St. 305 MfM M t ittM ft* amft m li itt »» Mio 24. Idacambra 1922 Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, izvzonil pond^fek. vsak Asižkega St 20, L nffctropje. ~ pisma se ne sprejemljo, lokopuT Anton Gerbec. — Lastnik ti znaia za mese L 7.—, 3 Za inozemstvo mesečno 4 Uredništvo: ulica mr. Fn* g,s^!jaJo nredniltvu. Ht * m. " ajatelj in - vi»k — ^ L — e «t 11-57- cDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Slrokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodor mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11 «57. Mir ljudem na zemlii! Človeštvo, trpeče v temi dušenega rob- jem. Narodi si nooe^o biti bratje in zato so stva, je hrepenelo po odrešenj", klicalo je si sovražniki ter tišče drug drugega v temi po odrešeniku. Nebo se je usm/Ho duševno duševnega in materijalnega suženjstva. iBOJŽnjenega ljudstva in poslalo je — Zato bodo jutri vsi, ki so res blage volje, Odreženika. Svitla zvezda na obzorju je združeni v koprneči prošnji po odrešenju kazala modrijanom iz Jutrove dežele pot iz tega suženjstva. v Betlehem, na, mesto 'Kristusovega roj- Mi Jugosioveni v Julijski Krajini bomo stva in angeli so naznanjali pastirjem posebej prosili, da se povrneta mir m rojstvo Gdrešenika človeštva*. oznanjajoč bratstvo v našo dotmačo hišo, ker to edino blagovestje: Slava Bogu na višavah in mir nam more podeKtS tisto, po čemer hrepeni ljudem na zemlji! iskreno vsak posten sin našega naroda: r . . , ... ___- vero, da si ohranimo sveto dedščino svo- Jutri bomo slavili s veh spomin na ta "" . .. veliki dogodek, ki je bil začetek nove dobe Hh očetov, da bomo n»ogh rano v veščega človeštva ter mu po- ~ '^V^ t ^ dal nove smerne za njegovo stremljenje bo prosxla, da se zAruzamo nakupno in snovanje: iz teme k luči vzvišenih kr- v "»ena našega nacizma. tetega, ščannkih idej _ ljubezni, bratstva- miru v seveda, neskal^ega od grd* mastkov. Moveštvu" Tistega čistega, plemenitega nacionalizma, " , . . , , . j • i ki ie neizprosen v borbi za svoje, a nudi StoW so rmnmla od tega Rodovniško- ^ ^ ^^ ^^ ^ na vel , godka. Ali tudi stoletja niso pc>štenega sporazuma! Naj sodijo mo£ a uL^h xz src spomina na nauke, ^^J^ ljudje 0 nacionalizmu kakor ki j, jo „r-nesel Odresenik na zemlp, vere, ^ neomajno prepričanje pa nam da je v njih odrešenje, čeprav veliko pro- . ^ ^ ^ nacionafeem v tu gori roštvo še ni uresničeno. Leto za letom, omačenem zmislu evange^ ki je odraz skozi stoletja, posvedbcuje človeštvo: ve- ^ ^ ^ svojega narooznan$e bo za nas — odrešenje Sicer bo nesreča, neizbežna. Zato bomo prosili jutri: pridi med narode in še posebej med naš narod tisti mir, ki edini more donesti srečo in blagoslov. Naj se pojavi na obzorju tista zvezda, ki bo napovedovala, da se bliža uresničenju velepesem v sveti noči: M:ur ljudem na zemlji! S to molitvijo v srcu naj rojaki naši proslavijo spomin na odrešenje pred: dvema tisočletjema. Italija Prva eno klika papeža Pija XL RIM, 23. Danes je papež Pij XI. naslovil .sem škofom katoliškega sveta svojo prvo 2ncikiiko. Enciklika se začenja z besedami «Uti Arcano Bei». Uvodoma naglasa sv. Oče, da se je že dolgo želel obrniti do vsega katoliškega sveta, da pa mu skrb za katoliška cerkev ni dopbščala, da bi to storil poprej. Zelo važni in izvenredni , pravki so ga zadrževali, n. pr. vprašanje novih svetnikov ,izredn; ooložaj, v katerem se nahaja vse krščanstvo, mednarodna posvetovanja o usodi narodiov, politične borbe, k? so nastale v narodu, med katerega je postavila Božja roka stolico na-slednkov sv, Petra- Na drugi strani pa je bito hsdi več veselih dogodkov, kakor XXVI. evharistfčni shod, ki se je vršil v Rimu in ob priliki katerega je imel sv. Oče priliko videti skoraj vse člane sv. kolegija. Ko so se tako vrstili dogodki, je postaajlo sv. Očetu bolj in bolj jasno, kaj ima reči v svoji prvi svečani okrožnici. Ljudje in socialni sloji clso po zadnji strašni vojni našlr še pravega miru. To je žalostna resnica, ki se vidi na vseh straneh. To zlo mcira priznati, kdor ga hoče pobijati. Javno življenje narodov je še pogrnjeno z meglo sovraštva in medsebojnega nezaupanja. Trpljenje premaganih narodov je seveda najhujše, tocTa tudi zmagovalci morajo prenašati zelo huda zla. Manjši narodi se pritožujejo, da jih večji tlačijo, večji pa, da kujejo manjši narodi proti njtm zarote- Pobožaj se vedno bolj po-ncfrnijp' in na narcicie j^.nritisml strah pred rfovimi vojnami, katere bodo se »i* <*.«*<>jše nego zadnja. Drugo zlo je v tem, da se je začel socikni boj- Na prvem mestu stoji razredna borba, ki je postala neozdravljiva bolezen družbe m ki izpodkopuje vse življenske sile, delo, industrijo, umetnost, trgovino, poljedelstvo, z eno besedo vse, kar prispeva k javnemu in zasebnemu blagostanju in napredku. In ta borba postaja bolj in bel j nejpomirljfva. V njej se vodi neizprosen boj za posvetna dobra, V nadaljevanju omenja enciklika razne stavke, katere povzroča nepopustljivost na eni in drugi strani, dalje strank, boje, ki lahko povzročajo veliko škodo posameznim državam in onemogočajo vladam vršenje tiste naloge, ki jim je poverjena. Nauk kai-toliške cerkve je sicer spravljiv napram vsaki1 pametni in pravični vladavin?; toda treba je obžalovati, da se je lotil nekak nemir vseh ljudi vseh starosti širi se nepokorščina podložnikov, nevztrajnost v naporu, posnankanje sramežljivosti pri ženskah, razposajenost v obleki, govoru in plesih, pri čemer se odkrito žali beda drugih. Vse to se pojavlja v tem večji meri pri tistih, ki so nenadoma postali bogatejši, ne da bi postali obenem tudi boljši. Vsa' ta zla zadostujejo za razjedanje družbe, toda pridružujejo se jim še druga, tako n. pr. zanikrnost v izvrševanju verskih dolžnosti. Sv. oče naglasa tu, koliko so v zadnji vojni trpele cerkve, semenišča in druge ustanove, ki so bile porušene in so še v razvalinah, vrste duhovnikov v raznih krajih so postale redke in vsled razmer je po več kraijh utihnila propoved božje besede- Sveti oče nato obžaluje usodo brezšte-v;Lnih misijonarjev, ki so bili prisiljeni zapustiti polje, na katerem so delali Iskajoč vzroka za zlo, katero opisuje, pravi papež, da se mu zdi, da sliši nebeškega učenika, kako ponavlja velike besede: «Vsa ta zla prihajajo iz notranjosti.® Mark 7, 23. Predolgo je vladala med človeštvom pravica do nasilnosti, k;< je skoraj uničila čut za usmiljenje m tudi navidezni mir, vržen na papir, ni še vzbudil teib plemenitih čustev; nasprotno, poostril in skoraj uzakonil je nasprotujoča si stremljenja sovraštva in maščevanja. Zgubljen je čut osebnega dostojanstva in vrednosti same človeške osebe v brutalni nadmoći sile in števila in tako gredo eni za tem, da izkoriščajo druge v svrbo, da v obilnejši meri vživajo dobra tega življenja. Ta želja po iposvehrih dobrih postaja vir socialnih in mednarodnih bojev in krivic, kadar se predstavlja opremljena in skoraj upravičena od najvišjih razlogov države, javnega blagra, od ljubezni do domovine in do naroda. Zakaj tudi ta ljubezen, ki je sama na sebi vspod-buda k mnogim čednostim in tudi k čudovitemu junaštvu, je oskrunjena s težkimi krivicami, kđdar postaja brezmeren nacio- ealizem, kadar pozablja, da so tudi narodi ratje v vemu dežavlja-nom jasno in odločno pove, da se ta čin vladarske milosti ne sme napačno tolma-č'ti. Treba je dodlati, skratka, da ne bo več za precej časa gorvora o amnestijah, ter da se, kljub temu, da se prestopki iz preteklosti pogrnejo, ne bo absolutno trpelo, da bi kdorkoli smatral, da se lahko ojunači za nove prestopke v bodočnosti. Prijetno zve- mi je stisniti Ti roko. Podpisan B. Mussolini.» tega sledi, da"bo Kristov mir moral bit;-pravičen, ampak moral bo biti osi a jem od: ravno toliko usmiljenja z uspehom odkritosrčne sprave. Tocfe Kristov mar se ne hrani z materijalnim! in posvetnimi dloferi, ampak z duhovnimi m nebeškimi-, saj je rekel nebeški učenk: «Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo.pa pogubi?» To ne pomeni, da Kristov mir odklanja materijalna in posvetna dobra, toda on obvladuje k odvrača skpo poželjivost, neslogo in boje, ki izvirajo a nje. Čim bodo prišle zopet v čast duhovne vrednote, bo zvezano s Kristovim mirom tudi povzdignjenje človeške osebe. V Kristov mir se bo tudi povrnilo spoštovanje reda in oblasti. Samo katoliška cerkev posoJiuje zmožnost, da uspešno pobija tisti materij*dizem, ki je na-gromadil že toliko gorja, in da prinese v družino in družbo pravo, zdravo krščansko duhovnost, resnično demokracijo s tem, da vdlahne masam duh resničnega bratstva dvigne do Boga v Kristu vrednost in dostojanstvo vsakega človeka. Cerkev bo pomagala ne samo da se mir vzpostavi ampak tudi ohrani za bodočnost s tem, da bo učila, da se morajo ravnati ne samot zasebni in osebni čini' po večnem božjem zakonu, ampak tudi javni m skupni čini ti poslednji celo v večji meri radi posled'c, katere lahko izzovejo. Nobena Človeška ustanova ne utegne podati mednaroden zakonik, ki odgovarja modernim razmeram, enak onemu pra-v« narodov, ki ga je že podalo to resnično društvo narodov, kakoršncu je bilo krščanstvo: zakaj samo cerksev ima tisto moralno oblast in tisti ugled, kateri je izšel iz vojne ne samo neokrnjen ampak celo povečan-.Z obnovljenjem Kristovega kraljestva borno izvršili najuspešnejše delo za sedanje in bodoče pomirjenje človeštva, delo, katero je Pij X. pripravljal in Benedikt XV. razvijal-Oba programa se danes združujeta v enega: Pax Christi in regno Christi Sveti oče pozivlje nato duhovništvo, naj ga podpira pri delu za vzpotstavo miru. Ozračje samo, v katerem žfvsmo, je okuiženo, tako u>I>4»£1cj> trume: «Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji," KI so dofcre volje.