št LO / 27. maj 199X cena 2O dlin JODIE FOSTER 4 Intervju: polkovnik Milan Aksentijevič 7 Odbor staršev 8 Čigavaje armada? 10 Srbija:bojza nove volitve 12 En človek, en glas 14 Infofaks 20 Anketa:novi rektor 24 Fotdlabor 26 Dijakipobelili Venclju lase 29 Dnevi študentske kulture 34 Film: Prebujanja 38 Art 41 GaryGray 42 Potopis 46 Delije 47 Nagradna križanka 48 Casablanca TRIBUNA ST.10 DVOARMADJE Ali so strahovi nekaterih, da bo ob od-cepitvi Slovenija postala izolirana dežela v podalpskem kotu, upravičeni? Odgovor na ta predvidevanja je precej preprost: do konca formalizirano slovensko samostoj-nost bodo volens nolens evropske države sprejele kot realno politično dejstvo. Ne glede na to, da se deklarativno zavzemajo za enotno Jugoslavijo. Tudi izolacija je -nekoliko cinično rečeno - neposredno priz-navanje slovenske suverenosti. Vendar bi bila cena takšne reakcije izjemno visoka in samostojnost katastrofal-na. Od diplomatske spretnosti, modrosti in agresivnosti slovenskega državnega vrha je odvisno, koliko časa bo trajal prehod od političnega dejstva do novega subjekta mednarodnega prava. Še več: od teh veščin je odvisno tudi to, kdaj bo ta subjektiviteta napolnjena z vsebino. Tako se zdi, da je taktika fait accompli najbolj ustrezna predvsem zaradi dveh razlogov: notranjih (kohezija koalicije Demos) in zunanjih (forsiranje nacionalistične strategije). Eden izmed pogojev polne suverenosti je učinkovita oblast na celotnem državnem ozemlju. Z začetkom urjenja prvih vojakov slovenske vojske na Igu in v okolici Maribora pa se je v Sloveniji vzpostavilo »dvoarmadje«. Od dogovora med JLA in slovensko politiko je med drugim odvisna tudi stopnja učinkovitosti. Če sodimo po prvih pogajanjih o slovenskih vojakih v JLA, lahko pričakujemo ugoden izid pogajanj. Vprašanje pa je, ali armada na igro ničelne vsote, ki jo igrajo vse republike v Jugoslaviji, pristaja. Nekoliko spravljivejši toni iz slovenskih generalskih vrst še ne pomenijo, da se je beograjski vojaški vrh omehčal. Ob anarhiji v zveznem predsedstvu, ki jo predstavlja dvorni norček Bajramovic s Kosova, ima vojaški vrh praktično odvezane roke. Verjetno mu jih v tem trenutku ne more zavezati niti srbski vožd. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisfc tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061)319-496 telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramojmed 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovor-nega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Publkacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter števivlke 8 Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja številka izide 17.junija 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje s indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev. I p t t p t t p t t 1 PAKT STRGAR + CUNJAK Spoštovani gospod Strgar I_________________ Vaše pismo, ki ste mi ga poslali pred mescem, je polno obljub. Sliši se sicer super, vendar ne vem, kaj naj z njim naredim... Če ste pozabili^ naj Vas spom-nim, da še nisem umrl. Ziv sem. Četudi umrem, bi malokdo iz vaše koalicije to spbh opazil. Še posebej televizija. Sicer pa bom televiziji poslal posebno pismo. Toda bolje je umreti, kot umirati na obroke od Vaše roke. Gospod Strgar, sramota je, kar počnete z mano. In ne samo z mano, ampak tudi z mnogimi drugimi meščani. Izbrali smo župana, da nas vodi, ne pa, da nas muči. Vsi jugosbvanski časopisi so pisali o tem, da ste mi obljubili poslovni prostor, Vi pa ste lagali. Prostor na Trubar-jevi 7 ste namenili vegetarijancem in Petertetovim simpatizerjem, špekulirali pa ste tudi z drugimi prostori: VVolfova 5, Breg 8, Stari trg 22, Poljanska 14... Človek lahko naredi napako enkrat, ne pa vedno, kot Vi in Vaš napihnjeni kolega gospod Vidmar. Da o onih iz občine Center niti ne govorimo. Ljudje to vedo in prenašajo. Po 26. juniju pa bom začel ponovno stavkati in sicer zato, da vas zrušim. In verjemite, da od tedaj kot župan ne boste vredni niti počenega groša, zato bo bolje, da sami odstopite. DušanCunjak SPOŠTOVANI PREDSEDNIK ITALIJANSKE LIBERALNE STRANKE G. RENATO ALTIS-SIMO!___________________ Že nekaj časa si Liberalno-demokratska stranka Slovenije prizadeva poglabljati od-nose in sodetovanje z demokratičnimi, liberalnimi in evropsko usmerjenimi strankami v sosednji in prijateljski Italiji. Sodimo seveda, da je med temi tudi Vaša. Zato nas je še posebej neprijetno presenetila vest o sprejemu stališča, ki zagovarja ponovno odpiranje občutljivih obmejnih vprašanj z Jugoslavijo (oziroma s Slovenijo in Hrvaško) na Vašem nedav-nem strankarskem kongresu. Da to počne strankaskrajnežev, ki se že tradicionalno sklicuje na nacionalizem in iredentizem, ter si prizadeva ustvarjati konfliktna žarišča za doseganje ciljev, ki s sodelovanjem in evropskimi in-tegracijskimi procesi nimajo veliko skup-nega, je seveda razumljivo; če pa taka stališča podpira demokratična, liberalna in vladnastranka, kakršnaje PLI, postajamo upravičeno zaskrbljeni. V Jugoslaviji je položaj namreč nevarno zaostren in nabit z destruktivnim in nasiinim potencialom. Poleg Slovenije je eden mirnejših in stabil- nejših prostorov zaenkrat prav mnogoet-nična in multikulturna Istra. To je treba pripisati v prvi vrsti realnemu sožitju, ki se je končno utrdilo med Ijudmi različnih jezikov in kultur po povojnem dokjotrajnem ideološkem in nacionalnem obojestranskem sumničenju. Tudi krivice iz nedavne preteklosti bo možno delno popraviti le z večjim odpiranjem tega pros-tora k regionalističnim trendom v Evropi in vsestranskim sodelovanjem med njegovimi različnimi in enakopravnimi nacionalnimi subjekti. Sleherno vračanje k nacionalističnim izhodiščem s predbgi o spreminjanji državnih meja pomeni vodo na mlin nadaljnje destabilizacije in ustvar-janje nepotrebnih in nevarnih med-nacionalnih sporov v izredno pisanem, a prav zato občutljivem prostoru, tako na jugoslovanski kot italijanski strani meje. Iskreno upamo, da bo Vaša stranka pragmatično in s politično modrostjo ponovno ocenila stališča do omenjenih vprašanj z izločitivjo vseh »nostalgičnih« namigov o ozemeljskih zahtevah, in bosta tako še naprej omogočena neoviran dialog in sodelovanje med demokratičnimi in liberalnimi strankami Italije in Sbvenije. S spoštovanjem, Jožef Školč, Franco Juri LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKASLOVENIJE SREDSTVOM JAVNEGA OBVEŠČANJA__________¦ Občinskiodbor Mladih liberalnih demok-ratov Ljubljana-Bežigrad obvešča javnost, da podpira stavko dijakov slovenskih srednjih šol. Zavzemamo se za moratorij letošnje mature, saj zakon ni bil sprejet pred začetkom šolskega leta. Hkrati izrekamo »veliko pohvaio« učiteljem srednjih šol za veliko pomoc dijakom. Verjetno pozabljajo na dejstvo, da so dijaki tisti, ki so jih prvi podprii pri njihovih zahtevah glede plač. Mar jih bodo le ti sedaj pustili na cedilu? Čudi nas tudi pasivnost »DEMOSOVE ML^DE POPUU\CIJE«. Zakaj sedaj molčijo MSLD, ZSKM \n SDZMS, čeprav so se poprej zavzemale za pravice dijakov? Čemu podmladek teh strank ne vplK/a na poslance matične stranke? Posebno »pohvalo« zasluži minister Vencelj, ki se pogaja v slogu velikega moža, dopušča pa le dve izbiri: »DA« ali »JA«. ; Podobnost s slovensko skupščino je zgoij naključna in nenamerna. ¦ predsednik OO MLD Ljubljana-Bežigrad Rajko Stankovič l.r.i PODPORA PRIZADEVANJEM ODBORA ZA VARSTVO IN VRNITEV SLOVENSKIH VOJAKOV____________ Zgroženi smo nad usodo 6000 vojakov^ ki služijo vojaški rok izven Stovenije. Veseli' pa nas, da Vlada posveča vsaj temu delu mlade populacije nekaj pozornosti in prepričani smo, da bo zaščitila vse vojake. Od Vlade pa tudi pričakujemo, da bo začela dosledno izvajati Zakon o vojaški službi in zato naj vpokliče slovenske vojake na službenje vojaškega roka izven Slovenije v enote RS. Podpiramo vsa vsa prizadevanja slovenskejavnosti in Odboraza varstvo in vrnitev stovenskih vojakov. predsednica Zveze dijakov Slovenije Alenka Kunaver SPOROCILO JAVNOSTI______ Skupni stavkovni odbor Filozofske fakultete in Oddeika za biologijo je na sestanku 7.5.1991 razglasil skupno stav-ko sindikatov delavcev FF in Oddelka za biologijo, ki se začenja danes, 8.5.1991. Tako smo se odločili, ker ni bila izpolnjena nobena od petih zahtev, ki smo jih vladi in javnosti posredovali 26.4.1991. Gre za naslednje zahteve: 1. Vlada naj javno, pisno in v Skupščini RS pojasni, zakaj je polna cena pedagoškega dela na Univerzi vred-notena: a) univerzitetni učitelj (doktoratznanosti, reelekcija na 5 let): bruto 9.825,00 din, neto cca 5.400,00 din; b) univerzitetni sodelavec (visoka ptt. . .ptt. . .ptt izobrazba, magisterij alidoktorat, reelek-cija na 3 leta): bruto 8.855,60 din, neto 4.950,00 din; c) tehnični sodelavec (srednja izobraz-ba): bruto 6.550.00 din, neto cca 3.650,00 din. 2. Zahtevamo, da se pospeši priprava posebne visokošolske zakonodaje. 3. Zahtevamo, da se nemudoma sprejme kolektivna pogodba za družbene dejavnostt ter ustrezna kolek-tivna pogodba za visoko šolstvo. 4. Zahtevamo, dase dohodki univerzitet-nih delavcev takoj in do izpolnitve 3. zahteve uskladijo z ustreznimi kategorijami osebnih dohodkov funkcionarjev in delavcev v državni upravi, pri čemer je treba upoštevati izobrazbeno raven. 5. Zahtevamo, da financer prizna dejanske stroške za normalno opravljanje dela na Univerzi. Na naše zahteve je vlada odgovorila s pojasnili glede zdajšnjega načina finan-ciranja Univerze in glede osebnih dohod-kov državnih uslužbencev in z zagotovili, da bosta še maja letos pripravljena os-nutekzakona, ki bo urejal izplačevanjeOD za sistematizirane delavce v visokem šolstvu in osnutek kolektivne pogodbe. V svojem odgovoru je večkrat tudi navedla, da v okviru sprejetega republiškega proračuna za letos ni nikakršne možnosti za izpolnitev naših finančnih zahtev. Vlada nam torej z ničemer ni moglazagotoviti, da bodo zahteve po izboljšanju materialnega položaja univerzitetnih delavcev kmalu iz-polnjene. Popolnoma očitno je, da so 1., 2. in 3. zahtevasmiselne edinole, če sta izpolnjeni 4. in 5. zahteva: nova visokošolska zakonodaja in kolektivna pogodba bosta smiselni samo, če bosta zares bistveno izboljšali materialni položaj univerzjtetnih delavcev. Materialni položaj pa je (glej 1. zahtevo) katastrofalen in zahteva takojšnjo rešitev. Doslej smo se izplačevanju navedenih skrajno nizkih dohodkov izogibali tako, da smo v OD prelivali vsa sredstva za materialne stroške in raziskovalno dejav-nost. Tega ne moremo več početi, ne da bi se naše delo popolnoma ustavilo, zato je naš materialni položaj treba popraviti nemudoma. Vztrajamo pri vseh navedenih zahtevah in tudi zahtevamo, da vlada in skupščina RS poiščeta načine za njihovo takojšnjo izpolnitev. Prav izpol-nitev teh zahtev je namreč dejanska vsebina velikega dela prizadevanj za novo zakonodajo o visokem šolstvu. Zahtevamo zlasti, da se takoj najdejo način in sredstva za uskladitev dohodkov univerzitetnih delavcev z OD funkcionar-jev in delavcev v državni upravi. Težaven gmotni in politični položaj ne sme in ne more biti razlog za obubožanje univerzitetnih delavcev. Že nekaj desetletij smo vse bolj revni, ker smo se vseskozi uklanjali »argumentom«, kakršen je »težaven položaj«. Kakor dokazuje zgled Hrvatske, kjer so ta trenutek OD univer-zitetnih delavcev neprimemo višji kot v Sloveniji, je prav težavni gospodarski in politični pobžaj lahko kvečjemu razlog za to, da se materialni položaj visokega šolstva enkrat za vselej bistveno popravi in uredi. Položaj družbe bo toliko težji in toliko brezupnejši, kolikor bolj se bo otepala spoznanja, da je šolstvo, še zlasti visoko šolstvo, temelj njenega preživetja in napredka. S stavko bomo v tej ali oni obliki nadal-jevali, dokler naše zahteve ne bodo iz-polnjene. Ljubljana, 8.5.1991 Skupni stavkovni odbor Filozofske fakultete in Oddelka za biologijo Med prejetimi pravilnimi rešitvami za 9. Krtovo nagradno križanko so bili izžrebani: 1. Franc Rupnik, Poljanski nasip 26,61000 Ljubljana (omenjeni naj se v roku 10 dni po objavi zglasi pri Založbi KRT na Beethov-novi 9, kjer ga čaka nagradna knjiga); 2. in 3. (polletna naročnina na Tribuno): Tomo Koteš, Stara 12,69000 Murska Sobota in Borut,Vedernjak, Volkmeijeva 16, 62250 Ptuj. Čestitamo! ISKRENO ČESTITAMO GENERACIJ11892 IN Jl ŽELIMO ŠE VELIKO MLADOSTNIH POMLADI! 