču. ministru za notranje posle Laz Cu   n ministru Mnanc dr. GjoTgjevnču.
Banov ekspoze
Po sprejemu brzojavk je podai ban g. dr.  Drago Marušič daljši ekspoze:
Po pozdravu članov banskega svets. je g.  ban  predvsem  poudarjal,  da se gospodaric   :n   zlavt;   denarne  prilike   še niso zboijšale. nato je pa omenil poplavno ka-tastroto, češ, da je 1 vsestransko pomočjo glavna škoda popravljena. Lani ustanovljeni   bednostni   fond   bo   treba   v zmanjšam obliki obdržati in izvesti naredbo o podpiranju  brezposelnih  in  pobijanju dclamrž-nosti. Izvedena je b:la komasacija občin in treba bo razmišljati o ustanovitv i>anovin-skega fonda m -zravn-anie bremen po?nmožnih občin. Z zadovoljstvom se ie ban opominjal   izi-da   volitev   in   sokolskoga zleta, nato je pa glede proračuna podčrtal, da bo bansko  upravo vod;le  pri  razpolaganju z denarnim:  >red<tvi  največja gospodarnost, ter najvostnejša ocena stvarnih potreb in teženj, da se od vsakega potrošenega zneska izvleče maksimum koristi. Zadovoljivo se je razvijal tujski promet a največjo pozornost  bo   treba   posvečati kmetijskemu $fo?<podar5tvu. Kmetijska gospodarska politika je šla za tem. da kmetovalec goji čim več kmet hk;h panog, ki stoje gkde proizvodnje na zadovoljrivi visini   Bonska uprava  je pospeševala predvsem  zadrugarstvo, zlasti glede vnovčevanja kmetijskih proizvodov. Dohodk  na podlagi proračuna so vsaj tobko dotekali, da je bilo mogoče kriti najnujnejše potrebe, bo pa treba prejeti še dolaovno državno dotacijo iz prejšnjih let v približnem znesku 7 milijonov Din, ki je neobhodno potrebna za pokritje iz-nadka, ker se lani ni pobirala trošarina.
Posebno zahvalo je izrekel ban za požrtvovalno in neumorno delo podrejenih mu uradnokam in nameščencem tako pri banski upravi kakor pri srtazih Edino temu neseb enemu, prisrčnemu in vestnemu sodelovanju se imamo zahvaliti, da je bilanca tekočega leta pri vseh težavah aktivna, tako da lahko mirne duše polagamo račun o svojem h.sevanju.
L'otem je prešel ban na nov, proračun ter ga z njegovimi najvažnejšimi postavkami skiciral.
Upoštevajoč dosedanje proračune dravske banovine od 1. aprila 1930 dalje in opiraje se na praktična izkustva, ki sem si jih pridobil na tem mestu, sem prišel do prepričanja, da
bi  moral znašati proračun dravske banovine vsaj Din 100,000.000.—,
ki bi se moral v tej višini tudi dejansko realizirati, da bi mogli vsaj približno zadostiti gospodarskim in kulturnim potrebam naše banovine. Ta znesek predstavlja nekak minimum, pod katerega ne moremo iti, ne da bi znatno zavrgli kulturni in gospodarski razvoj v banovini.
Kakor pa izhaja iz pregledov izvršenih izdatkov in doseženih dohodkov po dosedanjih banovinskih proračunih (ki so se danes razdelili med člane banskega sveta), je bilo samo v letu 1930/31 mogoče realizirati izdatke v potrebni višini. Od tega ča-!«a dalje pa so dohodki daleč zaostajali za preliminirano vsoto, kar je imelo za posledico krčenje izdatkov, ker na noben način nisem mogel dopustiti deficitnega gospodarstva.
Umljivo je, da je po sili razmer diktirano krčenje izdatkov oviralo normalni razvoj poslov in onih kulturnih in gospodarskih panog, katerih pospeševanje je poverjeno banovini. Trpelo je pospeševanje kmetijstva, ki bi moralo biti predvsem deležno vsestranske podpore banovine, onemogočena je intenzivna cestno-gradbena služba, onemogočen je razvoj in sedanjim č??<~m primeren napredek banovinskih zdravstvenih ustanov itd., skratka, na vseh poljih našega kulturnega in gospodarskega življenja je vse polno potreb in problemov, ki so morali ostati nerešeni zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
Sodeč po dosedanjih izkustvih pri izva-ianju banovinskega proračuna za 1. 1933-24 bodo predvideni lastni dohodki približno dosegli preliminirane zneske. Vendar pa -noram priznati, da delno zboljšanje doto-banovinskih dohodkov v tekočem pro-—»čimskem letu nikakor še ne predstavlja irnmp?a znaka    zboljšanja gospodarskih
I razmer, ker je to zboljšanje delno posledica strožjega izterja van ja banovinskih doki ad in učinkovitejšega načina pobiranja ostalih banovinskih davščin.
Razumljivo je, da je bila sestava banovinskega proračuna za leto 1934/35 zelo otežkočena, ker je bilo treba kljub veliki gospodarski stiski zasigurati dohodke za kritje onih minimalnih izdatkov,
pod katere ne moremo več iti,
ne da bi oškodovali vitalne interese splošnega gospodarskega in kulturnega stanja v naši banovini.
Trdno sem prepričan, da sedanji banovinski proračun ne odgovarja potrebam banovine in da je že skrčen pod ono najnižjo mero, pod katero ne bi smeli pasti brez občutne škode za banovino. Zaradi tega na kakršnokoli znižanje izdatkov nisem mogel niti misliti, nasprotno izkazuje predloženi proračun za 193* 35
zvišanje za okroglo Din 3,000.000 Din. Kljub temu pa so v tem proračunu uvrščeni le neobhodno potrebni izdatki, kar bo razvidno pri detajlnem obravnavanju, tako da predstavlja predlog proračuna le minimalen program, ki ga bo po vsej verjetnosti moči izvršiti v okviru predlaganih dohodkov. Proračunani izdatki se nanašajo le na najnujnejše potrebe pri poedinih panogah, ki spadajo v delokrog banovine. Vendar pa se bo tudi s temi, pičlo odmerjenimi sredstvi skušalo doseči maksimalni učinek za ublažitev gospodarske krize in za gospodarsko ojačenje najširših slojev prebivalstva.
Iz predloga proračuna so morala izpasti seveda tudi vse večje investicije, ki se ne bodo mogle realizirati, preden se ne izpre-mene razmere na denarnem trgu. Da se pa vendar omogoči postopna izvršitev nekaj najnujnejših investicijskih del, so stavljeni v proračun primerni zneski kot letni obrok (regulacija Savinje), odnosno kot dotacija tozadevnemu fondu, da se vsaj tekom let nabere vsota, potrebna za to delo (prispevek fondu za fn. državno realno srimnazijo v Ljubljani).
Ker je članom banovinskega sveta dan na razpolago ves potreben materijal za študij proračuna, se hočem v naslednjem omsjiti le na to, da poudarim glavne momente in misli, ki so nas vodile pri sestavi tega proračuna.
Kljub temu, da so potrebe banovine znatno večje, znašajo izdatki predloženega proračuna le Dir 90,962.500.—- in ravno toliko dohodkov ter so napram dosedanjemu proračunu povečani za Din 3.406.6S1, t j. za okroglo 4%. Pripomniti je treba, da je od celotne proračunske vsote izdatkov določeno za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let le Din 2,000.000.—, tako da odpade za tekoče potrebščine 85,962.500 Din, torej za 5.3^ več, kot v tekočem proračunu, kjer je od odobrenih izdatkov določeno za obveznosti iz prejšnjih let Din 3,117.603. Obveznosti iz prejšnjih let so se napram lanskemu letu znatno skrčile, ker se mi je s požrtvovalnim sodelovanjem sreskih cestnih odborov v glavnem posrečilo, da sreski cestni odbori koncem tekočega proračunskega leta ne bodo izkazovali večjih vsot neplačanih računov. Priznati moram pa, da je s tem trpela deloma intenzivnost cestno-gradbene službe. Vsota Din 2,000.000, določena v predloženem proračunu za plačilo obveznosti iz prejšnjih let, je namenjena predvsem za plačilo bolničnih oskrbnih stroškov, ki jih mora banovina plačevati po zakonu o bolnicah javnim zdravstvenim ustanovam v banovini in izven banovine za svoje siromašne pripadnike.
Proračuni banovinskih podjetij,
zavodov in ustanov izkazujejo 39,972.351 Din izdatkov in 39,973.851 Din dohodkov. Med dohodki je Že upoštevana banovinska dotacija v znesku Din 9,792.574, ki je na drugi strani tudi že upoštevana med občnimi izdatki. Lastni dohodki zavodov so predvideni z Din 30,181.277.—. Vsota izdatkov proračunov banovinskih ustanov je napram tekočemu proračunu zmanjšana za Din 2,997.613.—, banovinska dotacija pa za Din 686.487.—. To znižanje je bilo potrebno za razbremenitev občnega proračuna, omogočeno pa je bilo, kakor sem poudaril že na lanskem rednem zasedanju banskega sveta, zaradi tega, ker so se črtale vse investicije in se je celotno poslovanje izmerilo na vzdrževanje obstoječega stanja in čim ekonomičnejšo izrabo razpoložljivih sredstev. Glede kmetijskih zavodov stojim prejkoslej na stališču, da morajo svoje gospodarstvo urediti po vzgledu privatnih gospodarstev, ki ne prejemajo nobenih dotacij, in da morajo stroški ekonomije, čim je primerno urejena, brezpogojno kriti iz lastnih dohodkov ekonomije in da se morajo iz teh dohodkov ustvariti polagoma sredstva za even-tuelno potrebne gospodarske investicije. To načelo nam ne narekujejo samo finančne težkoče banovinskega proračuna, temveč tudi vzgojni momenti; kajti, naša kmetska mladina se mora na kmetijskih šolah priučiti nacijonalnega in najbolj ekonomičnega načina kmetovanja.
Znižanje proračunov banovinskih ustanov in dotacije je bilo delno omogočeno tudi vsled določb pravilnika o bolničnih pristojbinah, vsled katerih se vrši amortizacijska služba investicijskih posojil v zdravstvenih ustanovah, ki znaša letno 1 milijon 150.000 dinarjev, iz prispevka za razširjenje in gradbeno izpopolnitev banovinskih bolnic. S temi prispevki bo tudi omogočena postopna modernizacija in izpopolnitev, odnosno rajširitev banovinskih zdravstvenih ustanov izven proračunskih sredstev.
Posebni izdatki za vse banovinske uslužbence,
ki so nameščeni pri kraljevski banski upravi, odnosno pri sreskih načelstvih, so predvideni pri posameznih poglavjih občega proračuna. Vsega skupaj je predvideno 312 mest, torej isto število, kot v tekočem proračunu. Potrebščina znaša Din 6,501.23t.— napram Din 6,324.401.— v tekočem proračunu. Povišanje rezultira iz tega, ker se je predvidelo 11 pragmatičnih mest več, da se omogoči uslužbencem, ki imajo polno kvalifikacijo in večletno uspešno službo, pragmatična namestitev. Za enako število pa se je znižal stalež honorarnih uslužbencev. Deloma pa je zvišanje osebnih izdatkov posledica napredovanj- Osebne potrebščine znašajo 7 r;r celotnega občnega proračuna, kakor v tekočem proračunu.
Ostali osebni izdatki za nameščence v zavodih in podjetjih, za cestno-vzdrževalno službo, zdravstveno službo v združenih zdravstvenih občinah itd., ne tvorijo strogo upravno osebne potrebščine, temveč režijske stroške pri izvajanju stvarnih izdatkov. Vsi ti osebni izdatki znašajo Din 18,356.820 napram 17,700.000 v tekočem proračunu. V tej svoti so zapopadeni tudi izdatki za regijsko in bolničarsko osebje, v skrbstvenih in zdravstvenih zavodih. Tudi tukaj je predvideno le nujno potrebno Število uslužbencev.
Glede izdatkov I. poglavja moram omeniti postavko za kritje amortizacije posojila za nameravano zgradbo novega uradnega poslopja za kraljevsko bansko upravo, s čemer bi se dosegle znatne koristi administrativne in ekonomske prirode.
Nadalje moram omeniti postavko za
pospeševanje elektrifikacije
Din 1,000.000. Sedanja postavka Din 500.000 nikakor ne zadostuje za izvršitev programa, ki je nujen in od katerega pričakujem znatne koristi za gospodarski napredek banovine.
Izdatki oddelka za kmetijstvo
so predvideni z Din 9,706.230, ki so sicer za Din 1,670.887 večji kot v tekočem proračunu, vendar pa znašajo le 10.7 % celokupnega občnega proračuna. Ta sredstva so vsekakor zadostna, vendar pa se z ozi-rom na nujne potrebščine drugih oddelkov niso mogla zvišati.
V tem poglavju je posvečena posebna pozornost specijalni kmetijski izobrazbi in zadružništvu. Nadalje polagam, poleg ostalih panog veliko važnost na živinorejo in s tem zvezano ureditev silosov in gnojišč, v katere svrhe je v predloženem proračunu predviden kredit v znesku Din 640.000.—, t. j. za Din 340.000.— več, kot v tekočem proračunu. Kraljevska banska uprava bo tudi v bodoče pospeševala razvoj kmetijstva po določenem programu. V tej zvezi opozarjam na akcijo za preskrbo z dobrim semenom in na ustanovitev posebnega banovinskega semenskega fonda.
Proračun izdatkov prosvetnega oddelka znaša Din 6,025.144. — t. j. 6.6 % celotnega proračuna in je napram tekočemu povečan za okroglo Din 1,500.000.—.
Z ozirom na visoko razvito šolstvo in razmeroma visoki kulturni nivo v naši banovini, je razumljivo, da mora kraljevska banska uprava posvečati proračunu tega oddelka posebno pažnjo. Poleg pospeševanja splošne prosvete, se mora v bodoče skrbeti tudi za dobro, sistematično državljansko vzgojo naroda.
Naloga kraljevske banske uprave je tudi, da s primernimi prispevki podpre idealno vzgojno in državljansko delo »Sokola kraljevine Jugoslavije«.
Težko breme v proračunu prosvetnega oddelka predstavlja vzdrževanje srednjih šol. K temu pa še pride neodložljiva potreba zgraditve novega poslopja za srednjo šolo v Ljubljani. V ta namen je predviden kot prvi obrok znesek Din 400.000.—.
Z ozirom na izredno težak  finančni položaj nekaterih občin,
ki so prišle v ta položaj predvsem radi zgraditve šolskih poslopij, je podana nujna potreba, da jim priskoči banovina na pomoč. V ta namen je predviden znesek 600 tisoč dinarjev. Zdi se mi potrebno, da podčrtam važnost in potrebo postavke za podporo gledališčem v Ljubljani in Mariboru, ki se borijo s takimi finančnimi težkočami, da je ogrožen njih obstoj.
Smatram, da je obstoj teh institucij prestižno kulturno vprašanje vseh prebivalcev v banovini in je radi tega podpora banovine iz občnih proračunskih sredstev popolnoma utemeljena.