* In takega miru naj bo vsem zalog apostolski blagoslov, ki vam ga od vsega srca podeljujemo in ki naj se sjpusti nad vas in vaše črede, vašo duhovščino, vaša ljudstva, na njihove družine, na njihove hiše, na njihove zibelke na mjhove žene in naj vsem in vedno nosi izbran in obilen dar miru in napredka. Odlok a RIM, 23. Danes je bil objavljen odlok o amnestiji. Obenem z odlokom je bilo objavljeno pismo ministrskega predsednika Mussolinija, pravosodnega ministra in pa dolgo poročilo, ki ga je pravosodni minister sestavil za kralja z ozirom na gori on-r> njeni odlok. Pismo ministrskega predsednika se glasi: «Rim, 21. decembra 1922. Dragi Oviglio! Odlok o amnestiji, ki si ga sestavil in pred katerega si postavil poročilo, ki je novo izpričevalo o Tvoji visoki pravni kulturi in o Tvojem globokem marin za državljanski in narodni čut, moda zaključiti eno dobo in odpreti drugo- Ti vel. da sem jaz Jugoslavija Konec zakonodajne skupščine* BELGRAD, 22. Včerajšnja zadnja seja narc-dne skupščine je bila z oz'rom na bodočo volilno borbo zanimiva. Mestoma je bila viharna in se je vršila v znamenju volilne 2gitacije. V zbornici; je bilo navzočih veliko število narodnih poslancev. Galerije so b"le doi zadlfljega kotička napolnjene belgradskega občinstva, ki je z nervozno-stjo pričakovalo začetka seje. Značilen je t*'l tudi poskus opozicije, da se onemogoči čitanje ukaza o imenovanju nove vlade in ukaza o razpustu parlamenta. Ker ta poskus ni uspel, se je seja ob 4.26 pričela Vlada je že popoldne odredila vse potrebna, da se onemogočijo eventualni iz-gjedi ter je bil parlament močno zastražen od orožništva in detektivov. Dopoldne je demokratski klub imel sejo, na kateri je razmotrival parlamentarno sitnarijo in začetek volilne kampanje. Zavzel je tudi * stališče napram ra-diikalni stranki ter je bilo na tej seji sklenjeno da posl. Radoslav Agatonovič poda na plenarni seji odločen protest radi razpusta skupščine. Predsednik narodne skupščine je ob 4.26 otvoril redno skupščinsko sejo drugega zasedanja, Piečitan fe bil zapisnik zadnje seje. SkupŠčrsia je zapisnik odobrila. Tajnik Vukosavljevič je na to prejitil akt ministrskega predsedstva skupno ukazom o imenovanju nove vlade. Ko je tajnik čital kraljevo ime, je zbornica priredila viharrae ovacije kralju. Ko je bilo čitano Pašićevo ime, je cen trum vzklikal: «Živio P£Lšič», opozicija pa je začela uini-sono klicati: «Doli ž njian!» Ministrski predsednik Nikola Pašić ,je zaprosil za besedo- Z ozirom na? izvajanja govornikov je kratko izjavil: «Prosim Vas, gospoda, da prekinete debato, ki jo uporablajte za to, da kritizirate vlado, češ da ne deluje za blagor diržave imajo in naroda. Pripravljeni smo na to, da izreče ' o tem svojo sodbo narod». (Veliko odobravanje v centru. Protesti na strani opozicije s klici: «Ste že obsojeni'!» «Gospodi, ki misli, da ima prav, se ni treba baiti volitev in pritrditve naroda.» (V centru vhamo odobravanje.) Ministrski predsednik Nikola Pašić je na to prečrtal kraljev ukaz, ki veli; da je na predlog ministrstva notranjith zadev na podlagi točke 1. m 2. člena 69 ustave dne 28, novembra 1920. izvoljena narodna skupščina, ki se je s sklepom z dne 29. junija 1921. pretvorila v zakonodajno skupščino, razpuščena, da so razpisane za 18. marca 1923- nove vol'tve in dta je sestanek novoizvoljene narodne skupščine do-Lotčen za 16. aprila 1923. Po prečitanju ukaza je med viharnim odobravanjem radikale e v izročil ministrski predsednik Nikola Pašić razpustitveni akt predsedkiiku narodne skupščine dr. Luki-niću, ki je. lapidarno izjavil: aZaikijučujem sejo!» Poslanci so takoj na to v živahnih razgovorih zapustili sejo ter odšli v svoje klubove prostore, * * • Narodna skupščina je z včerajšnjim dnem zaključila svoje parlamentarno delo. Dne 28. novembra 1920. je bila najpreje izvoljena ustavodajna skupščina, obstoječa iz 419 poslancev, ki je po dolgih debatah končno dne 28. junija 1921. sprejela vidov-danisko ustavo. Qoba ustavodajnega ne meša v zadevo. PARIZ, 23. Agenciji Havas poročajo iz Washingtona: Neka oseba iz ameriških visokih vladnih krogov je formalno zanikala vest, češ da se vršijo med Zedrijenimi državami, Anglijo in Nemčijo pogajanja C tem, da bi se imenom ala posebna ameriška komisija, ki bi določila svoto nemške vojne odškodnine. Vlada Zedinjenih držav ne more imeti v nobenem slučaju pravice dajati slične pobude in tudi ni stavila dru-gim državam nlkakih tozadevnih predlogov, zlasti ne Franc'ji. V Ameriki se pri-znava, da je vprašanje vojne odškodnine vzrok sedanjemu stanju v Evropi in da morejo prizadete vlade rešiti to vprašanje le tako, da se pr* tem ozirajo na svoje suverene pravice in na pravice, katere jim dajajo mirovne pcgcđbeu Smešno je trditi, da b3 bile Zednjene države predlagala Franciji, naj se imenuje ameriška komisija, katera da bo imela predp sevati Franciji, koliko naj dobi od Nemčije. Ako bi Francija sama sprožila to musel, potem bi b * slučaj potpclno-ma drugačen. Omenjena oseba je nato nastojala s pov-darkom, dla je treba razlikovati med načrti, ki jih morda predlagajo fnančni krogi in organiazcije, in med akcijo vlade. Za sedaj ne vidi ameriška vlada potrebe, dla bi nastopila s kako» svojo akcijo v vprašanju nemške vojne odškedn-'ne. Amerika posredovalka med Francijo In Nemčijo, PARIZ, 22, «Manchestcr Guardian* j d bil ^avil, da je francoska vlada pripravljena sprejeti to-le rcčitev odškodninskega vprašanja: Nemčiji se dovoli Cveletni mo.. ratorij, tekom katerega bi vzpostavila red v svojih iinaticali in" vrednost svoje valute; ^-.ezniJtcm bi dovolila kontrola nad državnimi gozdovi in rudniki in even* tualna zasedfba -ruTarske kotline. Če bi Nem-č-ria ne izvršila svojih obvez. TL 'EDINOST* V irsta, đne 24. jrecemora i^«; «Echo de Park »pravi, da ni res, da je pariška vfcacLa sklenila pristali na tako re-tftev, kakor tudi m res, da bi se Anglija strinjala s tako rešitvijo. Kakor Javlja agencija Rcuter iz Wa-fhingtona, skuša Nemčija doseči imenovanje ameriške komisije, ki naj bi posredovala med njo in Francijo. Toliko v Ameriki, kolikor v Nemčiji se smatra, da je glavna ovira znižanja odškodninske svote pomanjkanje ofietoznih posredovalcev med Parizom ki Berlinom. V nemških uradnih krogih se zagotavlja, da bi se po novi, nepristranski proučitvi položaja Nemčije gotova določila odškodninska svota, ki bi pe bila tako daieč od najmanjše mere, pa katero bi Francija prrstaia. Nekateri listi javljajo celo, da so se že začela tozadevna pogajanja med! Poincare-pem in nemškimi zastopniki. Med tem ko se ta vest na eni strani zanika, na drugi vzdržuje, se javlja, da so se že pred kakim tednom začela pogajanja med nemškimi industrialci in ameriškimi trgovskimi zbor-picami- Nemflia Proti odcepitvi Pojenja cd Nemčije. BERLIN, 23. Wclfova agencij* javlja: Štiri velike stranke kolnskega mestnega zastopstva so cdobrile lesolutrijo proti vsem naklepem, da bi se Poren;e ločilo od Nemčije. V resoluciji se poudarja, da je kolneka mestni svet v svoji zadnji, seji 1-1922. obnovil v imenu kolnskih meščanov prisego nezlomljive zvestebe nasproti- državi- Ni človeške snle — zaključuje resolucija — ki bi mogla zatreti v nas ljubezen do nemške dccncvine in vroče želje, da ostanemo Nemci. Kcmunisti so pesebej odobrili podobno resolucijo. Ista agencija javlja iz Karlsruhe da je imesinrga sveta _ splošnim odobravanjem resolucijo, v kateri se poudarja«, da je Poreojr pripravljeno na vse žrtve za ohranitev sv.oje »finiženosti z Nemčijo. Nobena pravica ni bolj jasna — zaključuje protest — nego pravica Nemčije do Parenja. Ta pravica se bo branila z vsema! skupna .z vso domovino. To je novoletni pozdrav. Bavarski ni treba, da bi se posebej opravičila BERLIN, 23- Wolfova agene ja javlja: Z oziram na odgovor, glede incidentov v Passoskem Stettinu in Ingplfctadtu, odgo»-vor, ki je bil včeraj izročen nemškemu poslaniku v Parizu s strani poslaničke konference se izjavlja uradno, da je besedilo nemške note od 10. decembra objavila uradno Wo4fova agencija, tako da je uradna objava, kakor je to zahtvaJa poslanika konferenca, že storjena. Dvomi poslairiške konference, ali so vsdbovane v opravič-bah državne vlade tudS opravičbe bavarske vlade in bavaarskiSi kraje* nife oblastev, odpad e-jo, še se upošteva, da državna ustava dbloča, da zastopa v vnanjih zadevah vso državo državna vlada, tako da ni povoda, da bi se bavarska vlada pesebej opravičila, kakor je bflo že naglašeno v nemški notr od lO. t. m^ Opravičbe državne vlade vsebujejo' torej tudi opravičbe Bavarske. __ Avstrija Ustanovitev nove avstiSjske emisijske banke. DUNAJ, 23. Danes se je ustanovila nova državna emisijska banka- Predsednik repu-blke je imenoval za predsednika nove banke Rikarda Rešscha, bivšega podpredsednika zavoda «Oesterreichiische Boden-kreditanstalt». Jyg®slovensko edinstvo Vprašanje jugoslovenskega ed-nstva je spravila zadnja vladna kriza v Jugoslaviji zapet na dnevni red. Danes po štirih leth cd zedinjenja ju^oslcvenskih (plemen je pahnjena ta zadeva daleč p>roč odi svoje rešitve. Stari, izkušeni in zaslužni voditelj srbskih radikaLcev je sestavil čisto srbsko vlado, v katero je sprejel po starem avstro-ogTskem zgledu Kidi dva mi-nistra-krajana, enega za Hrvatsko, drugega za Slovelo. Ta. nepričakovana formula je po pravici vzbudila na eni strani veliko presenečenja, ogorčenja in