'ttojo PRISRCNO VAS RADIO ŠTUDENT na večno mladih frekvencah 89,3 in 104,3 MHz FM. I N T E R V J U Intervju: polkovnik Milan Aksentijevic JLANE MORE NAPASTI SVOJEGA NARODA Polkovnik Milan Aksentijevič je komandant mesta Ljubljane in poslanec v republiški skupščini. V Slovenijoje prišel leta 1953 iz Kragujevca v rodovitni Šumadiji. "Zaljubil sem se v Slovenko in si tukaj ustvaril družino. Nikoli nisem razmišljal, dt lahko pride do tega, da bom v tej lepi deželi nekega dn& čez noč postal tujec." Ima hčer in sina ter vnukinji Majo (11) in Ano (4,5), ki mu, kot sam pravi, olepšujeta življenje. Na zadnjih sejah skupščine je bil eden najaktivnejših pri oblikovanju Zakona o državljanstvu. "Nitnam se namena vrniti. Vse imam v Sloveniji. Kaj naj iščem v Kragujevcu? Grobove svojih prednikov, ki sojih Nemci pobili med vojno?" Tribuna: Državljanstvo ni mačji kašelj. S tem institutbm neka država ščiti svoje prebivalce. Aksentijevič: Mar delavci iz drugih republik, ki smo si v Sloveniji ustvarili družine, nismo njeni prebivalci?Zato sem v skupščini predlagal, naj vsak, kije stalno prijavljen, živi in dela v Republiki Sloveniji, a je prišel iz drugih delov Jugoslavije, samoumevno dobi slovensko državljanstvo. Drugače bi kar brez vojne del prebivalcev čez noč proglasili za tujce. Poslancem sem povedal, da smo s Slovenci delili dobr($nzlo. Seveda pa bodo tisti, kibodo prišli v Republiko dan po šprejetju novega Zakona, tujci. Nesprejemljivo pa je, da bi morali za odobritev državljanstva podpisati izjavo o lojalnosti. Biti lojalen..., na kaj vas to spominja? Če pod tem razumemo spoštovanje pozitivnih zakonov, je to seveda samo po sebi umevno. Je pa žaljivo! Potem tudi Slovenci, ki so se pregrešili pred zakonom, ne bi smeli imeti slovenskega državljanstva. Kdo bo tisti, ki bo ocenjeval, ali je nekdo lojalen? Videti je, da smo z volitvami postali policijska država. Pa še zdravfaiško potrdilo bi morali imeti! Kaj pa če ima nekdo AIDS, a ga je staknil v Sloveniji? Vsekakor gremo s tem zakonom v 19. stoletje, Afriko ali pa, če vam je ljubše, Evropo 30-ih let tega stoletja. Demokracija neke države se namreč kaže pri malenkostih. Videti je, da bo imela Slovenija le pametne, zdrave državljane. In vse to naj bi plačali nič krivi nič dolžni ljudje. 40 let se ni vodila emigracijska politika. Samo v Kranju, kot mi je znano, so podjetja ob pomanjkanju domačih pritegnila veliko število delavcev iz drugih republik. Dobesedno z avtobusi so jih vozili na tovarniška dvorišča. Nekateri moji kolegi poslanci zdaj zatiskajo oči in ušesa pred tem. Imamo pa zgotfovinsko priložnost oblikovati Zakon o državljanstvu, ki bo uvedel red, pa tudi pravičnost. Skoraj-da pol stoletja sem že v Sloveniji. Vzljubil sem deželo in njene ljudi, zato se ne bom pustil kar tako izgnati. Mi, častniki, v Slovenijo nismo prišli, ker bi to hoteli, temveč zato, ker nam je bilo tako ukazano. Ko sem prišel v Kranj, nisem znal pet slovenskih besed. Kljub vsemu so me vsi lepo sprejeli. Tusem pustil svoja najboljša leta! Sloveniji! Igral sem rokomet v kranjski Savi, nogomet pri Mladosti, delal sem v Sloveniji za Slovenijo. Mislim, da sem kar nekaj prispeval k izgradnji strelišč po vsej republiki jpreko Rad-vanja pri Mariboru, pa vse do Crngroba pri Skofji Loki). Tudi če bo JLA morala zapustiti Slovenijo, bo infrastruktura ostala Slovencem. To, da nas obtožujejo, kako učimo le ubijati in so strelišča vežbališča smrti, pa je naravnost nes- I N T E R V J U miselno. Potemtakem je tudi Rajmund Debevec militantnež ali, naj mi oprosti, celo potencialni morilec? Tribuna: Ena vročih tem v skupsčini je bila tudi vloga jezika pri odobritvi državljanstva. Aksentijevid: Nikogar ne moti, če nekdo na avtobusu govori angleško ali nemško. Če pa govori srbohrvaško, se vsi ozirajo. Kot da uporaba tega jezika ljudi asociira le na podivjane Sešljeve horde. Ljudje bi morali drug drugega ocenjevati po delu, duši, po tem, kar je človeškega v njih. Že ko je Kučan v Beogradu govoril srbohrvaško (zaradi slabih prevodov), so ga vsi obtoževali. Ko pa je na primer Rupel s poslovneži občeval angleško, so ga kovali v zvezde. Jezik ne sme biti ovira pri državljanstvu. Rudarji v rudniku ne potrebujejo znanja jezika - vsak se bo naučil, kolikor bo potreboval. Brez znanja slovenskega jezika pač ne bo napredovanja na delovenm mestu. Zato pa mora biti v državnih službah znanje slovenskega jezika obvezno. In ker je JLA podobna ustanova, bi morali v njej zaposleni častniki že sedaj vsaj pasivno obvladati slovenščino. Vsaka garnizija organizira brezplačne tečaje slovenščine. Tudi sam sem ga pred tremi leti uspešno opravil. Vsaj diplomo imam! Po tej plati mi skorajda ne bodo mogli oporekati pravice do slovenskega državljanstva. Tečaji so bili nekdaj celo obvezni, pa so po neumnosti to spremenili. Res je, da moja slovenščina še zdaleč ni podobna knjižni. Celo vnukinja Ana me večkrat popravi: »Dedek, kaj pa to pomeni? Dedek, temu se ne reče tako!« Thbuna: Kako torejgledate na ohranjanje lastne identitete in vključevanje v okolje? Aksentijevič: Ta dva pojma se ne izključujeta. Dovoliti bi morali, da Slovenec v Srbiji ostane Slovenec dves-to let ali večno, če mu je tako po volji, in obratno. Spoštujem koroškega Slovenca, ki je to skozi stoletja ostal. Obenem pa preziram Vindišarja. Kako bi vi gledali name, da zdaj kot Srb čez noč postanem po narodnosti Slovenec. Ljudje morajo biti most med narodi, spajajo naj različne kulture. Čudovito bi bilo, če bi znal recitirati vsaj nekaj pesmi Prešerna, Njegoša, Desanko Maksimovič. Vse v enem dnevu, ne da bi sploh pomislil, odkod prihajajo literati. To, da smo se pomešali, mora biti le prednost. Izkoristiti bi morali vse naj-boljše iz naših različnosti. To je bogastvo, ki ga je sedaj sprejela Ev-ropa. Ne bo več meja med narodi. Pri nas pa gledamo na jezik, barvo kože, nacionalno pripadnost. Prihodnosti ne moremo graditi le na gospodarskem sodelovanju, ne da bi se pri tem spoštovali kot ljudje. Sicer pa smo najprej ljudje, šele nato Slovenci, Srbi, Jugoslovani... V teh letih sem postal po kulturi pripadnik slovenske družbe. S seboj sem nekaj prinesel in v Sloveniji veliko sprejel. V moji domači knjižnici je polovica knjig slovenskih, polovica srbskih. A med njimi je žal tudi delo Tarasa Kermaunerja: PISMA SRBSKEMU PRIJATELJU. V njej nas želi prepričati, kako se razlikujemo, kako ne moremo živeti skupaj, kako smo pravzaprav slučajni sopotniki. Mislim, da sem s svojim tukajšnjim delom in življenjem vsa ta leta dokazoval prav nasprotno. Nihče od mojih slovenskih prijateljev mi še ni rekel, da z mano ne more živeti. Tudi v skupščini nimam tega občutka. Velikokrat sicer zastopam drugačna stališča od mojih kolegov, a smo v od-moru spet skupaj. Živeti skupaj pomeni upoštevati drugega. Če te spoštujem, me spoštuj! Pa saj smo vendar misleča bitja, mar ne? Srečen bom tudi, če bodo moji vnuki enako obvladali tako slovenski kot srbski jezik pa tudi ostale. Več znaš, več veljaš! Tribuna: V Sloveniji naj bi vzniknili tudi četniki. Bojda za obrambo Srbov. Si želite njihove zaščite? Aksentijevič: Četniki, bela garda, ustaši, vse kar se pojavlja kot reakcija na komunizem, rušijo naše odnose in našo domovino hitreje, kot smo jih gradili. Kdor stoji za tem, dela slabo uslugo svojemu narodu. Vsi ti desni ali levi ekstremisti nudijo rešitve z orožjem. Če bi nas vodili v Silicijsko dolino, bi jih človek sprejel. Tako pa... Dobil sem pismo. Videti je, da ga je poslal tako imenovani Slovenec, a Slovenci vsekakor niso takšni. Upam, da bo slovenski narod znal ločevati zrno od plevela. Če pa bo sprejel prej imenovane, bodo jame spet polne. Moj oče je bil pop. Nemci so ga ustrelili samo zato, ker je bil Srb. V teh dolgih letih sem si ustvaril sliko o Slovencih. Morda imam v mislih le Gorenjca, ker sem večino let preživel v Kranju ali Ljubljani. Bil sem tudi poveljnik celjske garnizije. Mojemu Slovencu delo pomeni vse. Z njim si je ustvaril cvetočo dolino, dom, družino. Je varčen - brez tega bi bil revež. Ljubi svoj narod in predvsem resnico. Težko se odloča za prijatelja. Ko pa te sprejme v svojo sredino, je najzvejstejši prijatelj, kar jih poznam. Slovenci so pošten narod. A ne svet! Štajerci, Primorci in Dolenjci so morda malo bolj veseli, sicer pa, kjer uspeva vinska trta, ne morejo živeti slabi ljudje. Tega, ki mi je poslal neke vrste grozilno pismo, bi lahko imenoval kar slovenski četnik. Tako kot ne moremo Slovencev enačiti z domobranci, ne moremo Srbov s četniki. Oboji so bili nesreča in sramota za svoja naroda. Če že kdo, bi morali biti apatridi četniki in njim podobni, ne pa ljudje iz drugih republik, ki so leta in leta skupaj s Slovenci gradili deželo na sončni strarvi Alp. Slovenci so tudi nekoliko nezaupljivi do tujcev, kar pa je, ker pač že stoletja živijo takorekoč na prepihu narodov, morda zgodovinsko vsajeno. Kljub temu ljudi iz drugih republik ne bi smeli imeti za sovražnike. To bi bil le začetek divje poti, ki vodi v paranojo. Tribuna: Kaj bo storila JLA 26.junija? Bi se podredili morebitnemu ukazu štaba vrhovne komande, naj enote pod vašim poveljstvom zasedejo ključna mesta v Ljubljani ter obenem zajamejo legalne or-gane slovenske politične oblasti? I N T E R V J U AksenMjevid: JLA bo ostala v vojašnicah, kjer je tudi njeno mesto. Preprečila bi le mednacionalne spore, ki pa v Sloveniji niso verjetni. Po zvez- ni ustavi ima tudi nalogo, da varuje jugoslovanske meje. Ne vidim tudi nobenega razloga, da bi zavzemali stavbe ali se drugače igrali vojno. Dan razdružitve ali odcepitve bo dan kot vsi ostali. Toda za nas s tem dnem Jugoslavija ne bo prenehala obstajati, saj je mednarodno-pravno priznana država. Helsinška listina določa in zagotavlja nedotakljivost njenih meja. JLA je oborožena sila vseh naših narodov in narodnosti, zato je odgovorna tudi za varnost Slovenije! Vsaka enostranska odločitev Slovenije bi bila velika neumnost. Za seboj bi si podrla vse mostove, veliko stvari bi ostalo nerešenih. Politika storjenega dejstva bi Slovenijo čez noč izolirala. Poglejte samo, kaj se dogaja v Kninski krajini, ki je ubrala podobno pot. Če pa bo v pogajanjih med Slovenijo in zveznimi organi sklenjeno na primer, naj JLA zapusti slovensko ozemlje, se bo to zgodilo v najkrajšem možnem roku. Častniki, ki bodo želeli ostati v Sloveniji, se bodo lahko demobilizirali. Ali jih bo Slovenija sprejela ali ne, pa je že drugo vprašanje. Vsekakor pa JLA ne bo napadla svojih narodov, saj se še predobro zaveda, da bi bil to njen konec. Tribuna: Slovenski narod seje na referen-dumu večinsko odločil za suverenost svoje republike. Ali bo JLA poteptala njegovo voljo, če do dogovora tned republiškimi in zveznimi organi ne bo prišlo. Aksentijevič: Osebno se povsod zav-zemam za čiste račune. Jugoslovanske republike bi morale imeti takšno suverenost v okviru Jugoslavije, ki bi jim dajala občutek neogroženosti. Sredstva bi morala ostati tam, kjer se ustvarjajo. Zveza suverenih držav bi bila verjetno najboljša rešitev. Popraviti bi morali vse krivice, ki so se dogajale, in začeti znova na povsem drugačnih, zdravih temeljih. Suverenost je pravzaprav zelo abstraktna beseda. Lahko imaš svojo državo, pa kljub temu nisi suveren. Suverenost ni to, da lahko nosiš orožje, da imaš svojo vojsko. Zame je suverenost predvsem ekonomska kategorija. Iskreno sem verjel, da bo slovenski plebiscit pofrdilo tega, naj bi bil vsak narod na svojem ozemlju svoj gospodar. Da pa na njem ne bi prišlo do manipulacij, sem v skupščini neuspešno predlagal, naj se na glasovalni listič doda vprašanje ALI STE ZA ODCEPITEV? Tribuna: V najinem pogovoru ste omenili primer v avtobusu, ko nihče kljub veliki gneči ni hotel prisesti k častniku. Zakaj tako?. Aksentijevič: Politiki so nas naredili za dežurne krivce. Najprej nas obtožujejo za svoje napake, nato nas pošiljajo po kostanj v žerjavico. Na Hrvaškem so se enote JLA velikokrat znašle v navzkrižnem ognju in odigrale vlogo sanitarnega kordona. Sprte strani pa so neodgovorni politiki nahujskali tako daleč, da smo