Izdatki za tehnični oddelek
▼ predloženem proračunu 86,180.568
Din in so za okroglo 1,500.000 Din večji kot v takocem proračun j. Izdatki tega poglavja znašajo 41.9 odst. celotnega proračuna, toro, nrocemtualno najvišjo postavko. Glavni del U'tcra zneska odpade na vzdrževanje osst in ostalih komunikacij ter na izdatke za organe csstno-vzdrževalne službe. Sai znašat •> samo izdatki za cestarje, ki so prfdrrideni s številom, ki je za vzdrževanje cest neobhodno potrebno, preko 5,300 000 Din. Razmeroma visoki izdatki t^ca poglavja, ki obdvrtno obremenjujejo banovinski proračun, so povzročeni predvsem v dejstvu, da ima dravska banovina v primeri z dragimi bano\ -nami v avoji oskrbi prevez C3stn?<ra omr^-ii.
Največjo pažnjo zaduži v sedanjem času ?o*>podansken stiske
proračun oddelka ta socijalno politiko in narodno sdrarje.
Izdatki tega poglavja so pretdjvidemi z Din 16,242.291, to je 17.8 odst t?lotn3gz proračuna in so ostali na višini, kot v tekočem proračunu. Predvideni izdatki bodo Vonia; zadostovali za najnujnejše potrebščine, posebno, ker se je morala postavka za plačilo oskrbnih stroškov v bolnicah znatno zvišati.
Posebno važnoet polagam na eic^t tim Učno urprlitev zdravstvene službe na dožHi v okviru združenih zdravstvenih občin. V ta namen žrtvijo banovina samo za o?ebnj izdatk? za zdravnike, sestre pomočnice in desinfektorje Din 2.586.411. za potne po-\wernine Din 779.760 in za zdravljpni^ Din 500.00, torej skupaj Din 3,866.171. Ta nivo deni znesek prid? v prid predvsem siromašnim osebam na deželi, katerim \i na ta način zajamčeoia v vsakem slučaju bre>znki?n.i ali cenena po tarifi določana zdravniška pomoč in zdravila. Želim I«, da bi siromašno ljudstvo od tesrn iro^lc tolike koristi, da bo ta korist v sorazmerju ? ogromnimi žrtvami banovine v te namene.
Proračuni zdravstvenih ustanov so ostali na približno isti višini kot v tekočem letu, s čemur jim je zajamčeno n^motfno ;v-»slo-\an:^ v sedaniem obsegu.
V pocrledu zdravilišč Golnik. Dobrna in Rojaška Slatina moram omeniti, da ie njih gospodarstvo dobro Presežki vsakoletnih dohodkov nad rednimi poslovnimi izdatki so iporahljajo za Dujno potrebne investicije odnosno za amortizacijo investicijskih poso-
m-
V tej zvezi moram omeniti, da ie v tekočem letu proračun tega poglavja znatno izpopolnjen s ororaSunom »Bednoefrnega sklada . Le rn ta način je bilo mogoče vršiti večj? socijalne akcife za o-mil^nfe b^vl? in bre7.poselnosrt i.
Finančni oddelek
izkazuje izdatkov Din 11.731.900, to je 12.S odstot., ki so za okroglo Din l,0On.0O manjši kot v tekočem proračunu. To znižanje jr pripisovati dejstvu, da koncem tega proračun rA«rn leta ne bo toliko u?«poravnanih obv*3?-noeti. Največji izdatek tega poglavja Predstavlja amortizacijska m anuitetna služba m banovinska in bivša oblastna Investicijska posofiha.
Proračun izdatkov oddelka ta trzovino, "hrt in industrijo
ie ostal približno na isti višini kot tekoči in znaša Din 2.088.040. to je 2.2 odst črnega proračuna. Omenjam pa. da so v tem poglavju predvidrTii le oni izdetki, ki so namenjeni neposrednemu nospeSfvaniu teh co-sjpodarskih panog, da je pa velik del izdatkov, od katerih imajo te panoge posredno ogromno koristi, vročen v ostalih poglavjih. Ureditev c?st. asanacija vasi. povečana gradbena delavnost itd. pride v prid predvsem trgovini, obrti in industriji ter tujsk-^mu prometu.
Končno naj omenim, da \> predviden kot rezervni kredit znesek Din 700 787. to je 0.7 odst. celotnega proračuna.
V pogledu dohodkov, ki so pred vi d ini v enakim iznos j kot izdatki, s čemer ie torei proračun uravnovešen, moram omeniti, da so viri dohodkov in način pobiranja ostali isti, kakor v tMošniem proračunu. Postavke dohodkov so vstaviiene z zneski, ki jih po dosedanjih izkustvih z vso v?rr?tnoetfO lahko pričakujemo. Dohodki banovinskih do-krad so predvideni pri enakih odstotkih z Din 48.000.000 napram Din 45.000.000 v tekočem proračunu, to pa iz razloga, ker s i je povečala podlaca za odmere avtonomnih do
klad.
Ostale postavka so ostale bistveno neispre-menjene, \i predvideni dohodek od banovinske trošarine na pnevmatiko in banovinske davščine na avtomobile se je moral znatno
znižati.
Ker z dosedanjimi dohodkovnimi viri ni-s^m mocel izvesti uravnovešenta v proračunu in tudi nisem mogel z ozirom na utemeljenost in dejansko potrebo z enostavnim črtanjem ta primanJkliaj komrpenzimti, mi žal ni bilo mogoče znižati odstotka banovinskih doklad. ki je res visp kot v drugih banovinah.
Opozarjam pa, dn pri prini^riavi z drugimi banovinami ne smemo upoštevati 25od-stotne nadomestne cestne doklade. ker ored-stavlja le nadomestilo za dajatv* Uudskees dela, ki obremenjujejo pTebifvalsvo drugih banovin morda v 5e ob6uta*j§i meri. samo da se to ne izraža v proracmu.
Zato sem bil prisiljen v kritje proračunskega ravnovesja poiskati nove dohodkovne vire. Predvsem
se s tem proračunom ponovno obračamo na državno upravo,
da delno prispeva h kritju tega primanjkljaja, ki ni nastal le zaradi gospodarske krize, temveč tudi radi raznih bremen, ki so bila s posameznimi zakoni prenesena na banovino.    Tu    n s vajam vzdrževanje
srednjih in učiteljskih šol. trgovskih šol in aakdemij itd. Zahteva po državni dotaciji je tudi upravičena iz že omenjenega razloga, da ima dravska banovina sorazmerno največ cest v svoji oskrbi.
Ostali primanjkljaj pa naj bi se kril z dohodki davščine na ukoriščanje vodnih sil in davščine na zaposlitev in pokojnine oseb. ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Obe davščini sta že uvedeni in sicer v proračunu izrednih izdat-I kov in dohodkov »Bednostnega sklada«. Nobena teh davščin pa v svojem bistvu ne predstavlja izredne obdavčitve. Radi tega sem se odločil, da ju uvrstim med davščine za kritje izdatkov rednega proračuna posebno, ker nobena ne upliva kvarno na gospodarski položaj v banovini
Z zadoščenjem je večina prebivalstva dravske banovine vzela na znanje uredbo ministrskega sveta o izvajanju javnih del s pomočjo državnih in banovinskih sredstev, ker se mora smatrati, da bo ta odloč-' ni korak centralne vlade znatno pripomogel k ublažitvi gospodarske krize. Posebno pa smo vzeli z zadoščenjem na znanje, da ta uredba dopušča možnost ustanovitve posebnega banovinskega sklada za javna dela. Mislim, da mi potrebo takega sklada ni treba še posebej utemeljevati, ker je na lanskem zasedanju banovinskega sveta baš iz vrst članov izšla inicijativa za ustanovitev takega sklada. Z zadoščenjem moramo nadalje vzeti na znanje, da so temu skladu zasigurana
stalna sredstva v obliki banovinske trošarine na vino in žganje.
Z ustanovitvijo tega banovinskega sklada pa ne postane nepotreben izredni »Bednostni sklad«, ki mora po mojem mnenju, četudi v okrnjeni obliki, obstojati še dalje, da se omogoči čina širša akcija za pobijanje brezposelnosti in da se omogoči uspešno ter izdatno podpiranje višje kva-'ificiranih bi czposelnih. ki kljub svojim s'udijam ne morejo najti zaposlitve in eo izročeni nu večji bedi.
Nadalje postaja vedno večja potreba, preskrbeti vsaj nanjnujnejšo prehrano onemoglim, brezposelnim, njihovim rodbinam, posebno pa otrokom, ki so posebno v mestih in delavskih centrih pogosto izročeni najhujši bedi in gladovanju. Mislim, da se spričo tajdh razmer ne smemo ustrašiti tudi izrednih žrtev, da storimo vse, kar je v naši moči. da omogočimo svojemu bližnjemu vsaj golo prehrano. S tem bomo storili veliko uslugo ne le elokupnemu človeštvu, temveč predvsem nad državi, ker sta pomanjkanje in lakota največja sovražnika pravne sigurnosti in reda v vsaki državi.
Radi tetja predlagam tudi proračun izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostn^ga skladaa dravske banovine za leto 1934/35. ki izkazuje Din 4,7OO.t.'O0.— izdatkov in ravno toliko dohodkov. Za kritje izdatkov tega proračuna naj služijo razen prej omenjenih dveh davščin, vse >stale davščine, ki so navedene v tekočem proračunu »Bed-nostnega sklida«. Davčne stopnje izredne davščine delodajalcev in delojemalcev kakor tudi izredne davščine na dobiček podjetij se znižajo za 50%.
Debata bo v plenarnih sejah
Banovemu poročilu je sledilo prav živahno odobravanje, nato je pa ban prekinil sejo in so v odmoru člani banskega sveta na predlog g" Ivana Tavčarja sklenili, da bodo o proračunu razpravljali v plenarnih sejah, ne pa v odsekih. Referent bo o vsakem poglavju podal poročilo, nato bodo pa podrobno razpravljali o posameznih postavkah, da se tako vzbudi zanimanje za aktualna vprašanja v javnosti. Le če se pojavijo posebna vprašanja, bodo o njih razpravljali v ožjih sejah. Ko so se domenili tudi glede članov odseka za sestavo službene pragmatike, je g. Lovšin izrazil željo, naj bi posamezni člani govorili le o stvareh, ki so važne za vso banovino, a svoje žeije za posamezne sre-ze naj bi predložili pismeno. Član gosp. Golouh je k temu še pripomnil, naj bi se za taka, le za sreze važna vprašanja določil poseben dan
Ko je ban g. dr. Drago Marušič spet otvoril sejo. je zborovalcem javil, da bodo zborovali, kakor so sklenili, nato so bili pa v odsek za službeno pragmatiko občinskih uslužbencev izvoljeni gg. Babnil:, Goričar, Jereb, dr. Rezek, Skuhala, Janžekovič, Zadravec, Pire in Koder
Banska uprava zgradi uradno poslopje
Takoj nato je načelnik gosp. dr. Vilko P f e i f e r podal oMirno poročilo občega oddelka banske uprave ter poudarjal, da so se osebni izdatki zmanjšali v proračunu «ia 34.206 Din, vendar je pa predvideno znižanje kreditov za stvarne izdatke, namreč predvsem za najemnine, oziroma anuitete od posojila za gradnjo novega uradnega poslopja, Id ga banska uprava prične graditi takoj poleg Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Potrebni ao tudi krediti za pospeševanje elektrifikacije pasivnih krajev.
Ob zaključku lista seja še traja.
G. pod ban ne bo sprejemal strank, dokler bo trajalo zasedanje banovinskega sveta.
INOZEMSKE BORZE.
Cnrih. 5 M>naria   Pariz ?(l3S. London N-wyork *>1.-  Bruselj 75.15, MIhu 27.17. Marlrid 41 8o  Amsterdam 207.90. Ber lin 122.70. Dunaj 57 50, Prasa 15.29. Varša va 58.05. Bukareita a.—.
Glavna skupščina sokolske župe Ljubljana
Za4ovol}lv napredek v preteklem leta — V 77 edlnleah je 14*5*5 sokolskih pripadnikov
LJubljana. 5. februarja. Sc&ofeka ŽUT« Ljubega* je trne.a včeraj dopoldne na Taboru IV. rednu skupiti* no, ki M is prisostvovalo po dores^t.h -U društev uj 17 £e*. Starosta dr. J. Pipen-bacher if predlagal pozdravno brzojavko Ni. VeL kralju ko starosti SKJ prestolo-QaaieUwKu Petru, potem je pa spregovoril o napredikii župe po številu eduiic m sr kolskih pripadnikov Spomnil se je umrlih bratov in lester, posebno Petra Urasseiu* k in Prana MalačKa. Delovanje župnih edinic je oilo radi težkib gmotnih razmer zek) otežkočeno. Pohvaliti je treba zlasti učiteijstvo na dežeili. ki se z vso vnemo !■ ljubeznijo oklepa sokolskega dela. Starosta je larekel zahvalo tadi banski uprav! in mds.tr: občini za Izdatno podporo sokol* stvu.
Za njim je govoril po J s ta ros t a SKJ TI Gangl, ki je prinesel pozdrave savezne uprave, omenjaj zadnjo sejo Zveze sovan-skega sokolstva, pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu ter mednarodne tekme v Budimpešti. Končno je pozval na složno delo v župn'b edin-icah.
Sledilo je tajniško poročilo tajnika br. Flegarja. Poročilo omenja občutno gospodarsko krizo. Stiki z župnim: edinicami so W#i livabni. pa tud* s savezom in ostalimi žifpami je bHa uprava v bratskih stik'h. 2 upa je rodprla akcijo za p op! a vajence v Strugah, za trboveljske rudarje je nabrala okrog 15.000 Din. Torlo zahvalo izreka g Urnik komi s a H i a tu ljubljanske radiopostaja, ki ie s sokotekmi predavanj« pomagal IVritl sokolsko misel. Nadalje omenia porodilo važnejše prireditve v Župi, posefeno pokrajinski žilet Župne edinice- Štejejo 53 društev in 25 čet z okrog'o 15.U00 pripadniki. Na novo so b '.a ustanovljena 3 dru-ilva in 5 čet. raspuštene pa 3 čete.
Načehniiko poročilo načelnika br. V-rbovv C« omenja pokrajinski gle L ko je nastopiti pn prostih vajah 572 članov in 456 čJa-nic Uspehi so bii"i v splošnem zadovoljivi* NarasčaJskega dne, ki ga je preprečilo neurje, se je udeležilo 450 naraščajnikov in 382 naraščajaiic ter mnogo sokolske dece. Poročilo omenja še druge nastope na pokrajinskem zletu, razne tečaje in izbirne tekme ter j-avne nastope.
