fflsääi j[l 5 5 5 CEUE POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 63310 ŽALEC Gradnja avtoceste skozi Savinjsko dolino seje že začela na odseku Ločica - Brode ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI - HMELJARSKA DRUŽBA SLOVENIJE STROJNA INDUSTRIJA d.o.o. 63311 Šempeter v Savinjski dolini Slovenija Tel.: + 386/063 702-211 Fax: + 386/063 702-131 063/702-134 Telex: 36 562 SLO SIP Sipov proizvodni program - gorski traktorji - motorni kosilniki - traktorski bobnasti diskasti kosilniki - tračni in rotacijski obračalniki - rotacijski zgrabljalniki - nakladalne prikolice - silokombajni - obiralniki koruze - trosilniki hlevskega gnoja - mlini drobilniki - stroji za talno obdelavo in TRGALEC HMELJSKIH TRT GOLDING 2401 Smo se že pripravili na namakanje? Cena: GOLDING ........... 328.300,00 SIT KONZOLA ........... 32.600,00 SIT Predsezonski popust 10 % velja do razprodaje. Nekateri hitijo sami naprej. REVIJA HMELJAR, Žalskega tabora 2,63310 Žalec Izdajatelj in založnik: Hmeljarska družba Slovenije d. o. o., Žalec Glavni in odgovorni urednik: Martina Zupančič; urednik strokovne priloge: Miljeva Kač; člani uredniškega odbora: Marjana Natek, Franc Puklavec, Marjan Drobne, Drago Gajšek, Vinko Drča, Karin Savinek, Janez Luževič, dr. Alojz Četina, dr. Dragica Kralj, mag. Marta Dolinar in mag. Košir Iztok; lektor: Anka Krčmar TISK: HARI tisk, Novo Celje; Grafična obdelava: Mojca Pirnat; Frekvenca: 12 - krat letno. Revija je po mnenju št.4/3 - 12 787/95 -23/177 pristojnega organa uvrščena med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje davek od prometa proizvoda po 5% stopnji. IZ URADNIH LISTOV IZ VSEBINE Uničevanje divjega hmelja 35 Iz uradnih listov 35 Poslovno poročilo in program HDS 36-39 Poročilo o delu upravnega odbora 39-40 Čič ni dal nič 41 Foto utrinki 42 Med hmeljarji 44 Avtomatizacija hmelj. suš. 45 Zanimivosti 46 Zgodovina 46 UNIČEVANJE DIVJEGA IN PODIVJANEGA HMELJA V hmeljnih nasadih je včasih tu in tam tudi kakšna moška rastlina, vendar jo hmeljar hitro zazna in jo uniči. Med divjim in podivjanim hmeljem v naravi pa so moške rastline reden pojav. Zato je njihovo zatiranje v krajih kjer gojijo hmelj, pomembno opravilo. Uničevanje takega hmelja mora biti opravljeno do 15. junija, saj do tega časa kulturna rastlina običajno še ne razvije cvetov. V Sloveniji upada skrb za uničevanje divjega hmelja. Kupci hmelja pa opažajo, da osemenjenost hmeljskih kobul narašča. Danes v zadrugah ni več organizirane osrednje strokovne službe, ki je nekoč skrbela tudi za organizacijo uničevanja divjega hmelja na celotnem področju vseh zadružnih enot. S tem je skrb za uničevanje prešla na pridelovalce hmelja, ki na koncu edini odgovarjajo za kakovost svojega pridelka. Ker je tako, morajo hmeljarji skrbeti, da bo divji in podivjani hmelj pravočasno uničen. Če to ni v njihovi moči oziroma, če kak nehmeljar na njegovem zemljišču ne uniči ali ne dovoli uničevanja, so v pomoč pristojne kmetijske inšpekcijske službe v občini (odlok o uničevanju divjega in podivjanega hmelja ). PRI UNIČEVANJU DIVJEGA IN PODIVJANEGA HMELJA BODITE PRAVOČASNI IN NATANČNI! Marjan Drobne Na podlagi 4. čl. pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialno varstvenih dajatev in denarne pomoči znaša od 1. maja 1995 količnik za preračun katasterskega dohodka 3.o. ULRS, št.23/95, p. 1725 Od 1. aprila 1995 dalje znaša starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov 18.270,76 SIT. ULRS, št. 23/95, p. 1731 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pogojih, pod katerimi so kmetom zmanjšani in odpisani prispevki štejejo za plačane V povzetku bi lahko rekli, da je za zavezance po tem zakonu pomembno, da v primeru elementarnih nesreč zavarovanec v roku 15 dni od nastanka škode predloži zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevka pri pristojni izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. Le ta o zmanjšanju odloča na podlagi podatkov o ocenjeni škodi. Takšne zapisnike s seznamom in višino odpisanih ali zmanjšanih prispevkov pošlje zavodu. Kmetom in članom njihovih gospodinjstev, ki so za leto 1993 izpolnjevali pogoje za zmanjšanja ali odpis, pa jih upravni odbor Zavoda ni sprejel, lahko izvedejo zmanjšanje ali odpis prispevkov pristojne Republiške uprave za javne prihodke na podlagi pismenega zahtevka di 31. junija 1995. ULRS, št. 21/95, p. 1608 Slika: V krajih, kjer gojimo hmelj, tega lepega cveta moške rastline, žal, ne smemo videti! SESTANKI POSLOVNO POROČILO HMELJARSKE DRUŽBE SLOVENIJE, d.o.o. ŽALEC za leto 1994 V letu 1994 je Hmeljarska družba Slovenije izvajala program dela, ki ga je sprejela skupščina na svoji redni seji 4. aprila 1994. l.OPRAVLJANJE ORGANIZACIJSKIH, ADMINISTRATIVNO TEHNIČNIH IN FINANČNIH OPRAVIL ZA DRUŽBO Izvedli , oziroma organizirali smo vsa opravila, ki so bila potrebna za normalno delovanje družbe in njenih organov. 2. KONSOLIDACIJA DRUŽBE Po sklepih skupščine so bili namesto izključenih družbenikov sprejeti novi družbeniki, oziroma so njihove deleže prevzeli drugi družbeniki. Opravljenih je bilo tudi nekaj prenosov deležev med družbeniki. Vse spremembe so ažurirane. Skupno število družbenikov je 115. Po izvršeni revalorizaciji je stanje ustanovitvenega kapitala na dan 31. 12. 1994 6.445.159,50 SIT. Na osnovi zakona o gospodarskih dražbah je tudi Hmeljarska dražba Slovenije d.o.o. morala uskladiti svoj status z omenjenim zakonom do 31. 5. 1994 oziroma 31.12. 