raznih dragih občutkov na vseh straneh pa naravnost ogromno izobilje dolgoveznih raz-, prav o njenem pomenu in njenih morebitnih posledicah. Položaj, k: je nastal vsled takegl obrata stvari v Jugoslaviji, je povzročil pravo zmešnjavo duhov. Vsa država jz bila do zefinje vladne krize jasno razdeljena ra dva precej točno določena dela: na eni strani pristaši centralistične vkLovdatiske ustave, na drugis opozicija, ki odločno zahteva izpremembo omenjene ustave in preuredbo države na novi avtonomistični podlagi. Sedaj pa, ka sta Pasič in Protić pnsla na dan s svojo čisto srbsko vlado z enim slovenskim in enim hrvatsk'm priveskom, moramo ugotoviti, da je postal po!:ztža} v toliko slabši, da je Pašić s svojo polezo celo jugo slovensko štrenjo popolnoma ztt'CiŠ3:1 fn zamotal, da se nkakor ne more vkSeti, kdo jo bo v stanu zopet urediti in kako. Pašić-Protićeva vlada je sicer samo vo-litvena vlada in kot taksna-, ima glavno nalogo, da pripravi volitve za novo skupščino. Ttidi je skupščina že razspuščena. S splošno« jugcslovenfkega staBšča seveda tudi ni n ti toliko važno, ali dobi volitveno vlado ta ali ona strar.ka ali pa dve ali več strank sporazumno. V sedanji dobi pred-volitvene zmešnjave je mnogo važnega vprašanje, kaj pravzaprav pomeni Pašič-Protxeva proteza z miinastri-krajani Ra-dikalska stranka je tasta stranka v stari Srbiji, ki ima za jugcslovensko politično ujedinjenje največ zaslug. Radikalec Pašu; je tisti mož, Id je v začetku tega stoletja zopet spravil na srbski prestol vladarsko hišo Karadjorcćjevićev, Pašić je srečno izvedel csvcbod lev Srbov izpod turškega jarma in zopet Pašić je bil t»ti dsržavnik, ki je, oslanjajoč se na svojo- radikalsko stranko, peljal nekdanjo Srbijo skozi grozote svetovne vojne in skozi neštete nevihte in nevarnosti erečno prijadral v pristanišče ujedinjene* Jugoslavije. Iz vseh teh razlogov ima radikaiska stranka poeebno v Srbiji velik zgodovinski prestiž, vsled katerega bo :£rala morda še dolgo vrsto let odločilen v^pliv v razvoju stvari v Jugoslaviji. Ker je sedanja vlada čisto radikaiska, je tudi njen program — program radikal-ske stranke- Kolikor sei tče sptošno-dr-žavnih in ne samo strankarskih interesov, j je ves ta program zapopsden v formuli j ministrov-krajanov. Zato je za presojanje sedanjega položaja predvsem važno, dia se| ta formula pravilno razi o ima č L .Znana stvar je, da je Paš-'ć prepričan centralist, medtem ko je Stajan Prcdč, njegov tekmec za prvenstvo v stranki, pristaš avtonomij . Ker se nahajajo v vladi pristaši enega in drugega, je jasno, da se je moralo to zgoditi le na podlagi sporazuma med obema strujama radikalske stranke. Pro-tič, ki je prepovedal ustanovitev gotovega števila avtonomnih pokrajin (epa taka pokrajina bi bila po njegovem načrtu celo Macedonija), je pred Ptičevim centralizmom znatno popustil. Predvsem je moral popustiti' v vprašanju, kjer ne dopušča Pašić nikakega avtonom'tzma, namreč glede tistih dežel, ki se smatrajo za «srbske», t. J. Srbija, V.cfvo<<£na, Macedonija , Bosna m Črna Gora. Tu ne smei biti mkakega avto-oomizma* ker tvorno* tx> deželo nerazdeijrvo moj. (Hrvataka, Bosna, Dalmacija, Srbija, Macedomija itd). S«dan|a ogromna in enotna fronta bil se iicdlett« na 10 do 12 ddnft front «fQanye» bi se po avtonomnih deželnih zbonb morda nadaljevalo, toda v osrednjem parlamentu, ki bi imel raz-pravlajti samo o skupnih in o najskupnejših vprašanimi, bi nastale popolnoma, drugačne prilike, ker bi res slonele na 6kupnih interesih vseh Jugoslaven ov. Takšne -cEetžele Jugoslavija po večini že ima :n ni razloga, in zgrešeno bi bilo, ko bi se jih hotelo končno odpraviti. In to tembolj, ker je izkušnja dokazala, da je ta odprava kvarna za vso državo. Ali so te dežele obenem tudi gospodarske enote ali ne, je popolnoma postransko vprašanje. Ne samo to, temveč je» bolje, ako niso. Dalmacija, katera se zaveda, da je navezana na žSvila iz BoStae, je mnogo bolj navezana tudi na Jugoslavijo, nego bi bila navezana Dalmacija, katera bi imela doma vsega dovolj. S tako deželno avtonomijo bi se obenem ne izvršilo nikako nasilje nad Srbi, Hrvata: in Slovenci, ker bi razdelitev ne šla po plemenih, temveč po deželah in bi veljala povsod enako. Na drugi strani pa bi ono pravo državno edinstvo ne b8o s tem nikakor cmayano, ker gre pri vsem tem le za zakonodajno — upravno decen-traHSzacifo, kri bolj in bolj živo zahteva po TMtjbelj centralističnih evropskih državah. Skratka: položaj, ki je nastal v Jugoslaviji z czirom na predstoje-če volitve, je ne sicer v mednarodnopravnem ozrlrn, pač pa z ozirom na obstoječa dejstva ravno tak, kakršen je bil pred vidovdansko mstavo. Še vedno obstoja vprašanje: Kako se je treba zedinit% da bomo vsi zadovoljni, kolikor se sploh zadovoljiti moremo. To vprašanje mora Jugoslavija rešiti. V interesu vsega Slovanstva in predvsem Jugoslavije same je, da ga resi čim prej in čim pravilneje. L. P. Srbijo, V zameno za te popustitive pa. Je Pašić pristal na to, da se avtonomija prizna Nesrbotn, L j. Hrvatom in Slovencem-To je izraženo v potezi z mlnistri-krajaaii in to je obenem tudi ogrodje volilnega programa, s katerim bodo šli radikale! v volilno borbo :n s katerim bcado tudi skušali stepsti: v podajanja s Hrvatskim blokom in z drugimi plemenskimi avtonom sti, ki stojijo več ali manj na isti podlagi, na katero so se s svetj'mi minis>iri-krajani postavili radikalcL Takšen je približno sedanji položaj v Jugoslaviji- Ta položaj je logična posledica vse dosedanje notranje politike) v Jugoslaviji, ki je bilki zamišljena, kakor znano, na podlagi formule SHS. Sedanja radikaiska vlada ni nič drugega v svojem bistvu kot nova potrditev in novo poveličanje te for-nuile Jjugoslovenskeiga &q"ekiin£enjai. politične razmere se: niso mogle razvijati drugače nego tako. Še preden je bila ta formula uzakonjena po vidovdanski ustavi, so opozarjali razni jugoslovanski nadple-menski pairicti na nevarnosti, ki se skrivajo v njej. Največja med temi nevarnostmi je bila gotovo ta, da pomeni ta formula uzakonitev treh različnih državnih patriotizmov: velesrbekega, velehrvalskega in velesloventkega. Čim so se uzakonili, je bilo pričakovaii, da se bodo tudi medsebojno pcbf ja.lL Da se je vsa stvar res razvila- ravno v tem smislu, nam dokazuje dejstvo, da se je osnoval Hrvatski blok, da se vrši po Srbiji v raznih oblikah zbiranje srbskih narodnih sil, v Sloveniji slovenskih L dr- Tudi sestava radikalske vlade in z njo. združena velikosrbska demonstracija služi lahko za potrditev v tem oziru. Naj dbdamo še sledeči citat iz «Obzora» od 20. t. m. da bo slika še bolj zaokrožena: «Hrvati — pravi ta lasi, ki' se lahko smatra za glasilo Hrvatskega bloka — j bodo morali v sedanji volilni borbi braniti svoje interese v Bački, Bosni, Dalmaciji in na Hrvatskem.» Jasno je za vsakogar, da taksne razmere ne morejo dovesti nikdar do pravega ujedinjenja diuhov v Jugo« lavi ji L Kratka izkušnja par let je sijajno potrdila vsa tozadevna predvidevanja. Obenem pa je ta izkušnja tudi jasno in očitno dolrajaalai naj-temeljnejšo državno potrebo v Jugoslaviji, t. j. potrebo, da se krene po drugi poli. Treba je dati Jugoslaviji! tako uredbo, katera bo onemogočala ustvarjanje, razvoj in medsebojno borbo treh plemenskih kn-perializmov. Izkušnja zadnjih let je dokazala tudi to, da se s centralistično uredbo ta cilj ne da doseči- Cezrtratizem, kakršnega se krčevito drži demokratska stranka In Pašačeva skupina radakalcev, ne vodi k dosegi tega cilja. Razdelitev države na oblasti in kosanje starodavnih detžel, kakršne so Bosna, Dalmacija, Hrvatska itd. je res do neke mere «nasilno» in ne more prispevati k ublažitvi plemenskih nasprotstev. Še manj se da ta cilj doseči z Radičevim federalizmom, kajti v Hrvatski, ki bi se ustanovila na pcvd&agi sporazuma med Srbi «n Hrvati, bi gotovo ne pripadala Bosna, ker bi Srbi v to nikdar ne privolili. Gornji citat iz Obzora o ♦hrvatskih interesih« v Bosni pa dokazuje, da bi s tem nasprotje nikakor raa bilo odpravljeno, temveč poostrene*. Konečno pa uvidimo, ako proučimo do dna sedanji položaj v Jugoslaviji, da pri vsem jugoslo-venskem vprašanju v prvi vrsti niti ne gre za to, da se onemogoči vsako nasprotje med katoličani in pravoslavnimi (to je naenkrat nemogoče), temveč za to, da se prepreči, da bi se na- podlagi tega nasprotja ustvarjale in ohranjale dve sovnožni si fronti, katerih bojišče je vsa Jugoslavija od enega konca do drugega. Ta dualžzem se ne da odpraviti, kakor rečeno, pač pa se da fronta zdrobiti To pa je mogoče doseči edno le na podkag*t dežctnS* JtvicBO- Ilustostraclla razmer Razmerje med Nemci ia «»«« Italijani v prcJSnji državi je bik) zagonetne, neumljivo, ned-ostopno za. tistega, ki meri ljudi, razmere in dogodke z meriJcm logike in doslednosti. In vsaj nekoliko logike in doslednosti mora biti menda tudi pri urejevanju razmerja naroda do naroda, v političnem in narodnem življenju! Neraztsmljivo je bilo to razmerje med Italijani in Nemci v avstrijski državi. Toda nc-r a žurniji vo le za nepctzztavafca razmer in ljudi. Nikdar si niso bili resnični in iskreni prijatelji. Preklali so se med seboj neprestano. Posebno so bili glasni naši Italijani s vejimi pritožbam? in protesti proti režimu, sovražnemu Italijanom. — kakor so vedno trdilL In nositelji tega režima so bili Nemci od mogotca na cesarskem dvoru pa do zadnjega okrajnega glavarja v najzapaščenepšem zatišju velike države. Vedno so naši Italijani jadikovali radi nemškega pritiska proti Adriji in radi njihovega