tudi v njihovih očeh postali sovražniki, ker smo jim pač preprečili nadaljnje izlive sovraštva. Za nezaupanje ljudmi do JLA smo delno odgovorni tudi sami. Vsaka in-stitucija, pa tudi naša, ima svoja pravila, od katerih pač ne odstopa. Naša nefleksibilnost nas pripelje v vlogo slona v trgovini s porcelanom. Pa tudi ljudje se ne zavedajo, da slona ne moreš pripraviti, da bi se na odprtem gibal kot gazela. Nismo uspeli povsem ujeti hitrosti družbenih sprememb. Armada bi morala slediti« najrazvitejšim. Del krivde odpade na našo birokracijo. Ne vidim nobenih težav, zakaj ne bi bili na vojašnicah napisi v vseh jezikih, zakaj ne bi bilo vojakom na razpolago več slovenskega časopisja. Odpravitii bi morali tudi vse jezikovne pregrade med častniki in vojaki. Le za povel-jevanje bi ostal enoten jezik. Pomanjkljivosti v vojaškem izobraževalnem sistemu pa v večini primerov preprečujejo, da bi se vojaki s častniki lahko pogovarjali v svojem jeziku. Vsak častnik bi moral znati poleg srbohrvatskega tudi makedonsko in slovensko, pa tudi al-bansko. Gregor Preac 0 D B 0 R Vrnite nam naše sinove in brate! Pod tem geslom so se v ponedeljek v Cankarjevem domu zbrali prizadeti starši, ki so se organizirali v Odbor za vrnitev slovenskih vojakov domov. Svoje zahteve so ponovili tudi obrambnemu ministru Janši in namestniku poveljnika 5. VO Zabretu, ki sta odgovarjala na njihova vprašanja. Sama ideja o vrnitvi slovenskih vojakov domov in služenju vojaškega roka v matični republiki še zdaleč ni nova, vendar pa je dolgo časa vse ostajalo le na obljubah vlade in pobožnih željah staršev. Fantje pa so kljub temu odhajali služit vojsko daleč stran od doma dolgih dvanajst mesecev. Prvi konkretni znak, da se je nekaj vendarle premaknilo, je bil koncert, ki so ga minuli teden v organizaciji Radia Kranj pripravili v dvorani na Planini v Kranju. Zbralo se je skoraj vse, »fcdr leze in $re« na slovenski glasbeni sceni, skupen moto prireditve pa je bil »6000 slovenskih vojakov naj se vrne domov«. In nato so dogodki začeli prehitevati same sebe... V četrtek 50 vorganizaciji Iniciative in ob podpori Študentske organizacije, ki jim je odstopila svoje prostore na Kersnikovi 4, ustanovili Odbor za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov v Slovenijo. V njem so se zbrali skoraj vsi prizadeti starši, katerih sinovi se trenutno nahajajo na služenju vojaškega roka, razkropljeni po vsej Jugi. Kako lahko stiska poveže Ijudi, je pokazala tudi ponedeljkova tiskovna konferenca, ko so prizadeti starši že uro pred napovedanim pričetkom (ob 17. uri) do vrat napolnili Linhartovo (srednjo) dvorano Cankarjevega doma. Skrb staršev se je ob vseh zadnjih dogodkih na Hrvaškem, Plitvicah in v Borovem selu, pa tudi ob poplavi nepreverjenih novic, ki govorijo o nenehni bojni pripravljenosti enot JLA na področju celotne države in ob mobilizaciji nekaterih rezervnih enot, ter ob novici, da so slovenske fante, ki so že odlužili vojaški rok, obdržali na vojaških vajah in jim tako podaljšali rok služenja, le še povačala. Zato so na torkovo tiskovno konferenco povabili najstrokovnejše sogovornike, ki so odgovarjali na vprašanja prizadetih staršev. Na vprašanja so odgovarjali: Ljubo Bavcon, predsednik sveta za varstvo človekovih pravic, Vilko Jelen, delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ, Janez Janša republiški minister za obrambo, in njegov namestnik Janko Tušek, v imenu JLA pa se je povabilu odzval generalmajor Ciril Zabret pomočnik poveljnika 5. armadnega območja. Največ vprašanj je bilo seveda namenjenih najodgovornejšima - Janši in generalmajorju Zabretu, ki je mimogrede po rodu Gorenjec. Najrazveseljivejša vest je bila ta, ki jo je sporočil Zabret, in sicer, da bodo vse slovenske vojake, ki jim je potekel vojaški rok, že v naslednjih dneh spustili domov, kar naj bi bilo v skladu z zmanjševanjem bojne pripravljenosti enot JLA. Takih vojakov naj bi bilo po besedah Zabreta na 5. armadnem območju 128, tako da jih je zdaj na služenju vojnega roka na petem vojaškem področju še okrog 2400 (od skupaj 6600 slovenskih vojakov, kolikor jih je trenutno na služenju v JLA), predstavnike odbora naj bi tudi že v sredo v Zagrebu sprejel tudi poveljnik petega vojaškega območja, general polkovnik Konrad Kolšek. Za oboje je Zabret požel ovacije občinstva. Žal pa je bilo to tudi vse, za kai so prisotni zaploskali predstavniku armade. V nadaljnjih odgovorih je Zabret ostal nedorečen, njegov najpogostejši odgovor je bil »Ne vem, nisem pristojen za to«, Poslušali smo zgodbe o »marljivosti, ubogljivosti in delavnosti slovenskih vojakov, ki so med najboljšimi v svojih enotah«. Tako odgovrov na vprašanja »alije res, da so enote JLA na področju Hrvaške že 20 dni v popolni bojni pripravljenosti, kako vsi ti napori vplivajo na fizično in psihično zdravje fantov,« nismo dobili. Največ razbur-jenja pa je povzročilo vprašanje »zakaj JLA na področja tned-nacionalnih spopadov ne pošlje profesionalne vojake«. Zabret je na to vprašanje kratko odvrnil, »da JLA nima profesionalnih vojakov«, čeprav je malo prej tudi Janša potrdil, »da bi morali natnesto tamponov, ki jih sestavljajo 20-letni fantje na področjih tnednacionalnih spopadov, uporabiti profesionalne vojake«. Sledil je dolg koncert žvižgov, ki je grozil celo s tem, da se vse skupaj sprevrže v poceni miting, vendar pa so se prisotni vendarle vzdržali. Resnici na ljubo tudi Janša v svojih odgovorih ni bil veliko konkretnejši od svojega vojaškega sogovornika. Ponovil nam je stvari, ki smo jih do sedaj vsaj desetkrat že brali v dnevnem časopisju ali slišali na TV. Na vsako vprašanje o konkretnih načrtih slovenske vlade v zvezi z vprašanjem slovenskih nabornikov smo dobili citate vseh členov Zakona o ljudski obrambi Republike Slovenije. Tako smo izvedeli, da je zadnji kontingent nabornikov odšel v JLA marca (na lastno željo), vsa vprašanja v zvezi z naborniki bodo reševali pos-topoma v sodelovanju z zveznimi institucijami, enote JLA pa naj bi ostale na področju Slovenije vse do 31. decembra 1993. Na konkretnejša pojasnila v zvezi s slovenskimi fanti, ki služijo svoj vojaški rok, so vsi prizadeti starši tokrat zaman čakali. Vsi se zavedajo, da te problematike ni mogoče rešiti na tiskovni konferenci. Rešitev je v rokah slovenske vlade, zveznih or-ganov in JLA. Vendar pa, že sama udeležba predstavnikov JLA na ponedeljkovi tiskovni konferenci kot tudi napovedani sprejem predstavnikov odbora pri poveljniku petega vojaškega območja generalpolkovniku Kolšku pomenita lepo spodbudo za naprej, saj so se vojaški predstavniki do sedaj nemalokrat izmikali takim in ppdobnim soočenjem z javnos^o. Skratka, pričelo se je premikati... Marko Hribar A R M A D A BiH ARMADO PRENOVITI Bosna in Hercegovina ima, kljub vsem notranjim nasprotjem, izoblikovano uradno stališče o vlogi Jugos-lovanske narodne armade. Po mnenju predsedstva bi se morala armada rekonstruirati predvsem zaradi nje same, če želi postati sprejemljiva za Slovenijo in Hrvaško. Opozarjamo na mnenje Alije Izetbegoviča, ki ga je izrazil v nedavnem intervjuju v Tribuni: »Srbija meni, aa sedanja organiziranost JLA povsem ustreza trenutku, oziroma da v vsem ustreza potrebatn Jugoslavije in je ni treba spreminjati. Definirali smo, v kateri smeri naj bi se spreminjala in v pogovorih z drugitni, predvsem Srbijo, smo postavili tri pogoje: pravna in resnična depolitizacija JLA, racionalizacija artnade, ki bi ustrezala ekonomski moči in potrebam države in nacional-no uravnovešen vojaški vrh. Če bi bili ti trije pogoji izpolnjeni, menimo, da bi bila takšna armada sprejemljiva tudi za zahodni del države. Torej tudi za Slovenijo in Hrvaško.« Toda kljub uradnemu bosanskemu stališču, do katerega je prišlo po zelo težavni poti, obstajajo velike razlike med strankami. Tako Radovan Karadžič, vodja Srbske demokratske stranke BiH, meni, da je »obnašanje Veljka Kadijeviča povsem korektno, tako s stališča profesionalnega vojaka kot tudi pravega Jugoslovana. O tetn sem globoko prepričan«. Karadžičevstrankarskikolegainčlanpredsedstva BiHNikolaKoljevičjepravtakoprepričan,»daJLA ne bo dovolila, da bodo srbski narod napadli z orožjem«. Bosenski Hrvati imajo s^veda povsem diametralno nasprotno stališče o armadi, ki Fotodokumentacija Dela »je absolutno srbska«. »Cetniki, četniki, pojdite v srbsko Nevesinje,« je skandiralo več tisoč pripadnikov žive barikade v hrvaški vasi Polog na meji med občinama Mostar in LiŠtica, ki so preprečevali pot enotam JLA. Kolona oklepnih vozil je skušala prodreti v zahodno Her-cegovino, naseljeno s Hrvati, z namenom, da bi tod imeli vojaško vajo. Hrvati so to razumeli kot okupacijo in morebitno pomoč »kninskim četnikom«. Na drugi strani pa so Srbi razumeli postavljanje barikad pred JLA kot napad na njihovo nacionalno svobodo. Bili so celo pripravljeni poslati prostovoljce v pomoč armadi. Srbska demokratska stranka je sicer zagrozila, da bi ob morebit-nem neredu v Jugoslaviji v »24 urah v vseh srbskih občinah oblikovala vsaj po eno vojaško enoto«. Kaj o vsem tem menijo Muslimani oziroma Stranka demokratične akcije? Njim preostane le to, da živijo v mazohistični ljubezni z armado. Saj se lahko oprejo le nanjo v morebitnem kritičnem trenutku. Poleg tega je SDA bolj bližja HDZ kot pa SDS. Odnos do armade najbolje ilustrira podoba iz Mostarja, ko so po glavnih ulicah mesta vozili tanki. Nekateri (Hrvati in Muslimani) so bili prestrašenunvznemirjeni,medtemkosodrugi (Srbi)posipalivojakescvetjem. V zadnjem času niti bosenski tisk nima pozitivnega stališča do armade. Morda gre vse skupaj za znano parolo: Srbi proti os-tanku sveta?! Hairudin Redžovič A R M A D A ARMADA IDEOLOGIJE, NE PA SRBOV V pričujočem tekstu bomo predstavili stališča srbskih strank o položaju in vlogi JLA pri razreševanju jugoslovanske krize. Milan Komnenič, predsednik Izvršnega odbora Srbskega gibanja obnove: »Menil sem, da v evropski državi ob koncu dvajsetega stoletja armadi ne bo omogočen vpliv na politično in družbeno življenje države. JLA pa ravno to počne. Mislim, da armada ni rešitev za Jugoslavijo, saj lahko proces njenega razpadanja zaustavi le za kratek čas, kar med drugim potrjujejo izkušnje drugih držav. Vojska neizogibno suspen-dira vse svoboščine, državljanske oblike demokracije in politično življenje kot takšno. Zato verjamem v razum višjih oficirjev JLA. Nenazadnje, verjamem v njihov patriotizem. Armado je treba usmeriti k njeni ustavni obvezi, to je varovanju meja Jugoslavije. Armada v tem trenutku ne zagotavlja varnosti nekaterim državljanom oziroma delom narodov. Če bi se zgodilo, da vojska zapusti vojašnice in vstopi v politično življenje, da prev-zame oblast, bi prišlo do blokade. Poleg tega pa takšna Jugoslavija ne bi imela možnosti za vstop v EGS. Znana so jasna opozorila VVashingtona in drugih centrov moči, da v primeru vojaške oblasti sledijo ekonomski indrugiukrepi.« Dr. Ivan Djurič, podpredsednik reformistov za Srbijo: »Pred 14 meseci sem dejal, da armada še vedno ni razrešila svoje osnovne dileme. Morala se je odločiti, ali brani določeno ideologijo ali zunanje meje Jugoslavije. Ali drugače: je to vojska ideologije ali države? V zadnjem času lahko sicer opazimo sramežljive procese transformacije te iste JLA v profesionalno,. depolitizirano in (upajmo) ceneno armado, izven vsakršne ideologije. Vendar menim, da gredo ti procesi prepočasi, še posebno v primerjavi z evolucijo celotnega jugoslovanskega prostora. Prav tako trdim, da je zelo težko izpodbiti dejstvo, da je v JLA večina oficirskega kadra srbske nacionalnosti. Toda dokaz za to, da je delovala kot armada ideologije, ne pa nekega naroda (srbskega), lahko najdemo v beograjski marčevskih dogodkih. Na beograjskih ulicah so se pojavili tanki, še preden bi se - upam, da nikdar - pojavili v Zagrebu ali Ljubljani. Paradoksalno, prihod tankov je dejansko podprl demok-ratične sile v Srbiji in verjetno lahko pomaga tudi tistemu delu armade, ki želijo njeno depolitizacijo in profesionalizacijo. Vojska ne more biti dejavnik, ki lahko zamenja demokracijo, vendar ji prav pomanjkanje avtoritamih sposobnosti v jugos-lovanskem prostoru lahko pomaga, da postane celo faktor demokratizacije. Ne gre sanjati, da bi kakršna koli rešitev jugoslovanske krize zvojaškim predznakom, naletela na simpatije demokratičnega sveta. Prav tako ne gre gojiti iluzij, da lahko profesionalizirano, depolitizirano armado zamenjamo s strankarskimi, paravojaškimi ali vojaškimi formacijami. Kdorkoli v lastni demokraciji ustanavlja strankarske vojaške enote, s temnegira samo demokracijo. Pri tem mislim na tiste stranke, ki so na oblasti, kot tudi druge, ki nanjo pretendirajo. Od Hrvaške do Srbije in obratno.