1994. Po sklepih skupščine in Upravnega odbora smo storili vse, da se organiziramo tako, da bo zagotovljena kontinuiteta dela. Ker soglasja od Ministerstva za gospodarske zadeve, da ostanemo d.o.o., nismo dobili, se je Hmeljarska dražba Slovenije d.o.o., preimenovala v Gospodarsko interesno združenje Hmeljarsko združenje Slovenije. Za to preoblikovanje smo pripravili pogodbo o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja Hmeljarsko združenje Slovenije in naredili vse potrebno, da smo pravočasno vložili spremembo na pristojno sodišče. Čeprav je od dneva prijave na sodišču poteklo že eno leto, nismo dobili sklep sodišča o spremembi. 3. ZASTOPANJE INTERESOV HMELJARJEV V DRŽAVI Ministerstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter draga ministerstva, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in drage, smo tekoče informirali o stanju v hmeljarstvu. Zanje smo pripavili več poročil in analiz, s katerimi smo prikazali slab finančni položaj hmeljarstva, vzroke za tako stanje in predlagali nekatere rešitve ( znižanje uvoznih carin za repromateriale, znižanje oziroma ukinitev carin za uvoz hmelja v Evropski skupnosti, povišanje izvoznih stimulacij, znižanje obdavčitve sezonskega dela, cenejše kredite, povečanje finančnih intervencij za hmeljarstvo, izplačilo neizplačanih izvoznih stimulacij zaradi spremembe predpisov itd). Dosegli smo malo. Pomembnejša pomoč je bila povečanje izvoznih stimulacij za hmelj od 6,5 na 9 odstotkov. Pripravili smo novinarski konferenci in več izjav za tisk, da bi informirali širšo javnost o položaju slovenskega hmeljarstva. Angažirali smo se tudi pri trasi avtoceste, lastninjenju Hmezad Export Import in pomiritvi medijske vojne. Vse aktivnosti smo izvajali na pobudo oziroma z vednostjo Upravnega odbora, katerega smo tudi tekoče povratno informirali. 4. ZASTOPANJE HMELJARJEV NA MEDNARODNI RAVNI Za potrebe Mednarodne hmeljarske zveze smo pripravljali zahtevana poročila. Udeležili smo se vseh sej in hmeljarskega kongresa v Strasbourgu. O delu komisij in poteku kongresa smo tudi poročali. Smo v stalnih stikih z go. Wauters M., ki je pri Komisiji Evropske skupnosti zadol ena za hmeljarstvo, in nam redno pošilja Poročila Evropske skupnosti o hmeljarstvu. Pri komisiji Evropske skupnosti smo na novo prijavili prek Ministerstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki je v republiki Sloveniji pooblaščen za izdajanje ekvivalentnih spričeval. Objava je bila v Uradnem listu Evropske skupnosti dne 29. 4. 1995. Tudi sodelovanje z dragimi hmeljarji in hmeljarskimi institucijami je bilo aktivno. Zlasti aktivno sodelujemo s hmeljarji ZR Nemčije in Češke republike. 5. INFORMIRANJE DRUŽBENIKOV Družbenike smo o delovanju in aktivnostih dražbe informiralis sklepi upravnega odbora oziroma zapisniki skupščine, z raznimi obvestili - dopisi in sestanki. V letošnjem letu, ko ponovno izhaja glasilo Hmeljar, pa tudi prek njega. 6. HMELJARSKI PRAZNIK V letu 1994 nismo organizirali družabnega večera oziroma razširjene seje Upravnega odbora ( zniževanje stroškov). Je pa Upravni odborimenoval za hmeljarskega starešino za leto 1994-95 gospoda Ivna Možic iz Sevnice, za spremljevalko pa Simono Golhleb iz Gotovelj. Predaja starešinstva je bila izvršena v okviru Hmeljarskega praznika v Braslovčah. 7. IZDAJANJE GLASILA HMELJAR Zaradi premajhnega števila naročnikov - plačnikov (101) Hmeljarja, ta v letu 1994 ni izhajal. Vsem, ki so Hmeljarja plačali za leto 1994, smo denar vrnili. 8. ENOTNO ZAVAROVANJE HMELJA Organizirali smo razgovore s predstavniki zavarovalnice Triglav in se dogovorili za pogoje zavarovanja hmelja za leto 1994. 9. PRIPRAVA MATERIALOV ZA SEJE Smo zastavili za sedem debelih? UPRAVNEGA ODBORA, SKUPŠČINE I.T.D. Na ravni družbe smo pripravili potrebne materiale za seje Upravnega odbora, skupščine in druge sestanke. I.PRIHODKI plan realizacija A.Osnovna dejavnost 1 .Udeležba na skupnem prihodku 10. IZVAJANJE SKLEPOV - od hmelja 1. 1992 158.515,10 - od hmelja 1. 1993 3.558.000,00 2.792.932,23 Izvajali smo sklepe Upravnega odbora oz. skupščine in koordinirali odnose v družbi. - od vi kov 1. 1994 1.000.000,00 obresti 663.000,00 1.554.403,10 fond za hmelj - 294.070,00 11. DRUGE AKTIVNOSTI skupaj A 5.221.000,00 4.799.920,43 Izvajali smo vse druge naloge, ki so bile potrebne za normalno delovanje družbe. B. Hmeljar 1.000.000,00 69.491,00 C. Kongres Kitajska 1.000.000,00 574.070,00 SKUPAJ PRIHODKI 7.221.000,00 5.443.481,43 POROČILO O FINANČNEM POSLOVANJU HDS V LETU 1994 Zaključni račun za leto 1994 izkazuje: prihodkov: 5.443.481,43 SIT odhodkov 5.436.052,20 SIT II. ODHODKI A. Stroški osnovne dejavnosti ostanek čistega dobička 7.429,23 SIT -davek 6.470,10 SIT 1. Najem, in mat. stroški 2. Tuje storitve 240.000,00 240.391,00 nerazporejeni dobiček 959,13 SIT - admin, in knjig. 600.000,00 600.009,60 - direktor 2.500.000,00 2.500.200,40 - pravna služba 30.000,00 166.776,00 3. Sejnine čl. UO 400.000,00 349.316,40 4. Prevoz na delo 25.000,00 19.515,00 5. Regres za prehrano 40.000,00 32.390,00 6. Regres za letni dop. 25.000,00 21.000,00 7. Kilometrina 65.000,00 21.876,00 8. Dnevnice- doma 10.000,00 - 9. Dnevnice - inoze. 300.000,00 198.036,48, 10. Stroški inoz. prevoz 100.000,00 92.750,00 11. Reprezentanca 70.000,00 41.120,20 12. Pisarn, material 120.000,00 117.089,00 13. Plačilni promet 40.000,00 30.732,72 14. Stroški skupščine 20.000,00 29.518,90 15. Kotizac. kongres 100.000,00 71.020,00 16. Dan hmeljarjev 230.000,00 121.660,00 17. Literatura 6.000,00 - 18. Amortizacija 30.000,00 - 19. Poštne štor. 20.000,00 19.283,00 20.Clanar. združenjem 100.000,00 119.806,50 21.Oprema za stareš. 