gospodarskega prodiranja na naš jug. In opravičeno. Saj je prielo tako daleč, da je bila do vojne velika večina tržaške veletrgovine v rokah Nemcev. Vendar so v valovenfu političnih godkovv naših krajih Nemci in Italijani cesto zavezniki, včasih prikriti, včasih pa povsem odkriti. N? le ob volitvah, ampak tudi vselej, ko so bili Slovenci v bojo za kako svojo zahtevo in pravico. Kdor je poznal raz-položene nasproti nam na obeh straneh, je ve dal, da tih nad vsemi n^bovisni medsebojnimi navzkrižji spaja vez skupnega nasprot-stva proti nam Slovanom in zato si je tudi mogel razlagati nelogičnost in nedoslednost v njihovem medsebojnem razmerju. Tako je bilo pred vojno in je tudi sedaj po vc+ni. Poprej so šli drug drugemu na roko v bc/u pnoti nam v isti državi, sedaj si gredo pa od države do države, čim je v igri kak slovanski interes. Klasična priča za to je dejstvo, da n. pr, Italijani vedno dajejo široko rezo-nančno podlago vsem pritožbam Nemcev v Jugoslaviji in da opisujejo v najčmejših barvah položaj nemške manjšine v jugoslovanski drravL Po njihovem so vse te pritožb« povsem utemeljene in zahteve Nemcev »kozi in skozi upravičene. Sedaj pa bi mi hoteli vedeti, kaj rečejo Italijani o zahtevah Nemcev Jugoslavije, s katerimi so se oglasili na nedavnem svetem strankarskem shodu, kjer so označili svoje stališče napram državi in napram drugim političnim strankam v nji. Sklenili so, da bodo za sedaj nastopali samostojno in da ne bodo podpirali nobene druge stranke, dokler ne bodo videli, katera stranka v Jugoslaviji je pripravljena podpirati zahteve Nemcev. Te zahteve navaja sklenjena resolucija. Zahteva** poleg raznih drugih zahtev socijalne in gospodarske naravi: 1) popolno društveno svobodo in svobodo zborovanja; 2} evodo tiska; 3) boj proti korup-cn; 4) nameščanje s^sno kvalificiranih uradnikov; 5) naj ne bo nobene razlike v posto-paasjju s «Srbi» in «Nesrbi»f 6) nemški vojaki naj služijo v domačih krajih; 7) vsakdo naj svobodno odloča o svoji narodnosti; 8) obisk šele bodS svoboden; rfjadotovi «tj se raba nemškega jezika na sodm* in prt upravi; 10) zahtevaio splošno in tajno volilno pravico. Kaj pravijo naša gospoda o teh zahtevah Nemcev v jugoslovenski državi? Ce hočejo ostati dosledni vsaj v svoji »»doslednosti, morajo le pritrditi tem zahtevam in lih priznati kot popolnoma opravičene! In kaj porečejo nadalje, ko pm povemo, da si nu te zahteve jugostovenskih Nemcev usvajamo?* In smo pri tem na neoporečnem pravifeem stalifiču, da to, kar je prav ia pravično za nemško manjšino v Jugoslaviji« mora biti opravičeno tudi za jugoslovansko maejsino v Italiji! Saj se menda pravica in Iogflsa ne spreminjati od ene državne meje do druge! Ce bi Mo temu tako, potem bi bil po*m pravice postavljen na glavo, oziroma, sploh ne bi bilo več pravice na svetu! In 6e bi vpraiali gospodo, koliko teh pravic, vsebovanih v nemški resoluciji, smo detežm mi — kaj bi nam mogli odgovoriti?! Kako zborovalno ia družt svobodo uživamo, o tem pojo razni dogodki prežalostno pesem. V Puli n. pr. so nasilno razgrnili sestanek nepolitične spodarske zadnje .ter pretepli ndeležmke Pazinu so ža»o>ahd aasOno razgnali šesta- ? nek očiteljskega zgolj stanovskega in strokovnega društva. V Baderni so razgnali navadno sejo gospodarskega društva in so navzoče odvedli nkieafene v Pazin —- v ječo! Seveda so jih potem izpustili Vendar ostaje dejstvo, da ie po takih dogodkih ogroženo, ako ne povsem onemogočeno, vsako društveno snovanje in je zborovaina svoboda ihizončna. Dejstvo je, da ne moremo imeti nobenega političnega sestanka brez vedne nevarnosti, da se dogodi kaj hudega. Nemci zahtevajo samo kvaHfx:i-rane uradnike. Nočemo govoriti tu o strokovni — neusposobljenosti marsikaterega državnega uradnika v naših krajih. Naglasa m o le, da med neizogibno potrebne kvalifikacije spada tudi poznavanje jezika ljudstva. Koliko takih urad_ ni kov pa je po državnih uradih v Julijski Krajini? Nemci v Jugoslaviji zahtevajo, nai se ne dela nobena razlika med «Srbi» in «Ne-srb£», reči hočejo: med Jugosloveni in Nemci! Pri nas pa se dela taka razlika v najbolj kričečih oblikah, tako da moremo z vso pravico govoriti o državljanih prve in državljanih — tretje vrste. Tudi mi smo zahtevah, naj bi naši vojaški obvezanci služili v domačih krajih. Vojaška uprava pa je to našo zahtevo gladko odklonila. Vsakdo naj sam in svobodno odloča o svoji narodnosti! — zah*"vajo Nemci "v Jugoslaviju Pri nas pa se vsakega Slovenca, če zna le dve besedi italijanski, označa za Italijana. In kdor se odkrito priznava k svoji jugoslavenski narodnosti je zapisan v črno knjigo kot rovarski element. Svoboden obisk šole! Tq je: vsakdo naj svobodno izbira šolo za svojega otroka! Pri nas pa, posebno v Istri, je mnego šol zaprtih ravno zato, ker se našemu ljudstvu odreka ta svoboda! Nemci.v Jugoslaviji zahtevajo popolno pravico do rabe svojega jezika na vseh uradih. Pri nas pa si celo posamezni uradniki prisvajajo pravico, da izganna sovja zagotovita. Pri vseh neresničnih iz-rodkih fantazije omenjenega lista je tudi neresnična — to nam je resnično žal — o 4 mitfonih. Bogu bodi potoženo, tudi to ni res. Vredno bi bilo m to bi bil najboljši odgovor «Eri Nuovi», da res naberemo te 4 miljone. To bi bili veseli naši malčki, katere vsi dobro poznamo iz reklame, ki je tako strašno tajna (con tutta segrettezza!). Žalibcg tega ne moremo doseči pri naši revščini. — Na vsak način, v .imenu Šolskega društva: Hvala za reklamo! Slovenski shod, ki se je spremenil v italijanskega. Pod tem pikantnim naslovom je priob. čil petkov opoldanski «Picoolo» to-le goriško vest: Te dni so se podali v Štandrež pri Gorici poslanec Šček, dr. Besednjak in dr. Bitež-nik na navadno propagandno potovanje. Shoda se je precejšnje število meščanov, ki so se živo zanimali za izvajanja govornikov. Med tem sta prišla na zborovanje predsednik fašja, odvetnik Bruno Luzzatto in g. Graziani, ki sta se oglasila za besedo in sta začela itati-govoriti proti. Odvetnik Bruno Luzzatto se ie izdatno zavzel za fašdstovski program, rekši, da morajo Slovani z zaupanjem gledati na fa*istovsko gibanje, ki je zrevokicioniralo italijansko politično ozračje, da usmeri narod na glavno pot zdravetfa razvoja, zel je živo odobravanje. Gospod Vittorio Graziani je s svoje strani slavil fašizem. Tako te je slovenski shod spremenil v zelo uspelo zborovanje faii- tovske propagande. Isti večer ye poslanec Sčetf odpotoval v Rim, da se udeleži seje osrednje svetovalne komisre. Kulturna slika iz Istre. V Ferencih pri Vi-žinadi (v Istri) imajo krasno šolsko poslopje. Šola jc bila priznana za deželno s hrvatskim učnim jezikom. Poslopje je last druube sv. Ci, rila in Metoda, po eni četrtini pa konsorcija Ferenčanov. Sedanja vlada ni hotela ugoditi prošnji Ferenčanov, da bi se šola zopet odprla, pač pa si je hotela občina vižinadska prisvojiti zgradbo. Ta nakana se je preprečila vsled posredovanja posl. dra. Wilfana. Toda kar niso mogli nasprotniki doseči s pritiskom oblasti, so izvršili sedaj z grobim nasiljem. V zgradbo je vdrlo deset oboroženih ljudi, fašistov iz Vi-žinade. Šestorica njih je šla po hišah, da privedejo deset lastnikov četrtine zgradbe. Našli pa so jih samo pet. Ko so vstopili v sobo, je imel vodja «ekspedicije» revolver na mizi. Nagovoril je siromake: «Večkrat so hoteli fašisti iz Poreča zažgati to poslopp. Ali mi, ki vedno dobro mislimo za vas in vaše otroke, r.ismo dopustili, da bi se kaj takega zgodilo. Sedaj so na vladi fašisti in sklenili smo, da v tej drui-bini šoli odpremo — italijansko šolo. Pod to vlado ne smete niti misliti na kako drugo šolo in zato sem vas pozval, da podpišete to-le izjavo, v kateri je rečeno, da prepuščate zgradbo, da bom o mogli čim prej odpreti šolo z italijanskim učnim jezikom!!» — Neki član kon-sorcija mu ^e odgovoril, da ne morejo podpisati, ker je na poslopje uknjižena «Družba sv. Cirila in Metoda*, ki ima svoj sedež v Trstu. Vsi so skočili nađeni, da m o r a podpisati. In tako je bilo z vsemi po vrsti!! Na to so pri slugi preiskali šolsko mizo, izvlekli koledar in časopise ter mu zagrozili, da'ne sme več čitali «take svinjarije», niti jih prejemati! Naslednjega dne so poklicali še ostale Člane konsorera in vsi so morali podpisati ono izjavo! — Po vsem lem se mora gabiti podli cinizem nekih italijanskih listov, ki so pisali zadnje čase,^ da so Ferenčam iz lastne iniciative vložili prošnjo za italijansko šolo! In s takim početjem naj se vceplja ljubezen v krvaveča srca?! Pod slobodnim suncem- Pod tem naslovom priobčuje «Stara Naša Sloga > podrobno poročno o aretaciji gg. Heraka, Iveše, Starija in Burica. Iz poročila izhaja v glavnem: 14. t m. sta imela upravni in nadzorm odfcorr «Gospodarskega društva -r B^ticmi" in «Bajdern2>kega društva za štede nje in po«ojiia» skupno seja, katere so se udeležili tudi gori omenjeni gospodje. Ob 6 zvečer pa so odborniki sejo prekinil1, ker so bili' opoizorjeni, da so pjrišli v vas fašisti. Odborniki so1 smatral za umestno Hi v bližnja.1 gozd, cd? koder so potem opazovali potek stvari. Hišo zadruge so preiskali fašisti m orcžnik:. Ko so fašisti cdšli, so šli odborniki vsak na svoj dom, gg. Star.' in Iveša pa h g,. Hecaku v Pajare prenočevat. Še is-fci večer ob 11 so orožniki aretirali g- Burica, drugo jutro cb 3 pa so prišli v Pa jare, kyer so po hišni preiskavi — pri kateri so zaplenili nekaj Szvcdov «Franina i Jur~*!na»f «Glasnika srca Isu-scrva.» fti Koledarjev — aretirali He- raka, Ivešo in Starija ter vse tri v ver