O prosveti v soko'.sk n vrstah je poročal predsdmik ZPO br. Poharc. Prosvetno delo je biJo v primeri s predlanskim letom mnogo živahnajSe in tud4 uspehi večji. Blagajniško poročilo br. Čotarja navaja, da ie imela uprava 101.792.57 Din dohodkov in 98.808.PS Din .izdatkov. Stati-stično poročilo br. J. Miilosta pravi, da je štela župa ob koncu leta 52 društev m 25 čet a 14.515 sokolskim! pripadniki, dočim jih
j« bilo predlanskim 15.736. Zt gradbeni odsek je poročal bf. rng. PoiapeU Udsek ie sode.;ova. pr. gradnji teiovadišia za po-krajinsiv-, zlet m i nasveti jt pomagal pri zidan..u soko sk:li domov ter ureditvi iut-ru<. telovadile. Premoženje iupeib cdm.c znaša v nepremičninah 18,050.000 Din, k ft pa o-breimengui© do* v znesku 7,2^Q10XJO D.n.
Za soc:ja!no zdravstveni odsek je poroča: br dr. Mis, za narodno ooranibni odsek pa sodnik br. Jože Baričevič. V imenu revizijskega odbora je poročal br. Leo Fran<ke. ki j& pohvalil delovanje župne uprave ter predlagal razrešneo, sprejeto sogusno in z odobravanjem. Knjigovodja br. Luce Strauss je prečita) proračun za tekoče leto. ki izkazuje 147.100 Din dohodkov m toliko izdatkov. Župni načeto i k br. Lojze Vrno eo je omenjal smernice in program dela v tekočem lotu, v prvi vrst' Lv*e'e;.i o na pokrajinskih ziet h v Sarajevu h Zigicbu. dalje notranje delo v telovadnicah *er na nustven h iavn h nastopih in akademi.ah. Vsa poročna so bi.a. soglasno od^b fna,
Pr. volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja kandidatna lista: starosta dr Josp Pipenbacher, I. podstarosta Milko Krape! H. podstarosta dr. Andrej Kuhar.
načelnik Lojze Vrhovec. I. poinačeioik Ivan Prosenc. II. podnačeuitic Jože Zaio-kar, načelnica S'Ha Boltauzerjeva, I pod-načelnica Marta Podpjcova. l\. podnače-nica Ada Kuharjeva, župni prosvetar lanez Poharc, tajnik Stane Fle-gar. blagajnik Anton Cotar. člani uprave: inž. Lado Bevc Leo Cebular. Lavoslav Doliniek. Franjo Jereb. Bogomil Ka'ze'i. dr. Fran Kandare. dr F ran ta M is. inž. Albert Požemel, Pogačnik Drago. France Slana. A'b*i Smole. Danilo Sablja. Luce Strauss, major Ivan Jane, Udu^tniiki: Ferdo Accetio, Jože Ba-ričevfi. Jože 3u.Ja. dr. Josp Krwvl, Metod Paternost Ivan Torla   Loire Mi-
r pela v UrMs.   F____je Vre?
ar.
mž.
Jože
Za vrsnik. Arko Ivan mrl (R'bnicaV inž Zdenko Kokal. (Po'ie) dr. Tomo Turatn lL»tija). nadzorni odbor: Lev Fianke, Vin-'co Kocjan, dr. Josi« Kune. Janez Lczei Fran'o Tavčar (Rakek) namestniki: dr Joši\o Arko (St. Vid nad Ljubti.), Anton Germek (J-ižicaV A..;on Lovš n (Kočevje) France Rons (Vič) Alfonz Z^všnk (Vrhnika), častno razsod^če: dT Vladimir Rav-nihar. dr. Dragutin Treo. Jos:p Janša. Andrej 7aDe. Janko BTaga»ije nmest":k'- dT France Lokar, Janko Bleiwe«, Joso Zi-da_ič.
Po volitvah se ie br starosta zahvali' •ude ^žencem za stvarno debato m zaključi, oh 14. lepo sokols.Ro zborovanje.
Nedeljski kronist beleži...
Cudrto, cfa ob tako velikih smučarskih tekmah ni bilo južnega vremena
Ljubljana, 5 januarja.
Včerajšnjo nedeljo prištevajo meščani jopet med srečne dneve, predvse-m zato. ker »o zopet uravnovesil svoje proračune in tudo iz mniKT.h. ideelnej^ih razlogov Včeraj je bila vendar pedzadnia pred-puetne nedelja, zato se razume samo po aebi. da so vse naše device šle poizvedovat na. vse zgodaj če so morda po kakšnem čudeiu med oklioanirm.
In včeraj so s« v resnioi godili čudeži. Največji je bU že ta. eto smo tmeV lepo vreme eek> v Ljubljani Končna pa tudi to ni takšen čudež, saj so vendar včeraj zapustili Ljubljano skoraj vsi beli junaki in umetni ki, razen onih, ki so zaspali ter se niso zbudili niti opoldme. Beli pokret se za d nje čase manifestira v Planici, "p le na na-šib ulicah. Seveda je čudež da ob tako gromozansko velikih smučarskih teikmah ni običajnega juž-nega vremena. Tudi to ai lahko razlagamo, saj «o se vremenske napovedi glasbe: \cs teden bo hud nvez in da bodo pihat« južni vetrovi. Upamo, da bodo res Čez mesec dni.
Zadnje čase, ko drugod prirejajo armi* carske tekme, skoraj v vsaki vaai in ko bi btt potreben že poseben lek»;kon za tolmačenje rasličnih prvenstev, tekmujemo v Ljubljani s plesi. V pravem pomenu besede pteaemo ■ pojno paro. Najrazličnejše stanovske, poklane skupins, društva, korpo-reeij« itd. priffejaio plese in viiudno vabijo In melčani ne odklanjajo vabil, človek je vendar družabno bttje ip se n« more vedno ori m ti na krizo. Leto« 90 meicani zdravi, ker se dobro preznoje pri smučanju in tudi plesati je zdravo. Nekateri baje hodijo po71 mi na rivijero, nam pa teea res m treba, ne top-Hc in ne puščanje krvi.
Skoraj bi vam pozabili povedati, da to ottt dan orirednVt p'ea rud; dolžn;ki menda na vzpodbudo eksekutorjev. ki so tudi plesali, da so zbujali Še peseben respokt. Vsaka interesna skupina se pač mo*a izkazati s predpuerno prireditvi>o. s^eer bi kdo podvomil v silo in agvlnoert njene organizacije. Do puste je še 10 dni. dovolj časa. da sa postavijo s predpuetn;m' prireditvami še vai drugi, n pr prijatelji zastaviialnice in ljubitelii kislega zeli* čudno je tudi. zakaj odlašajo s svojim plesom smučarji Čeprav se ne morejo točim od smuči, bi lahko plesali z np-rni, česar so itak vajeni.
Nedvomno se ne čudite, da ne govorimo O dru j; h »problemih*, mzen o scnuear-stvu in prednostnih plesih Kot rečeno, meščani so uravnovesili svoje proračune in so za nekaj dni pozabili na vse težave tega sveta. Sploh pa ča-oorsle napoveduje same razveseljive zadevlčine. n. pr., da je krize te kone^ odnosno, da je začel« po-ouleari že pred leti. ko je pri nas ni hotel nihče poznati in ne priznati. Nedeljski kronist pa mora opozoriti čitatelje da takšne napovedi niso lf prednustne potegavščine V Sasopisj« se ne zaleže več n;č prednuat-netfa. same reemt tolažbe j« oolno in vese-r«h posjledov T bodočnost To ie powm Drav ljudje itak n'mejo časa ob nedet;ah kvariti si prazničnega razpoloženja In pre-
bave z razburljivimi vestmi. Ob ponedeljkih so pa sevedr še mnogo občutljivejši «n potrebujejo posebno dijeto, zato mora bit nedeljski kronist zelo prizanesljiv in tan kočuten.
Danes ima lahko delo. saj mu ni treba omenjati niti občnih zborov m ne pisat razprav o lužah Smuka je b'a idealna in vreme prekrasno, kar ste že fiital' v sobotnih vremenskih poročilih V Ljubiisni smo pa imeli tudi ž'vahen tujski promet. Deželam so nas Tiopet ob »kali Ustav li so §e na Marijinem trgu kjer so se solnčil* m občudoval' naš napredek. k» predira po Prešernovi ulici navzgor Napredek pr» nas nikdar ne po'de. tud v nebotičniku ca ie te dm zope» neka i vaHn>v več kar močno vpHva na naš tuj%ki promet Premalo je tudi časorvsie r»«a'a<aio. da «mo si končne le oriborili e*ieno ffo«*o pečenko, cene «0 nadle in bridk' me«arsk' m>i» 'eieio tolste ?osi. da ni treba goapodm jam kupovati celih mrh.
To '-imenjamo tudi zaradi tujskega prometa Kdor rno^-e. na* oas obišče Lfub-'jančani so se namreč povsem izneveril-Ljubljani ter se raje m««tie v hribih s polento ob nedeliah ko nas obisku|ek> tulci Prišli smo do jedilne«« liste -n zda i lahk« končamo* žal ne mora kronis« porf-eč' meščanom še s rvmedeli-km jed-nim listom svetu ie jim lahko I* na i preč:t«io kron»ltr« še enkrat, sai w^m^ ^a*vw*l*»*f ne ?b<vla le vd^Hanja, temveč učinkuje le drugače fizično.
Smučke Iti Mnkit'ke tekme Jeseniškega Sokola
Na Svečnico so ae "ršile sankaške tekme sokolskega članstva in mUdine na cesti Sv Križ-Jesenice. dolei približno S km. Tekem se je udeležilo 5 naraščatntkov nižje kategorije ter 30 članov in članic Naraščainiki so dosegli naslednje rezu'ta-te: I Grobovšek Drago v času 615, IT Stravs Franc 6 35 ITI Antonič Albert 7 min IV Vister Marjan 7 05. V Psnov Robert 727 Pri članih le dosegel T. mesto Bokal Nande v čaau 4.52, 17 meato Grobovšek Tvan in MerlaV Pave' 5 10. ITT Si-vec Leonold 5 11. IV Burnik 516. V Kocjan 5.17 Ko bi ne delali tekmovalcem ovir drugi sankači bi bili gotovo doseženi boljši rezu'ta ti
V nedeljo dopoldan ps so ss vršite na skakalnici »Bratstva« mladinske tekme v •tmuških skokih. Vodnikoma tekme bratu Buhu in Ravhekarju se je priiavilo dečkov v starosti 10 do 14 let. T Ronret Ivan ki je do«egel 118.5 točk I! Batagelj Ivan 110. ITI Rivhekar Miloš 04 točk Ponoldne so ia vršile mladinska tekme v smu*kem teku na 600 m 1500 m In 3000 m, ki se jih je udeležilo 46 tekmovalcev iz vrst oboje dece V teku na 600 m je dosegel Prevc Rnbert I v času 4 2" IT Buh Vojko 4 37" ITT Melinlč M»'*n 4 40" IV Po«aČ nik Tole 4-51" V ČV-ovlc Greta 5,49". VL Ravhekar Jelena 62".
V teku ns 1500 m je dosege) 1. mesto Razinger Lojze v času 5 35** II. Gerdej Polde $sr. 111 fttravs Frane In Ravnik Joie v 6 min. IV. Vister Marjan 6,W V Su?nik Vladimir 603**. VI. Cvetke Jota 605" V taku na 3 km je dosegel I mesto Pristov Dušan v času llJfl" U Razinuer Tone ia.ir. III. Roprat Ivan 13 r IV Ravhekar Miloš 13 29T V Ogria Leo pold 14.46", VL Greforit Herman UJO"
Vse tekme je organiziral in vodil društveni amulki odsek pod vodstvom načel nika Toneta Buha, ki so mu stali ob strani Ravhekar Avgust Gorup Tone. Grobovšek Ivan. Crnko Viktor. Bertoneelj Kria* jan. Pogorelec Frana tn Zunan Cvetko
Po tekmah se ja vršil v Sokolskem domu sestanek vseh tekmovalcev, na katerem je v imenu društvene uprave spregovoril mladini lepe bodrllne besede br. Sušnik Matija, br. načelnik Buh Tone pa je prečita! tekmovalne rezultate.
DANES PREMIERA O
Liane Haid ■
▼ filmu g|
Zvezda Valencije ■
Film napetih scen In lepa godba B
Sodelujejo: OseJ Oarcvalda* Oskar S ima, Paul \Veatermeier
Zvočni kino IDEAL
Preda ta ve ob 4.. 7. in vfc,
Cene i t m b Um.
»ipeinjpr v>S|ajjasajajj)sjj|,
Pevski koncert kmetskih fantov
Ivančna gorica. 2. februarja. Danes je bil pri naa pomemben dan za kmetsko m'adino. pa tudi za ostale občane, ki z velikim veseljem in zadovoljstvom spremljajo živahno   napredno gibanje na šib vrlih fantov  Dokaj pretiravajo oni, ki venomer govore o krizi   mladine   o njeni dezorijentaciji,    malodušnosti   itd. Naša kmetska mladina je zdrava, njen polet gre kvišku, kljub vsem stiskam in težavam ne prihaja iz njenih ust obup, marveč pesem, pesem, ki ne izra?a le njenega veselja nad svojo mladostjo, temveč tudi vero v lep šo bodočnost, ki pripada le njej
V polni meri so nam te besede danes potrdili kmetski fantje pevci iz Stične. Na pevskem koncertu, ki so ga priredili po lastni inicijativi v Soko'skem domu v IvanČni gorici, je sodelovalo okrog ?0 fantov pod vodstvom svojega neutrudljivega pevovodje g Lada Amhrožiča Fantje so otvorili svoj koncert z leno pesmijo »Slovenac Srb Hrvat«, ki je takoj navdušila vse poslušalce, saj 50 jo pevci zapeli z največjim zanosom in samozavestjo. Nato se je razvil pester program narodnih in umetnih pesmi, tudi srbohrvatskih, izmed katerih je bila »Sto čutiš Srbine tužni« izvajana s posebnim občutjem in tako odlično, da so jo morali takoj ponoviti Ljudstvo, ki je napolnilo prostorno dvo rano, je z največjo pozornostjo sledilo vsem pevskim točkam. Nikakor se nI moglo načuditi s kako lahkoto in sigur nostjo je fantovski zbor pel tudi najtežje umetne pesmi. Snored izbranih pesmi, ki je trajal skoro dve uri so zaključili z junaško pesmijo »U boj, u boj«, za katero so ob koncu želi še poseben aplavz.
Pevski koncert je pokazal kakšne uspe he more doseči kmetski fant: treba mu je le resnosti, volje In ljubezni do stvari Priznanje ki jim ga je izkazalo ljudstvo na prvem javnem nastopu, naj jim bo v vzpodbudo k nadaljnemu izpopolnjevanju v pevski umetnosti.
Živeli kmetski fantje-pevci!