150.000,00 - skupaj 5 .221.000,00 4.792.491,20 B. Hmeljar 1 .000.000,00 69.491,00 C. Kongres Kitajska 1 .000.000,00 5.436.052,20 skupaj odhodki 7. 221.000.00 5.436.052,20 Ostanek nerazporejenega dobička smo namenili za sklad družbenikov. Pri prihodkih sta neplanirana prihodka prispevek od hmelja letnik 1992 in Fond za hmelj. Pri odhodkih je večje povečanje pri stroških pravne službe, zaradi stroškov preoblikovanja Hmeljarske družbe Slovenije v Gospodarsko interesno združenje. Nadzorni odbor HDS je dne 23. februarja 1995 pregledal poslovanje v letu 1994 in ni ugotovil nepravilnosti. Zaključni račun je dne 28. februarja 1995 potrdil tudi Upravni odbor. Deleži družbenikov so se realizirali po revalorizacijski stopnji 18,3 (slov. računovodski standard). En delež znaša 45.147,40 SIT, skupni ustanovni kapital pa 6.445.159,50 SIT. PROGRAM DELA ZA LETO 1995 PREDLOG 1. Opravljanje organizacijskih, administrativno tehničnih in finančnih opravil za družbo in njene organe 2. Konsolidacija družbe - izvedba vseh aktivnosti, ki bodo potrebne pri preoblikovanju Hmeljarske družbe Slovenije d. o.o. v Hmeljarsko združenje Slovenije GIZ 3. Zastopanje interesov hmeljarjev v državi - tekoče informiranje pristojnih organov, ministrov in drugih o situaciji v hmeljarstvu - povratno informiranje Upravnega odbora in družbenikov - priprave raznih vlog, prošenj in poročil 4. Zastopanje hmeljarjev na mednarodnem nivoju - aktivno sodelovanje in zastopanje slovenskih hmeljarjev v Mednarodni hmeljarski zvezi - sodelovanje s hmeljarji drugih držav - sodelovanje z znanstvenimi institucijami v tujini - aktivna udeležba na kongresu 5. Informiranj e družbenikov - s pošiljanjem zapisnikov - sklepov skupščine in sej Upravnega odbora - z dodatnimi obvestili - prek glasila Hmeljar - z organiziranimi sestanki 6. Hmeljarski praznik - organizirali bomo svečano raz irjeno sejo Upravnega odbora - pripravili bomo predlog za hmeljarskega starešino in spremljevalko 7. Izdajanje glasila Hmeljar - izdali Domo glasilo Hmeljar 8. Enotno zavarovanje hmelja - organizirali bomo dogovarjanje z Zavarovalnico Triglav 9. Priprava materialov za seje skupščine, Upravnega odbora itd. 10. Izvajali bomo sklepe Upravnega odbora in skupščine ter koordinirali odnose v družbi 11. Izvajali bomo potrebne aktivnosti za normalno delovanje družbe. PREDRAČUN PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1995 PREDLOG I. PRIHODKI A. Osnovna dejavnost Udeležba na skupnem prihodku - od hmelja 1. 1993 1.190.000 - od hmelja 1. 1994 3.300.000 - od hmelja 1. 1995 700.000 Obresti 685.000 skupaj 5.875.000 B. Hmeljar 2.000.000 c. Kongres - Kitajska 430.000 skupaj 8.315.000 II. ODHODKI A. Stroški osnovne dejavnosti 1. Najemnina pisarn in mat. stroš. 2. Tuje storitve: 300.000 - admin. - knjig, storitve 700.000 - direktor 3.000.000 - pravna služba 150.000 - člani UO 450.000 - druge storitve 50.000 3. Prevoz na delo 25.000 4. Regres za prehrano 45.000 5. Regres za letni dopust 25.000 6. Kilometrina 30.000 7. Dnevnice - doma 10.000 8. Dnevnice - inozem. 250.000 9. Stroški inozemskih prevozov 90.000 10. Reprezentanca 50.000 11. Pisarni ki material 130.000 12. Plačilni promet 40.000 13. Stroški skupščine 50.000 14. Dan hmeljarjev 150.000 15. Poštne storitve 20.000 16. Članarine združenjem 120.000 17. Oprema za starešine 200.000 SKUPAJ 5.885.000 B. Hmeljar 2.000.000 C. .Kongres - Kitajska 430.000 SKUPAJ : 8.315.000 Direktor Jože Brežnik POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA HDS, d.o.o., ŽALEC, V LETU 1994 Značilnost leta 1993 so bili novi trgovski tokovi na svetovnem trgu hmelja in piva, ki so nastali zaradi novih svetovnih geopolitičnih in gospodarskih razmer, neobičajnih hmelj skih letin, prav tako pa tudi zaradi hitrih sprememb v tehnologijah varenja piva. To se je nadaljevalo tudi v letu 1994. Tem, novim razmeram, ki so odraz svetovnih dogajanj, so se pridružile še nove razmere, ki nastajajo pri nas doma, kot posledica prilagajanja novemu domačemu družbeno gospodarskemu ter političnemu stanju. Upravni odbor je imel v letu 1994 enajst rednih in eno izredno sejo. Večino naporov je bilo potrebno posvetiti vprašanjem gospodarjenja v hmeljarstvu in prodaji hmelja. V letu 1994 je zaradi, vsaj pri nekaterih sortah, nizkih pridelkov v dveh predhodnih letih in razmeroma nizkih cen hmelja, začela upadati panožna vitalnost. Ta se opaža predvsem pri zmanjšanih vlaganjih v vzdrževanje osnovnih sredstev, predvsem žičnic, pa tudi v slabšanje splošnega ekonomskega položaja hmeljarjev. Zato smo po podatkih Hmeljne komisije Slovenije že zaznali upadanje površin v letu 1994, ki se izgleda nadaljuje tudi v letu 1995. Temu se je usodno pridružil še neugoden položaj slovenskih izvoznikov, ki je nastal zaradi nevsklajenosti tečaja tolarja in politike obresti. Nadalje je na položaj v kmetijstvu, v hmeljarstvu pa še posebej, vplivala novo uvedena obdavčitev pogodbenega sezonskega dela. Odbor se je trudil, da bi državnim institucijam, predvsem pristojnemu ministrstvu predočil ta položaj, za katerega mislimo, da je prehodnega značaja. Se vedno mislimo, da bi država morala imeti dolgoročni interes, da hmeljarstvo ostane ena od najzanesljivejših izvoznih kmetijskih dejavnosti. Zato smo v pogovorih, do katerih smo s težavo prišli, pristojnim predlagali predvsem sofinanciranje vzdrževanja in gradnje žičnic, povečanje izvoznih stimulacij, možnost najetja ugodnih kreditov, razbremnitve pri dajatvah za uvoz reprodukcijskih materijalov in zmanjšanje obdavčitve sezonskega