gah odgnali v Sv .Lovreč Pazenančkr. Tam so jih zaprli* v hladen prostor, kjeT so ostali do sobote. V soboto so gnali zopet vse tri zvezane in spojena z verigo v Baderno, kjer se jim je pridruirl še g. Bu-rič, od tam pa v Polreč. V Poreču najprej v zapor, potem pa nezvezane na; pedprefekturo Tam je izjavil orožniškfi stotnik, da je sicer res, da danes to, kali' se je zgodilo ,po z-skonu n" kaznivo, da pa to ne sme dalje trajati in da bo čez 2 meseca prepovedana vsaka hrvatska eli slovenska publikacija, «kei živimo v Itali&.» Gg. Heraka in Burica so izpustili še isti večer, g. Iveša pa je fcil izpuščen šele' v Trstu v nede'jo ob 31- pop,, g. Siar:. pa v Puli v nedeljo ob 6Yz zvečer. «St. N. SI.» po pravici' pripominja: Ako se z inteligentnimi Ij^udrn' tako postopa^ si labko predstavljamo, kaj mora prestati naš kmet, ki! ne zna iial janski in se ne zna braniti. Razdelitev Trsta v pošine okraje. Kr. ko.ni- sanat pošte in brzojava v Trstu naznanja: Da se pedviže razpečavanje poštnih pošiljate-v. je ministrstvo pošte in brzojava na predlog kr. komisarijata odredilo, da se mesto Trst razdeli v poštne okraje. Takih okrajev bo v Trstu 19. Od razdelitve so izvzeta predmestja Bar-kovlje, Sv. Ivan, Sv. Sobota in Skedenj. Okraji bodo označeni s tekočo številko, ki se na naslovu pripiše v oklepajih k krajevni označbi, n. pr. Trst (3). V hišnih vežah se bodo nalepili lepaki, na katerih bo označeno, h kateremu poštnemu okraju spada poslopje. V interesu občinstva je, da vsak svofe lastne korespon-dente pouči, da pripišejo k naslovu številko okraja. Označba številke služi namreč pri razdeljevanju in dosledno tudi pri razpečavanje korespondence, dočim pisma brez označbe poštnega okraja lahko zakasnijo. Vzorec naslova: Gospod Ivan Ferluga, ul. Nicolo Macchia-velli 18 Trst (2). Abonenti poštnih predalov na? poskrbe, da bosta na nanje naslovljenih po-•Ujatvah označeni vedno številka predala io številka urada. NOVOLETNA VOŠČILA. Vse gg. trgovce, obrtnike, gostilničarje itd., Id se hočejo poslužiti našeg« tista, da voščijo svojim odjemalcem, gostom in prijateljem srečno novo leto, vljudno prosimo, da nam pravočasno dopoš-Ijejo svoje naro&lc. Ker se morajo objave plačevati vedno v naprej, prosimo, da se nam istočasno nakaže tudi znesek L 30.— Uprava lista «Edinost» Trst, oL S. Franc esc o 20/L Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padH ali izgtnih. Knjižica Ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. »Knjižica za ia-valide» stane L 2*50, po pošti 30 sftotink več. — Pri poSUfatri po polti naj se ne** kaže denar prsi Tudi po povzetju se n^ bo pošiljalo, ker so troJki nerazmerngj večji. Knjižica ae naroča pri pot druitv« «Edinost» v Trstu. Trst, dne 2/. decembra 1922. «EDĐiOST* H*. Pogreb Marije Prelogove se je vršil včeraj popoldne, ob naravnost ogromni udeležbi i« vseh slojev našega prebivalstva iz mesta in okolice. Sprevod, ki se je pomikal od hiše žalosti v ulici Molin a vento po ulici Bosco proti cerkvi J>ri Sv. Jakobu, je bil nedogleden. številno so bili zastopani tudi meščani druge narodnosti. Posebno pa je padala v oči velika udeležba iz širokih revnih slojev. Podčrtujemo to dejstvo, ker je častne pomembnosti za po-kojnico in za vso njeno družino. Na tej žalni manifestaciji je prišlo do ganljivega izraza globoko vsesplošno sočutje in spoštovanje do pokojnice in njene družine. Tolažljivo je to za užaloščeno družino in obenem častno za naše ljudstvo. Kondukt je vodil velečastiti gospod župnik svetojakobški, Appolonio, a sprevod je oriredilo Novo pogrebno podjetje n ajdo stoj ne je. £0 žalnih obredih v cerkvi svetojakobski so žalni gostje v vrsti kočij spremili pokojnico na kraj večnega miru pri sv. Ani. Aretacija urednikov «Lavora tore». Tržaška kvestura javlja, da uredniki «Lavoratora» niso aretirani radi tega, ker bj bili v zvezi z me. talcem bombe v ul. Carducci, Brelichem, ampak radi tega, ker so osumljeni, da so pomagali skrivati se nekemu svojemu souredniku, proti kateremu je bil izdan ukaz, da se ima aretirati radi neprijavljene poseti orožja. Omenjeni uredniki SO £e vedno v zaporu. Kje smo? Pod tem naslovom smo poročali včeraj o dveh obžalovana vrednih dogodkih na škodo svetolakobške knjižnice. Iz poznejših informacij smo pa doznali, da stvar ni bila tako huda. Sežganih je bilo le nekoliko knjig in nekaj tiskovin. Dijaška Matica. Ustanovni občni zbor se vrši dne 6. januarja. Prijave za pristop k D, M. se sprejmejo do vštevši 3. januarja. Omenjene prijave dajo glasovalno pravico na ustanovn-sm občnem zboru D. M. Dopisi naj se naslovljajo na sledeči naslov: Dijaška Malica — Trst ul. F. Filzi 10 I. Za eventualne informacije se je obrniti istotam dnevno od 19—20 ure zvečer. — Pripravljalni odbor D. M, Tukajšnji dijaki priredijo danes ob 8 jiri v dvorani Del. Kons. društva pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5) božični večer pri pogrnjenih mizah s sledečim sporedom: 1) GangI: Zvezda repatica deklamacija, 2) D., Zamašek. burka v 1 dejanju, 3J Aškerc Božična pesem siromaka deklamacija, 4) Solo-spev, 5) Rojstvo živa slika, 6) Božič x darovi. * Ker je to prvi nastop našega dijaškega naraščaja po doigem molku se nadejamo, da se bo nase občinstvo udeležilo tega večera, da ga proslavi v krogu dijaške mladine z največ;im zadovoljstvom. Veliko božično drevo bo dajalo celi prireditvi vso ono čarebo in lepoto, katera pri sličnih prireditvah ne sme manjkati. Darovi se sprejemajo danes od 10—12 in od 3—5 v dvorani D. K. D. — Odbor. Jutri dne 25. t. m. ob 332 pop. se bo vršila l>ožičnica otr. vrtca pri Sv. Ivanu s sledečim sporedom: 1) «Pozdrav*, deklamacija; 2) «Pri-šel bo iz neba», pesem; 3} «Mama in dete», prizor; 4) «Jaz ljubimdeklamacija; 5) «Kje so moje rožice», pesem; 6) »Radovednost se sama kaznuje*, igra; 7) «Slovenec sem®, deklamacija; 8) «Lipa», pesem; 9) «Dimnikar», prizor; 10} «Lj'ubezen do domovine*, deklamacija; 11) «Ob zori zvonček poje,» pesem; 12) «Bo_ žično drevesce*, deklamacija; 13) «Božična noč», deklamacija; 14) «Le zvezdice božjem, pesem; 15) «Živa slika*. Ljubitelje naše mladine vabimo, da se udeležijo polnošteviino. Društvo «Prosveta» v Trstu otvori po novem letu tečaj za italijanščino in tečaj za slovenščino za Slovence. Pogoji za sprejem, kakor so bili že javljeni v «Edincsti». Če se jih priglasi zadostno število, se bodo otvorili tudi tečaji za srbe-hrvaščino in druge moderne jezike (francoščino, angleščino). «Ženski svei», Včeraj je izšla prva številka tega novega glasila ^ženskih društev Juli:ske Krajine*. List nas je prijetno iznenadi!. Vsebina \e begata in izbrana iz peresa znanih naših pi-i sateljic in pisateljev: «Naša poljana* kot uvoden spis; < Olesja prevedeno iz ruščine; «Rev-matizem* Frana Milčinskega, «Naša ženska društva^ Milke M.; «Kako obvarujemo našo deco jetike* dra. Josipa Volavška; raznote-gospodinfa Jerice Zemljano ve; «Večerna*, pesem Utve; « Riječ ženama*; IzvesLja: raznoterosti iz društvenega življenja, iz ženskega sveta, o materinstvu, zdravstvu, gospodinjstvu, ročnih delih, modi itd. Z eno besedo: že prva številka priča, da je list v spretnih rokah. Urejuje ga Pavla Hočevarjeva. Tehnična oprema je kaj prikupi ji v a, ^Božična predstava«. Šolski otroci prirede v torek, na dan Sv. Štefana popoldne ob 3 h v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu svojo božično prireditev s prav zanimivim vsporedoni. Igrali bodo dve igri in sicer: Finž-garjevega «Vedeža» in Ribičičevo «Čudcdelno srajco*. Vstopnina znaša s sedežem vred za prve dve vrsti 4 lire, od 3. vrste naprej 3 lire stojišča 1.50 lir; otroci plačajo 1 liro. Čisti dobiček je namenjen za božiČnioo. Otroška božična prireditev. Na dan sv. Šte_ fana bo v dvorani «Kons. dr.» pri Sv. Jakobu zopet veselje za naše otroke in stariše. Otroci nastopijo v dveh igricah: «Vedež» in »Čudodelna srafea*. «Vedež» je bil priobčen že v »Novem Rodu»f uprizore ga pa prvič šele na Zgonik. Danes se vrši ob 2 in pol popoldne v Repniču predavanje o «Gospodarstvu*. našem odru. Igra bo deci gotovo v veliko radost« M) ji bo pnfciTjl« zopet oni pravljični svet, v katerem se počutr'o mlade duše najsrečnejše. «Čudodelno srajco* so pa igrali že lani. Gotovo se še marsikdo spominja, kako priprosto pametno razlaga na« Pavliha orientalskim veljakom težko življenjsko uganko. Stariši, otroške predstave in ne kinematografi so duševno razvedrilo otrokom! Cene: stojišče za odrasle L 1'50, za otroke L 1, sedeži v prvih dveh vrstah pa 4 L, v ostalih vrstah po L 3. Začetek ob 3 popoldne. Čisti dohodek prireditve se uporabi za obdarovanje siromašne dece. Javna knjižnica «Šentjakobske Čitalnice» sporoča članom, da bo odslej, poslovala samo ob nedeljah od 10—11 zjutraj v prostorih Šolskega društva pri Sv. Jakobu. Istočasno se bodo sprejemali novi člani. Član je lahko vsakdo, vpisnina znaša 1 liro a mesečni prispevek za izposojevanje krgig tudi 1 liro. Člane opozarjamo, da se strogo drže pravil, ki so prilepljena v vsaki knjigi, da se izognejo denarni globi m opominom. — Odbor. Iz tržaškega življenja Žalosten korak petnajstletne deklice. Petnajstletna Lina Papaettollo je služila več mesecev pri Ginu Trevesu na trgu Ponterosso. Včeraj so jo pa odpustili iz službe. Deklica se ni vedela kam obrniti. Hodila je ves dan po mestu ter iskala službe; toda ni je našla. Radi tega je obupala. Sla je v vežo hiše št. 6 v ulici Mazzini ter se tam zastrupila. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Njeno stanje k sreči ni nevarno. Mož, ki je bil že 56krat pod ključem! Včeraj je bil aretiran radi sleparije neki Rudolf Vose-vich, star 48 let, brez stalnega bivališča. Mož je bil že 56krat pod ključem radi sleparij, tatvin itd. Aretiran slepar. Včeraj je bil aretiran neki Ivan Depicolznane, star 43 let, stanujoč v ulici Tor S. Pietro št. 1, ker «e opeharil trgovca At-tilija Quadrellir'a za štiritisoč lir. Dve prevrtani železni blagajni, — 60 tisoč lir pjena. V noči od petka na seboto so odprli neznani vlomilci s ponarejenimi ključi urade cSocieta Annonima Carbonifera Arsa* v ulici Gabriele D'Annunzio št. 4 (palača «Terge-steo*). Po pisarnah so vse razmetali; končno so pa prevrtali dve veliki železni blagajni. Iz prve blagajne so pograbili 50 tisoč lir, iz druge pa 10 tisoč lir. Vsekakor lep plen! Na licu mesta so pustili zalogo vlomilnega orodja. Križi in težave. Miklavž Ravalico in njegova boljša polovica Tereza se kar ne moreta razumeti, ker je že tako usoreno. Včeraj pri kosilu sta se kar na lepem sprla. Zadeva ne bd imela morda svojih posledic, če ne bi ženska preveč migljala z jezičkom, in če bi se ne postavljala tako, kot da bi nosila ona hlače. Miklavž pa je pokazal, da je še on gospodar v hiši; zato je pretepel ženo. da je morala iti iskat pomoči na rešilno postajo. Kontres skmskfi dUiiStra v Pragi DAROVI Ob priliki poroke g. Mimi Vidič in g. Lofzeta Dučnik v Petelinju pri St. Petru se 5e nabralo L 70.— Srčna hvala! Bog živi novoporočenca in vse darovalce! (Ta objava se je zakasnila, ker je brl znesek poslan upravniŠtvu »Edinosti* mesto «Šolskemu društvu*). Književnost fn umetnost Našim književnikom, Malokatera doba je bila umetnosti tako nenaklonjena, kakor je sedanja povojna brutalna doba, ki s svojim mate-rializmom pritiska k tlom vsak pokret in vsako usianovo, zgrajeno na principih altruizma in medsebojne pemeči. Naši umetniki, med njimi zlasti književniki, so vsled razmer na našem književnem trgu naravnost v obupnem položaju najbolj brezobzirno izkoriščanih. Izkoriščani so duševno, ker morajo* pisati tako, kakor jim veleva;o drugi, in ne, kakor jim veleva duša, izkoriščani so materialno, kajti njihovi mizerni honorarji so v kričečem protislovju z dobički založnikov. Književniki lahko apelirajo na altruizem — s tem pa današnjih razmer ne bodo izboljšali. Ostane jim edino še samopomoč. Ta pa je izvedljiva le v velikem udruženju, kakršno hoče i verjamem, oživotvoriti sedaj v Belgradu osnovana zadruga »Polet* v korist književnikom. Vsi, ki potrebujejo založnika, naj postanejo s pomočjo zadruge »Polet« sami svo^i založniki, gospodarji svojega dela tako v duševnem kakor v materialnem pogledu. Vsak zadružnik »Poleta* plača vsaj en zadružni delež (Din. 200); z izpolnitvijo te dolžnosti pa ima pravico zahtevati od zadruge, da mu razproda knjigo, ki jo j"e izdal v lastni na- terih nimamo mnogo jasnosti, pač mnogo spo-kladi, oziroma uživa ugodnost, da dobi po- rov. Ta nejasnost ima svoj izvor v pomank-trebner poscujiio za izdajo svojega dela, ki bi ljivem poznavanju razmerja med slovanskimi jo eventualno oskrbela zadruga sama ter po narodi in položaja drugih narodov nasproti Dajaštvo vseh »lova—kili narodov zastopano aa kongresa, - Pomemben govor nin. Beoeša. Dne 17. L m. je bil otvorjen v Pragi kongres v se slovanskega dijaitva. Je tO dogodek, ki ima vele važen zgodovinski plemen, dogodek, ki bo vtisnil svoj pečat nadaljnji zgodovini Slovan-stva. Daleč je L 1848-, ko se je v zlati Pragi, tem duševnem središču Sk>vanstva, sestal zadnji kongres slovanskega dijaštva in človeštvo in z njim Slovanstvo je prehodilo od tedaj ogromno pot. Takrat, pred 74 leti, je na slovanskem revolucionarnem kongresu z vso silo prišla do izraza slovanska ideja, ki pa je bila takrat še pomešana s sentimentalizmom in romantiko. Tudi je bil pomen tedanjega kongresa, na katerem se je sestal cvet zasužnjenih slovanskih narodov, povsem drugačen nego je namen sedanjega kongresa. Tedaj je šk> za razbijanje okov, sedaj gre za ustvarjanje i« uveljavljanje mogočne in sveže slovanske kulture, ki naj zavzame v svetu mesto, katero ji je usoda namenila in ki naj navdahne slehernega Slovana s ponosom na njegovo slovansko ime. Po 74. letu je letos prvič, da se je posrečilo dijaški omladini osvobojene Čehoslovaške zopet zbrati zastopnike vseh slovanskih narodov na kongresu slovanskega dijaštva.. Če se pomisli na sedanj politični položaj in na skoraj nepremagljive težkeče, s katerimi se je bilo treba boriti, »e mora pač priznati, da je čehoslovaško ljudstvo izvršilo čin, ki bo zapisan v zgodovini Slovanstva z zlatimi črkami. V Pragi se te dni postavlja podlaga za gospodarsko in kulturno zbližaw>e med Slovani vsega sveta, se črtajo obrisi slovanske skupnosti, solidarnosti in boljše bodočnosti. Kongres slovanskega dijaštva ne bo naredil čudežev, ker so časi čudežev minuli, pač pa bo gotovo liravnal pot, ki je Slovenstvu namenjena in na kateri bo Slovanstvo trveljavilo svojo kultureo moč, svežost m sposobnost. * * * Kongres slovanskega dijaštva je bil otvorjen dne 17. t m. ob 10.30 v zborovali dvorani staromestne mestne hiše od predsednika organizacijskega odbora Laifra, ki se je v svojem govoru spomnil pok. predsednika poljske republike Narutowicza. V počastitev njegovega spomina so» vsi prisotni vstali. V nadalnjem govo-u je predsednik poudarjal potrebo medsebojnega spoznavanja. Slovanska kultura mora prežeti vsa slovanska plemena in vera v veKko bodočnost slovanskih narodov mora prodreti v sleherno slovansko srce. Predsednik je nato pozdravil številne zastopnike slovanskih narodov, protektorja kongresa ministra vnan^ih stvari dr. Beneša in navzoče uradne zastopnike. Med drugimi so bili navzoči zastopnik jugoslovenskega poslaništva dr. D-orič, bolgarski poslanik Dupari. nov, zastopnik čehoslovaškega ministrstva za prehrano in šolstvo, praški župan dr, Baxa, rektor Karlove univerze v Pragi prof. dr, Horaček, rektor češke tehnične visoke šole inž. Zvoniček, zastopnik ruske pravne fakultete prof. Nowgcrcdce w, delegati čehoslovaškega narodnega sveta, sokolske župe, Ustredni Matice Školske, Matice Moravske, čehoslovaško-juj£oslovenske zveze itd. Razen tega so bile zastopane delegacije čehoslova-ških, beloruskih, bolgarskih, jugoslavenskih, lužičkih, pol;skih, ruskih in ukrajinskih dijaških organizacij. Kongresa se se udeležile tudi številne osebnosti iz slovanskega političnega in kulturnega sveta. Številne dijaške in druge organizacije in c&ebe iz inozemstva so poslale kongresu pismene pozdrave. Po prečitanju pozdravnih pisem je povzel besedo protektor kongresa minister vnanjih stvari dr. Beaeš, ki je v daljšem govoru orisal pomen tega keogresa. Minister je s toplimi besedami pozdravil navzoče in dejal: »Pozdravljam Vas s tem večjim veseljem, .ker vidim v Vašem kongresu simbol in začetek nove bodočnosti. V svojem poročilu naznanjate, da se udeležujejo kongresa oficielni delegati centralne zveze in vsega slovanskega dijaštva. S tem dobiva kongres značaj nepolitične delovne skupnosti. Popolnoma se strinjam z Vami in Hamem, da je Vaše postopanje pravilno. Ob začetku skupnega delovanja slovanskega dijaštva je potrebna poiskati medsebojne vezi in se izogibati vsem spornim vprašanjem. Izjavili ste, da se hočete predvsem baviti s kulturnimi vprašanji in si tako priti bliže. Po mojsm mnenju je to kot začetek najboli pravilna in najboljša slovanska politi!^ O slovanski politiki in solidarnosti se 'je že mnogo govorilo in pisalo. To so vprašanja, glede ka- pokritfu posojila izplačala ves nadaljnji izkupiček avtorju. Evidentno je, da bo mogoče v manjšem ob- Slovanom. Vojna je temeljito izpremenila ves svet in še posebno Evrcpo. Izpremenil se je tudi po- segu ta načrt izpeljati še tedaj, ako stopi v ložaj Slovanov in s tem' tudi mnogo tega, na zadrugo vsaj tisoč zadružnikov. Ker so pozvani čemer so doslej temeljila mnenja in naziranja v zadrugo pisatelji, pesniki, znanstveniki itd. o Slovanih. Zmaga demokratskega načela v iz vse Jugoslavije, je zadruga »Polet® Že danes Evropi je prinesla večini slovanskih narodov gotova stvar. Vsi, ki nam je kaj na tem, da se številne uspehe. Nekateri so vendar začasno enkrat za vselej osvobodite izkoriščanja, ki izgubili vojno. Največji pomen za bodočnost hočete sadove svojega truda tudi uživati, afe ki tiči predvsem v tem, da so se tri slovanski se za zadevo sploh zanimate, se javite zadrugi j narodi organizirali v enotno in državno neodvi-«Polet», Beograd Poe&karfeva vL 31, cd koder snost, katere niso prej imeli, in da največja dobite podrobnejše podatke in navodila. J slovanska država predvojne dobe ni izvedla PODLISTEK Igralec, ke dobiva Spisal Mavr'rii Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 71 YYH. IN VENDAR IMA PRAV. Lep pogreb so priream Meiehi. V»o nite osebe »tatarskega tabora* so mu dale zad-nje častno spremstvo. Lord Adam je naroči) prekrasen graniten obelisk, da bi ga dal postaviti vrh zemeljskih ostankov svojega najdra-ijega prijatelja. Le enega člana kluba m bilo videti pri pogrebu: Ruša, dasi je bil poslal lord tudi njemu mrtvaški list ter ga svojeročno adresiral. Zato je lord sklenil, da ga pozove na dvoboj*, brž ko se povrne. — Rus pa ga je prehitel: Ko se je lord vrnil v svojo palačo, ga je že čakal Rus v n egovem saknu. »Vi niste prišli k pogrebu našega prijatelja!