Občni zbor mariborskega Avtokluba
Maribor. 4. februarja Danes dopoldne je polagal ob račun svo <ega dela mariborski Avtoklub na 0 red nem letnem občnem zboru v lovski sob hotela »Orel« Zbor je otvori I in vodil dol »oletni predsednik veletrgovec g Pintcr. k je med drug'nv pozdravil narodnega po slanca g  Krejčija   Uvodoma ie predlagal da pošljejo zborovalci udanoatne nrzoievkt rmkroviteliici  Avtrrkbib*   Ni   Vel kraljic Mariji, vrhovnemu predsedniku    Nj. Vis princu Pavlu m centrali Avtokluhov Pred log je bil z velikim navdušeniem sprejet Vato so počastili sponvn v minulem letu umrlih Članov 2u~aia Ivana iz Slovenske Bistrice, ki  je bil žrtev aeroplan*ke ka tastrofe in Holcafla Josipa. k; je tragčno oreminul pri AvtomobMski nesreči Iz ob širnega predsedniškega poročile se zrcal1 jo žalostne poledice novih dajatev na motorna  vozila. Ds bi  %f teffci polo/sj Ishko omilil tudi na drug nafcm  nam dokazu leta Nemolia m Danska kjer se jt šfv lo mo tormih voHJ podvofk) in se le kl'ub *n:?a ni taksi fin«nčn; efekt zvišal   Zgodbo s* ie. kar se je mo»alo zgoditi* avtomobilske kolone so se umaknile, na S:1ve«trov dan sr avtsomobileka hupe zadpiič zadonele v f> 'ikem številu m to je b*l klic obuma Ov koncu leta ie bilo v drav«k; banovn: nlom Straneh V) odstotkov osebnih avtomobilov 38 odstotkov tovom'h  ter 58 odstotkov motocikl crv.  kar  ie  goto »o  z°V» žalostno deistvo. Predsednik ie noro***  da ie en-tr»ila odl;kovala dve *lsna »A^tcAcluha Maribor« g PugUa m dr. Ro<*Vča s T^b-n;mi ko?aiTT*roi ter šoferi« za 5 d^ 20letno službovanje o-i i»tem go*-v>da**iu  Ve*kn počaščen »e Mer-bore i; v tem. da i« oo«V nrinc Pavi-«* svoio «':ko z 'a«atnoro.xp'm n/>d-r>i«r»m   Nf»fro je govoril n«-odn; nosJanec g. Kreiči. k* ie izraz^ gl^-^ko razumevanje m s^rnrvir-ie za avt^rMr^em :n Tago-tf>v<l uvi       v>wr«j'i Vl"*»u «vo'o tm>-^oč — Pfv^Mo ta;nJka g. *š^--tre>     b»v- « n^dVob n'm  de'ovfln'-m  Vl"ba   B1aa«rn,š1'^ ^rn ^0  g   d>   Marira  irVjiTii'e  ^-rV«  24 00" T>n a.Vt:ve Pri vo1:t^ih ie       wi' """e i» volJ«*r-f  e   P:nter -«i  twe*t«-*»n-*i VJ«n«vo ie bil 'z^-an v r^hnr g  M;'-oš (Vet
Pr' st'ičaHvv-fh Je Mb «Vlen*J"wo d« orisr»-va AvtoViih a« a«"*<*l»*lo ce*»re Rn*e-Sv. Areh znesek 2-l.noo D'n m %*ce' looon D-n takoj. o^aneV r*a kada bo <?r>tovo da *e bo ce«ta dr>^i»d:,a r*n V-v*hni d^bat' o nrmravah ra nrosltvo 10 ern'c» '-'uba k: b rvrhodnie leto. je predsednik zaključil občni zbor.
j   Rudolf Klacna I
Trebnii. a. februaria. Orob m u eroboni vrsti ... Za Jankom Ruprachtom, ki emo ga pred kratkirp -.jolaJl.ii k večnemu počitku, ie odšel dsTies v večnoet g. Rudolf KJaČna. davčni nad jpraviteli v pokoju v častiliivi Prosti 70 KM. Kdo iia ui poznal, vadno dobrega, v uradu obi-štivnaca in v druibi vedno šaljivega S njemu Uustnim h u morieni znaneca. prili -blleneva in oovsnd apoltovane^a. ob katerem grobu piske dane« njaarova užak>?o3tia rwroea Juati, nje-eovo eorodsawe in vai. ki eo pokojnika 00-zjiali In 3« e*nlli kot znaeaineaa mola. katerih vrste ae danes tako redčilo. Po končanih Štjdiiah ae je posvetil davčni službi in je elužoovat med druslmi v Senožečah, v Kočevju in nanueled v Tribntem, kler te atopi 1 v pokoj kol davčni nadu nravi tel j. H radništvo     visoko cenilo svojega predstojnika.
orilniblian P* na bil todi m »d 1 Hi M<^vv>m. « katerim ie delal roko v roki. Zaslužni r^ok^i je užival v TrsbnleTn, kler le bil Član naprednih društev, Dmivs^m pa nagega Sokola. Prod leti is zbolel in bolezen ga ie priklenila na norijo, ki fe ni več zamistil.
Pogreh pokojnika bo jjtrl ob 10. dopoldne iznred hi.^e žalosti na farno pokopališče v Trebniern-
Mir prahu njegovemu, žalujočim na2o iskreno sožalje!
Naši tekmovalci za Zakopane in Nemčijo
Ljubljana, 5. februarja.
Državno prvenstvo v smučanju je za nami. Končana je borba in dobil« smo nove prvake v vseh skupniah. pa rudi državnega prvaka, katerega naslov si je zopet priboril Mojstrančan A'b:n Jakopič. Na podlagi rezutoatov tejemovanja za državno prvenstvo je tehnčni odbor JZSS že sestavil tekmovalno e4ripo, ki nas bo zastopala na vses'ovanskem smučarskem pr\enstvu. ki se prične 7. in bo trajalo do 15. februarja v Za kopan ;h na Poljskem. Tja pojdejo skoraj naši najboliSi, a drujji de; tekmovalcev se jde e.ž» budi smučarskega prvenstva Nemčije, saj je potrebno, da se revanžiramo Nemcem, ki se skoraj vsako leto ude-e«žu;e>jo našega prvenstva. Z3 Zakopane so določeni naslednji tekmovalci:
Josko Janša n Leo Knap (Ilirija) Franc Smoiej (Jesenice), Prane Pal-rn e, Bogo S r a m e I in Tone D e * m a n (Ljubljana), Huben Heim (Skala. Jesenice) in Ciril Prjček (Jesenice).
Janša, Knar? in Smoiej so določeni za tek na 18 lom in štafeto 5*10 km, prav tako tud; Sramel In Dečman. ki pa bosta skupno s Palmemm tudi tekmovala v skokih, a Heim in Prače-k v smuku.
Za Nemčjo so določeni uriavni prvak Albin Jakopič (Dovje-Mojstrana). Lo-vro 2emva (Sokol-Oorie) in talentirani skakač iliri.ie I s t e n 1 č. Naša renrezen-tanca za Po'jsio odpotuje narbrž že dane^ orx)'fioč:. za Nemčijo pa prihodnje dni IZSS »e 'mei1 slce-r v programu, da ooSlje še večjo 'zbiro tekmovalcev v Zakopane toda pičla fmančna sredstva savezu to onemogočajo.___^__
Naše «1eiališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 5 febr.: Zaprto. Torek. 6 febr.. Karijera kancllsta Vinciga. Red B.
Sreda, 7 febr.- Kulturna prireditev v Crni mlaki   Red Sreda.
četrtek, b febr.: Sonjkin in njegova sreča. Red Četrtek.
Petek, 9, febr.: Ob 15. uri Praznik cvetočih češenj. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Dijaška predstava.
Sobota. 10. febr.: Charleveva teta. Premiera. Izven.
•
Za predpustne dni pripravlja drama svetovno znano burko Charleveva teta. ki bo zaradi svoje neizčrpne situacilske komičnosti vzbudila tudi pri nas splošno zanimanje. Vlogo navidezne tetke, ki pomaga dvema Študentoma do zaroke z izvoljenimi dekleti, igrata prt naa Izmenoma gg. DaneS in železnik Delo je zlasti v scenič-nem oztru ns novo predelal režiser Debe-vec. tako da ae namesto v treh prizoriščih odierrsva vse d#l9n1e v sobi prizadetih Studentov. Premiera ho v soboto 10. t. m-
OPERA
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 5 febr.: Zaprto. Torek, A febr.: Jenufa Red C. Sreda 7 febr.: Zaprte.
četrtek 8. febr.; Viljem Tel. Premijera. Izven.
Petek, 3. febr.: Zaprto.
Roeelnl: Viljem Te*. V četrtek, dne 8 t. m- bo v operi premijera velike romantične opere Viljem Tel. Naslovno vlogo ftvtcarjs Tela pole g. Primožič Cesarskega namestnika Oeslerja g. Betetto. v vlor! Matilde gostuje odlična pevka ga Zinka Kunčeva it Z"greha. Zbor. ki Ima v tej operi veMko vlogo. Je pomnožen Muzikalno vocV^vo Ima kapelnik Neffat. režijo pa rež*«er Skrbinšek. Premiera Js izven abonmaja.
Iz Maribora
_ Pomemben intervju 1 narednim poslancem g. Kre^ijem Zelo akt telno in per--te \i vprašanje troSirnne na lee. ki zadevi Dredvpem naša kraie. Teea se v polni mori zavedajo nasi narodni  predstavniki    ;.n ^* trudio, da pomorejo leansnvu aopnodaretvni Narodni poslanec a. Kre>jči >e   dal naSemu dooianiku naalednin izjavo: »Od v«eh da v? nih vprašani je bilo naiva£nei$e vprašan if IroVirine na i^ ki je bila določena na 20 Oin za m* le«   £e bi se dospio znižani? »e ta^fse. bi nnSim razmeram ns b»lo wna rano. V dravski b»novni ?e 140000 uoednlh ooji'rttn'kov in 2000 žag  Ako bi bila JvedV na da'a»4v. ki ie bils predv'd^na. bi moral' oin?it' financ«, »tružo ks 40^ mož. Pri tem bi nrtSlo do raznih neancaTiimli^nl »n »r*n» rpv, ker kmet le ni no-ičen o *rn divPnl1! oredn'Ath Na*a dp>l tarifa se le altell bavila * nrnbl *nv>ni  Valtr b*   <^ br»e *?V«n'MoJji naRIh ljudi dnsA^e1 l*H f:nan»ni M^V* Ir statistik »e razvidno   da se gihlls »m^Hn* ns gradbeni materi|aI kot las. opeka, kera-
mika pri eni stavbi med u£6 od«t. do odat- eUvb.-ir vrednosti.   Narodni skupščini e**ii predlsgul. da nal ar vse   te trošarine opiote. Pobira naj se taksa o priliki etavb nm* dovolienia. Do vreduoeti 60-0(Xi nai določi pol odMot taksa, do 2(X)i)00 Diq t od
^totna in nad 200 000 Din 1 m po) očitna Likaa stavbne vrednojt) Ta mol pr<dl0tt K*
bij v celoti sprejet in e tem amo štetno po maaali naftim malim Hudem.«
— Zbirka protiluberkuloinegg dinarja je dosegla januarja zneeik 90.831 Din. kar je gotovo za Maribor »Ho eaMno. Ta veoi^ ie namen ena za igradho Azila tuberkulosnib bolnikov.
KOLEDAR. Dane*: Poo^jeljek. 5. februaris kstoli fgi;i: Agata. Jagoda,   pravoslavni 28. januarja.
DAMAANJR PBIRED1TVJS.
Kins Matica: PevČova Mubezen. Kine Ideal: Zvjzda Valencija.
Kino Dvor: Jaa ponoči, ti podnevi.
ZKD: Galipoli ob 14.15 v kinj Matici.
Kino Šiška: Simfonija llubeznj.
Zveia dnftevnih delavce? občni zbor ob 20. v Slovnrikj Matici.
2en«ka sekci;a Jadraiiiike straie letno zborovanje ob  18.  v damski    aobi  kavam *
»Emone«.
Predavanje dr. Vidmarja o lahn ob 20. v
dvorani OL'zD.
II. Javna prodnkeija gejee^er drt. kon
servatoriia ob 20. v FilharmoniČni dvorani.
Vajenski dom pr^avanie a. Vladimiria Kravosa o podmornici s olikami ob 18.80 DRZl'RNE LEKARNE.
Danes: Mr BakarČiČ. Sv. Jakoba tra 0 in dr. piecoli, Tvrževa cesta 6.
Če človek ai preobložen z delom, mu začno rojiti po glavi   misli,   pa   naj bodo že kakršnekoli.   Misli so lahko   jasne aH mračne.    odkrite ali  pritajene* pohlevne aH divje,  pa tudi  dovoljene ali prepove dane.  Da,  tudi misliti Je včasih prepove dano, čeprav bi človek ne mtslil, da so na tvetu mogoči   celo   taki fenomeni $rečn naša, da je v&aj dihati dovoljeno, sicer bi storili bridko smrt   Misli so prepovedane navadno takrat, če so škodljive ali nevar ne,   komurkoli   ie,   recimo zajcem, kadar je prepovedano streljati jih, ali brezposel nim. Če bi jim hotel kdo vzeti krizo, ker bi jih pripravil   ob   edini   vir življenja Sploh je misel flo ali strup  in  bi morala biti pridržana samo tistim, ki znajo misliti zase in za druge. Tako je pa ta strup do stopen premnogim in zato je na svetu tako hudo.   Če bi morali ljudje več delati, bi manj mislili in življenje bi bilo lažje-
Postavim imaš preveč   časa   in začnak misliti o kuvertah  Čudovita reč je to, ku verta. Rabi se ta čudovita reč prvenstveno za korespondenco So pa primeri, ko oprav Ija kuverta kaj čudne   posle.   Enim nosi mnofjo, da imajo drugi premalo. In kuver ta je prav za prav kriva,   da so na svatu razburjeni duhovi in nezadovoljni elemen ti,   da moramo   poditi od sebe razredno borbo in sploh da je prepovedano misliti Če se pa pridruži kuverti ie ubožno spri čevalo, je zlo popolno.
Torej živela prepovedana misel, pereat kuverta!
Nesreče in napad
LJubljana, 5. februarja.
Včerajšnja prekrasna nedelja je Izvabila vse smučarje v naravo. Na tisoče jlii je pohitedo na Uorenjsko ter v vso bitnjo okolico, da je brta Ljojoljana skoraj prazna. Zato seveda oi čuda, da je včerajšnja sedeeja beležila rud; rekordno število nesreč, ki so se bile pr.po-tile pn smučanju. Ljubljanska bolnica je sprejela v svojo osfcrbo :n v zdravjem je več žrtev smučanja.
Snoči so buli reševalci pozvani na glavni kolodvor, kamor so az Kamn ka pripeljali 21 letnega dijaka Zdravka Tomšeu Bil je na Veliki pJajim v hudem smuku 1« pa nesrečno padel in si ziorrul desno nogo. — V Kranju se je pa rji smučanju ponesrečil 13 letni Nikolaj Stroj, ki st je Ziornoii desno nogo v členku. Pod šmarno goro je doletela nesreča Manama Smoleta i Tacna. Tudi ta Sj je zlom;] desno nogo v členku.
Na bledu se je včeraj popoldne sjnuča! sorski uprav,te»ij Ra.ko Gradnik. Malo preveč je neslo po sre&u Oradntk je nenadoma izgubU ravnotežje m se je nastala pika. Toda pobrati se ni mogel več, leva noga je b'ia zJomAjena. — V Plamc- je bilo včeraj več tisoč smučarjev, žrtev tega lepega zimskega športa je pa postala iS letna M roslava Jenko, odvetniška uradnica iz Uubljaoe. ki si le poškodovala obe nogi. — V Guncljah nad št. Vidom se je pri smučanju ponesreči M letni mizarski va-emec France &eget ZJomil si Je levo no-?o v stegnu.