pogodbenega dela. Poizkušali smo tudi vplivati na državne inštitucije, da bi v okvirih mednarodnih pogajanj dosegle ukinitev uvoznih dajatev v državah, kamor hmelj izvažamo. Prav te dajatve nam zničijo našo konkurenčnost na svetovnem trgu, saj znašajo 9 odstotkov. Zaenkrat nam pristojni, kljub razumevanju za naše probleme, iz različnih vzrokov, pri naštetih težavah niso pomagali. Se najbližje smo v pogovorih bili blizu rešitvam v zvezi s kreditiranjem izgradnje žičnic, vendar se tudi na tem področju doslej ni nič zgodilo. Širšo javnost, smo o stanju v hmeljarstvu 14. aprila seznanili tudi na novinarski konferenci. Močan pečat so delu odbora dajale razmere, ki so nastajale v procesu lastninjenja Hmezad Export Importa, kjer so seveda nastajale razne težave v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki, pri katerih med razlaščenci in Hmezad Export Importom ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil pričakovan potek dogodkov. Hmeljarska družba Slovenije ni pravni udeleženec v postopku, vendar smo kljub temu poizkušali pozitivno vplivati na sporazumevanje. Bili smo v stikih z eno in drugo stranjo, vendar kljub dobronamernemu sodelovanju obeh strani, nismo našli načina in poti, da bi lahko kaj storili. Razčiščevanje teh odnosov, oziroma končni razplet, bo seveda imel velik vpliv na prihodnost hmeljarstva. Zato je razumljivo, da smo ob počasnosti in včasih tudi načinu reševanja problematike bili hmeljarji zelo zaskrbljeni. Delna informiranost nekaterih posameznikov, morda pa včasih še kaj drugega, je povzročila vrsto objav v časopisju, kar smo z vidika interesov in ugleda slovenskega hmeljarstva ocenili za negativno. Z dejanskim problemom pa so pisci včasih povezovali tudi stvari, ki s stvarjo niso imele prave povezave. Upravni odbor je posamezne članke obravnaval in se postavil na stališče, da nanje ne bo reagiral. Podlaga zato je bilo stališče, da za svoje delo odgovarja družbenikom in ne posameznikom. To stališče smo tudi objavili v časopisu. Odbor je reagiral le v dveh primerih. Prvič, v zvezi z odprtim pismom starešin, ker smo ugotovili, da vsebina pisma ni bila plod skupnega dogovora večine starešin, drugič pa s pismom prvaku Slovenske ljudske stranke, naslovljenem njemu osebno, kot odgovorom na njegovo odprto pismo v časopisu Delo. Trenutno nas mora vse skrbeti sedanjost in prihodnost Hmezad Export Importa, ki je ostal brez vzporednih dejavnosti. Ocenjujemo da njegova prihodnost, takšnega kot je, ne more temeljiti le na dodelavi in komisijski prodaji hmelja. V Evropi nastaja takoimenovana "evropaleta" kot oblika pakiranja hmelja, ki lahko na področju storitev dodelave povzroči velike spremembe. Dodelava v sedanjem obsegu lahko postane namreč nepotrebna. Se bolj pa je verjetno pomembno, da se lahko bistveno spremenijo komercijalni tokovi. Bodoči lastniki, bi morali, kljub trenutno mnogim nerešenim vprašanjem, čimprej jasno začrtati prihodnost, ki bo zagotavljala dolgoročno prodajo slovenskega hmelja. Kljub pojavom novih trgovcev ocenjujemo, da je Hmezad Export Import zaradi imena, ki ga še vedno ima in zaradi obstoječih tehnoloških možnosti edini, ki lahko garantira kakovostno dolgoročno prodajo. Poglaviten problem je seveda bila prodaja. Pričakovanja, da bodo cene zaradi nižjih pridelkov v prejšnjih letih in nizkega pridelka v ZR Nemčiji višje, se niso izpolnile. Še več, v običajnem času povpraševanja po hmelju sploh ni bilo. Odbor se je zato, kar doslej ni bilo običajno, sproti odločal za način prodaje in za ceno za posamezne večje količine hmelja. Prodajo in obračun je zopet, kar je postalo že kronično, oteževalo neizpolnjevanje pogodb. Zato je v pripravi nova pogodba, ki bo obe strani, torej komisionarja in pridelovalca glede medsebojnih obveznosti bolj zavezovala. Soočamo se tudi z dejstvom, da drugi domači trgovci odkupujejo kakovosten hmelj po strožjih kriterijih kakovosti, zato bomo morali tudi mi razmisliti o tem. Zahtevati bomo morali verjetno strožji prevzem, poleg sedanjih ocen, še na podlagi ocene vsebnosti alfa kislin ter, da bo hmelj vrhunske kakovosti plačan po višji ceni, slab pa restriktivno slabše. Naša prihodnost je le v kakovosti! Na področju oragniziranosti nas je zaposlil Zakon o gospodarskih družbah. Vsklajevanje z določili tega zakona nas je primoralo, da smo morali speljati postopek preoblikovanja v gospodarsko interesno združenje. Na tehnološko razvojnem področju, smo že naprej proučevali povpraševanje po sortah z visoko vsebnostjo alfa kisliln, pri čemer ni ravno enostavno spoznati ali gre za trenutno stanje ali dolgoročno usmeritev. V zvezi s tem so bili opravljeni pogovori z domačimi ter tujimi strokovnjaki in trgovci. Čeprav še ni povsem spoznavno za kaj gre, smo se vseeno odločili za uvoz nemške sorte "magnum" in jo dali Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v introdukcijski postopek. Namen je bil, da bi bili pripravljeni, na morebitno potrebo po širitvi te sorte. Glede na nesporno kakovost naših domačih sort, pa smo tudi naročili pospešeno razmnoževanje domače sorte "aurora 12", ki bi na podlagi dosedanjih podatkov lahko bila konkurenčna "magnumu". Inštitutu smo tudi predlagali, da 33. seminar o hmeljarstvu posveti vprašanju vsebnosti alfa smol v naših sortah, oziroma možnostim povečanja vsebnosti v pridelku sedaj zasajenih sort. Seminar je dal številne napotke v tej smeri in sedaj je na nas, da jih pri pridelovanju upoštevamo in tako izkoristimo povpraševanje po večji vsebnosti alfa smol. V zvezi s tehnološkim razvojem je povezano tudi