* je dejal lord, napadajoč grofa brez ovinkov. — «Nisem šel,» je odvrnil grof, »ker vam nisem hotel vpričo če vzame še kdaj karte v roke. Zato je nastopal Metel v Pariza pod nepravim imenom. Vi sle zvedeli zb ilovo pravo ."»c ter ga ovadili pri stricu, ki ga je bflo lahko najti, ker je nosil isto ime, in ker v tistem kraju, kjer stanuje, vsakdo vć, da se je njegov sin ustrelil Stric je prišel sem, našel Metela (s pomočjo vaših navodil) pri hazardni igri s kartami ter ga je ustreliL To je bilo vaš* delo.» »Vi ste jako natančno poučeni, gospod grof.» — »Zelo natančno. Tukaj je stričevo pisno na moj naslov; v tem me obvešča obširno o vsem dogodku, ker sem igral jaz oni večer z Mctelom. Zato je meni naznanil vso stvar, da se ne bi zaradi n^ega preganjali nedolžni ljudje. On je bil morilec. To je pri njih običaj; to zovejo Potem je napisal na notni papir napev bar-karole z okornimi znaki, med tem ko je šel _ lord iskat svečenika. — Seveda traja precej | vsega sveta povedati v obraz teh treh besed:' krvno osveto. Če hočemo naperiti pravdo proti časa, preden najdeš v Parizu, v pozni nočni t vi, lord Adam Camelborough, ste vohun, za- j njemu, pojdimo v Dubrovnik. Tam so zelo uri, grškokatoliškega duhovr.ika. Ko se je vrnil vraten morilec in komedijant!» — »Tri težke dobra sodišča. On mi je pisal pismo, preden je Adam z ma5nikom, je bil Metel že pri kraju' besede!* — «Tri take besede, zaradi kakršnih j stopil na ladjo. Iz tega je jasno, da ste bili vi — ne.le z notami, marveč tudi z življenjem, —I se ni običaj biti — marveč zaradi kakršnih ali vohun, ki je gentlemana izdal, bili ste zavraten Ko mu je približal duhovnik svofe uho, da mu prosimo odpuščanja tistega, kateremu smo jih morilec, ki .je dal dobrega svojega prijatelja umoriti; in naposled ste komedijant, ki ste naročili obelisk za tis4ega, ki ste ga dali umoriti. Ali so te tri trditve resnične?* — «Vse tri so resnične.* — »In imate li na to kako opravičilo?^ — »Imam.* — Rekši je lord odpel svoj telovnik ter vzel Izpod srajce zlato zvezdo^ osmimi roglii. (Dalje). razodene bremena svoje duše, mu je začel povedali, — če se očisti z dokazi — ali ga pa Metel ^ slabotnim dihom, peti zadnjo kitico j izključimo iz družbe, če se ne more opravičiti, barkarole: »Pojdi nazaj, večerni veter, —i cčistiti.* — »Naj čujem vaše obdolžitve, go-smukni skoz okno, — Povej moji preljubi, —! spod grof!» — »Čuli jih bosle. Vedeli ste za Da je ona načlepš2 dekle! — Pritisni ji na neko Metelovo skrivnost, da ga namreč ogro-ustnice — En poljub za lahko noč! — Miliora J žuje stric, čigar edini sin se je sam usmrtil za-MilioraU — Duhovnik xx»i ie podelil blagoslov j radi Me te love sreče v igri; zagrozil in odvezo. i ie stric Metelu, da ga ustreli, kjer nanj naleti, nove organizacije. Vsa ta nova vprašinja, nastala iz omenjenih dejstev, bodo ostala še dolgo nerešena. Vse svoje nekdanje ideje moramo revidirati, bokega vpliva. 2e danes čutimo, da se morajo vsi prejšnji pojmi o Slovanstvn revidirati. Moramo imet! pogum, da to javno povemo. Vse svoje nekdanej ideje moramo revidirati, in sicer s 1) političnega, 2) gospodarskega in 3) kulturnega stališča. Predvsem s političnega stališča. Drugačno je bilo stališče nasproti slovanskim vprašanjem in k slovanski politiki v nesamostojni, drugačno v samostojni državi. Razlike med dvema slovarskima narodoma so imele drugačen značaj, dokler je obema ali enemu izmed njiju manjkala samostojnost, in drugačen značaj imajo danes, ko sta oba svo-j>odna. Ne smemo si zatajevati dejstva, da so razlike med dvema samostojnima državama bolj nevarne, nego razlike med dvema doslej odvisnima državama, ki sia lahko metali krivdo na sokrivca. Bila bi kratkovidno, če bi si hoteli pred tem zakrivati oči. Nočem- se spuščati globlje v to, da ima danes vrsta takozvanih političnih vprašanj povsem drugačen značaj nego pred vojno. Tako kaze danes vprašanje jugoslovenskega ali čehoslovaškega edinstva ali pa karpatskorusko vprašanje različne smeri, ki se pred vojno sploh niso mogle zamisliti in ki povsem menjajo značaj vprašanja. Drugič z gospodarskega stališča: Slovanski narodi so v splošnem gospodarski manj razviti nego drugi, posebno zapadnoevropski narodi. Naloge, ki nas dames čakajo, so mnogo večje in teže. Slovanska gospodarska politika se bo zelo razlikovala od našega dosedanjega pojma in je že danes nekoliko drugačna nego pred vojno. Ves kompleks vprašanj izgleda danes povsem drugače, in česar prej nismo videli, sili z vso silo na nas. Res slovanska gospodarska politika se bo pospeševala s gjizadeva-njem da s tesnim gospodarskim sodelovanjem in z vzajemno pomočjo doseže višje gospodarske stopnje in tako prepreči, da postanemo žrtev tuje iit ne slovanske gospodarske politike. Priznati si moramo odkrito, da stojimo v mnogočem za drugimi. Nimamo sicer nika-kega vzroka, da bi gledali pesimistično v bodočnost, bilo bi pa nezmiselno, če bi se hoteli prepričevati, da smo močni in veliki tam, kjer nismo. To so vse ogromne p>otežkoČe, in prvi pogoj za dosego cilja je tudi tukaj poglobitev medsebojnega spoznavanja. Dijaštvu pripada pri tem posebna važtia misija. Zato: z opti mizmom, toda obenem mirno in odločno na delo! Končno s kulturnega stališča: Mi moramo temeljito razmišljati o tem, kaj bosta pvomenili za nas kulturna solidarnost in slovanska kul turna peiitika. Predvsem gre tudi tukaj za medsebojno spoznavanje, tukaj še bolj kot drugje, dalje za vzajemno vplivanje ene kulture na drugo in za izmenjavanje duševnih proizvodov med posameznimi slovanskimi narodi, Razvoj narodne kulture je tekma za po-vzdigo in za izobličenje kulturnega nivoja in ta tekma pomeni postopno dviganje posameznika toliko z ozirom na posamezno bitje, kolikor z ozirom na ves narod in na skupnost. Z drugimi besedami: Kulturni razvoj je bil in bo vedno proces diferenciranja in individua-liziranja in iz tegfi sledi, da ne bosta kulturno delo in solidarnost ne slovansko uravnavanje ne slovansko izenačevanje, temveč izpopolnje. vanje in pospeševanje vseh narodnih kultur. Iz tega ne bo nastalo odtujevanje, pač pa večje individualiziran je vsakega posameznega slovanskega naroda. Ta proces se bo pospeševal, če bomo ohranili tesne medsebojne stike in to složno delo nas bo še bolj navezalo ene tia druge. Nadalnji uspeh skupnega kulturnega delova-vanja bo doprinesel k skupnemu uveljavljanju med Slovani samimi in sploh v vsem kulturnem svetu, ker Slovane so smatrali in jih še danes smatrajo za podrejene ostalemu kulturnemu svetu. V tem oziru >e sicer vo^na mnogo tega obrnila nasproti boljši bodočnosti. Posamezni slovanski narodi ima;o že danes večjo možnost, da se uveljavljajo v kulturnem svetu in da dosežejo večji pomen nego doslej Naš cilj mora biti delovati na to, da si brez ljubosumnosti pomagamo v boju za svetovno uveljav-Ijenje in s po š tovarne vsega sveta in tako skupno z drugima pripravimo pot novemu človeštvu. To> je bil od nekdaj cilj največjih slovanskih idealistov. V posebno'zadoščenje mi je, da morem pre< tem zborom opozoriti na to, kar naša vlada in naša vnanja politika doprinaša za slovan ske dijake in učenjake. Te in podobne ideje bodo prišle v poštev. če mi sedaj po vojni ustvarimo pojem novega Slovanstva in nove slovanske politike. Podlaga bo ostalo vedno to, kar ste si postavili za geslo na današnjem kongresu; Predvsem se medsebojno spoznavati! Po Vaši manifestaciji naj bi postal kongres dokument za spoznanje novih slovanskih nalog in naj bi doprinesel k izpopolnitvi solidarnosti med slovansko akadem sko omladino. Iz srca Vam želim v ta namen obilo sreče in proglašam s tem kongres za otvorjen.* Govor ministra Beneša je bil od vseh zbo_ rovalcev burno pozdravljen. Govorili so nato predsednik čehoslovaške delegacije in vnanje sekcije čehoslovaške di iuške zveze Kopeoky, praški župan, rektor Karlove univerze, češke tehnike, zastopnik ministra za šolstvo, Stankievvicz, zastojmik Belorusov, Rajkov, zastopnik Bolgarov, Ker-šovan, zastopnik Jugoslovanov, Šleca, zastopnik Lužiških Srbov, Balinjski, zastopnik Poljakov, Neander, zastopnik Rusov in Alesink, .zastopnik Ukrajincev in končno podoredsed nik centralne zveze čehoslovaškega dijaštva Cibrin, nakar je bilo otvoritveno zborovanje uUjučeno. Zvečer je priredila centralna zveza čehoslovaškega dijaštva banket v čast tupim delegacijam. Ddrugi dan kongresa se je vršila plenarna seja, na kateri je bilo delo razdeljeno v posamezne sekcije. Borzna ooročila« Jađrtnsk« banka Cosullch .... Dalmatfa .... Gerollmtch . • Libera Triesttna • L!oyd . • • • • Lussino . . . « MartlnoHch . # . Oceanfa . • • . Prem u da . • • • Tripcovich ... Air.pelea .... Cement Datmatia Ctmcnt Spalato . Te£«*« Trst, dne 33. decembra 1922 ••>.*•••••••• 130 • • • *•••••••»• 339 ••••••••»••»> 312 • •••••••••••• 1380 410 1440 650 129 103 345' 'J62 580 347 293 • • • • • • • • • • « • Tola valuta na tržaškem trgai Trst, dne 23. decembra 192* ogrske krone ...........—.80.---.8^ avstrijske kron^...... • • • —.03.— 0375 češkoslovaške krone.....................59.25 dinarji .. *«• t ••**•» • 22.—.— 24.— leji. ....................11.50,- 12.25 marke — 30.— — dolarji , « ......... . . 19.30.— 19.L0 francoski frankt «45 50.—14(i.— švicarski franki...... • • • 3*9,—.—373.— angleški funti papirnati......£0.00.— 90.80 Mali oglasi POROČNA SOBA, iz pred vojne, orehova, masivna, vzmeti, žimnice, blazine, podzglavnikl se proda radi odhoda za L 1800.— Corso Garibaldi 29, vrata 6. 2280 MAČKA z dolgo belo dlako, se je zgulila. L 50,— dobi kdor jo prinese v Viale Regina Elena 51, vrata 1, pritličje. 2269 SOBA se da v najem zakoncema ali prijateljema. Rojan 6,11, Bizjak 2270 ŠIVILJA A. Bizjak se priporoča cenjenim damam. Gre tudi na dom. Tor S. Pietro l/I 2271 KRAVA mlada, s teličkom, 15 1 mleka dnevno, in druge tri krave z mlekom, se prodajo. Gostilna BriŠČik 10 p. Prosek. 