« Veljko Guberina, častni predsednik Narodne radikalne stranke: »Vedno sem bil antimilitaristično hastrojen, tako da sem tudi proti vsem strankam, ki so militantno razpoložene. Ne bi sprejel nikakršno rešitev, ki bi vsebovala sodelovanje vojaških sil. Te lahko nastopijo le v primeru, če bi bila Jugoslavija ogrožena od zunaj. V Jugos-laviji imamo dovolj pametnih ljudi, prav tako je tudi med srbskimi opozicijskimi strankami veliko demokratskega potenciala, kibodo znali rešiti jugoslovansko krizo.« Dr. Leon Kojen, predsednik Demok-ratičnega foruma: »V Jugoslaviji ne obstaja realna nevarnost vojaškega udara. Vojaški vrh nima za kaj takega dovolj sredstev. Sicer pa, vse dokler bodo trajali nacionalni konflikti, vojska ne bo depolitizirana. Ona bo, tako kot doslej, predvsem preprečevala prelivanje krvi med Srbi in Hrvati. Njena vloga verjetno vsakomur ni všeč, vendar so alternative še bolj katastrofalne.« Dr. Kosta Čavoški, član iniciativnega odbora Srbske liberalne stranke: »JLA mora obvezno upoštevati Ustavo in navodila zveznega predsedstva. V okviru takšnih pooblastil je lahko sila, ki omogoča državljanski mir. V primeru etničnih spopadov, do katerih je dejansko že prišlo, lahko država s pravno utemeljitvijo uporabi tudi vojsko. Seveda samo v ok-viru ustavnih in zakonskih pooblastil.« Dr. Slobodan Unkovič, predsednik srbske skupščine, sicer član socialistov: »Armada je žal postala edini zanesljiv dejav-nik ohranitve jugoslovanske skupnosti. Centrifugalne sile so tako močne, da je armada edini dejavnik, ki zadržuje razpad države. Armada je do sedaj velikokrat intervenirala v primeru etničnih spopadov, s tem pa njena osnovna funkcija - varovanje meja - ni okmjena. Nasprotno. Nesprejemljivo je formiranje kakršnih koli republiških armad in strankarskih vojaških formacij. Hrvaško vrhovništvo se je preveč opogumilo, vendar ima za vse primeren odgovor. Obsodbe, izrečene zarotnikom v Zagrebu, to najboljše potrjujejo. Na ozemlju Srbije, dokler bo obstajala JLA, ne bo nikakršne srbske vojske.« Aleksandar Čotrič S R B I J A Današnji režim v Srbiji, čeprav omajan po marčevskih dogodkih, še vedno nastopa s totalitarnih pozicij. Čeprav obstaja legalna opozicija in so bile izvedene večstrankarske volitve, srbski še zdalečni demokratičen. Kljub temu, daje vladajoča stranka obljubila, da ne bo delala administrativnih problemov pri us-tanavljanju drugih strank, se vse do zdaj še ni odrekla totalitarističnih pretenzij. To se je še posebej kazalo neposredno po 9. marcu, ko so srbski nacional-socialisti pripravljali teren za pregon drugače mislečih in prepoved Srbskega gibanja obnove, kar naj bi umirilo celotno opozicijo. Tojim zaradi študentskega nezadovoljstva sicer ni uspelo, kar pa še ne pomeni, da so se tej nameri odrekli. Ogromna oblast, koncentrirana v rokah predsednika republike (ali morda carja?) Slobodana Miloševiča, ga popolnoma osvobaja vsakeodgovornos-ti. Nova ustava, pisana za Njegovo veličanstvo, mu daje pooblastila, na temelju katerih lahko razpusti celo par-lament in razglasi izredno stanje. Ven-dar po razpustitvi parlamenta Slobenito Stalinoševič zagotovo ne razmišlja, saj ima njegova stranka kar 194 od 250 pos-lancev. To je posledica nepravičnega volilnega sistema, ki je omogočil, da SPS z 48 odstotki glasov dobi 78 odstotkov poslanskih mest in tako lahko popol-noma nadzira dogajanje v parlamentu. Občinske volitve še niso bile iz-vedene, zato je monopol SPS na tej ravni še izrazitejši. Socialisti oziroma »preoblečeni« komunisti zasedajo vsa pomembnejša mesta v policiji, sodstvu in upravi, tako da oblastna partija ni ti ne pomišlja, da bi se odrekla zastraševanju in pritiskom na pripadnike drugih strank. V teh sta (absurd brez primere!) bili izrečeni dve sodbi, s katerima so bili na zaporne kazni obsojeni ljudje, ki so »žalili socialistična in patriotska čustva državljanov«. Družbena lastnina še vedno prev-laduje, saj razen deklarativnega zav-zemanja predstavnikov vlade za njeno transformacijo ni bilo še nič storjenega. Predstavniki opozicije menijo, da je Srbija dežela brez demokracije in se av-toritarni režim vešče skriva za fasado formalnih demokraticnih institucij. Zato v vrstah opozicije vse resneje razmišljajo o umiku iz skupščinskih klopi, kar naj bi pospešilo razpis novih volitev, za kar si opozicija že od marca vztrajno prizadeva. Vojislav Koštunica iz vodstva Demokratske stranke je prav v teh dneh napovedal, da se bo njegova stranka kmalu umaknila iz parlamenta pa tudi Vuk Draškovič, vodja Srbskega gibanja obnove, je predlagal, naj opozicija prenese boj tja, kjer je najmočnejša, to je na izvenparlamentar-no raven. »Nesmiselno je nadaljnje BOJ ZA NOVE VOLITVE vztrajanje, saj opozicijski posl land v parlamentu ne morejm storiti ničesar,« pravl Draškovič. S takšnim mnenl jem se strinja tudi Združeiul srbska demokratična opozic* ja v načrtu dokumenta < združevanju. ZSDO je čvrst koalicija stranknacionalnegi bloka, ki je nastal na pobudi SPO in Srbske liberalni stranke. V omenjeneD dokumentu piše, da se b ZSDO z vsemi legitimnim sredstvi vključujoč tudi boj kot obstoječega sklic ljudske skupščine boril z razpis novih volitev. Iz Demokratske stranke s< sporočili, da bo v primeru, 6 bo glavni odbor sprejel sklej o umiku poslancev iz par lamenta, tako postopalo vsel sedem njenih predstavnikcfl v tem organu, medtem k< SPO ne more jamčiti za svojil dvajset očitno ne povsen lojalnih parlamentarcev. Smisel novega, tesnejšegi povezovanja opozicijskill strank, je po načrti dokumenta »zamenjava socialistov na oblasti ii vzpostavitev avtentičnegj demokratičnega sistema ! popolno svobod političneg« in gospodarskega delovan ja«. Sicer pa ZSDO posebe poudarja pomen srbskega nacionalnega vprašanja, ki ga neposred no povezuje z vprašnjem demokracije ZSDO si bo prizadevala, da bo celoter srbski narod živel v demokratični držav pod eno streho. Ta država je lahko tud Jugoslavija, če to želijo tudi (ii predvsem) Slovenci in Hrvati. In medtem ko stranke iz Združeiu srbske demokratične opozicij« razmišljajo o novih volitvah, se vojvoda Vojislav Sešelj intenzivno ukvarja z nuk-learno fisijo in fuzijo. Sešelj napoveduje, da bodo njegovi pristaši, ki so raz> porejeni vzdolž meje Velike Srbije (in so^ kot pravi, celo v Ljubljani), vrgli v zrak krško nuklearko, če bo kdo napadel Srbe na Hrvaškem, ki jih sicer »Šešljevciojega Časa prcživi s svojimi študenti in dijnki, poscbcj tistimi, ki dchijcjo v njcgoz*i drumski skupini. Clovck z-Otoka, ki jc sz>oje aisc živcl titdi z» Sudmut, na razmcrc z» Sloz>eiiiji glcda kritično. med visokošolskima sistemoma v Veliki Britanijiin Sloveniji? BURT: Razlik je veliko. Poglavitna razlika je, da naj bi študentje v Veliki Britaniji, zlasti študentje družboslov-nih ved, veliko bolj samostojno razmišljali. Profesorji ne poznajo odgovorov na vsa vprašanja in niso nezmotljive avtoritete. Nasprotno, več kot se prepiraš oziroma se ne strinjaš s profesorjem, bolj jim je to všeč. To je zelo pomembna razlika med Veliko Britanijo in Slovenijo. Poleg tega je v Veliki Britaniji prepad med srednjo šolo in univerzo veliko večji. Po mojem mnenju je študij na univerzi v Sloveniji nadaljevanje srednjega šolanja. V Veliki Britaniji obstaja nenaden prelom. Na univerzi pričakujejo od študenta, da prične misliti samostojno, tukaj pa tega ne smeš, dokler nimaš diplome v rokah. Šele takrat naj bibil za to usposobljen kar je nesmiselno. Vsak namreč začne razmišljati »s svojo glavo«, ko je star pet let. TRIBUNA: Kaj bi svetovali slovenskim profesorjem in oblastem, da bi se razmere na tem področju v Sloveniji izboljšale? BURT: Marsikaj bi se dalo Lzboljšati. Nočem reči, da je britanski sistem popoln in bi se v Sloveniji morali zgledovati po njem. Mislim pa, da bi morali profesorji spremeniti odnos do študentov. To je izhodišče. Če bi to dosegli, se marsikaj spremenilo. TRIBUNA: Ali dejstvo, da ste diplomirali iz družboslovja, vpliva na vaš odnos do študentov in kako? BURT: Ne bi rekel, da moja izobrazba vpliva na to. Pač pa na ta odnos vplivajo moje izkušnje z britanske univerze. Na študente skušam gledati kot na samostojne osebnosti, ne pa obraze oziroma stroje za opravljanje izpitov. To ne izvira iz moje izobrazbe temveč iz načina dela na oddelku za socialno antropologijo. Študentje smo dobili tekst, ki smo ga morali prebrati in se pripraviti na seminar. Naslednji teden smo imeli razpravo o tem predmetu. Vsakdo je moral povedati, če se z avtorjem strinja in pozneje napisati esej, v katerem je pokazal, da je tekst razumel in ga kritično ovred-notil. Tako naj bi dosegli neke vrste dialog z vsebino teksta. Zato tudi sam skušam uveljaviti takšen način dela s študenti. Učinki so vsestranski. TRIBUNA: Kakšne so razlike med britanskimi in slovenskimt študenti in njihovim načinom življenja? BURT: V Veliki Britaniji večina otrok pri osemnajstih komaj čaka, da bi se odselili od staršev. Tukaj pa mnogi, ki niso iz Ljubljane, vsak četrtek odidejo domov, kjer ostanejo do ponedeljka. V Veliki Britaniji se kaj takega ne more zgoditi. Otroci komaj čakajo, da se znebijo staršev in gredo čim dlje od doma. Konec tedna preŽivijo v študentskem naselju. Zato je v njih tedna zelo živahno. V Ljubljani je ob tem času pravo mrtvilo. TRIBUNA: Poleg rednega dela na fakulteti poučujete tudi na zasebni jezikovni šoli. Ali je kakšna razlika v vašem pristopu do študentov oziroma tečajnikov, glede na to, da je univerza državna, jezikovna šo\a pa zasebna us-tanova? BURT: Menim, da ni nobene večje razlike. Na zasebni šoli poučujem tako osnovnošolce kot odrasle, ki so že zaposleni, zato moram svoj pris-top seveda prilagoditi starosti tečaj-nikov in njihovemu predznanju. To skušam upoštevati, vendar svojega pristopa bistveno ne spreminjam. TRIBUNA: Poleg poučevanja letos vodile tudi dve gledališki skupini. Zakaj vas zanima gledališče in kaj tnenite o izraznih možnostih gledališča v primer-javi sfilmom oziroma literaturo? BURT: To je težko vprašanje. Naj najprej povem, kako se je vse skupaj začelo. Ko sem prišel v Ljubljano, je na fakulteti obstajal neke vrste recitatorski krožek. To se mi ni zdelo zanimivo. S študenti sem želel ustvariti nekaj izvirnega. Samo skupino pa sem »podedoval«. Gledališče me je je zanimalo že v mladosti. Hotel sem celo postati igralec, udeležil sem se nekaj gledaliških tečajev. Kaj menim o iz-raznih možnostih gledališča? Morda zveni prevzetno, a zanima me predvsem komedija in všeč mi je, če lahko ljudi spravim v smeh, da za eno uro pozabijo na svoje težave in se zabavajo. Zelo rad bi pisal filmske scenarije: nekaj sem jih že napisal, vendar je danes zelo težko iz njega narediti film. Kar zadeva literaturo, pišem poezijo in besedila za pesmi. To je vse, kar znam. Nekoč sem nameraval napisati potopis, v katerem bi opisal svoja doživetja v Sudanu, Nemčiji in tukaj. Pisanje romana me ne privlači. TRIBUNA: Kako ste se prilagodili načinu življenja tukaj in kaj menite o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah v Sloveniji? BURT: Nisem se težko prilagodil, ker je Slovenija tako rekoč del Evrope. Nobene večje razlike z drugimi ev-ropskimi deželami nisem opazil. Politične razmere? Kočljivo vprašanje. Mislim, da so razmere zelo zapletene. Rad bi poudaril, da nasprotujem vsakršni obliki nacionalizma, bodisi slovenskega, srbskega, angleškega ali irskega. Nacionalizem je velika bedarija, zaradi katerega se politične razmere tukaj zaostrujejo. To se je dogajalo že v komunizmu in se nadaljuje v post-komunističnem obdobju. Kakor hitro bodo ljudje sprevideli, da nimajo raz-loga biti ponosni na svojo domovino - kjer koli pač živijo - bomo vsi bolje živeli. Raje ne bi govoril o podrob-nostih, saj na nek način stojim ob strani. Kdor misli, da kot Anglež ne bi smel govoriti o tukajšnjih poličnih razmerah, ni razumel, kar sem povedal o nacionalizmu. Poleg tega pa tudi sam plačujem davke tej državi in lahko povem, kar mislim. Slovenija bi kot del Evrope morala upoštevati mnenje katerega koli Ev-ropejca. Sem državljan sveta in svet je samo eden. Kar zadeva kulturo, ima Ljubljana po mojem mnenju bogato kulturno življenje. Veliko je prireditev, imate več galerij na kvadratni meter kot katero koli drugo mesto iste velikosti, veliko je dobre glasbe, dogaja se toliko zanimivih stvari. Ljubljana je mesto, kjer bi vsak kulturni sladokusec hotel živeti. TRIBUNA: To je vse. Hvala. Boris Černi COUNTRY GLASBA NA 102,4 IN 100,2 MHZ. STAMPEDO Oddajo pripravlja Boris Perme, vodi pa Saša Einsiedler. Vsako soboto od 19. do 20. ure. Sponzor oddaje je največja Ijubljanska pivnica - Pivnica Jama. STAMPEDO, NAJLEPŠIUVOD V PRIJETEN SOBOTNIVEČER. Ruplovi sožalni rzojavki Sonji uindhipišemed rugim tudi nekaj >odbudnih besed: Ze se meni kaj zgodi, om ravnal po vašem zoru: tudi mene bo asledila žena.