vprašanje statusa našega družbenika, ki skrbi za naš razvoj, to je Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, ki je trenutno nerešeno, oziroma se ne ve kako bo v prihodnje. Nedvomno bi si morali hmeljarji z najmanj takšnim, če še ne večjim financiranjem, oziroma sofinanciranjem raziskovalnih nalog za področje hmeljarstva zadržati možnost odločanja o programih dela in o prihodnosti inštituta. Predsednik Upravnega odbora mag. Milan Žolnir vvrf-JH Mislimo na setev podorin, v zapljevljena hmeljišča jih ne bi sejali. Tekst in foto M. Veronek STROKOVNI NASVETI IN POGOVORI ČIČ NI DAL NIČ Naša hmeljišča so tako zasnovana, da zahtevajo in vzamejo v najbolj kritičnih fazah oskrbe, kot so napeljava vodil, napeljava hmelja in obiranje, da o zasnovi novih nasadov sploh ne govorimo, veliko več in preveč ročnega dela v primerjavi z drugimi deželami. V fazi napeljave hmelja pa ne moremo uvesti več strojnega dela, ker je hmelj v vrsti pregosto nasajen. Krivec za ekstenzivno gospodarjenje z velikim številom vodil oziroma rastlin na ha, je bila relativno zadostna in poceni sezonska delovna sila., ki je izničila drugačna prizadevanja posameznikov v bližnji preteklosti in zaslepilo številne in tudi stalne obiskovalce drugih hmeljarskih dežel tako, da tudi v Ameriki niso videli Amerike. Letošnje, že malo resnejše pomankanje delavcev v hmeljarstvu, tako pri nas kot tudi v drugih deželah, je dovolj resno opozorilo, da začnemo razmišljati in ukrepati drugače. Trajnejše pomankanje delavcev bi imelo za hmeljarje veliko težje posledice kot nekoč pomankanje obiralcev in prehod na strojno obiranje, ki je kot tehnični problem že bilo rešeno. Zato je bilo pri nas rešljivo v trenutku, če je le bil denar za stroje, saj drugih omejitev ni bilo. Sedanje stanje in precejšna raznolikost naših hmeljišč ne omogočata približevanje najbolj racionalnim pridelovalcem, če tudi bi prešli na eno vodilo na sadilno mesto. Torej treba bo začeti pri osnovi. Vnašanje novih dejavnikov in spoznanj v proces pridelave hmelja je pogosto narekovalo spremembe in vplivalo oziroma spreminjalo tudi velikost in obliko vegetacijskega prostora rastline. Zadnji natančni poskusi z razdaljami sajenja so bili pri nas zaključeni leta 1965. Osvojena je bila razdalja sajenja 240 x 130 cm. Izhodišče za medvrstno razdaljo 240 cm je bila zatečena medvrstna razdalja v žičnicah, ki je znašala 160 cm (160 x 6 :4 = 240). Čeprav je ta medvrstna razdalja za današnje stroje že rahlo pretesna, je ne kaže i bistveno spreminjati ( možno pri novogradnjah: 10 -15 cm). Obstaja pa dvom v zmanjšanje gostote rastlin v vrsti, še posebno, ker so poskusi z različnimi razdaljami sajenja trajali le 2-3 leta in to v mladih, še neformiranih nasadih, kjer je večja gostota rastlin dala tudi več pridelka. Če bi razmišljali o krčitvah rastlin v obstoječih nasadih, bi verjetno doživeli razočaranje, saj vemo , da doba formiranja nasada traja lahko tudi do pet let. Zanesljivo pa, večja gostota rastlin v vrsti zmanjšuje razrast in rodnostni potencial rastline in sedaj tudi vedno pomembnejšo kvaliteto pridelka, toda " kje si sreča prava". Ta hip so nam za drugačnost ali spremembe na razpolago domače in tuje izkušnje, kajti pot do zanesljivejših in boljših rezultatov je dolga in najbrž predolga, da bi lahko samo čakali. In še nekaj: če bomo hoteli obvladovati in poceniti pridelavo hmelja, opraviti več dela s stroji in zmanjšati stroške, bo treba marsikaj poenotiti in pri obnovi - zasnovi hmeljišč vnesti več preciznosti in bolj upoštevati novejša dognanja. Samo primer: v času prehoda od ožjih na širše medvrstne razdalje smo imeli nekaj nad 50 različnih razdalj sajenja. Danes jih je najbrž samo v vrstah več. Tudi mnenja strokovnjakov in praktikov so različna. Precej raznolikosti je tudi pri vrstah in višinah žičnic ter agrotehničnih ukrepih. Skoraj bi lahko rekli, kolikor hmeljarjev in strokovnjakov, toliko čudes: ali vsak po svoje. Najbrž bi si teško predstavljali zmedo od pridelave do prodaje, če bi bili veliki. Zanesljivo pa je, da bo za obstoj in konkurenčnost potrebno s tem prekiniti in se disciplinirati. Prekiniti pa bo potrebno tudi z ekstenzivnostjo gospodarjenja z velikim številom vodil oz. rastlin na hektar in glede na spremembe, pridelavo hmelja postaviti na drugačne, poenotene in sodobnejše osnove. Za začetek bi kazalo vsaj poskusiti in bilo bi že tudi nekaj, če tistega, ki bi vzel v roke pozabljeno taktirko, ne bi po nedolžnem pohodili, ampak z njim sodelovali. Vendar se tega na osnovi dosedanjih izkušenj ni bati. Izgleda, da preveč upoštevamo rek, da naglica ni dobra, kot je rekel polž, ki je padel na drugo stran plota. Vedel pa je, da čič ne da nič in baje so to vedeli že tudi stari Kitajci. država razdalja sajenja št. rastlin na ha št. vodil na ha eno vod. na rastlino dve vod. na rastlino relativno SLOVENIJA 240X 104 4006 8012 100 240X130 3205 - 6410 80 240x80 5208 - 10416 130 NEMČIJA 160 X 140 4464 4464 - 56 160X160 3906 3906 - 49 160X170 3676 3676 - 46 320 X 140 2232 - 4464 56 320X 160 1953 - 3906 49 320 X 170 1838 - 3676 46 Tabela: PRIMERJAVA RAZDALJ SAJENJA IN ŠTEVILA VODIL NA HEKTAR SLOVENIJA - ZR NEMČIJA Milan Veronek FOTO UTRINKI Prvoletnike je že zvijala suša. V preizkus dobili vodila iz kokosove vrvice. V cca. 240 kg narezanih vodil. Poskus natančnega vodenja z laserjem je uspel. Bil bi koristen Na institutu povišali nizko oporo iz 2 na 3 m. pri obnovi hmeljišč. Laserje dala na razpolago firma Teksti in slike M. Veronek ELEKTRON KNEZ d.o.o. iz Velenja. Obvestilo uredništva