2272 ŽIMNICE izdelujem; pridem tudi na dom. Via Moise Luzzatto 3/IV 2276 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba, zajamčena tajnost. Corso Garibaldi 23/1 2275 VDOVEC 39 leten, brez otrok, s svojo hišo, stalno službo, želi znanja v svrho ženitve s poštenim dekletom ali vdovo od 28—34 let, lepe zunanjosti in dobro gospodinjo, tudi brez dote. Resne ponudbe če mogoče s sliko (katera se takoj vrne) pod «Resnost in taj_ nost^ na upravništvo. 2278 KMETSKO POSESTVO 38 hektarov obstoječ« iz hiše, hišice, hieva, kozolca v dobrem slanju, 2 vola, krave 6 glav, vozovi uprega, gospodarsko orodje i. t. d. 17 hektarov lepega gozda smrekovega bukovega, njive, travniki in pašnik. Posestvo je skupaj v eni parceli, ter se radi preselitve ceno proda. Naslov pove upravništvo. 2279 KROMPIR po 68, za prešiče po 40, fižol (man-doloni) 2.55 se prodaja- Via Milano 7 2277 MAJHNA ugledna družina išoc stanovanje s tremi ali štirimi sobami, kuhinjo, vodo, plinom, po možnosti z vrtom. Pozicija poljubna. Cenjene ponudbe z navedbo cene na upravništvo pod «Mirnost». 2273 AGENTA (ptacisla) dobro upeljanega v trgovini na drobno, lepe zunanjosti, resna delavna oseba, s popolnim znanjem italijanščine, sprejme proti stalni plači resna tvrdka ki se bavi z blagom velike važnosti- Ponud be pod «Mar*jivost» na upravništvo. 2274 PEVOVGDJA se išče. Ponudbe na štvo pod »Pevovodja«. upravm-2233 Gospodarstvo Ha železniški konferenci v Bakru so bili zastopani tudi Slovenci »Primorske Novine= pravico, da so ti 9 svojim aktivnim delovanjem mnogo pripomogli fc uspehu konference. Poleg zastopnikov slovenskih pridobitvenih organizacij so bili tudi zastopniki obeh odborov za ufradbo železniške zveze Slovenije z morjem. Konierenca se je izrekla za projekt, Kočevje— Vrbovsko. Pročitana spomenica v prilog temu načrtu pa naglaša, da ta priključitev zagreb-ško-reski črti ne bi koristila, ker ta poslednja nima na jogo slovenskem ozemlju izhoda na morje io bi neposredno pred morjem visela takorekoč v zraku. Zato naj se čim prej zgradi zveza pristanišč Martinsčice, Bakra, Kraljevice Itd. z glavno progo Zagreb-Sušak. Spomenica naglaša, da je ta zahteva načelen in stvaren sestaven del programa. TRTE cepljene in sadna drevesa se dobijo pri trtnici Ivan Forčič, Preserje p. Komen 2134 PAINEXPELLER in Remnazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v U. Bistrici 78/5 TRTE cepljene, vsake vrste, prodaja Pipan, Preserje, Kcroen. Zahtevajte trtnica cenik. 2232 OVRATNICE, pletene, najboljše vrste, po nizkih cenah prodaja na debelo Taccari, Isti-tuto 46 2248 KONTROLNE blagajne National, Monopol, Union, Martin, prodaja po zmernih cenah MiiHer, Trst, Ireneo della Croce 6 2257 TRTE Terre promisse, do 1 m dolgi grozdi, ter druge, za namizno grozdje in za vino, prodaja Josip Štrekelj Komen. 2259 APNO živo se dobiva po konkurenčnih cenah vedno pri J. Wild v Nabrežini. 2261 HIŠA, prazna, z dvema stanovanjema in vrtom se proda. Pendice Coorcola 588 (Via Ro-magna). 2264 UGODNA PRILIKA. Na Opčinah vino od pol litra naprej po L 2.80 in na debelo po L 2.— Gostilna Kette. 2266 POZORI Krone, korale, zlato, platin in zobov- E-; po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita. via Madonnina 10. I, 82 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15. U, 19 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica . 2114 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka, 79 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klinj, žago za ftmnir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Ntttsbaum, Ajdovščina 53 lnserirajte o ..Edinosti" nr. •EDINOST« Trst, dne 2'- decembra 1922« ŽUPANSTVO TOLMIN itev. 1961. Razpis službe. Županstvo Tolmin razpisuje mesto občinskega zdravnika s sedežem v trgu Tolmin. — Kolekovane prošnje za to mesto raj se predložijo podpisanemu županstvu naj Kasneje do 15. januarja 1923, in naj bodo opremljene: a) s potrdilom o italijanskem državljanstvu ; b) z dokazilom o neomadeževanem življenju (nekaznovanju); c) s spričevalom o telesnem zdravju; č) s krstnim listom dokazujočim nepreko-rafene starosti 50 let; d) ? zdravniško diplomo v izvirniku ali poverjenem prepisu ; e) z dokazilom, da je prosilec vešč slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Pogoji: Služba obč. zdravnika je začasna [n sicer za dobo enega leta od dneva vstopa. Po preteku tega ro,090.000 Izvršuje fculaslu« vse tomt ia menjalnica transakcija. - Uradne ure od 9-13 : v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pler Laigi cfa Pnlestrlna št. 4, L 5 vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57a7. ako ▼nas a jo 20-30.000 Lit po ako znašajo 30-40.000 9 po 67,% ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja Tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št 16-04. POHIŠTVO. NOVI DOMOM i poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjev«, CreSajeve, jesenov«, me* hagonijeve, hrastove L 1501, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15J.—. TORK, Via S. Lazzaro št. 10. - VELIKA IZBCM == Za pošiljat ve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. ČEVUARNICA 23 MICOL1CH Trst, vin Ddine 32 (vogal L* Mosta) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. Prvi hotel 34/28 s mesarijo v trgu Konjice, Slovenija s pohištvom, z zemljišči ali brez teh, se proda pod ugodnimi pogoji. Ponutta na Maribor Ciril-Hetodova nI. 26. Najvišje cene plačujem za O Š 22 kun9 zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trs«, Via Cesare Battistl št. tO II. nadst., vrata 16 ss Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (pr J Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. 4E APNENICE tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo 672 Pojasnila daje ciprava Edinosti. A Najprimernejše božično b novoletno darilo je Jadranski Almanah za leto 1923 bfot 6.60 L, ves. 10.— L Dobi so t Trsta ▼ knjigarni Stolen, Vin Milano 19 in ▼ Gorici, ▼ knjigarni KTD Vin Carducci St 2, Srebrne krone In zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ PONI Trst Plazza Garibaldl ft 2 s (prej Barriera) 94 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe kuhinjske in druge hišne potrebščine iz alniiiji iMIim, ha ■ nuitiM piti. TRST — Piazza San Giovanni 1 Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. in i a manira u ime reg. zadruga z o. z. Trst Via Istltato ZZ. Telef. 19-69 PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldl St. 20 Via Friuli št. 614 Zaloga In delavnica mnjollčnlh peči In Štedilnikov. 65 Izbera majoiičnih plošč za stene keramičnih plošč za pode in cementa Glavno zastopništvo za Julijsko Krajino prve tovarne majoiičnih peči v Gorici. Prevzema se delo v okolici ODVETNIKA 84 iz Trsta, vla Fabio Rizi sL 17/1. (tel. 26-50) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako soboto pri AMFU v SEŽANI 31 Dr. fl. GRUSOUIN specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoll. 60) 31 Specijaliteta CflFFE oiFIOil EV7ANTE FIGOVA KAVA LEVANTE najboljši Rnvin dodatek izvornega, aromatičnega okusa. Samo s figovo kavo „LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LEVANTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Lev; nte ' Loser & Lutta, Trst, Vla Carpison 10-12, Telefon 44-06 Purič Andrej 73 Trst — Via Media št, 6 — Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. M. ErlsccK trgovina z msnufakturnfm blasom na Oztiniffl naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je preselil v novo Draščekovo hišo tik vodnjaka. Priporoča se za obilen obisk in vošči ob tej priliki vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. 771 Tvrdka Mm Miri Vla Nazzlni 36 m l CM (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima v svoji »r ZALOGI veliko Izbero volnenega blaga za moške In ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. te po flajzmp iml Pozor na demafo tvrdko! FRMC SMUfi. Gorico. Gosposko mi soid no Cmtactl it 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero Šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevtjaije Iz nMSDi nemških tovora, koten lomil 10 let Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 Ljubljanska kreditna banka ii Podružnica v Trstu. Vognl vid Uultiirlvo 11 — Uia 30 ottoUre Izvršuje vse bančne posie. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 °|o netto Vloge na tekoče račune po 41 o o Veiana vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. PRIUKA zn BOZI C L Naia trgovina ostane odprta v nedeljo in torek od 9 do 1 ura OHLER TRST* CORSO VITT. EM. III. 16 Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica in rezerve: SHS kron 1S0.009.000.—. Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do 12% in od 14l/ž do 16. I I e I e I m I m I I JADRAN CENTRALA TRST Delniška slovnica L 15.000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Aflllrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Novisad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARAISO: Frank Sakser State Bank. Banco Vugoslavo de Chile. Izvršuje vse banane posle. PREJEMA VLOGE m Hranilne knjižice in no tekočI račan ter jih obrestuje po 3 V/o. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. . Dala v najem varnostne predale fsaffes) ===== Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa dl RUparmlo itev. S — Via s. NK0I6 itev. 9. TtitfH it «13. m ZK7B. * Blagajna pulijt ri 1.31 It 12.31 ii od 14.30 it It.