« Mi pa jok! VKv.v.v« Veliki trio Kupel-Lipušček-Šuklje je izgubilo svoj prvi lobistični manever: Uroš Lipušček nied televizijci vseeno ni dovblj cenjen, da bi bil še naprej odgovorni urednik informativnega programa. Glede na kvaliteto dnevnikov to seveda ni čudno... Lojzek je prišel iz Rusije živ in zdrav. Se en velik uspeh slovenske diplomacije! crnogorčevem dejanju na seji predsedstva, kjer so glasovali o Mesičevem _____i _ _ _t »i M. nju, seveda ni bilo nič osebnega in ni šlo za lobistične umazanije: njemu se preprosto ni ljubilo dvigniti roke. Tudman morri:iLA + * + + + • 9fllt«Ufi ICUC ttontrgr Hubliene OOfl Olt 1C-21 MM21C S10 kruto realnostjo stalinizma, kohočeprebegniti na sovjetsko stran; po tej prelomnici se zavestno odločiza življenje čistega oportuniz-ma. Filmje posnetv črno-belitehniki (tako kot tudi ostali filmi iz ciklusa, razen KRALJEVE KURBE), kar mu daje dokumentaristični videz. Prejel je posebno nagrado na »Vien-nalu 1987« in več mednarodnih priznanj: v SanSebastianu prvo nagrdo za režijo, na res-tivalu v Chicagu pa nagrado Zlati Hugo. SANTAFE (1985),II. deltrilogijeKAMIN N AZAJ, na sporedu v torek, 21. maja, obrav-nava prebeg Freddyja VVolffa (G. Barylli) v ZDA. Tam živi mea emigranti, zbliža se z Lizo, starejšo hčerjo nekdanjega dunajskega literata Treumanna. Film se konča s Fred-dyjevim vstopom v ameriško vojsko. V sredo, 22. maja predstavljeni film OD BOGA POZABLJENI {An uns glaubt Cott nicht mer, 1982), I. del trilogije, začne zgodbo o mlademu Židu iz dunajske judovske četrti, ki mu očeta ubijejo nacisti in se nato pred njimi umika najprej v Prago, zatem v Pariz in nazadnje Marseilles. MLADI FREUD (Der junge Freud, 1976), predvajan v četrtek, 23. maja, predstavi življenje očeta psihoanalize v času od njegovega otroštva pa do približno 40. leta, ko končno dočaka priznanje. PRIMER JAGERSTATTER (Der Fall ]dger$tdtter/Die Venveigerung, 1972), na sporedu v petek, 24. maja, je prvi film, s katerim. je Corti vzbudil pozornost tudi onstranavstrijskihmeja,obravnava pa zgod-bc o 36-letnem kmetu Franzu Jagerstatterju, ki umre zaradi svojih verskih načel, ko leta 43. nad njim izvršijo smrtno obsodbo, ker je zavmil služenje v nemški vojski. V četrtek, 30. maja pa bomo predvidoma lahko videliše KRALJEVO KURBO {The King's VJhore/la Putain du roi, 1990), zadnji Cortijev film, lani predvajan na festivalu v Cannesu; v glavnih vlogahigrata Timothv Dalton (kralj Piemon-ta) in Valeria Golina (jeanne de Luynes). Igor Kernel NOW, VOYAGER ®!a razpoifu) Reži|a: Irving Rapper, Gl. vl.: Bette Davls, Paul Henreid, Claade Rains, Gladys Cooper, Johit Loder... Itobra melodrama, res prava za čas ms-tanka (1942), da je ljudi odvračak od mislina grozo vojm. Piipoveduje zgodbo o ostarelein aBkleiu, »zakleh)enem« v svoj svet, ki se zatefie k psihiatna, da bi p »odrešil« k\ potem JsonČa (seveda) v Ijubezenski zvezi, ki je fted-vidljiva, Za lpibiteijenvelodram pravictikrček, jpa tudi ostali fiknski zanesenjalci ne bi smeli bitžl920čarani Film je posi^t po uspeSnicl Dlive Bii^ins Prou^r in kot je za iake izdelke običajno, so v ospredju igraki. Ekipa je odlična, Davisova spet čudovita (rtaminacijai za oska^a). Max Steiner |e dobil oskarja za glasbo, nominac^) pa je odnesla še Gkdys Cooper za strarssko žensko vk)go. (Opomba - ŠKuC-ova kopija na podmslov|erta!} WHEN A STRANGER CALLS razvodeni in m več na nivoju imena - vs&afati srit Sumimo sicer lahko, da je vsega kiiv Gat-penter s svojo Nočjo čarcjvnic (Halioweeiv 1978), sa| p pričujoči fito nasial le leto dra kasi»|e, a prave potrditve za to ni Zgodbi sta suml|ivo podobni Tokrat psihopat m kdo pa <&RigL?\ vmotl dva otK>ka, ki ju je čuvak mladoleina vamška. Prej teroiizira in sttaŠi ubogo babysttterko, režiser pa giedaice prav tako. Zločin ni razrešen. Vari^ka odiaste, se poroči in ima otroka. Čez s«dem let zopet zazvoni teiefon in, gias iz slušalke pcnovi znano vprašanje: »Si pogiedala k oirokom?« Vsega kijub vsemu ne sznemo izdati. L|ubite^ siiujivk film Že poznajo ali pa si ga bodo z veseljem ogfedaK. SoMdno, a napetosti Carpenterjevega frnna ne dosega M.K. K U L T U R A ICMG Informacijski center Moderne galerije Doživeli smo uradno otvoritev ICMG, ki deluje že nekaj časa. Ideja zanj se je pojavila že pred petimi leti, toda zaradi finančnih težav je žal niso mogli uresničiti. Dejstvo je tudi, da ima Moderna galerija kar nekaj novega mladega kadra, ki so malce prevetrili patetično vzdušje »hrama umet-nosti«. No, zgodil se je tudi čas sprememb in če smo še pred časom tarnali, kako je pri nas kulturno mecenstvo »španska vas« (iz-jema je bilo Gorenje s finančno podporo Narodni galeriji pri nakupu slike) se je tok-rat zgodil malodane čudež. Slovensko inženiring podjetje IBL sistem d.d. iz Ljubljane je Moderni galeriji namenilo velikansko vsoto denarja, ki jim je pri obnovi in opremljanju ICMG-ja z vso avdio-vizualno opremo seveda zelo pomagala. Poskrbeli so tudi zfl celostno podobo, ki jo je izdelal Ranko Novak. Tako smo dobili informacijski center, v katerem so se do sedaj zvrstile že številne video projekcije sodobnihbritanskih avtor-jev, Josepha Beuysa, predavanja, okrogle mize. To pa še ni vse. Prostor je urejen kot čitalnica, v kateri so naše in tuje izdaje revij in publikacij s področja likovne umetnosti in oblikovanja, katalogi naših in tujih galerij, časopisi, nekaj strokovne literature in video filmi predvsem tujih ustvarjalcev. Filmi in posnetki naših ustvarjalcev so še zmeraj spravljeni v arhivih RTV-ja, VIBA filma... injihbodosčasomatudidobili. Dos-top do publikacij in video filmov imajo vsi, ki jih to področje zanima. Obljubili so tudi možnost individualnih ogledov (poleg or-ganiziranih), tako da se sedaj res nihče več ne more pritožiti, da mu likovna umetnost ni dostopna. Odprt bo vsak dan od 10. do 14. in 15. do 19. ure. Pripravili so tudi program delovanja ICMG-ja in če boste sledili najavam o dogajanju, se vam obeta kar zanimivo spoz-navanje področja umetnosti. Najpomembnejše pri vsej stvari pa je to, da se bo naš do sedaj »hermetično zaprt« krog slovenskih umetnikov odprl -UPAMO - ne samo svojim kolegom likov-nikom temveč tudi širši publiki, ki je bila to celo obdobje precej izolirana in »nerazumljena«. Seveda je bila zato tudi slovenska umetnost bolj stvar posamez-nikov, ki so tako lahko po mili volji uvel-javljali svoje subjektivne vrednote in s tem »ustvarjali« umetnost pri nas. Saj jih ne krivimo elitnosti, toda z večjo odprtostjo bi bila tudi umetnost bolj »udomačena« in razumljena, ljudje bi tudi bolj spremljali dogajanja na tem področju in morda tudi kulturno mecenstvonebibila taka redkost. Nives Klinc DEFUNKT ALIAS FUNK OFF Dvorana TE ATRO v avstrijskem Gradcu je bila v ponedeljek,13.5. zopetna preizkususeiz-mične zdržljivosti Da je potresno varna, so dokazali bombaši DEFUNKT iz New Yorka (od kod pa?), ki sodijo v prvo vrsto trenutno delujočih funkjazz skupin Boterbenda Joseph Bovvie, sicer brat še virtuoznejšega in popular-nejšega Lesterja, je avstrijsko poslušalstvo (pa tudi tistih osem Jugoslovanov, kolikor se jih je zbralo v manjšini) prepričal, da zmore njegov sekstet odigrati funk, kakršnega občinstvo večidel še ni doživelo v živi atmosferi. Poslušalec namreč ni vajen količine vesoljne moči, ki mu jo ponuja Defunkt Kdo ve, ali je za vzdušje, ki je po treh in pol urah igranja z eno samo pavzo kriv prijeten klubski ambient Teatra ali ravno ta neusahljiv vir energije, grmeč z odra. Vprašanja si sploh ne bi zas tavii če se ne bi ritmično pozibavanje občinstva po pivem dehi koncerta sprevrglo v tako burno (če že ne kar divje) vihranje, da takega jazzovski navdušenri verjetno ne pomnijo deset let naza j. Sevedakarsetičeteglasbenezvrstiterrvastopov v našem dosegu Na koncu me je vse skupaj že začelo spominjati na dvoboj psihofizične vzdižljivosti med bendom in publiko. In kaj nam ponuja jedilnik Joeja Bovvieja v živo? Rockovski zven kitare, pomešan s funk "rifi", umazan, skoraj "nepevski" glas leadeija Bowieja, agresivno jazzersko trobento ter klaviature, ki odlično dopolnjujejo zelo poudarjeno ritem sekcijo, vse brez pretiravanja v solih. Taka pretiravanja bi bila odveč, saj se je dalo vsem, kot tudi odlični basistki, razločno razbrati perfektno tehnikb vsehnačinovigranja. Na trenutkejeJoeBovvie udaril po kongih, kar zaradi slabe slišnosti instrumenta ni predstavljalo pomembnega prispevka, ko pa je zatrobil v pozavno, je pa bilo ozračje resnično napolnjeno. Monotonijo maratonskega repertoarja so razbijali razni latino vložki, udarna priredba kakšnega komada od Beatlov in šov poglavarja Joeja. Pri izvajanju njihovega hita SMOOTH LOVE je ta padel v ekstazo, ki je v drugih okoliščinah ne bi bilo moč ločiti od pravega akta. Ker pa to pred podobnim avditorijem ni navada in so presenečenje kazali celo člani skupine, je vsa stvar izpadla kot dober štos. Tako so jo odfunkali Defunkt, ni pa mi znano, na kak način je dva dni pozneje v istem prostoru poslušalce uničil Jamaaladeen Tacuma, eden največjih sodobnih virtuozov električnega basa. Kogar zanima, kako to iz-vede Joe Zawinul s svojim Sindikatonv se mu kaže možnost v graškem TEATRU 3O. junija. Dejan Štampar KLUB B-51 & GALERIJA Foto: Florjančič Peter STEKLOIN OLJE Klub B-51 je prav gotovo eden izmed najpomembnejših ljubljanskih klubskih prostorov. Več kot uspešno je nadomestil nekoč elitni in vedno manj zanimivi K4, snobovski Turist, ki pa sploh ni več klub, ampak že kar diskoteka v pravem smislu te besede, ter venomer prilagajajočo se Palmo, ki jo je skupina mladcev, oblikovalcev ALU-ja, tako zelo neokusno okitila, da te mine, še preden dodobra »splezaš nanjo«. No ja, na Viču so vse moči resda preus-merili v koncertno aktivnost (Partibrej-kers, Majke, Messerschmidt, Polska malca, It's not for sale, Disciplina kičme...). Kljub vsemu pa jim je uspelo realizirati še postavitev fantastične razstave dveh mladih umetnikov iz različnih kultumih prostorov starega kontinenta, sicer študentov milanske likovne akademije: Aleksandre Atanasovske iz Ljubljane in Emanuela Kinda iz Švice. Ljubljansko-švicarska naveza torej, ki je otvoritev razstave še precej religiozno začinila. »Zadnja večerja« pa tako in tako ni več stvar obeh slikarjev; ali pa? Sicer se Aleksandra Atanasovska preživlja z manekenstvom, poleg tega pa je tudi malce jovialna, kar je dodaten razlog, da vam je lahko žal, da se otvoritve niste udeležili. A R T MANCINE LIMANICE Manca Košir: ŽENSKA PISMA, Založništvo slovenske knjige, Ljubljana 1991. Čeprav je minilo že nekaj mesecev, odkar je gospa Manca Košir s svojo knjigo Zenska pisma brcnila v temo, se ne morem upreti skušnjavi, da ji ne bi vmil udarca. Nekdanja manekenka, filmska igralka, nekajurna učiteljica matematike in fizike, dolgoletna tabornica, prodajalka sladoleda, šivilja za domačo rabo, občasna kuharica, predvsem pa novinarka (za tiste, ki so pozabili, bila je ena najprodornejših novinark iz kroga Janinih nedoje...) in docentka za teorijo novinarskega sporočanja na ljubljanskem FSPN-ju je s svojo peto knjigo zakoračila tudi na slovensko »beletristično« sceno. Gre za knjigo popoldanske obrtne erudicije oziroma filozofsko, bolje rečeno ontološko obarvana pisemca ali zgodbice (berete jih lahko tudi v reviji Otrok in družina) za prenapete gospodinje vseh političnih barv in svetovnih nazorov. Priporočam večerno branje, saj knjiga (preiz-kušeno!) deluje kot zanesljivo uspavalo za vse tiste, pri katerih so barbiturati odpovedali, bioenergetiki pa obupali. Manca nam namesto Lady in Vročega Kaj-a (fuj in fej!) nudi mešanico leposlovja in žepnega življenjskega priročnika za vsakdanjo rabo. Ponuja nam vodnik po poteh samohranilk (»kar strese me ob tej besedi,« bi rek)a Manca) in vseh drugih emancipirank, ki so ali bi vsaj rade skočile iz zapečka na veliko sceno. Prav tako odbijajoČe deluje Mančino zelotsko zavzemanje za krščansko etiko, ki samo dokazuje, da so konvertiti (morda celo skesanci, gospa Manca?!) največji gorečneži. Ženska pisma so filozofsko-poetično nav-dihnjeni p&le- mele. V knjigi je mogoče najti vse, od mod-nega Anthonyja de Mella do večnega Galeba Richarda Bacha, od Rilkeja in Goetheja v originalu do Tagoreja in pandžabske poezije, od Fromma do Webra in Marxa..., vse skupaj pa je začinjeno s cvetkami, vrednimi objave v rubriki »Rekel... in ostal živ« (npr. »pornografijo potrebujejo predvsem duhovno prazni ljudje«). Človek se ne more znebiti občutka, da gre Manci v življenju najbolj na živce dejstvo, da je svet falokratičen, vendar se tolaži z mislijo, da je hkrati tudi vaginocentričen. Res pa je, da Manci zagnanosti in predanosti delu, ki ga opravlja, ne gre oporekati. Prav tako odlično obvlada pitoreskno pripovedovanje, ki ustvarja privid sublimacije in identifikacije, zato ni presenetljivo, da gre knjiga odlično v promet. Psihološki trik (»učim se, torej sem!