Na Karlo viki cesti je Mizu mosta na poledenelih »eh rade' brezposelni delavec Vladtmr Klemenčič i« Most tako nesrečno da si ie zlomil desno roko v ramu — 2rte* nesreče ie postal tudi beograjski lekarnar Dimitrij Jovanovlč. ki se ie med vožnjr Beograd—Liubljana na vlaku nevarno vre-zal v roko. V bo'nico ie moral rud Herman r?«»ic hlapec ori posMUvku Sem-ralcu v Tnmačevem ki se ga snoči br«* povoda napadi* in ga noakodevak na clav
lev 28
*s IQ v ft N S * l NARon« đwO. f«hrwja
1U3«.
<*r»ii S.
TUDI VI MORATE SLIŠATI
LOUIS GRAVEUR-JA
KI POJK DANES V VESELI VELEOPER ETI
PEVČEVA LJUBEZEN
POJE A POJE »2ENSKA LE VARA NAS«, »SAMO ENA JE LJUBEZEN« ITD. OPERETA JE RAZKOŠNA V REŽU1. GLASBI   IN   PETJU;   DEJANJE JE
NADV8E ZABAVNO.
NOV ZVOČNI ŽURNAL PREDSTAVA DANES SAMO OB 4. PREDPRODAJA OD IX. DO ^13.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21*24
Dnevne vesti
_ Ali gospodarska kriza pri na* res oo-
pttBra? Prejeli smo: K članku o popuščajoči t?o spod a rek i krizi v Vašem cenjenem l;e4:i z dne 1. fsbruaria t. 1. Vos prosim, da poučite doticnega optimista-Mankaria. ki vidi vse v tako rožnati luči. da v naši državi ne en as t sv. ffođ',K>darsko krizo, v kateri so n.a-loStevilni delavci In deloma tjdi intelijenti. temveč gre za krizo, v katero U zaSel kmetski stan. ker j.» ravno cena poljedelskih proizvodov tako strahovito padla, med tem ko se proizvodi nače (domače) industrije, pa tudi inozsmetee, nikakor neo pocenili. Pri nas ie tedaj merodaiaa semo kriza pri hmetaketn atanu, k ?r Je zaradi te krije naš kmet tfkoro popolnoma odpadel kot konzument in fe 5ele to d »letvo povzročilo tudi krizo v naši industriji, obrti in seveda tudi treovini. Kriza v indućdriii. obrti in trgovini fp sekundaren pojav m le posledica primarnega poiava. namreč krize polled »!ak-5£a stanu
- Spor med zdravniki in SrZOR-om. V Zagrebu so zborovali te dni zdravniki, ki deljivo v ustanovah delavskega zavarovanja. Zdravniki zahtevajo, da sf» njihov položaj v nobemrn primeru ne ume r*vdabšari. da ie tr^bn v vseh zdravniški elan zadeva-ioflh vprašanjih upoštevati njihove ž-elie, dali 5 na t se sklene nova kolektivna pogodba m-=d njimi in S'iaorom in da naj se ukine zakon o namefraniu zdravnikov-uradnikov d»-Vav^kocra zavnrnvan:a z dne $Q, januarin 1931. zlasti na določbe o premeščanju zdravnikov.
_ Vreme. Vremenska nafpovsd pravi, da bo vefinema iarmo in mrzlo vreme. Vfcerai j* (»n-žilo v Seraievu, na iu<ni na deževalo-rJajviaia temo Ttjuraj \» znašla včeraj v Skoolii 5. v Li'iMian? in Mir'boru —0.2. v Zaorebu —1. v rVo^^ndu —6. Tz druffih kra-iev ni porodil o etaniu temperature. Davi ie kazal barometer v l.iubliani 770.2, temperatura je »nsSflla -11.1.
— Strašen zločin. V v«« N krnici pri Rum* ie h;l včeraj popoldne <torjen strašen zloč-n. Po>estr:k Štefan M.itiia iz Starega Futooa je uhil svojega tast* Dan la Kršena, taščo Suze.no in sorodn co Emilijo Vamert vo Wok spretnega r|oc;oa n: rnan. Oro?n:ki co t»b jalca že zaprli. Na kraj strašne^* krvor>rel;t:a jf pri&la ^odn« komisilf, ki je ugotovila vse podrobnosti
— Samomor. V gozdu ori Zatrrebu ie obesil brezposelni klepanefci pomočnik Juli is 9Hoh. Fani ni imel stanovanja, hodil i» od hiSe do hiše. konono ie pa       »4| in si kop čal življenje.
— Vlom  v občinsko blagajno. \
od sobote na nedeljo je bdo vlomljeno v občinsko bUdJiino v vas* Suseka pri Novem Sadu Vlomilcem e r#de\ v roke bogat plen. odne-li so 90.000 Din Tolcija je sla takoj na delo ter z*ctrla /. energčno preisfcavo Vlom* ie osumljen neki tuiec, ki se je zadnje čnse potikal v bližnji okoici. Za njim je izdana tiral ca
— Volkovi v zetski banovini. V zetski banovini so »e pojavile tolpe volkov, ki jb je mraz prignal v bližno človeških bi val: še V vaseh Potok. Gorica, Vranješ p Grača-nic so lačne zverine vdirale v staje n poklale ter podaviJe raznim posestnikom okrog 40 ovac un 9 govedi. Te dm bodo Beljaki vpnkeodl na volkove velik pogon
— Mater je ubil Pred velikim senatom bjelova.>u(.g- sovi.^ia se je zagovarjal v soboro posesti; aOv sin Josm Szabo iz Ma-e Trešnjevice zaradi umora lastne matere.
Rairrava je odkrila strašno sl'ko moralne r:opalosti. Obtoženčeva mati se je uda.a pijači in se 'e vcas h tako napila, da ie ne-Z3vestna obežala. zaradi tega so bili pre-0't- v h<5i na dnevnem redu Ko je priS'a ne.^p\no posestnica ropet natreskana do-i. \ ter zaradi p''ani>st* obležala, je sin v en pisni! nanjo in jo zadavil. Da b: pri-kr sledove svnteca zločina, je mater vili v uMs oetovo k«s!ino. hoteč na ta način fi.^-rat* n<e»n samomor. Szabo 'e bil ob-*j;en na 15 'et težke ječ; fi na tratno iz-3fu»f  Č?s'n h drf.svliansk;h pravie,
— Volka le zadavil. Na junaSki nač:n se je ottrne1 vo'ka posesrn;k lamac ?ud:č U ve" ^ar'ović v Bosn?. V gordu ea je nena4v...* nap-d«l velik volk. w««d Sudi-č&m m zverjo je nastala borba na Življenje in smrt. med katen ie Vmet vrVVs ra-
d3vM. Te-jfko poškodovanega In vsejra nsrr'-zenita so morali Sudaca prepeljati v ho'-nco.
fi»   f ?sa^tS^a<i^
H~ /VIFnister dr  Albert Kramer, ki se
je mudil dva dm v Lnnb'iam. ie snoči zopet odrntovaT v Beograd
—li Len ItflfopMfi inhilej- Tiho 'n akromno »e proelavfla vferai v kroeu *vo-Hh naidraŽiih 70   rojeni d^n £rospa Aloiriia
B t e i i g a r vdova unokoi>nwra nadučlle lia Kakor ie b'ln vse f»voie živl;en?e »kr->m na in »e r»n«vet:la w **vole moel le *voi;m otrokom taVo n» hntp'a n;t' da bi ra nra^ nik nif*r»*»^ akmmneva dela in »Vrbi pol nsva $'vlJ«»nT3 «nlnh kdo ved»l Vendar ram ho OT>rf*:-fda se ie «r*omn'mo kot z^led ns in ndl;?ne s^oventiV** mat*»re. tr» le va*»o
»tis   m "rv-^P   n'rnV    <v4 np: omAnirn'
nnvr»»'"a a
iv^^aln^-a  v R*"o?:rih p   M;rVa R»,cvTT"^'t'»
£f| mKty) n £h n''PW'p"» f\'fln»nd'*«» m no'V" fy^«^Rn.'Va n   *ir  n»n0n Pror^^Ha ;n h*»n^no
{;v;ki  i-xor^   ;n   no1.-p}c-'Vi  otro*-'   V? «r» ^<»t ?■ umrl*   T"*it *n *''fo^Bi «1^»^!  mn*»'i f»» "me. d« bi ii OPOffs n»1't<>«"« a-«^ i*i 'atoI*'do skrajnih m*ts ?Hove?n*ft<T»
—li Dane« pa brije. Nekateri so mislili, da bo začela že >mila« pomlad ter da ie konec zime. Zdai pas pa hladi že v »g dni buria in mraz stopniuie od dne do dne. Seveda ni tako straSno, kot so napovedovali vremenski preroki, ki so na strašili, da bo MoSnja zima zopet take huda kot je bile 1. 1029. Tedaj je v Li-ubliani začelo primanjkovati kuriva in nekateri so po vf« dan oprezovali. kdai ae bo pokata 1 premosar Letos je tre s kurivom vselej dobro za lož m z drvmi in vsak tudi lahke založi s Die-moeom, seve. kdo ima dnnar. Mnoso jih ie pa. morda 5e več kot ono zimo, ki prezebalo Zi od novembra, kejti kurivo te ie vedno zelo draio h r»vne Hudi. Mnoei nimajo kJ-riva niti za kuhanje^ kai Sele za ogrevanje. Toda na tako fcalo^ne stvari navadno vsi ljudi:? ne mislilo. Marsikdo se tudi vseli mmza in mu niti oride na misel, da nekateri koma« čakaio konea zime. Vendar zdai mraz ne bo mo?el več dolgo trajati, ker ie solnoe že visoko in dan dol*. Podnevi se t^mppra'tura ž* zelo dviuns Itli-iib mrzlim jutrom. t:m bo nehala pihati burja, se .nrai ne bo več stopnjeval in nedvomno bo kmalu nehala, saj navadno ne drži več kol teden dni.
PLES
priredi društvo »K B K A« v soboto 10. februarja 1934. v dvorani Delavske zbornice  Začetek ob 20 zvečer
—Jj brezplačna juha. V soboto je dejila na trgu neka tvrdka za reklamo brezplačio juho, da bi ge gosjK>dinie prepričale, kako dober iuhin ekstrakt- Toda |uho ie pokušalo mnogo več nezaposlenih kot eospodini. Prihajali so po večkrat, da so se nekoliko umreti in okrepčali. Kdor jih ie videl, ^e je lahko prepričal, da ie med nami mnogo lačnih liudi. čeprav hočejo nekateri to jtaiiti. Ne-zar>osleni, ki prosjačijo od hiše do hiše. sicer naberačijo kruha, toda samega suhega Kru ha ne moreš jesti mesec za mesecem, zla sti ne pozimi, ko te trese od mraza. Če ne zaužiieš nič toplega.
—li V zvezi i nivelacijo Građane ulice so morali dvigniti tudi teren in ograio ob Puhovi hi5i. da fe zopet omogočen dohod in dovoz k hiši Ce«te je namreč zdai mirno dvigni »na. ker jo ravnaio po visini novih mostov. Spomladi bodo dvignili Emcn sko c»to med trnovskim mostom m Mir om.
— ii  Ravnateljstvu cestne telexnice. Dne 2. t. m. sem a tonil ob 21.30 w električni voz pred glavnim kolo<ivorom. hoteč fie odpeljali proti Viču. Čakajoč pred poŠto na zveto pu voznem redu napovedanetfa voza ni bilo ob 21.30   Obrnem se na sHzbuioČega g. rev; zoria za poia&nilo o izostalem vozu  G. revizor me kratko zavrne,   da to ni njegova rrivda. prihodnji voz na pelje   ob 22. in Takšni primeri nai se preprečijo iavn'isti ia vi Jeni nočni vozni red pn točno iapolniuie Dr Jenko.
—lj Vfasih smo imeli ciriin* na otroak#ui igriSču v Tivoliju, na prostoru sa bifejem, ki ie uporab-m za vse in ki ie zdaj visoko za* rt a snegom. Snetra so navoeili e»le vlake tor zasuli z njim ves travnik, las ili so na tudi klopi, ki jih sic»r zdai še nihče ne po^re sa. bodo oa zginile pod kupi sn^a-
— Kine. Slavni pevec Louie Graveur ie očaral tudi ljubljansko občinsbvo   s 'ilmJ >Pev6eva liub»z+in<.   ki   ie nedvomno ena naiboljših filmskih operet,   kar sme  ih vi deli v Liubljani. nastopa kot pevec svetov nega slovesa pa tudi drugi igralci v tem fil mu so dobri Tp dni bomo vid »h film *Kina Kong«. ki je pravp Č ido fotograf1 Je 'n rei; ie.  Dejanj- ie ta-ko napeto, da ga prenos« *amo ljudje močnih živcev  Vmes je oa tudi več komičnih prizorov   Posebna privlačnost bo pa velik ru^ki film Pol v življenj1^, ki ua bomo kmalu v;deli tudi v Liubljani. — ?TKD »Film na noveli?« bomo videli v petek dne 9. t. m  To Je ljubka filrrw*n opereta kot nalašč ra nrednnstne dni
—li Zve?« naprfftnb ivansloven^llih «k* dem«ikih  atareiin  v LinKliani  orifedi frevi ob 19 30 #es*ansk naprednih starešin » re-•'»tavraciii Zvezdi   Nt dnevnem redu ie rvre
PH nairnjenin h rna^čobl. protinu. olad-kosečnostl isboliSuie »Prana Joaefova« er^nelen deloven-ie §elorfe« tn r*reve«fl in traino Poane*i nrebavo. Raziskovalci na
pol in 7dravnt*ke vede o presnovi iantu k^irimV-io.  rla  so rlose*?H  r  »Fran t -Io-
spfovo« vodo snninp i-o^iltatp. nFrant Jrrsefova« aronrfoa se dobi v vneb lekarne^ dro«reri1*»V> ]r> sneceHIsklb tr^ovi-nnb.