Prispevke za Hmeljarja oddajte do 15. v mesecu. Naslednja, to je julijska številka, bo izšla kot strokovna priloga. FOLIARNA GNOJILA IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA FIRME AGRORUŠE V firmi Agroruše se trudimo, da bi s vojo ponudbo organskih WUXAL COMBI Fe (ŽELEZO) in foliamih gnojil zadovoljili čim širši krog kmetijskih pridelovalcev. Želimo, da bi gnojila iz našega proizvodnega Je koncentrirano suspenzijsko gnojilo za preprečevanje programa našla svoje mesto tudi v hmeljarski pridelavi. železove kloroze in vsebuje: 1 % Fe, 2 % Mg, 10 % N, 3,7 % Na kratko vam želimo predstaviti naslednja foliama gnojila: S, 20 % K20 in mikroelemente ( B, Co, Cu,Mn,....) WUXAL COMBI B (BOR) FOLIFERT SUPER Je s poudarjeno vsebnostjo magnezija foliamo gnojilo za vse kulture. Spodbuja asimilacijo (z dušikom in magnezijem) in skrbi za normalen razvoj ter večjo vitalnost rastlin. Foliamo gnojilo FOLIFERT SUPER predstavlja tudi odlično dopolnilo talnemu gnojenju. Vsebuje 10 pomembnih hranil: Je koncentrirano suspenzijsko gnojilo, namenjeno preprečevanju pomankanja bora. Vsebuje: 2 % B, 15 % N, 15 % P205, lo % K20 in mikroelemente (B, Co,Cu,Fe...) Za vse nadaljne informacije o programu gnojil Vam je na voljo agronomska služba firme AGRORUŠE na telefonu: (062) 661 -511 . 16 % du ika 0,25 % B 0,05 % Cu 5 % P205 0,2 % 5 % K20 0,1 % 7 % MgO 0,05 9 Fe 0,05 % Mo Mn > Zn FOLIFERAT KALCIJ FOLIFERAT KALCIJ je foliamo gnojilo z večjo vsebnostjo kalcija, ki je namenjeno preprečevanju pomanjkanja kalcija v rastlinah. Pomanjkanje se kaže kot grenka pegavost jabolk, porjavenje lupine sadja, plesen cvetov paprike, paradižnika, kumar... Vsebuje: 10% N; 17 % CaO; 0.2 % B; 0.1 % Mn; 0.25 % Zn VUWAL Ca (kalcij) Je foliamo gnojilo za preprečevanje pomanjkanja kalcija. Vsebuje: 15 % CaO in 10 % N in 2 % MgO Agronomska služba Agroruše Pridelava brezvirusnih sadik teče dobro in v zadostnem številu. Foto M. Veronek WUXAL Mg (magnezij) Je specialni praš kasti koncentrat proti sušenju pecljevine na vinski trti in proti ostalim boleznim, ki so posledica pomankanja magnezija.Vsebuje 78 % MgO in 1 % dušika ter mikroelemente ( B,Cu, Co, Fe, Mn) MED HMELJARJI KAKO JE, ČE SI HMELJARKA? Tako sem tistega dne vprašala Marjeto ZUPANČIČ, vodjo PE Tabor, ki spada pod Hmezad Kmetijstvo Žalec, Obrat Latkova vas. Našla sem jo seve v hmeljišču, kjer je pregledovala prvo navijanje savinjskega goldinga. Pravi, da ji ni težko. Kljub temu, da je malce neobičajno, da je ženska na takem delovnem mestu, je vendarle s svojim delom dokazala , da je kos vsakemu moškemu. Na takem delovnem mestu je sedaj v Kmetijstvu Žalec kar nekaj žensk in vse so uspešne. Naloga pa še malo ni lahka. Marjeta namreč skrbi kar za 57 ha hmelja, od tega je letos 27 ha aurore in 20 ha savinjskega goldinga. 10 ha so imeli dve leti v premeni. Od teh jih bodo letos nasadili 7 ha z brezvirozno aurora klon 12. Stalno zaposlenih je le 5 delavcev in to 2 traktorista in 3 hmeljarke. Zato v času posameznih delovnih faz zaposlijo tudi do 25 sezonskih delavcev iz Hrvaške. Nekateri hodijo že več kot 15 let in že zelo dobro poznajo vse njive in delo pa tudi "šefico" imajo dobro "zapisano"-. Je pa danes potrebne veliko več dokumentacije in prispevkov za sezonsko delovno silo. ' % Med sezono je tudi kosilo kar na njivi. Marjeta ima končano srednjo kmetijsko šolo in je zaposlena že 10 let, na mestu vodje obrata pa 5 let. Od njenih začetkov so se časi kar precej spremenili. Prej je bilo na obratu kar 9 hmeljark in trije traktoristi, danes pa jih je le slaba polovica. Potrebno je veliko več organizacije, da delo normalno steče. Res pa je tudi precej napredovala tehnologija. Lažje je delo predvsem tudi zaradi dobrega poznavanja njiv glede pojava bolezni in škodljivcev. Ni ji hudo ure in ure hoditi po nasadih in to se pozna tudi na pridelku. -Že nakaj let ima Taborska enota kar lepe pridelke.Kaj je potrebno, da se bo tako nadaljevalo? - Predvsem močno pogrešam namakalni sistem.Sicer pa smo še kar dobro opremljeni s 3 traktorji z vsemi priključki, pa tudi za obiranje in sušenje je trenutno dovolj kapacitet. Še nekaj sadežev in odbira poganjkov bo končana - In kako Vam uspe delo, ki nima omejitve na osem ur in samo pet dni v tednu, med sezono uskladiti z družino? - To pa je resnično težko. Od kar sem mamica, je taka služba veliko večja obremenitev, posebno še, ko otrok zboli. Na srečo so tu še stare mame in tete, ki priskočijo na pomoč. Ob koncu, ko sva skupaj gledali sadike, pripravljene za saditev in se pogovarjali, kako težko je obvladati sajenje na tako veliki površini, sem jo povprašala: - Ali je teško biti vodja? Med smehom mi je odgovorila: "Ni težko. Saj na začetku so vedno težave. Da si "Šef" pa se dokažeš s poštenostjo in delom. M.Z. Sadike pred odhodom na njivo. INOVACIJE ; i v-' ..’V5^ Z’j' '.v„ •■-' uuil ‘:V i" SJŠcB AVTOMATIZACIJA HMELJSKE SUŠILNICE Dijaka Simon Gajšek in Milan Zorko iz 4. letnika Srednje tehniške šole Celje sta pod mentorstvom Igoija Laha in Janeza Trotovška izdelala raziskovalno nalogo, katere namen je zmanjšati čas pri nasipanju, sušenju in praznjenju etažne sušilnice. Hkrati sta želela čim bolj preprečiti toplotne izgube ter zmanjšati fizično delo človeka. Avtomatizacijo sta izvedla z elektropnevmatiko in elektroniko. STROJNI KROŽEK Združenje za medsosedsko pomoč - strojni krožek Savinjska dolina ima svojega vodjo, to je DRAGO, SIMON GAJŠEK iz Latkove vasi 45, p. Prebold. Najprej sta obdelala prenos toplote in snovi pri sušenju. Ugotovila sta, da se toplotna