«, pravi Manca, zato: učite se z mano), usmerjen na dokaj številno ciljno populacijo, je torej popolnoma uspel. Jasno pa je, da je bralna kultura Slovencev dokaj čudna zadeva, če se med najbolje prodajanimi knjigami v največji ljubljanski knjigar-ni znajdejo skupaj Proustova Sodoma in Gomora, Mančina Ženska pisma in Blatnikove Menjave kož. Slovenci smo torej na eni strani narod gospodinj in zafrustriranih (kvazi)intelektualk, na drugi strani pa premoremo kar lepo Število pravihpoznavalcev literature, ki znajo ločiti zrno od plev. Tistim prvim, ki se navdušujejo nad Ženskimi pismi, ne moreta pomagati niti gospod Capuder niti Bog, ki ga je Manca po dolgem iskanju le našla. Škoda. Pa ne zaradi Boga! Stane Bregar GALERIJA CRNI TULIPAN SVET ZA VRATI Nova galerija (nad cvetličarno pri železniški postaji) in mlada umetnica. Mateja Sever, ki je študentka slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je naredila »prodor« že z zbirko pesmi Knjiga. To je bil prvi stik z njenim ustvarjanjem. Oboje - pesmi in dela z razstave imajo veliko skupnega oziroma se povezujejo. Tokral se je predstavila s kolaži in instalacijami in jih dopolnila z vezano besedo. Z naslovom Svet za vrati pa nam je zaupala, da z vstopom v razstavni prostor stopamo v njen intimni svet. Njeno doživljanje sebe in drugih je prepleteno z občutjem »otroškosti«, ki žari predvsem iz instalacij, in krhkosti, nežnosti. V nasproiju z običajnim zastavljanjem problemov in filozofskimi teorijami se zdi, da je tokrat na prvem mestu IZPOVED. Zanimivo je tudi to, da dela nimajo posebnih naslovov, ampak sestavljajo celoto oziroma zgodbo s skup-nim naslovom Svet za vrati. Pri tem se pojavlja tudi zanimivo vprašanje, ali so naslovi potrebni ali ne, oziroma kdaj so »upravičeni« in kdaj je le nepotreben dodatekk sliki. Vredno razmisleka. Naj povežemo šenjeno poezijo z likovnim ustvarjanjem. Osebna izpovednost in mladostniška naivnost, ki se pojavljata v njeni zbirki pesmi, se tukaj odražata na celotni zgodbi razstave, ki je prav tako izsek njenega otroštva in njenega osebnega doživljanja sveta danes in tukaj. Tribunino oko: Nives Klinc A R T Razstavni kotliček MIŠ MAŠ KRALJ MATJAZ Tokrat vas bomo informativno poučili in napotili... V Moderni galeriji so pripravili razstavo originalnih in faksimiliranih ilustracij k Homerjevi Iliadi in Odiseji Marija Preglja. Vsa stvar se je zgodila ob izidu njegove mape, mi pa imamo priložnost videti njegove gvaše, hkrati pa se morda za hip zavemo naše bogate kulturne dediščine. V KUD-u France Prešeren spet nova slikarska razstava. Tokrat je to Janez Kardelj, »bivši« študent ALU-ja. To je njegova druga samostojna razstava, ki nas je prevzela predvsem z živimi barvami. Krajina in kompozicija sta ob njih pravzaprav neopazni. Samo BARVE, BARVE... Tretja zanimiva slikarsko-kiparska razstava se odvija v Galeriji Equrna, kjer razstavljata Zdenka Žaler in Jože Barši. Nežna melanholičnost Zdenkinih slik se prepleta z »agresivnostjo«Jožetovihskulptur,kispetznovaodk^ivajo prostor oziroma iluzijo prostora - tokrat drugače. Gledalcu dopulčajo »vstop« v skulpturo in opazovanja prostora iz nje. Biti »v« je nekaj popolnoma drugega. Celoten vtis razstave pa je, kot da bi se prepletala moški in ženski princip v nenehnem dopolnjevanju in izključevanju. France Balantič: ZBRANE PESMI, DZS, Ljubljana 1991. Uredil in zbral France Pibernik. France Balantič je prav gotovo ena najbolj tragičnih in obenem najbolj kontroverznih ter nenavadnih pesniških osebnosti novejše slovenske literarne zgodovine.Medtem ko so ga eni neskončno hvalili in brezmejno oboževali, so ga drugi nenehno za vračali in mu zaradi »nepra vilno orien-tiranega političnega angažiranja in vojaŠke akcije« marsik-daj odrekali nesporen pesniški talent. Kakorkoli že, DZS je tista velika oziroma uradna založba, ki je prva natisnila zbir Balantičevih verzov pod uredniškim vodstvom kritika Mitje Mejaka. Muževna steblika, zbirka iz leta 1966, se na literarnem prizorišču Slovenije ni dolgo obdržala, kajti iz političnega vrha Republike Slovenije je prišel ukaz za vrnitev in zaplenitev vseh v knjižnice že oddanih izvodov. Posamezni primerki so se do danes obdržali, v glavnem pa je več ali manj vse romalo v bunkerje CK ZKS. Poskus Mitje Mejaka so uresničili kmalu za njim v Celovcu pri tamkajšnji Mohorjevi družbi in Buenos Airesu v Argentini pri Slovenski književni akciji. Ogromno zanimanje slovenske politične emigracije za v domovini prepovedanega pesnika je prililo vode na mlin do donosa matične republike do kamniškega pesnika. Sicer pa ni bila samo emigracija tista, kije pesnika izkoriščala v politične namene. Podobno se je dogajalo, resda ne v tako razširjeni obliki, tudi v Sloveniji. Mejakovo zbirko so ponatisnili še leta 1984 prav tako pri DZS, vendar je bila zaradi precejšnjega števila napak in netočnih podatkov nuja po novi kritično-dokumentirani študiji in zbirki Balantičevih pesniških izdelkov. In tega so se še v tretje lotili pri pričujoči in večkrat že omenjeni založbi. Po osemintridesetih letih so natisnili zbirko, kakršno je imel namen izdati že pokojni oziroma pri Grahovem padli pesnik: Muževna sem steblika iz leta 1942. Balantič za časa življenja te zbirke ni dočakal, kljub temu, da je oddal ves potreben rokopis v založbo Ljudska knjigar-na dobil izplačan skromnejši avtorski honorar in ves material zaupal svojemu mentorju Tinetu Debeljaku. Pač pa je Debeljak svojo napako (pesnika je označil še za nez-relega in izid zavlačeval tako dolgo, dokler ni nastopila smrt) popravil že dve leti kasneje, torej 1944. leta, ko je izdal zbirko Muževna steblika (izpustil je glagol »sem«). Žal pa je bila ta zbirka z vsemi Debeljakovimi napakami in zmotami predolgo v rabi tako doma kot v tujini. In šele Mejak se je dvajset let za njim (plus v Argentini France Papež) lotil temeljite študije in raziskovanja Balantičevih poezij. France Pibernik, ki je imel na voljo vso potrebno gradivo - najbrž vso gradivo, ki kjerkoli o Balantiču sploh obstaja -se je lotil urejevanja in zbiranja Zbranih pesmi še pred nedavnim prepovedanega pesnika. In tako urejene, kritično predelane in dokumentirane so nam na voljo pesmi (tako tiste, ki jih je imel že Balantič namen uvrstiti v zbirko kot tiste, nastale neodvisno od njegove zasnove knjige, kot tudi tiste, nastale pozneje in shranjene v zapuščini družine Kremžar - plus vsa dokumentacija in korespondenca, ki je spravljena pri njegovih domačih v Kamniku in pri različnih njegovih osebnih prijateljih in študijskih kolegih) kamniškega pevca, ki ga je »vojna vihra« tako usodno zaznamovala. Kakorkoli že, njegovi verzi še danes »plapolajo«. In to v »ognju proze«. Dobesedno. Marta P. Zahojnik Foto: Mateja Sever G O D B A SNUFF - nedelja, 9. Juni) ob 21.30 v KUD France Prešeren, Ljubljana SNUFF, vodilna skupina melodičnega neo-rocka v Britaniji, bo že drugič nastopila pri nas in tuditokratna edinemjugoslovanskem koncer-tu v Ljubljani. Trio, ki je začel igrati 1. '88 v severnem Lon-donu, sodi med najuspešnejše glasbenike trde rockerske linije ter ob skupinah MEGA QTY FOUR in NED'S ATOMIC DUSTBIN predstavlja najbolj vitalno strujo novega britanskega rocka. Levji delež uspešnosti se skriva za nosilci zvoka in koncertnimi nastopi. Večina plošč benda SNUFF je izšla za IVorker^s Playtime, angl. podružnico indie fenomena Altemative Tentacles 0ello Bianfra, Nomeansno, Lard, Alice Donut itd.) Že s prvo singlico »Not Listening« so pridobili naklonjenost tiska, po uspešni otoški turneji pa je skupina ob-javila prvi album (zajemite sapo): »SnuffsaidbutgorbLimeyguvstonemeifhedidn'tth rovvavvobblerc hacha- chayourgoinghomeinacosmicambience.« Zvok, ki združuje prvine angleškega punka ter bogate izkušnje ameriških rockerskih kolegov, se je prijel pri publiki in LP je nekaj tednov zasedal prvo mesto lestvic neodvisnih plošč. Med prvo evropsko turnejo, v okvir katere je sodil tudi Ijubljanski koncert, so SNUFF navduševali stotine poslušalcev, berlinski nastop pa je nepos-redno prenašala celo TV-ZDF, saj se je v dvorani, kjer so igrali, zbralo več kot dva tisoč ljudi. Nič nenavadnega, SNUFF igrajo glasbo, ki ni obremenjena s trendi, temveč ima korenine v zgodnjem punk zvoku skupin kot Buzzcocks in hkrati energični naboj, kakršnega smo vajeni pri ameriških izvajalcih. Nedvomno doda čar tej glasbi tudi pisana paleta cover verzij, saj trio v živo preigrava vse od Tiffany ali Samanthe Fox do Hendrixa in The Who. Tako je celotna druga velika plošča SNUFF sestavljena iz priredb, ponovno pa so se poigrali tudi z imenom -»Flibbiddydibbiddydob«. Zadnja plošča tria Duncan- bobni/glas, Simon-kitara/glas in Andy-bas, j e nastala v živo, na skupnem koncertu s Fugazi in Didjits, albutn se imenuje »Kilburn National«. SNUFF so intenzivno nastopali po ZDA in na Japonskem, v mesecu maju pa ponov-no zakorakali na evropski kontinent V nedeljo, 9. jurtija nastopajo tudi pri nas. Če vam kronično primanjkuje sveže, neobremenjene rockerske zabave, potem je to koncert, ki ga ne smete spregledati!!!! Buba-Škuc BORGHESIA-4X12" Dobršen del opusa Nicka Cavea. Pravzaprav tri odlične plošče, med katerimi najdete vsekakor najboljšo First Born Is Dead, nikakor pa ne zaos-tajata Kicking Against The Pricks, zbirka priredb, ki odlično in očitno kažejo Caveov odnos do glasbe, predvsem pa njenih korenin in seveda Your Funeral My Trial, drugačna plošča, ki pa zopet odlično odslikava določeno obdobje Caveovega "odraščanja". Torej tri plošče, ki seveda ne predstavljajo kompletne diskografije Nicka Cavea in Bad Seeds, kronološko pa povsem solidno predstavljajo njihovo delovanie. Izvrstno. Ker živi Cave v Berlinu, ima od tam tudi kitarista Blixo Bargelda, ki je med drugim tudi član - šef Einstruzenede Neubauten. Že kar malo kultna zasedba s sedaj združeno nemške off scene najbolj simptomatično pred-tavlja to, kar se godi v Berlinu. Urbana stiska in čudna mešanica kultur se več kot očitno odražata v glasbi Einsturzende Neubaiten, ki iz plošče v ploščo kričijo v veter. Učinkovito. Najljubši bend Thurstona Moorea je ženski trio iz Minneapolisa. Morda smo jih ravno zato videli kot predskupino na lanskem nastopu Sonic Youth. Njihov prvenec Spanking Machine je vsekakor boljša predstava njihove glasbe kot njihov živi nastop; na tem so namrec v preveliki želji za bazičnim in surovim rokenrolom šle predaleč. No, na plošči seveda vse izgleda malce bolj uglajeno, tako da je ta povsem