—li  ^rrdnječol-kj« oresnizaciia  >2ar« bo
oroslavila netletnlco dmStvene<ja obstoia in ob1etn;eo sv Snvp s slavnostno aknidemilo ki se bo vršila 11 februara v Tr^nvakam domu pod pokrovi tel istvom v. bana dr. Dra-»a Mer»i5»čo in *as*ne'»» dam^VATji Vomfe ja Zadetek akademije točno o*: 17 uri. ko nec ob 24 uri
^li Društvo teleiniških vpoko»eneev za Iravsko bmtiv'no v L'ubtfani skl c/pe re<ln: občni zbor dne 18 f^hruana t. m. ob 14 uri v vrtnem »slonu restavirtip ,Pri levuc. l"c *nn*vet«ka eesla *^Jv 16 v L^iblianl. t obi *ain'm dnevnim r^dnm r^lgn5 vlj idno wab M»ni
_Ij Marica Romanova v Mo«tah. Prijet no iznenađenje nrired« v sredo d »H r Misrah 'Tmn-n;n nodr<<žn'ea Kola jiirros.»/>von<5V?Vi ■«stft Vavedeno dr«*»vo ie nenrr^Ho PF' li»iM:enp nl«*t*»l:;r« MnnJro Kftmtnovn le *a*vee>*l? tndl mo8*an«ko deco e *vo**mi nrvsvliiremi    Ode  Knmssnv« ee   ho MbiJ"
odzvala in bo ▼ sreda ob 17. ▼ dvorani kipa Moste pripovedovala pravljice, kakor le ena asa! Vete« presti
—lj Mamic«, pripeljite svoje malčke oa »Otroški n n g« raj ji, ki ho v nedeljo dn» 11. t. m. ob 10. uri v velakl dvorani Uniona-Atene. 93-n
—li Pevska društvo »Ljubljanski Zvone V pooedllok fS. II.) io v eraSo (7. II) avee>r vaji «sa«a »bora. V fcatrtak zvečer koncert v radiu. Odbor.
Iz Kran]a
— Ohfai ■ bor Jadranske »traje, krai-neaa odbora v Kranju, ko v sr*de doo 7. t. m. ob 20.30 * Gledališki dvorani Narodnasa doma z ob i ča i ni m programom, kater ara zaključi predavsnie a ekiootlčnimi »ligami: ^prohod po Dubrovnffcu. Pokažite a polno-*tevllno udeleftbo. da stojimo vsi za ?»*1©«i Jadranske straže: »Čuvajmo naše morji!*
'mm Lastniki vseh radnih naprav rml;nov. žaa. kovačij, elektrarn mlatilpic drugih obra" tov na vodni pocon). l^raieoib, prouriisnib ali povečanih brez vodopravn»ca dovolie?iia no vodopravnem zakonu it 1. 1R7? aH v na-snrotm z običamim pravom, moralo do »a-Čefka \i\Vn predložiti sre«kemu načelstvu orošni* e predpisanimi naprti za podelitev dovolif»n?a no novem zakonu o iakoriščani-u vodnih sil od 30- 6. HPt Imetniki takih vođinih nanrav. ki b« zamudili gorenii rok, se bodo s 71 in 74- omenienetfra novega vo»l ne<ra zaVona kaznoval' z globo 100 do rV)000 Din. razen totra s* iim prenov* nadel ime obratovanie. naprava sama se na na njihove stroške poniši. — Ker ie v nfeolilu kranUke-ga sreza v*We število imetnikov takih nanrav. rim pHnoro^a-mo, da ee nemudoma pobrisalo za pravočasno iisnoslovanie dovol?1, da ne bo zadnia dni pred poteikom v zakoni dolo?rpe^-M roka p*ootrebn w beganja m brezpravnih zamudnih proaeni.
Tako ns rre. V nedelro oonoldne i 5 ppejBjjl meščanov p«nM«rila Vre?ši ialet proti 'aker ie to običajno vsako solnčno ne delte. Pa so im*li ljudie tidi svoie pse e «eboi. Tn na tei poti sta bila dva draga osa zastrupif?<na. H* da so lovski zakuoniki upravičeni polagat' strup zoper lisiee in to edinole oni. Polagati na le strup nakonito dovoljsno le na samotnih kraHh. to ie je v bližini Člov»*kih seršč. in samo ponoči, zfu-trai pa Is treba »trup zopet odstraniti. Javno«* se upravičeno eorašuie. kako ie bilo tore I moeoče. da ata te ponoldna v n«posr»dni bližini Kranin zaatnmll* kar dva psa. Aneh ramo na pnstoine oblasti, da v trii «*var1 nanraviio red, ker n'kakor ne gre. Ja bi zaradi par H**f po«»tpiali dragoaaoi osi
Iz Ptuja
_ Prst al Je odsekal«. Po*esrnJkova hči
Ivančie* Orili^ ia Bre«a pri Ptuju je doma sekal« drva. Pri delu ji je sekira spodrsn la ter »i a močnim zamahom odsekala sredinec leve roke. razen tega »i i« nasekala še kazalec, tako da pret nevarnost, da ga izgubi. Ivančičeva >e morala v ptujsko bolnico. _
— Pes ga je obgrisel. 4<Metni zidar Svaj-ger Mihael v Ro^oznici je šel pit vodo na sosedovo dvorišče Čeha JuHis. Domači pes pa ga jc iznenada popadel ter ga vsega ob{*rixel po obrazu, ns vratu pa mu je odtrgal kos mesa. švajserja *o morali prepeljati v ptujsko bohvco.
— Dolgo zasledovani tet v rokah pravice. Orožniki pri Sv Urbanu ao aretirali dolgo zasledovanega tatu in pn'atelja tujih svinj ter perutnine v oaebi Heričs Jožefa, posestnika iz Drstelje. Herič pa ima na vesti tudi števtfne tatvine divjačine, ker je poatrdil več nn, srnjakov, zajcev, liisic itd. Njegov« žen« J« ž« tudi v zaporu, kjer mor« odsedeti štirletno kazen zaadi umora prevžitkarja Petks Tožefa. ki je bil umorjen lani avgusta Sumi se. da ima tu vmes prate tudi njen mož. Henc je v zaporih ptujskega sod:Šča
— Nasilen berač. V Ptuiu se je pojavil 361etni Delpost Jožef iz Topo:šč;ce, ki je bil že precej vinjen ter je nsdtegova.1 z beračenjem razne sitrsinke Zelo naailno p« je nastopil pri tvrdki Reinhardt kjer je odločno sahteval. d« mu moraio nekaj podariti Ker je post*' narav»K>«t vsiljiv, je moral pošlo vodja pozvat* »elefon čuo pol ci jo na pomoč Fant pa ae i* ujpri tudi policij' ter je zmerjal stražnik« Končno so g« pa le ugnali in izročili sodišču.
Iz Trbovelj
— Potegavščina  aH  pomota.   Eden tu
kajšnjih radio-naročnikov  nam  poreče, da ie liublianski radio-tednik »Rad'o Ljubli« na« v štev 5. ki ie izšla pretekli teden, obja vil med programom tudi vo t. da bo trboveljski  >Slavček«  pretekli petek  pel v zagrebškem radiu in da bo petje na*ih otrok prenašala  tudi    ljubljanska radio-postaja Tsto veel ie v svoiem programu prinesla tn di dunaieka  »Radio VVeltc   Marsikateri ra din-naročnik. ki Je iz imenovanih radie listov zaznal, da bodo naši >S1av6k'. peli v rad;u. ie žel ino pričakoval petke veerra. s koliko  ie bilo razočaranje, ko ie Z£.donelfl čisto dr iga muzika 7aN« se te V«š donianTk obrnil    dane«   na    dirigenta trbovsllskih »Rlavckov«  tukaišn;e«ra  učitelja e. AuH«oio ki se ie zalo eudil. kake le movle »Radie Uubliaina< napovedati    nastop trbnvuliekih »Slavčkov« t zagrebškem rad'ii, ko vend«i' niemu o takem naetopu n» nič znsnega. OJ»i vidno ata oba lleta morale kaV*m'» netočne mu obvestilu iz Zagreba nasesti, zato e rV leti. da W bila nanovo«! radio«*>wrama
točna, po četidi swtav1ia»<» programe v Zb-?r«bu. ker «n» eirer ne blamiramn Mm.i doma, nvve? nrsdvp^m v inozematvu.
-r Občni zbor trboveljskih Inrrev. V ne delio 11 t- ni. ob »v>l 10. nH donr*Mne bo v nroAtoHh utfvtfilne Forts na Vodah letni M ni zbor bikatiinip nodr»ižo«(»e Siovsnsiiooa lovskega društva Pri te* nrMiki bo «*re<la-val urednik *Lovca« g. Vladimir Kap'is iz Lfubliiw»e
_ VoiaSka zgla^i^v   Uprava obline Tr-
bovlie. voiašk' oddelek, poziva k voiaški zorl^s'tvi v smislu voi. predp^v sledeče obvez-nike:  1   Vse v Trbovlfah  b:vaioče. pa
v diniflo obefno oristolne mladeniče,   ki ao roieni v letih 1907—1914 in se nsmeravMo idelefcfti rednega nabora in Dre*rleda v Tr bovljah. 2 Vse obveznike ooerat vne »n re-7«»rvne vo<s^e do r¥> lete etsrosti. ki so no •lali »z kf»Vrane<»skoli v^mka np*»v«oHni zs nad*Un1e izvrševan e vnia^Ve si**hm 3 Vn?» m1si*»n'Če. kt so -o:«»ni M-» 1910 z^lecit- «e > do 1   anr;!s 19^4  Kdo«- bi       ne *sAj**f\ bi h'1 no ro|. Varenei'em esVon'Vn nsUtmft'* VsTr,rtVBn   kakor da so odteguie vol dol? nosti. _
Kdaj začne?
^_ C1r,v*f"vn ho r:v*»lo ku»^unto Bv-ifenfe ^nnn 'et
— Zanimivo Rad bi ie vedel, kda' začne
Paberki z velike tekme v Planici
Presenetljiv napredek naiih skakačev — Nad afOO gle-daleev    Lepo in prijetno je bilo
Ljubijaaa, 4. februarja.
Rateake tekme so končane. Kdor jim je prisostvoval, jih n« bo nikdar pozabil. Vreme Jo bilo prirediteljem izredno naklonjeno. Ves eaa tekmovanja krasni soincni dnevi, sneg tako bel, da je jemal vid. In kakšen sneg! Takega najdeš le v Planici. Najidealnejša smuka, kar si jo moreš mi-eliti. Posebno čudovit pa je izlet v Tamar. Tu je snega najmanj 4 m. Ponekod gledajo tz snega le vršički smrek, večinoma pa so pokrite a velikimi kopami, ki napravijo vtia taborišča samih belih šatorov. Toplo bas ni bilo. Pri slalomu v kuloarju Jalovca je bilo najhujše. Termometer je kazal najmanj 30° pod ničlo. Gledalci niso mo^li vztrajati na mestu. Ves čas so švigali po idealnem terenu, da so se vsaj nekoliko ogreli. Pomilovanja vredni so bili sodniki, ki so morali vzdržati dobre 3 ure na mestu. Jalovcev kuloar je ra slalom kot ustvarjen, postal bo naša klasična proga.
Veličasten je bil pogled na novo Bi o ud-kovo skakalnico. Skoro ne bi verjel, da bodo na nji skakali naši skakači, vajeni doslej le majhnih skakalnic. Pritajeno Je tisočglava množica čakala na prvi skok. Zadonela je trobenta in visoko gori se Je po vrtoglavi strmini spustila temna picica, je za nekaj časa izginila, nato pa se ie v mogočnem akoku pognala % odskočišča. Kakor kondor je temna točka plavala visoko gori nad gledalci Kakšno višino je dosegel skakač, se je pač najbolje moglo presoditi s sodniškega stolpa, ki je segal kakih 8 m nad most, skakač pa je bil Se dobrih 6 m nad njim. Kje so naenkrat dobili naši mladi skakači toliko poguma? In kako so skakali! V mladem PaJmetu, iste-niču, Bevcu in Dečmanu imamo talente, ki se bodo prav kmalu lahko pomerili z najboljšimi srednjeevropskimi skakači. $e nekaj let, se uekaj rutine in 80-metrski skoki ne bodo pri nas nobena redkost. Led Je prebit treba je le še vztrajnega dela. Samo 5 minut Je bil Istenič državni rekorder z daljavo 66 m, Palme Je takoj za nJim postavil novo marko s 60 m! Favorit Deč-man je Imel smolo. Blejski rekorder je prvič skakal na veliki iiirijanski skakalnici. Ni je bil ve jen in je vzel premalo predklona. Skočil Je sicer 62 in pol m, vendar s padcem. Savez namerava še v tej sezoni prirediti veliko skakalno tekmo, menda sredi marca. Takrat upamo, da se bodo naši skakači pognali do 65 ali še več metrov.
Vsi ao bili zadovoljni, gledalci in tekmovalci. Bolgari so bili zadivljeni in kar niso mogli prehvaliti čarobne lepote naših planin. In Nemci! Leupold zmagovalec tn državni prvak v kombinaciji, je bil pri nas že drugič. Povprašali sm« g* za njegovo mnenje o prireditvah >Tzredno sem zadovoljen,« je deja'. »počutim se kakor doma. Sprejem ne more biti boljši, v vaših tekmovalcih aein našel iskrene prijatelje, vzorne športne tovariše. Z največjim veseljem bom starta! prihodnja leto « Kaj pa tek na 18 km. zmagali ste prepričevalno z naskokom 9 minut pred našim najboljšim? »Za
DANES VESELA OPERETA
Kathe Nagy
WiUy Fritsch
JAZ PODNEVI, TI PONOĆI
Komične scene, vesela godba, mnogo smeha in zabave
ZVOČNI KINO DVOR
Te! 27-30
Predstave ob 4., 7 in 9. Cene 2, 4, 6 in 8 Din.
un
Z Jesenic
mm Nedeliska kronika. Krasno solnčno vreme je iavabrlo v soboto m nedeljo priiatcl je aimske.ea sporta na zasnežene poljane in gorske vrhove Elite jeseniških *mučariev pa je Sla v teh dn-h tekmovat na *avezne prvenstvene tekme v Rateče-Plan'co. kjer so dosegi' 'Zredno lepe uspehe Pri tekmi v »muckih 1'k'h. je dosegel Hubert Hemn 1 mesto, Praček Ciril 4. mesto, Žnidar Emil 5 mesto m Kotnik Lojie 8 mesto Vsn naveden1 tekmovalci so člani jeseniške »Skale«. V imunem tek" na 13 km ai Je priboril Franc Smole i, »B-atstvo feaonice« med vsem- tekmovalci U. med Jugosloven' pa I mesto. Pri poskusn;h sko* kth v soboto je skočil Zupan Tanko »Brat-%tvo Jescn:ce* 55 m daleč. Pa tud: doma je bilo veselo tovljenje Sokolska mladina. }e imela svoje smuSars-ke tskmt v teku in skokib m je pokazala, da ima p ed seboj
zelo lepe izglede n« veli k*- uspehe pn te-krnah  več je g«  obsega  v  v*eh  z mstkosport-
nih disc .plinah. V splošnem je b la nedelja v znamenju smučanji ki jc v na>jh krajih
potisnilo vse druge dogodke v o-edje.