energija pri sušenju koristno uporablja za izhlapevanje vode in za segrevanje storžka. Vse ostalo pa predstavlja izgubo toplotne energije. Glavne izgube so: - zračni ogrevalec (le 50 - 80 %-ni izkoristek energije) - neizkoriščen topli zrak, ki bi bil popolnoma izkoriščen, če bi bil po prehodu iz zelene etaže blizu nasičenja, kar pa je v praksi nemogoče - slabo tesnenj izmetalnih vrat - izguba toplote pri izpraznjevanju suhega hmelja. Sedaj ročno krmilimo stresanje les, odpiranje ter zapiranje vrat in lopute za zrak. Takšen način dela pa je zamuden, pri tem pa so tudi toplotne izgube. Le te sta mlada raziskovalca poskusila zmanjšati s pomočjo krajšanja postopka. Pri ročnem krmiljenju se zaradi zaprte lopute prekine dovod toplega zraka in ustavi sušenje. Ob tem pade temperatura, ki jo mora peč zopet nadomestiti. Precej izgube nastane tudi z odpiranjem vrat na suhi etaži. To sta poskusila rešiti z električnim načinom krmiljenja pnevmatskih delovnih komponent. Pri sedanjih opravilih smo morali preklapljati vsako leso ročno, ročno odpreti predal, ga izvleči in tudi zapreti ter odpreti loputo. Sedaj pa bi ročno delo zamenjali s cilindri in elektromotorjem. Vsa opravila bi se izvajala v nekem ciklusu, ki bi se s pritiskom na tipko START sprožil in nato nadaljeval do konca izvršitve. Sistem ima tudi možnost vklapljanja posameznih korakov. V zaključku sta ugotovila, da je izvedba možna, realizacija pa žal ni primerna, saj se investicija pokrije pri slovenskih povprečnih količinah hmelja šele v daljšem časovnem obdobju. Vir: Avtomatizacija hmeljske sušilnice - raziskovalna naloga Nanj se lahko obračate vsak dan med 20. in 22. uro na telefon : 701-811. Obračajte se nanj , če želite informacije v zvezi z opravljanjem najrazličnejših strojnih uslug. Organiziral Vam bo tudi njihovo izvedbo. In še obvestilo! Prestavniki SIP-a iz Šempetra so v pogovoru s člani Strojnega krožka izkazali pripravljenost po preureditvi njihovih trgalnikov. Zaželjeno je podaljšanje roke trgalne naprave. Vsi hmeljarji, ki želite preureditev trgalnika, se javite do 15. junija vodji strojnega krožka ali Svetovalni službi gospe Božki Žolnir. Božka Žolnir dipl. kmet. ing. Imejte ostanke pesticidov v originalni embalaži, da ne bo prihajalo do pomot. ZANIMIVOSTI Novozelandski hmeljarji poročajo, daje bila letina 1995 ( ker je Nova Zelandija na južni polobli obirajo hmelj februarja in marca, tako da so letnik 1995 že pospravili) povprečna. Imeli so suho poletje, tako da so morali okrog božiča in novega leta hmelj intenzivno namakati. K sreči pa so 2 - 3 tedne pred obiranjem dobili precej dežja. Iz tega lahko sklepamo: če velja tisto, kar trdijo nekateri pisci, da je namreč letina na južni polobli indikator za bodočo letino na severni polobli, da bo tudi naša letina povprečna. (Poročilo "From Grower to Brewer", feb. 1995) Za promocijo novozelandskega hmelja v Ameriki so imenovali posebnega predstavnika g. Finna Kundsena, ki je po narodnosti Danec z bogato mednarodno kariero v pivovamištvu, trenutno pa je predsednik firme BEVERAGE CONSULT INTERNATIONAL Inc. v ZDA. Vidimo, da tudi novozelandski hmeljarji skrbijo za promocijo. (Posebno obvestilo New Zealand Hop Marketing Board) Hallertauški hmeljarji so izvolili za svojega novega predsednika Josefa Witmann-a namesto dosedanjega predsednika J. Schrag-a, ki pa še vedno ostaja predsdnik nemških hmeljarjev. Nemški hmeljarji se tudi že pripravljajo na 44. hmeljarski kongres, ki bo leta 1996 v Nemčiji in sicer predvidoma od 4. -7. avgusta. Pripravili so že okvirni program. Za 43. hmeljarski kongres na Kitajskem od 25.junija do 5. julija 1995 pa je že vse pripravljeno. Po dosedanjih informacijah se ga bo udeležilo okrog 50 hmeljarjev iz Nemčije, Velike Britanije, Belgije, ZDA, Slovenije, Češke in Francije. Kongres bo nudil mnogo priložnosti, da bomo pobliže spoznali kitajsko hmeljarstvo. Mogoče se bomo tudi dogovorili za vključitev Kitajske v Mednarodno hmeljarsko zvezo. Firma Joch.Brath & Sohn je ob svoji 200 letnici izdala Veliki hmeljarski atlas (nemška in angleška verzija) z mnogo zanimivega branja o hmeljarstvu, njegovi zgodovini in razširjenosti hmelja po svetu. Publikacija je izredno lepo opremljena z mnogo slikovnega materiala s celega sveta. V njej lahko odkrijemo, da hmelj pridelujemo ali so ga pridelovali v 44 državah sveta in da si o pravem izvoru strokovnjaki še niso enotni. Nekateri omenjajo kot njegovo domovino prav Kitajsko, od koder se je širil proti zahodu in se morfološko razvil v evropski hmelj in proti vzhodu, kjer se je razvil v ameriški hmelj. Zanimive ugotovitve, ni kaj! (H.J.Barth et al: Der grosse Hopfenatlas - Geschichte und Geographie einer Kulturpflanze, Joch. Barth & Sohn, Nürnberg, 1994) L. Č. IZ ZGODOVINE 7. septembra 1930 je bila v Žalcu proslava 50-letnice delovanja Hmeljarskega društva. Poročilo poslovodje g. Antona Petrička je bilo natisnjeno v "Slovenskem hmeljarju" in leta 1931 izdano v posebni brošuri. V poročilu preberemo, da je bil prvi hmeljar v Savinjski dolini FRANC ŽUŽA, pivovarnar v Žalcu, ki je leta 1854 imel prvo hmeljišče v neposredni bližini trga, a gaje po preteku nekaj let opustil. FRANC ŽUŽA je bil eden najbolj znanih mož v Žalcu. Pivovarno je ustanovil 1.1842. Rajko Vrečar v knjigi "Savinjska dolina" predstavlja vabilo h gledališki predstavi v Žalcu, ki je bila v nalašč za to pripravljenem gledališču v bližini Žalske pivovarne. Bil je med podpisniki vabila na Žalski tabor 1. 