sprejemljiva. V redu. ii Borghesia vsekakor sodi med naše redke (uspešne) izvozne artikle. Desetletje trajajoča in brez dvoma usmerjena kariera je seveda vzrok, da ime Borghesia nekaj pomeni tudikjedrugjekotvmajhnipodalpski deželi. Tudi petletno sodelovanje oz. pogodbazbelgijskozaložbo PIAS (Play It Again Sam) je eden od vzrokov za evropeizacijo Borghesie, glavni pa je vsekakor muzika, s katero Aldo in Dario ostajata znotraj trdih evrobeat okvirjev. Plošča 4 X12" je seveda rezultat sodelovanja s PIAS, čeprav je izšla pri domaii Blind Dog Records. Gre za osem posnetkov - rembcov, ki so izšli na 12-inčnem, EP ali maxi single formatu in sicer le na tržišču, ki ga pokriva PIAS. Tako so nam sedaj dosegljivi tudi plesni remixi She Is Not Alone, Message, Goli^ Uniformirani, Mrtvi, Discipline...., ki v glasbenem smislu sicer ne predstavljajo česa radikalno novega, v bistvu bolj dopolnjujejo znani opus ljubljansko-puljske naveze. Ob tetn izdelku se torej lahko kratkočasite v trenutkih pričakovanja novih posnetkov (nekaj smo jih sicer že imeli priložnost slišati v ptedstavi Emotional), ki bodo mogoče tudi precej drugačni, kot smo jih bili vajenL Sicer pa počakajmo v dobri veri. Z razlogom seveda, ker Borgesia pač še niso razočarall Igor Ivanič GODBA SCENSKA Nedogajanje je na nek način nedvom-no svojevrstenodsev (ne)dogajanja. Recimo. Pravkar ste bili priča poskusu Garyja Graya, da bi se uveljavil kot teoretik. Samokritično priznavam, da poskus ni bil ravno uspešen. Kaj hočemo. Vsekakor pa so bile izjemen primer nedogajanja oefovsko-prvomajske počitnice. Tako hud primer, da G.G. sploh ni pisal, saj ni imel o čem. Popraznični tedni pa so ljubljanskim promoterjem prinesli predvsem razočaranje. Še najslabše jo je odnesel MaO, ki mu vzgojitelji iz bližnjega dijaškega doma nikakor ne pustijo izpeljati koncerta benda Spoons na Gerbičevi. Založba FV je uspela tam organizirati Dis-ciplino kičme, vendar obisk ni izpolnil niti želja, niti pričakovanj, niti dvorane. Podob-no je bilo v KUD France Prešeren ob gos-tovanju francozov Les Thugs. Ob klavrnih rezultatih klubske kon-certne ponudbe - čeprav programu ni mogoče kaj dosti očitati - sem se odpravil na inšpekcijo po diskotekah. V torek sem po dolgem času obiskal K 4. Tam je imel niti v rokah Goodfellovv & Co., ki je, kot sem uspel opaziti, predvsem nekoliko posegel v vizualno podobo kleti na Kersnikovi. Kot kaže jebil to njegov labodji spev, saj ga za ta teden ni na programu kluba. Ali pa je odšel na dopust. Za ta torek je v K 4 napovedan Dangerous Dancing s starim znancem Aldom. Aldo je rolal tudi minuli torek in densing je bil res dejnderos; samo da ta mjuza ni ravno za moja ušesa. Plesalci in predvsem plesalke so bili O.K., opaženi so bili tudi določeni segmenti ljubljanske pojavnosti. (Kako se to lepo sliši!) še najbolj pa me je presunilo, da so tamkajšnjim gorilam kupili smokinge in metuljčke, tako da delujejo malone prefinjeno. Celoten vtis: classy, čeprav ne preveč polno. A brez panike! Po odhodu iz K 4 ob dveh sem preletel še Turista (tužno) in Falmo (prav-kar so zaprli), torej je bilo na Kersnikovi v povprečju še kar veselo. Ah, mimogrede. Pozabil sem začeti s ponedeljkom, kot se spodobi, ko sem bil v Palmi. Tatn se že nekaj časa ob ponedeljkih pod firmo Kinky Groovy Monday trudi naš stari znanec I. I. Da pa se ne bi preveč utrudil, vedno angažira še kakšnega DJ gosta. Tisti ponedeljek je bil to določeni Transfor-mator, katerega resnična indentiteta je privabila šopek ljubljanske scenske pojav- nosti (spet mi je uspelo!), tokrat predvsem eneskajevske. Bil pa je tam tudi polbog Darij IV., sin sonca, ki sem mu plačal Barona. Baron je drugače v zadnjem času tudi priljubljena pijača določene mlajše dame. Darij IV, sin sonca, poleg tega da pije Barona, oznanja bojkot K 4. Zato me je tembolj presenetilo, ko sem ga v torek srečal v tem klubu. Čudna so pota gospodova. Tako čudna, da sem bil v sredo kar doma. Vsaj zdi se mi. V četrtek pa sem šel v Turista na Jack Daniel's Party. Glede na izkušnje s prejšnjega sem se namalal že ob enajstih, ker naj bi do polnoči zastonj stregli uradno pijačo večera. A tokrat je bil sistem drugačen - vsak prišlek je dobil (plastičen) kozarček dobrodošlice, naprej pa je bilo vse plačljivo, brez popusto v. Zato sem kmalu razočaran zapustil prizorišče in se odpovedal nastopu znamenitega reporterja Iztoka Aberška in njegovih Veselih plačancev. Menda je uprizorii nekrofilsko seciranja Jima M. V petek sem bil spet v palmi. Rednih koncertov seveda ni več, saj je folk začel množično prihajati že po inerciji in zakaj bi trošili denar za bende. Bilo je bučno in polno (pa ne preko meje znosnosti), nekoliko napeto, a vseeno veselo. + kup znancev + lušne punce + konfuzen DJ, a kar simpatična muzika. Vbistvu me sploh ne preseneča, da nekateri tam vztrajajo do naslednjega dopoldneva, ne da bi to sploh opazili. In ob odhodu še dodatna radost: račun, ki sem ga plačal, je bil nižji od pričakovanega. Pohvalno. Ali pa so se zmotili. No, v tem burnem tednu sem uspel skočiti celo do Zagreba, na nastop Pet Shop Boys. Koncert je bil v tukajšnjih krogih še kar prezrt, bolj ali manj pa smo vsi pričakovali, da bo odpadel zaradi novokompovane folklore po tnnogih hrvaških vaseh. No, shov se je zgodil, nas-top "sredi državljanske vojne" pa je fan-toma prinesel reportažo na MTV. Zanjuje bila to dobra reklama, zato pa je bil smrtni udarec našemu turizmu, saj so celo tisti evropski najstniki, ki nalašč ne gledajo nobenega TV Dnevnika, na svoji MTV iz-vedeli, da imamo vojno. In tako ne bo k nam niti zablodlih štoparjev iz MTV generacije. Ampak kot že rečeno, G. G. se je vseeno napotil v sosednjo prestolnico. In ni mu žal. Čeprav vse skupaj ni imelo zveze s koncer-tom in še manj rock'n'rollom, je bilo čisto simpatično in nadvse profesionalno. O vzdušju pa naj povem samo toliko, da so bili šanki s pivom opusteli, sladoleda pa je zmanjkalo že takoj po začetku. Garv Grav Ena od posebnosti kitajske družbe je tudi ta, da se množice nezapos-lenih, ki se uradno im-enujejo »čakajoči na delo«, zaposlujejo v državnih službah, ki so največkrat kraja božjega časa. No, to za oblasti ni kdove kako pomembno, važno je, da zaposleni dobe »železno skodelico riža« na dan in potencialni nezadovoljnež je eliminiran. Ena pomembnejših od teh nes-miselnih službic je zaposlitev na vmes-nih in začetnih postajah mestnih av-tobusov, kjer pa sta potrebna že najmanj dva zaposlena. Naloga teh zaposlenih, naj večkrat so to ženske, je z Posebno doživetje za Nekitajca predstavlja popotovanje po državi, ki je vse prej kot majhna. Ta deželaje bolj kot neprenaseljena in večkot mzumljivo je,dasovsarazpoložljivaprevoznasredstvanabitopolna Ifudi. V večjih mestih so poleg nepregledanih divizij koles glavno prevozno sredstvo avtobusi ter trolejbusi, ki se poleg starosti in pocasnosti odlikujejo še po tem, da se človek v njih počuti kot sardina v konzervi. rdečo zastavico odganjati neučakane množice od avtobusa, preden se ta us-tavi, ter nato te reke ljudi nekako stiščati v avtobus, da ta lahko nabit od- pelje. Na srečo vožnja v mestnem avtobusu traja kratek čas, na vlaku pa se stvar spremeni... Denar v Pekingu nenad-zorovano puhti. Cas je za odhod nekam drugam. Od lokalnega dealerja nabavimo za zmerno provizijo karte za vlak po ceni za domačine proti jugozahodu - provinci Shaanxi in mestu Xian, zibelki kitajske kulture. IDealer se ne more načuditi, kako mislimo pot dolgo 24 ur preživeti v »prijateljskem« razredu, česar se belci lotevajo le na krajše raz-dalje in v finančni stiski. Na karte za spalnik je treba čakati več dni, za prvi S poti po Kitajski - m. razred pa se dobi samo po ceni za tujce, ki pa je vražje zasoljena. Torej dileme ni. V najnižji razred. Ob požirkih Jack Danielsa se pos-lovimo od Manfreda, ki ga doma v Aucklandu čakajo dekle in dva otroka, mimogrede pa bo skočil v Hong Kong, kjer načrtuje poroko za okrog 15.000 dolarjev v zameno za zaželeno novozelandsko državljanstvo. Žalostno razgali dejstvo, da se da v^ Hong Kongu, ki se manično boji kitajskega zavzetja, s poroko veliko zaslužiti, vendar tamkajšnje ženske ne kažejo kakšnega posebnega zanimanja za jugoslovanski potni list... Navlaku Večina Kitajcev potuje na večje raz-dalje največkrat samo enkrat v življen-ju, kar zahteva posebne priprave. Za naše razmere so cene na Kitajskem smešno nizke, kar pa ne velja za prevoze na daljše razdalje, ki znajo biti precej dragi. Ne samo letalski prevoz ampak tudi vlaki, avtobuse pa je treba itak odpisati. Tudi cena je eden mnogih vzrokov, da je daljše potovanje za povprečnega domačina že kar življenjski dogodek. Že nekaj trenutkov po odhodu vlaka se začne prenašanje skodelic in vrčev z vročo vodo, potrebne za čaj, brez katerega si življenja Kitajca ne gre predstavljati. Ker ni zanimivejšega opravila, si ogledujem te čajne obrede in obenem preklinjam neznanca, ki je skonstruiral kot hlod trde sedeže s pravokotnim naslonjalom, ki niti približno ne dosežejo vratu. V vagonse nabije število ljudi, ki močno presegajo moje normative. Po nekaj urah je vagon podoben potujočemu smetnjaku. V mozaiku na tleh se prepletajo lupine brezštevilnih semenk, kupčki cigaretnih ogorkov, ostanki hrane ter morje pljunkov, pomešanih s pljuski osvežilnih pijač ter obveznega žganja. Preden se po nekajurni vožnji us-tavimo na neki od vseh pozabljeni pos-taji, mlado dekle z vročo vodo spere svinjarijo s tal, ta pa takoj zatem zasedejo vstopajoči v Mao Zedongovih modrih uniformah. Sedaj je vagon nabit do kraja. Vsesplošno pljuvanje, v katerem so Kitajci mojstri, postaja natančnejše, saj so tla nabita s potniki, ki z neverjetno konfucijsko potrpežljivostjo in poslušnostjo čakajo svojo usodo. Počasi me mineva ravnodušnost, obhajati me začno morilske tendence, pomešane z utrujenostjo, vendar je rešitev še večja ravnodušnost. V naš vagon se prebijejo trije študentje angleščine, ki potujejo v Zhengzhou, mesto južno od Pekinga, ki bo tudi naša izstopna postaja, saj itak nimamo natančnega cilja, vožnja P O T O P I S pa se že predolgo vleče. Moja vprašanja o prihodnosti Kitajske po študentskem pokolu razumejo kot provokacijo, čemur sledi posvet v meni večno nerazumljivem jeziku. Vrnejo mi z vprašanjem o položaju v Jugos-laviji in ko pokažem ravnodušnost do prihodnosti moje domovine, se ne morejo načuditi. Na Kitajskem to ni v navadi, posebej ne med študenti, ki so posebej na očesu oblastnikov. Isto velja za pripadnike številnih manjšin, ki so hočeš nočeš priključene LR Kitajski in se morajo pač sprijazniti na zakon močnejšega, v tem primeru nadvlade Han Kitajcev, ki tvorijo 93,3 % celotne populacije. Roka represije je dolga, česar pa obiskovalec te dežele ob dokaj dobrem življenju prebivalstva niti ne sprevidi. Noč se prevesi v jutro, po mrzličnem zbiranju kosov prtljage je moč sklepati, da se bliža Zhengzhou. Izstopimo v mrzlo jutro na prašni postaji večmilijonskega mesta, ki se počasi prebuja in pripravlja na nov kitajski vsakdan. Znajdemo se na trgu pred postajo, kjer se prebuja množica ljudi, ki so prišli s podeželja prodajat svoje pridelke in so prebili noč pod milim nebom. Tem ljudem se ne sanja, ne kje je Anglija, kaj šele, da bi znali angleško, zato se brez vprašanj utrujeni zavlečemo v bližnjo gostilnico, kjer se odžejamo in pozobamo nekakšno riževo kašo. Večina ljudi, ki potuje na Kitajsko, pričakuje veličastno hrano na vsakem koraku, pač v stilu slovečih zahodnih kitajskih restavracij. Resnica pa je precej drugačna. Res lahko skoraj zas-tonj dobiš marsikje odlično hrano, ven-dar so obroki popotnikov večinoma marsikje sestavljeni iz riža, raznih variacij mesa, ogromno zelenjave, rib in testenin. Seveda pa je ogromno res-tavracij, kamor povprečen Kitajec bolj poredko zaide, ker so cene pač visoke. V takšnih prostorih kar mrgoli čudovitih aziatk, sen večinskega dela bele moške populacije. Kitajska je glede na enormno število ljudi revna dežela, ki mora prehraniti več kot milijardo ust, zato noben del živali ali rastline ni zavržen. Ljudje, ki imajo predsodke o hrani, bodo na Kitajskem večinoma lačni. Posebej na jugu je za prehrambene namene uporabno vse. Ribje glave, kurja stopala, pasje in