— Plea jeseniške »Skale«. V soboto zvečer je priredila »Skala« v vseh prostorih Sok. doma tvoj tradicijonalni ples, ki je bil sijajno obokan Zc. ob 9 uri $0 bili vsi prostori Sokolskoga doma nabito polni plesa   tn  zabave  željnib   ljudi   Navzoči so
bili tudi oskrbnik« planinskih domov v Triglavskem pogorju, da ne govor rno o brhkih planšaricah smučarkah m pastirjih iz vseh delov naše Goreniske Vel ka plesna dvorana je bila spremenjena v velik plan n-*ki dom. 9kozi katerega okna se ie videla vsa zasnežen* pokra jlpa ter gostilne pri Kop šarju. pri Jerci n p!an;n*ka itvfttloa na Rosci, Pustem vrhu in Črnem vrhu. Seveda so bili vsi notranji in zunanj' prostori označen* s pHstn mi domadlmi imen' kot skedenj, kaove net-e. noflrad . Ma d:oa ae ie vsa vesela in rarg-ana vrtel« ob zvokih sokolskega iezze do Jutranjih ur
— prot?tuberkulozn« dispanzer le pričel poslovati. V soboto ie začel oo«tovati na lesenicah prof tuberkulozni d:sp*nzer. in sicer v prostorih krajevne bratovvke sklad.
vase tekmovalce ao doseženi caal častni, saj ate komaj dobro zaceli Proga Je bila izredno težavna In Je na tehnično bsvsaba-
nost. posameznika stavila največje zahteva. Navzlic vsemu temu je bi*a lepa. da. Idealno lepa Jaz sem vajep takih prog, docira
so vaSi prvič tekmovali na tako težki progi in to je pomenilo zanje precejšen handi-cap. Se več takih prog in Jugoslavija bo med smučarskimi narodi zavzela prav kmalu meato, ki ji gre.« Tudi Leupoldov rojak Hunger, ki Je prvič nastopil v Inozemstvu, je bil izredno zadovoljen. Skakalnico je zelo poh\alil. čeprav se nI nadejal, da bo v naših skakačih naletel oa tako nevarne nasprotnike
Nedeljski posebni vlak je pripeljal V Rateče nad 1000 smučarjev. Ogromna večina je prišla 2 dilcami število »civilistov« je bilo v primeri z njimi le neznatno. Ko je ta ogromna armada prihrumela v vss. je naenkrat zmanjkalo vseca RateČani so se sicer dobro založili, vendar takega navala niso pričakovali. Ljud.'e so v gostil nah jedli kar stoje pa so bili le veseli, da so sploh mesto dobili Cene so seveda poskočile kakor ob največji suli.
Popoldanski skakalni tekmi je prieo stvovalo najmanj 250;) ljudi. Po'eg izletni kov so prišli tudi kmetje z vseh okoliških vasi, zlasti mnogo iz Kranjske gore in Mojstrane, nekateri z vlakom, veliko Število pa kar na smučeh. Tu namreč smuča vse, staro in mlado 20 km na smu'eh ir zanie malenkost
Na Slatni. kjer vežba inž. Janša svoje tečajnike je bilo vse črno. Vsa smučarska armada je tukaj kazala svoje znanje Kdor ni bil dovolj izvežban, se je težko prerinil skozi gosto gručo. Ni čuda. da je bilo mnogo padcev in celo dve resne i š' poškodbi.
Središče vsega življenja je bilo v va»i Rateče Tu je bil nastanjen savez, tukaj ao domovali novinarji. Vsi večji časopisi so poslali svoje poročevalce. Varljetejev, ki nematografov in gledališč v Ratečah seveda išče§ zaman. Zabavo si morai poiskati sam Zvečer, ko je mrak legel nad dolino, je oživelo po gostilnah Zlasti veselo je bilo pri »Kalžarju« kjer je bil glavni stan novinarjev Kaižarjeva »gosposka soba« je kmalu zaslovela po vsi vasi Menda se v Ratečah še nikdar niso toliko nasmejali Za zabavo je skrbel Francelj. po rodu s slavnega Iga pri Ljubljani, llanci to na glasu kot duhoviti ljudje, tudi naa Fran celj je slavo Ižancev opravičil. Govoril Je neprenehoma do jutra. Po gostilni je kar odmevalo, ljudem so od smeha lila solze po obrazu Francelj je postal tako znamenit da so si vasčani rezervirali mize pri katerih so že čakali celo uro pred Fran* celjnovim nastopom. Kdo jc bil bolj zado voljen kot krčmar, ki le stočil toliko vina kot se nikdar poprej. Nič zato. če se je v poznih urah morda po »nerodnosti« zmeša! sok dolenjske trte z dalmatinsko. Pivci so bili že preveč v ognju, da bi to opaiili. zjutraj pa je bila glava težka, misli zapletene, mrzli višinski zrak pa je bil najboljSi zdravnik.
niče. Sredstva m vzdrževanje di*panzorje je dala poleg krajevne bmtovske skiadoi-ce občina Jesenice od okoliške občioe. dalj« glavna Brat. skladnica. Sujor in Proti-tuberkulozna \\^ v Ljubljani Pregledi bolnikov se bodo vršili vsako soboto ves dan io   bo  prihai.il   zdravnik  speci JaVist  g. dr.
Furlan 7 Golnika. Ustanov1 rt v dispanzerja je b;la nujno potrebna, saj melokje drugje na Gorenjskem za varna bolezen i etika zahteva toliko irtev Jcot pri na*.
Iz Celja
—c Dve lepa \ečera v Celjskem gledališču. V torek. 6. t m. ob 20 30 bo priredil sloviti ruski haritmvst Boris Popov, član Komične oper« v Parizu, koncert v Mestnem gledališču v Celju. Pel bo ruske pesmi in operne arije. Na klavirju ga bo spremljal dirigent ljubljanske opere dr. Danilo $vara. Koncert bo redek umerniiki dogodek za Celje. Vstopnic« 9« dobe v pred-prodaji v knjigarni IC GoHčarja vdove. V petek 9. t. m- ob 20. p« bodo uprizorili celjski igralci VVallMedovo kmečko burko •»MaksU v režiji g. Milana Ko*iča Predstava bo za abonma Neabonenti naj sš čim prej nabavijo vstopnice v predprodafi v knjgarni Ks. Goričarja vdove.
—c Umrl je na Svečnieo v celjski bolnišnici 741etni mestni revež in bivši slikarski mojster Josip Passero iz Gaberja (Kovina rsika ulica 13)
—e Dve uspeli plesni prireditvi. V Narodnem domu se je vriil |. L m. zvečer obrtniški plea peljskr podružnice Društva jugoeJovenskih obrtn;kov, v soboto, 3. t m avtder pa tehniki ples- Obe prireditvi sta bili prav dobro obiskani jfcuaoo aranžirani in zelo an mtrani
—c Umrljivost v Celju in okolici. V januarju je umrlo v C«lju v oseb iS v mestu io 10 v bolfiišniei), v ekoli.tk; essetni p«
0 oseh.
Iz Laškega
— Najden mrtvec. Ko ja polagaj v četrtek lovski čuva] bastardi na parobkih »Maiča« vabp m lisice, je naletel nekai korakov od gozdne poti na žensko truplo, ki i« moralo ie delj časa tam ležati, ker Je bilo ie precej razjedeno od zverjadi Baje je to nekoliko slaboumna Vrbovje*-Neža it St Ruperta. ki jc najbrža med pot> jo omaja.a ter naSia »mrt v »negu. Najdeno truplo so prepeijah v mrtvašnico to* kajinjega mestnega pokopali|£a ui obenem mm radi uiotovtve identiteta y obvastill svojce Neže Vrbovikove.
— Društvo Jugoslovanskih obrtnikov je imelo te doi svo>o letno skuračTio. Centralno društvo I« zsttooal na občnem sbo* ru diplom, tehn f. Kunstier. Po referat;« ie bi! ievoHen novi odbor a f. Hraatljem kot rr«dsednfkom in tainikom Arnušern. Akoravno oosto'i to mlado društvo šoja eno 'eto. be'eiži vendar Je prav lene uspehe. Pozdravljamo to stanovsko stramlj«* nje. ker Je v težki gospodarski krizi bori kot kadi) potrebna stanovska seHdarnos«
•♦•rau 4.
/SLOVENSKI   NAROD«, dne 5. februarja 1934
te*. 28
A. U Cimery: 2g5
(Dve siroti
Drugi Indijanec se k zgrudil mrtev k tovariševemu trupiu.
Zadnji Indijanec je samo še trenutek stal ves trd od presenečenja, potem se je pa vrgel na da, da bi našel v grmovju zavetršce pred nevidno ka-rabinko.
Toda Rabusson je bil že pri njem ki njegov nož se ie zasadil do ročaja v grlo presenečenega divjaka, ki se sploh ni mogel braniti.
Potem se je pa obrnil Rabusson k ujeti ženi, jo pri'jeJ molče za reko in potegnil za seboj v grmovje, kyer jo je nameraval skriti.
Marjana je brez odpora sledila svo-iermi osvoboditelju, ne da bi ga vprašala, kdo je in kaj vse to pomeni.
Šele ko sta že dolgo bežala po gozdu m se prerivala skozi goščo ter pr/spela končno do težko dostopne votline v skalovju, si je Marjana opomogla od silnega presenečenja.
In ko jo je Rabusson pozval, naj sede na kamen, sam je pa sedel k njenim nogam, je ogovorila neznanca z drhtečim glasom:
— Ne vem. kdo ste, niti ne vem. s kakšnim namenom... ste me privedli sem. Vem samo. da ste me rešili iz rok neizprosnih krvnikov... In zato dovolite, gospod, da se vam od srca zahvalim, da ste me rešili najhujšega, kar more zadeti žensko.
Rabusson je z radostjo poslušal drhteči glas mlade žene, ki ga ni spoznala. In zdaj, ko je stal pred njo, ki jo je še vedno vroče ljubil, je čutil, kako smešen je v svoji čud<.ni obleki.
— Ah, — je dejal. — razumem, zakaj me niste takoj spoznali; kako bi me tudi mogli v taki obleki?
Marjana je zadrhtela. Zdelo se ji je, da je ta glas nekoč že slišala fn pomirjeno je vprašala:
— Ali ste Francoz?
— Da, — je odgovoril Rabu- a.
In pogled se mu je ustavil na mladi ženi s tako čudnem izrazom, glasno govorečim o njegovih čuvstvih, da je Marjana znova in še bolj zadrhtela.
Rabusson se pa ni mogel več premagovati, iztegnil je roke proti mladi ženi in vzkliknrl ves v ognju:
— Jaz vas pa dobro poznam!... Vi ste ... vi ste ... Henrika Gerardova!
Pni tem imenu, ki je obujal v nji toliko bolestnih sipominov i*n ki ga je slišala zdaj daleč od pozorišča usodnih dogodkov, je Marjana uprla pogled v neznancev obraz.
— O, pravite, da s:e me nekoč že videli? — je dejala ginjeno. — Odkod poznate Henrik o Gerardovo?
— To bi radi vedeli?... No, le dobro me pogJejte!... Najprej ste me videl! na krovu ladje »Glorieux«... In tam, na krovu goreče ladje, sredi vaših prestrašenih in zbeganih družic, sem vas videl in... moje srce se je vnelo za vas ... Videli ste me na Louisiani, v kaznilnici, ko so se pripravljale poro-
ke kazneak in ko sem upal, da postanem vaš mož... Videli ste me pozneje, ko ste se vkrcali v Lousiani na ladjo io ko sem mislil, da sem ločen od vas.. za vedno... Ah. ne spoznate me, ker .. ker je postal seržant Rabusson potujoči lovec brez zavetišča, blodeč po gozdovih in prerrtfah kot divjak, vedno sam s spominom na vas, ki ga ni nikoli zapustil, ki ga je sit rasno mučil in ki mu je bil kfcub temu drag.
Da, poglejte me dobro, Henrika, pa boste vMeli, da sem tisti ubogi seržant Rabusson, ki ste nekoč zavrnili njegovo prošnjo in ki je obup napravil iz njega divjaka, obsojenega živeti v gozdovih in prerijah, dokler se ne zgrudi mrtev... v plen drvjim zverem in pticam roparicam.
Marjana je ostrmela od groze. Rabusson je pa globoko vzdihnil in nadaljeval :
— In vse to zato, ker je vas ubogi Rabusson blazno ljubil. In sanjal je o tem, da mu postanete družica za vse življenje ... Ni se zmenil za to, kaj ste bili ali boJje rečeno kaj ste bili prej, kakor se je zdelo... kajti poslani ste bili v izgnanstvo. Hotel je vas vzeti in napraviti iz vas pošteno ženo. To bi se mu bilo tudi posrečilo, bog mi je priča, kaj« ljubil itsem vas in vse bi bil storil za vas... Vse, kar je brlo nekoč bi bilo pozabljeno; pripravil bi vam bil novo. čisto novo življenje in sicer zato ... zato ...
Globoko ginjen je Rabusson umolknil in si obrisal z dlanjo debele solze, ki so mu bile pritekle iz oči. Potem ;e p:< dobil njegov obraz naenkrat stroge, skoraj krute poteze; ustnice so se mu •trpko stisnile.
Marjana ie bila vsa iz sebe. Ni je bilo groza te blazne ftubezni. ki jo je bila nehote razvnela v srcu ubogega ■moža, ne, soiiiliifl se ji je. In z besedami »tople hvaležnosti je hotela vsaj malo •potolažiti ubogega seržanta, da bi lažje prenašal svoje gorje.
— Gospod. — je dejala z nežnim glasom, — to. kar sem slišala prav kar o vaši ljubezni do mene, mi nalaga še bolj vročo hvaležnost za vaš plemeniti, požrtvovalni čin.
____In ker je bog odločil usodo naju
obeh... ali me hočete ... smatrati za svojo udano sestro, ki vam ostane vse življen.e hvaležna dolžnica?
Ker Rabusson ni odgovoril, je Marjana nadaljevala prepričevalno:
— Tisti, ki je postal moj mož, je najboljši in ... najplemenitejši mož ... Tudi on je hotel napraviti iz zavržene, zaničevane ženske ... pošteno ženo.
...In tako, gospod, če bo Previdnost hotela, da se poročnik d' Ouvelles reši, kakor sem bila rešena jaz in da se iztrga iz rok lopovov, ki so naju napadli in ujeli, ste lahko prepričani, da bo priključil svojo hvaležnost moji in da vam bova oba vse življenje najhva-ležnejša prijatelja.
Te laskave besede o njegovem tekmecu so zadele nesrečnega Rabussona naravnost v srce. Ljubosumnost se je oglasila v njem z vso silo in obraz mu je spačila najhujša mržnja.
— Ah! — je vzkliknil. — poročnika d'OuveEesa so ujeli Siouxi!
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Po spolzki poti hitro navzdol — Stavisky se seznani in oženi z dražestno Annando Severovo
Po dokončnem pobegu iz šole ai je Sergej Staviski z očetovo pomočjo uredil pisarno. To je bil skromen lokal v rue Caumartin v IX. okraju med opero in cerkvijo de la Madelaine. En njen konec drži na velike boulvarje, drugi pa proti rue de Clichy, od koder ni več daleč do znamenitega trga Pigalle in do vznožja Montmartra. To sta tudi dva okraja, na katera se je osredodočilo »delo« mladega Staviskega v tistih letih. Do podrobnosti ni znano, vse pa kaže, da ni bilo dosti vredno. Aleksandrovi pajdaši so se namreč ob tem času pojavljali v kavarnah in krčmah okrog vrat St. Denis. A ti kraji ob križišču velikih bulvarjev imajo po policijski fotografiji predvojnega Pariza svoj poseben pomen. Tam so bila namreč središča onih temnih elementov, ki so se preživljali
s prodajanjem deklet v javne hiše.