1868, med sklicatelji je bil Ivan Žuža. Bil je tudi trgovec in lastnik jamskih mer v Zabukovici in Pongracu. Leta 1872 sta s sinom Johanom nakopala v Zabukovici in Pongracu 12089 centov premoga. L. 1892 je vdova po Francu Žuži prodala pivovarno SIMONU KUKCU. Anton Petriček v že citiranem poročilu navaja, da sta bila potem dva nasada v bližini Celja in Teherij, ki sta bila kmalu opuščena. Temelje savinjskemu hmeljarstvu je položil šele JOSIP BILGER, rojen 1. 1830 na Wurtenberškem, oskrbnik graščine Novo Celje. V Novem Celju so 1. 1872 napravili prve poskuse z wurtenberskim poznim hmeljem. Petriček navaja, da sta zgledu Bilgerja sledila Žalčana Janez Hausenbichler in Jože Žigan in sicer leta 1879. Leta 1880 so se jima pridružili še Žalčani Marija Roblek, Rudolf in Franc Žuža, Josip Reher, Franc Koceli in dragi Savinjčani, med prvimi Karel pl. Haupt, graščak na Strosneku pri Gomilskem ( danes Smatevž), Josip Pauer, trgovec v Braslovčah in drugi. Kmalu so jim sledili še dr. Bergmann, Vincenc Janič, Franc Roblek, Josip Širca in drugi. Vnukinja Josipa LORBER, Pavlica Kovač je ohranila življenjepis svojega starega očeta Josipa Lorberja, ustanovitelja tovarne v Žalcu, ki je med drugim izdelovala ko viske žičnice za hmelj in znane hmelj ske sušilnice. Mimogrede: Kri pl. Haupt je pri njem naročil kovinske žičnice za štiri johe hmelja. Takšne žičnice je nato izdelal že za kneza Salma iz Novega Celja za 5 joh in zetu za 2 johi. Sledila so nova naročila iz Gornje Štajerske, Hrvaške in bližine Dunaja. Kasneje je proizvodnja propadla, ker so bile cenejše hmeljevke. Franc Ježovnik IZZA HMELJIŠČ V zakonski stan je stopil vodja poljedelstva na Hmezad Kmetijstvu Žalec obrat Latkova vas DE Žovnek Matjaž PUR. Pravtako je zajadral v zakon Ivan Lešnik, vodja na Hmezadu Kmetijstvu Žalec obrat Latkova vas PE Vransko. Obema sodelavcema in njunima družicama iskreno čestitajo sodelavci DE Latkova vas. UTRINKI Tako imenovani mir je pravzaprav interval med dvema vojnama. ČU - ŠUJEN - LUSIN Tri vrste napredka so važne: napredek v znanosti in tehnologiji, napredek v socializaciji človeka in duhovni napredek. Slednji je najpomembnejši. ALBERT SCHWEIZER Ni vedno dobro vse kar je novo, a vedno je novo vse, kar je dobro. GUSTAV KRKLEC Ideje so kot žene. Deset jih hraniti je ceneje, kot eno obleči. P. MASSON Civilizacija je neskončno množenje nepotrebnih potreb. M. TWAIN Brez te naparave, ne bi bilo prognoze peronospore. VREMENSKI PREGOVORI JUNIJ - ROŽNIK Kdo je avtor te ročno izdelane vinjete, ki že več let krasi mnoge ovitke in izdaje? Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna. Odgovore pošljite do 15. junija 1995 na uredništvo Hmeljarja, Žalskega tabora 2. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Kakor vreme kresnic - takšno je žanjic. Dež na dan sv.Vida, ječmenu ne kaže prida. Celje - skladišče D-Per HMEZAD BANKA, d.d. Žalec MODRA ODLOČITEV - RENTNO VARČEVANJE 70/1995 IH! GOBISS 0 Hitreje kot mnogi drugi smo se odzvali na novo nastale razmere socialne politike, katere nepreklicno vodilo je usmeritev, da mora posameznik sam poskrbeti za svojo varnost v prihodnosti, pa tudi za varnost svojih najbližjih. KAJ JE RENTNO VARČEVANJE Pologi X (leta varčevanje -1) = privarčevani znesek + stimulativne obresti RENTNA VSOTA opredelitev načina in časa izplačevanja: dvig takoj ali renta za izbrani čas NAMEN RENTNEGA VARČEVANJA Vsakdo, ki načrtuje svojo prihodnost, lahko namen opredeli po svoje ( večji nakupi v prihodnosti, zagotovitev finančnih sredstev za študij otrok, brezskrbna zrela leta.... in še in še) PREDNOSTI RENTNEGA VARČEVANJA Pogoje določate sami (mi smo opredelili le minimalni znesek in čas). O načinu koriščenja se odločate po izteku rentne pogodbe. Če boste v določenem obdobju zašli v težave, se lahko z banko dogovorite za moratorij, na da bi zato imeli nižje obresti. Prednosti rentnega varčevanja je še veliko (če želite ste lahko tudi nezgodno zavarovani, nudimo tudi ugodne kredite....) ČAS RENTNEGA VARČEVANJA Spodnja meja je 5 let, navzgor čas ni omejen. OBLIKE RENTNEGA VARČEVANJA - rentno varčevanje z revalorizacijsko ali devizno klavzulo ZNESEK RENTNEGA VARČEVANJA Minimalni znesek je 6.000 SIT ali 75 DEM mesečno. Navzgor zneski niso omejeni. Lahko se odločite tudi za trimesečno, polletno, letno plačevanje ali vplačilo v enkratnem znesku. VIŠINA IN ČAS OBRAČUN OBRESTI Obrestne mere se v času veljavnosti pogodbe o rentnem varčevanju spreminjajo in so enake vsakokratni veljavni obrestni meri za dolgoročne vloge po ceniku banke. Če bi višina obresti v banki zaostajala za višino le - teh v drugih poslovnih bankah, ima pogodbeni varčevalec pravico prekiniti pogodbo o rentnem varčevanju. ŠTEVILKE NAS LAHKO BOLJ PREPRIČAJO Za ponazoritev si oglejmo tabele glede na višino in leta vplačevanja, kjer spol in starost sploh nista pomembni postavki. Čas rentne pogodbe Število let varčevanja V enkratnem znesku V 5 letih -mesečno V 10 letih -mesečno V 15 letih -mesečno V 20 letih -mesečno V 25 letih -mesečno V 30 letih -mesečno 5 4 8.070 170 105 85 75 71 68 10 9 23.616 497 306 247 221 207 200 15 14 48.647 1.023 631 510 456 427 411 20 19 88.681 1.865 1.151 930 831 779 750 25 24 151.217 3.181 1.962 1.585 1.416 1.328 1.279 30 29 254.020 5.343 3.296 2.663 2.379 2.231 2.148 Opomba: mesečni pologi 125 DEM, r= 10% letno, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije; Ce vas zanimajo izračuni rentnega varčevanja z revalorizacijsko klavzulo, nas čimprej pokličite! POSTOPEK SKLENITVE RENTNE POGODBE ZGLASITE SE V HMEZAD BANKI ,d.d. Žalec, Hmeljarska 3, ali nas pokličite na telefon 063/715-602 int.222