»Petit Pot« se je imenovala krčma, kjer so se najraje zbirali. Na to se bomo spomnili, ko zvemo, da je baš to ime porabil Stavinskv nekaj let pozneje pri enem izmed svojih poskusov z reeelno trgovino.
Odtod je pomaknil Stavisky svoje poslovanje polagoma višje proti Montmar-tru. Ni treba vprašati, zakaj. Nočno življenje ga je naravnost gnalo v okolico Place Pigalle, kjer se je takrat odpiral en nočni lokal za drugim. To je bila doba, ko je dosegala predvojna slava Pariza kot eldorado vseh gizdalinov višek. Res, prve slavne plesalke chahutii so se prav za prav že od dnevov svoje slave postarale, toda veterna krila Moulin Rougea so žarele v rdečih žarnicah, bele pene čipkastih spodnjih kril so še valovile pri tradicionalnem kankanu in v izzveneva-jočih melodijah vesele vdove so bili prvi ritmi cakewalka in matehiche kakor obljuba novega navala tujskega prometa. V tem burnem vrtincu potratnih gostov in ponujajočih se žen, v tem lovu reklam in prizadevanja podjetnih verižnikov je imel spretni mladenič Alexandrovega tipa neskončne možnosti kot spremljevalec in kot kavalir, kot mešetar in kot zaščitnik, kot družabnik in kot partner — skratka kot popoln pustolovec, ki se je spoznal na vse, kar mu je moglo kaj nesti. Za provizijo vodi kaline v najrazličnejša podjetja in jih pomaga skubsti, za denar postane zaščitnik in kavalir zakotnih pevk in plesalk, če nanese prilika, slepari pri kartah in nobena moralna skrupuloznost ga ne odvrne od možnosti pograbiti denar, ima ga pri svoji prebrisanosti in spretnosti takrat že mnogo tako, da lahko nastopa tam, kjer ne poznajo vseh njegovih poslov kot zelo dobro situiran mož ali pa vsaj kot brezskrben sin zelo radodarnega očeta.
V takem položaju se seznani 24 letni Staviskv z ljubko in dražestno Annando Severovo. Zdi se mu, da je pustega in nemirnega življenja že sit. Rad bi imel dom, kjer bi si odpočil po burnih dneh. Armanda Severova, plavolaso, nežno bit-
j je, mu obeta v njegovih očeh možnost • takega domačega ognjišča. Ima pa razmerje z mladim holandskim trgovcem, ki je baje blazno zaljubljen v njo. Toda to Staviskega ne more motiti. Vrgel je pogled na A rman d o
In mlada prodajalka je vsa vzplamtela,
Holandec je dobil v Amsterdam poslovilno pismo in Staviskv se je oženil.
Kdove, kakšne peklenske muke je moralo pretrpeti mlado dekle, ko je postopoma spoznalo, koga ima za moža. Sergej Alexander je govoril najprej o tem, da postane kabaretni umetnik. In res je hodil k zakotnemu učitelju petja, ki mu jo vtepel v glavo tri kuplete in z njimi je Staviskv debutiral v Sal V/agra-mu. Rezultat je bil pa klavem. Ta premeteni komedijant življenja, ki je hladno sprejemal vse položaje, je dobil na odru strašno tremo, ni sc znal ganiti in njegov poskus s petjem se je končal pri temperamentnem občinstvu z viharjem žvižganja, kričanja in čepet anja. Špekulacija na lahko in prijetno gledališko karijero je bila torej pokopana, toda Staviskv je znal tudi iz teh izkušenj in stikov nekaj j profitirati. V tem času se je
j prisilni I za kulise zabavišč pod Mont-martrom
kot pomočnik najrazličnejše vrste. Tu je bil tajnik kabaretnega ravnatelja, tam podjetnikov zastopnik, tu zopet artistični svetovalec kavarnarice, ki je hotela uvesti koncerte, tam zopet je bil v zvezi z agenturami, ki so organizirale izlete na deželo. To vse skupaj ni bilo nič, vendar je pa dajalo Staviskemu nekakšen položaj, naslov, lepše lice. Moralno je ostajal v svojem razmerju do sveta enak, le da je malo več gledal na svoj nastop. In seveda je tudi svoje zaslužke uredil temu primerno.
Leta 1911. je bival nekaj dni v Nan-tesu. Nastopal je v hotelu tako elegantno in v mestni družbi je kazal s svojo radodarno roko tako premožnost, da mu ni bilo težko kupiti tam za 12.500 frankov avtomobila, ki je bil slučajno v garaži naprodaj. Plačal je 2000 frankov, za ostanek je pa napisal kratkoročne menice. Potem se je pa odpeljal in naslednjega dne je prodal avto okrajnemu zdravniku v Sable d* OUon
za 8000 frankov gotovine.
Čez tri mesece so bila pa orožniki na nogah, ko menice bogatega gospoda ravnatelja iz Pariza niso bile plačane. Pred sodišče pa zadeva ni prišla — dr. Stavi-sky — oče je posegel vmes, plačal je vso razliko in rešil sina tožbe. To je bil prvi primer, da je ušel sodišču in videli bomo, s kako različnimi sredstvi se je znal vse življenje izmikati obsodbi ali zaglajevati njene posledice.
Pristopajte
h „V«?dnu**!"
Novi naskoki na stratosfero
Ameriško geografsko društvo tn štab vojnega letalstva pripravljata nov polet v stratosfero. Katastrofa ruskega balona torej ni odvrnila znanstvenikov 0\I novih . oskusov prod>reti v stratosfero in odkriti nove ta>ne prirode. Z denarno pomočjo letalske in fotografske indi: .nje v Amerki hočejo izdelati trikrat večji balon, nesro je bil ruski. Gondola bo dvakrat večja, da bodo lahko spravili v njo vse potrebne aparate in ins:rumen:e. S posebno napravo bodo lahko ameriški stratosferni letalci sprejemali med poletom v raznih višinah vzorce atmosfere.
Zadnvi tak vzorec hoče-o vzeti v višini 24.000 m. kajti Američani so trdno prepričani, da se bodo lahko dvignili tako visoko- Zaenkrat se pripravljata na polet v stratosfero kapitan Števens in major Kepner. Nuna naloga bo med dragim agotovfci, kako se izpreminja tempera-ura od plasti do plasti »tratosfere. od kod izvira koz-mično izžarevanje in nolofa kaj krije v sebi stratosfera, kar b; m Ha znanost s pridom porabiti.
Poročali smo že. da namerava Rusija sklicati mednarodn* kongres za proučevanje stratosfere in v okviru kongresa bo orc:an:zirana mednarodna tekma stratosferu ;h balonov. Rusija zgradi za to tekmo nov stratosferni balon in rusk' letaki hočejo doseči z njim višino 30 km.
španski kozorogi
V Španiji žive kozorogi v pogonu Sierra de Gredos blizu Madrida. Od alpskih se razlikujejo po obliki rogovja. Alpski kozorog ima roge zavite enostavno nazaj, španski ima pa lepo zakrivljene od strani. Rogovje je debelo nad 25 cm in razdalja med konicami znaša 80 cm. Sp a ruski kozorog tehta brez kože do 50 kg. Njegov najhujši sovražnik je planinski orel, ki lahko odnese v nedostopne pečine 7— 8 kg težkega mladega kozoroga. Edina obramba kozorogov proti tem sovražnikom je beg, ki dela kozorog na njem 20 do 30 m dolge skoke.
Leta 1905 sta bili v tem pogonu samo dve majhni čredi kozorogov. Takratni španski kralj Alfonz XIII. se je obrnil na lastnike zemljišč, naj bi mu prepustili lovsko pravico na vsem pogorju. Njegovi želji je bilo ustreženo, saj so kmetje mislili, da se lov v pogorju itak več ne izplača. Cim je bila zadeva urejena, je pa proglasil kralj vse pogorje za zaščiteno ozemlje in postavil za kraljevske lovske čuvaje najbolj razvpite divje lovce iz okolice. Znano je, da so najhujši divji lovci navadno najboljši lovski čuvaji. Tako je bik) tudi tu in tik pred padcem španske monarhije je bilo v pogorju okrog 3500 kozorogov, čeprav je kralj priredil na nje mnogo lovov.
Iz HoUywooda
— Koliko filmskih zvezd poznaš, ki Je n»o bile ločene?
— Eno samo: Rin-tin-tina.
SS*;**
Vsakovrstna soila in druge specialttete za maske
A.&E.SKABERN&
LJUBLJANA
Do preklica jemljemo v račun knjižici prvovrstnih ljubljanskih denarnih za
V I. NADSTROPJU hiše »Evropa«, GosposvetsKa cesta Št. 2, se odda takoj STANOVANJE, obstoječe iz 5 sob s kopalnico in p riti k linami. Stanovanje je popolnoma renovirano. — Pojasnila v isti hiši v pisarni hišne uprave, I. nadstropje. 763
LOČENKA samostojna, želi poznanstva s srednjenaobraženim gospodom v stalni službi. — Cenj. dopise na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Lepše življenje 764«.
STANOVANJE
dveh, oziroma treh sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem (parket, vodovod, elektrika). — Rožna dolina, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom).
DVE SPALNICI
šperani, v moderni obliki po 10 komadov po nizki ceni, postelje po Din 200.- proda — Sedej, Mala Čolnarska ulica 5. 765
SLUŽBO SKLADIŠČNIKA hotelskega sluge ali vratarja
išče mladenič lepe zunanjosti, prost vojaščine, vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Cenj. ponudbe poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Sposoben 760«.
MED
200 kg cvetličnega proda — Verbošek, Zibika, Pristava. 758
NOVO MOTORNO KOLO
»Sachs« proda za 3500.— Oin Meško, Sobotinci, p. Moškanj-ci. 757
Zahvala
Podpisani Burnik Viktor, mehanik v Trebnjem, se javno zahvaljujem g. šef-primariju novomeške ženske bolnice g. dr. 2igi-Milanu Cervinki za uspešno izvršeni dve težki operaciji pri moji ženi Jožici, katero je otel sigurne smrti. Ravno tako se zahvaljujem osobju bolnice za vso požrtvovalnost in skrb, ki so jo iskazali ob težki bolezni moje žene ter veljaj Vsem nr v lr»no priznanje.
Trebnje, dne 5. februarja 1934.
BURNIK VIKTOR in JOŽICA
Plačilo gostaščine, vodarine in kanalske pristojbine
m prvo in drugo četrtletje 1934.
Po čl. 13 naredbe o proračunu mestne občine ljubljanske (»Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine« z dne 19. julija 1933, št. c6~. j8 — naredba I.) sme mestna občina, če bi proračun za 1. 1934 ne bil pravočasno odobren, poslovati do odobritve z dvanajstinami v mejah proračuna za 1. 1933.
Na podstavi tega poziva mestno načelstvo vse lastnike hiš, da plačajo najpozneje do 15. februarja 1934 vodovodno naklado, gostaščino in kanalsko pristojbino za prvo četrtletje 1934 v izmeri kakor za 1. 1933.
če bi bil proračun tako pozno odobren, da ne bi bilo mogoče izdati plačilnih nalogov do 1. maja 1934, morajo lastniki hiš plačati te davščine tudi za drugo četrtletje, v izmeri kakor za leto 1933.
Ce bi se z novim proračunom te pristojbine spremenile, bo mestno knjigovodstvo razliko vpoštevalo pri plačilu davščin za drugo, oziroma tretje četrtletje.
Mestno načelstvo poziva lastnike hiš, da se teh rokov točno drže. Po 15. februarju, oziroma 15. maju. bo mestno načelstvo zaračunalo od vseh zaostalih davščin 5% zamudne obresti ter iztirjalo zaostanke z rubežem
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
dne SO. januarja 1934.
Opr. št. 5958/34.
Zupan in mestni načelnik: Dr. DINKO PUC L r.
MOTOR 250—350 cm3 kupim. — Ponudbe: VolariČ. Gorenja vas 15. 735
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 67T
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PIGCOLLJA V LJUBLJANI - se priporoča bledim Id slabotnim osebam
91 T.
Garantirano pristno
45 % ŽGANJE se toči na drobno: tropinovec slivovka stara brinjevec la rum 43 % Pri večjem odjemu 10—20 % popusta! — Se priporoča Buffet«, delikatesa, S. J. Je-raj, Ljubljana, Sv. Petra c 38.
668
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 700
1 Din 1 » 1 > 1 >
20.-24.-32.-26.-
TELEFON 2059 p k k n o
suha iikva
rocačnik.  Bohoričev* &
SVEŽA la JAJCA od najpriznanejših rejcev domače štajerske rjave kokoši, strogo sortirana, po barvi i rjava in bela), po debelosti in kakovosti, signirana (zaznamovana) z garancijo za svežost in brezhibnost blaga — po najnižjih cenah — oddaja Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. v lastnem lokalu. Igriška ulica št. S za dramskim gledališčem. Jajca dostavljamo tudi na dom v zabojčkih, zapakovana po 20 komadov. Sprejemamo tudi telefonska naročila, štev. telefona 3755. — Postrežba točna in solidna. — Kmetijska družba v LJubljani, r. z. z o. z. 715
CRESN JEVO SPALNICO poceni proda Vižin, škof ja Loka (kolodvor). 734
PURANSKO PERJE prodaja poceni Rančigaj, Ormož. 756
GOSTILNO
obstoječo 45 let, z vsem inventarjem oddam v najem zaradi starosti pod ugodnimi pogoji — Ivan Grobušek starejši, Brežice. 739
JABOLKA
najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Po-■tržin, Maribor. 11/T
DVOKOLESA
se sprejemajo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
96/L
MLIN
oddam v najem v Bregani pri Jesenicl, Dolenjsko. — Pojasnila: Horvat, Bregana. 731
MLIN
na stalni vodi proda Dergan, Zidani most. 755
MESARJI-I ZVOZNICARJl
Stroj za izdelavo ledu prodam. — Slik, Gornja Radgona. 754
9-STANOVANJSKA HIŠA
z velikim vrtom, 2 lokaloma in pekarno naprodaj. — Letni donos 70.000 Din. — Ponudbe na upravo »SI. Narodac pod »Hiša v Ljubljani 642«.
IŠČEM POSOJILO od 10.000 do 15.000 Din za povečanje obrata. Sem hišni posestnik in obrtnik; dobro jamstvo in obresti. — Pismene ponudbe na upravo sSlov. zaroda« pod »R. Z. D. 632.«
JUSTI KLACNA naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem znancem in prijateljem tužno vest, da se je njen ljubljeni soprog
Rudolf Klačna
davčni nadupravitelj v pok.
v nedeljo, dne 4. februarja 1934 po lolgi mukapolni bolezni, v starosti 70 let, presiti v boljše življenje.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 6. februarja 1934 ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti v Trebnjem št 12. na farno pokopališče v Trebnjem.
• v hnjV dne 4. februarja 1934.
ŽALUJOČI OSTAL*.
Urajujs; JoalD ttupaiiftir Sa »Narodne
Vran J
mm fm\ udavo id —SJBfl OOl
UtOO ki
— Vsa v Ljubljani