mačje meso, kače, vrabci, sove, rakuni, pa tudi odprte podgane je moč najti na trgih širom Kitajske. Vse to seveda konča v loncih, treba pa je priznati, da na ulici spečen vrabec sploh ni slab. V nekaj dneh, prebitih v Zhengzhouju nismo srečali nobenega tujca, zato pa smo bili deležni vsil-jivega buljenja s strani domačinov, posebej se niso mogli načuditi dol-golasi skandinavski glavi mojega sopotnika. Sicer pa je Zhengzhou zelo prijazno mesto, čeprav stikov z »domorodci« ne moreš vzpostaviti zaradi jezikovnih pregrad. Angleško govoreča receptorka nekega poceni hotela, kar so skoraj vsi, nam je sveto zatrjevala, da v tem mestu ni or-ganiziranega kriminala, ki se je na Kitajskem kar hudo razpasel. Na kriminalnem področju mesta kot Shan-ghai, Kanton in Peking prav nič ne zaostajajo za svetovnimi velemesti. Po velikih mukah zaradi težkega sporazumevanja nažicamo nekega mladca, naj nam kupi karte do zahod-no ležečega Xiana, ki naj bi bil nas-lednja postaja. Čaka nas štirinajsturna vožnja, vendar sedaj ne bo presenečenj. Zapustimo mesto, ki sicer nima kakšnih posebnih zgodovinskih obeležij, nudi pa obilje nenavadne sedanjosti, brez katere je nemogoče razumeti preteklost. Na vlaku že znana in videna situacija, le z majhno spremembo. Vlak je še bolj nabit, kar pomeni, da je zaseden tudi prostor pod sedeži, kjer se stiskajo zadovoljni možiclji, zaščiteni pred izstrelki svojih sonarodnjakov in se ne dajo motiti v odmetavanju odpadkov in pljuvanju, ki na Kitajskem ne pomeni ničnevljud-nega. To je pač stvar, ki jo je potrebno opraviti za boljše počutje telesa. Včasih se človek počuti kot v navzkrižnem ognju, posebej, ko pritisne mraz s spremljajočim prehladom. Na pljuvanje se je treba pač navaditi. Saj ni nič slabega... Igor Jnkič G L O B U S Kratek stik v Bushevem srcu je poleg patriotične zaskrbljenosti Američanov vzbudil med analitiki političnih dogajanj v Beli hiši veliko zanimanje. V središču pozornosti je 44-letni podpredsednik Dan Quayle, ki bi ob morebitni predsednikovi smrti postal prvi mož ZDA. Že dalj časa se je natnreč govorilo, da odnosi med Bushem in Quaylom niso zgledni. Predstavniki Bele hiše pa na številna novinarska vprašanja o tem, ali bo Quayle Bushev tek-mec na prihodnjih predsedniških volitvah, odgovarjajo nikalno. Ceprav je osnovna naloga podpredsednika ta, da ne počne ničesar, se Quayle skuša prebiti iz močne Busheve sence. V eni izmed številnih mnenjskih raziskav najdemo podatek, da bi v primeru predsedniškega dvoboja Bush-Quayle 24 % vprašanih manj verjet-no glasovalo za Busha; ob tem, da jih je kar 56 % neodločenih. Ena izmed glavnih ovir pri Quaylovi afirmaciji pa je, kot pravijo analitiki, njegov otroški obraz. neuvrščenih držav Evrope. Čeprav jugos-lovanska kriza nibila na dnevnem redu, se je jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar ločeno sestal z zunaniimi ministri Švedske, Finske, Avstrije in Svice. Torej z ministri držav članic EFTE. V središču Vglavnem mestu Lichtensteina Vaduzu so se sešli zunanji ministri nevtralnih in pogovorov je bila prošnja Jugoslavije za članstvo in uporaba že vzpostavljenih finančnih skladov. V EFTI imajo namreč že dalj časa pripra vljen poseben finančni fond za Jugoslavijo, s katerimi nameravajo sofinancirati oziroma kreditirati projekte malih in srednjih podjetjih. Za realizacijo fonda je potrebna samo še ratifikacija sporazuma v avstrijskem parlamentu, ki pa kot previdni sosed čaka. Ministri so iz-razili zaskrbljenost zaradi napetih političnih razmer v državi in so med drugim ponudili posredovanje pri razreševanju krize. Morda pa se bodo na evropske ponudbe pomoči v Beogradu odzvali? Francois Mitterrand je na premierski sedež postavil Edith Cresson, ki sodi med najzvestejše pristaše predsednika. Nekateri jooznacujejo socialističnb »želftz-no lady«,$&Tje svojo politično pot začeL|v republikanskem taboru.^^vlLtterrandova zmaga na predsedniŠkih volitvah 1981 ji je prinesla ministrsko mesto - resor kmetijstva. Nova premierka je bila eden izmed najostrejših trnov v peti Michela Rocarda, ki je svoj odstop utemeljeval s pripravami na prihodnje predsedniške volitve. Spor z Rocardom je zadeval predvsem oblikovanje posebnega mini-strskega resorja za zunanjo trgovino in in-dustrijo, po zgledu na japonski MITI. Cressonova je goreča zagovornica francos-kega industrijskega nacionalizma, ki se tnora soočiti s skupnim evropskim trgom 1993. Nova francoska vlada, ki jo je promovirala Cressonova, je na las podob-na prejšnji. Novopečena premierka pa se je že lotila poslov za oblikovanje veleministrstva. Predvidoma 12. junija bodo v Rusiji prve volitve za prvega predsednika Ruske federacije. Volilna komisija je prejela že 15 prijav, vendar največ možnosti pripisujejo samo dvema kandidatoma. Gre seveda za Borisa Jelcina, sedanjega predsednika rus-kega parlamenta in Nikolaja Rižkova, ki je bil do lanskega decembra predsednik sov-jetske vlade. Jelcin je med Rusi še vedno precej popularen, čeprav je njegov rating v zadnjem času precej upadel. Predvsem zaradi mlačnega odnosa do gospodarskih težav. Njegov nasprotnik pa računa na podporo vojaško-industrijskega komplek-sa in levo usmerjene inteligence. V ozadju Jelcinove in Rižkove kandidature je Gorbačovovo razmerje do ruskega refor-matorja, ki je po zadnjih ocenah precej spremenjeno. Nekateri opazovalci prištevajo tudi Vadima Bakatina kot enega izmed resnih tekmecev. Bakatin je bivši sovjetski notranji minister, znan po liberal-nih pogledih in član državnega sveta var-nosti. HARASSMENT D A T A \,,SAVSKAIDILA Kaj imajo Slovenci skup- nega s Škoti, poleg tega, da šo oboji prislovično stereotipno škrti in imajo tako eni kot drugi - v različni meri zaradi različnih zgodovinskih in mentalitet- nih obeležij zlasti po Zalivski vojni - »južnjakov« dovolj!? Ker jih v njihovih zakotnih deželah nihče ne mori, se ubijajo radi sami! Skotski rekordi po zaslugi naših ljubih sosedov Ogrov in betonskodžungelskih alienacijskih matičnjakov, kot je Los Angeles, niso ravno, svetovni, so pa verii- darle dovolj zanimivi. Zlasti zaradi moških: svetovno povprečje je (ne glede na različne definicije samo- mora po nacionalnih juris- dikcijah) 94 samomorov na milijon prebivalcev, v Angliji in Walesu 108, na Škotskem pa kar 250. Toda - bodite pozorni - ta stopnja je daleč višja v višavju (High- lcmds) kot ostalih delih Škotske: med leti 1974 in 1986 je bilo v vseh osmih višavskih okrajih (qd ikotskih 56) za 25 % jfefr moških samomorov od škotskega povprečja, ponekod celo dvakrat višje. Očitno sta hribovski mir in dozdevno zatočišče pred stresom nevarnejša o& dokajšnje socialne depri- vacije v sicer gosto nasel- jenem težkoindustrijskem nižavju (»Loivlands«), kjer so samouničevalne stopnje dedcev z izjemo dveh ok- rajev večinoma daleč pod povprečjem. Zanimivo: pri ženskah se take geografske razširjenosti ni, pa tudi sicer se nežni spol manj ubija in raje dela zgolj poskuse. Svetovno povprečje je 28 sampmorov na milijon ljudi, v Walesu in Angliji 36, no, na Škotskem pa spet kar 60 uspešno samoubitih žena!... Kaj pelje višavske može v obup? Morda so duševne bolezni (najpomembnejši rizični dejavnik za samomore) bolj običajne v gorah, morda se tam ljudje počutijo bolj osamljene -ugotavlja londonski Economist in pred »od-hodom na kmete« svetuje naj preverijo, ali je v bližini kakšna gostilna!... TWIN PEAKS Britanski pogrebni časopis Pharos International je zaradi nekaterih umrlih in pokopanih žensk izrazil dokajšnjo zaskrbljenost. Gre za novo nevarnost okolju, ki jo predstavlja sodobna teh-nologija. Silikonske dojke se ne razkrajajo skupaj z os-talimi deli telesa, temveč se ohranjajo tam nekje pri rebrih ženskih okostnjakov in so - kot pravijo učeni možje - grožnja za podtalno vodo. Okej, če nič drugega, bodo »big boobies« podžigali vsaj še arheologe (za njihove debate) tam okoli leta 3000. SE ZIVL. 1 Vprašamje, kako dolgo še? Majski Playboy je objavil tri zemljevide ZDA s teritorial-no razširjenostjo AIDS-a, gonoreje in sifilisa v primar-nem ter sekundarnem stadiju, posredovali pa so jih Centers for Disease Control, »Centri za nadzorbolezni«). Celotne številke registri-ranih (!) primerov v ZDA so: 43339 primerov AIDS-a (= 17.0 na 100 000 prebivalcev), 734485 primerov gonoreje (288.9) \n45861 sifilisa (18.4) letno! Po zveznih državah so stopnje na 100 tisoč prebivalcev (v oklepajih) takšne: za AIDS največje v New Yorku (46.7), New Jer- seyu (31.5), na Floridi (31.2), v Kaliforniji (24.0), naj-manjše pa v Severni Dakoti (0.3), Wyomingu (0.6), Južni Dakoti (1.3), Montani (2.1) in Idahou (2.8); za gonorejo daleč največje v Alabami (458.2), Severni Karolini (443.6), v Kansasu in na Floridi, najmanjše pa v Ver-montu (12.5), Idahu (17.1), Maineu (20.7), New Hampshireu (21.0), Severni Dakoti (21.9) in Wyomingu (23.9); za sifilis največ spet Georgia (59.0), Florida (56.3), Delaware, Louisiana ter Connecticut (vse tri okrog 35), New York (30.2), najmanj Južna Dakota in Idaho (0.1), Vermont in Montana (0.2), Severna Dakota (0.5), Wyoming (0.6) in Utah (0.9). Življenje je torej v največji nevarnosti v Georgiji, New Yorku in na Floridi, pa severozahodnem Midvvestu (Srednjem Zahodu) in najbolj puritanskih delih Nove Anglije. Pazite torej, ko boste med popotovanjem po Ameriki branili barve svojega naroda! Priporočamo kondome in nič lizanja. SEZIVL.2 Prav zaradi izredno visokega odstotka aidsovih bolnikov in okužencev v ameriški Gomori, New York Cityju je šolski rektor pred-lagal razdeljevanje gratis kondomov dijakom in študentom. Na to je napisal nek kritik, da bi newyorške šole potrebovale več kot 7 000 000 kondomov letno, da bi bil posel opravljen. Ta »smešni« predlog so najbolj napadli tisti, ki bi jim pri nas rekli bolj desno usmerjeni, npr. Human Life Interna-Honal, Right-to-Lifers (borci proti abortusu), grozeč, da bodo v primeru potencial-nih nosečnosti ali prenosov bolezni v imenu dijakov tožili prav šolski sistem N.Y.C.-ja!... Okej, sej ne rečem, da se pri nas rado fuka tako, na prvi pogled, tudi prezervativov ni ravno treba razdeljevati - čeprav bi bila to med dijaskimi demon-stracijami izredno hvalevredna poteza - toda kakšen avtomat bi že lahko postavili na Bavarcu ali Nami. HOLYSHIT! Preveč devic na dovolj časa?? Ameriško združenje devic (The National Chastity Association of Virgins), ki trdi, da ima že 15 do 20 tisoč članov, razpada! Toda ne zaradi razloga, ki so se ga nadejali Američani. Vodje združenja pravijo, da »pakirajo« zato, ker že nekaj časa prejemajo neobvla-dljivo količino prošenj za sprejem: 800 na dan! ZADNJE AMERISKE DEVICE Za konec še en ameriški podatek: v raziskavi Združene metodistične cerkve so ugotovili, da je kar 77 % njihovih »duhovnic« občutilo seksualno trpin-čenje, 41 % jihje dejalo, da so jim težili njihovi moški kolegi ali drugi pastorji. No, ob izredno široki definiciji spolnega trpinčenja je treba povedati, da imajo svoje probleme tudi duhovniki, saj se jih je kar 52 % iz-povedalo, da so jih posil-jevale njihove ovčice -faranke. Bog pomagaj Američanom in Slovencem! Jek dur Allah! Jek dur jek! M.D. S P 0 R T »Pravo sranje, kad si trezanh je geslo največje jugoslovanske navijaške skupine Delij Po prodoru angleških navijačev - »hooliganov« - na nogometno sceno, seje tudi drugod po Evropi začela velika navijaška revolucija. Tudi jugoslovanska federacija ni bilaprav nobena izjema. Dežela, polna socialnih problemov in med-nacionalnih razprtij je bila kot nalaščza kaj takega. Ni bilo več pomembno predstavljati se kot navijač Zvezde, Partizana, Dinatna - veliko večjo veljavo so imeli Delije, Bad Blue Boys, Torcida, Grobari, Green Dragons in ostale navijaske skupine nogometnih klubao, ki so rasle kot gobe po dežju. Spodobi se, da ima naš najuspešnejši klub beograjska Crvena zvezda največ navijačev. Tisti najzvestejši pa so 7. januarja 1989 ustanovili skupino Delije. Seveda je datum simboličen, kajti za Delije je ob velikih zmagah rdeče-belih ljubljencev pravoslavni božič eden izmed največjih dnevov v letu. »Nastadionunismo zaradipolitike. Zbiramo se predvsern zaradi Zvezde. Smo veliki nacionalisti in šovinisti, a to je bilo v nas vsajeno že pred prihodom na stadion,« so povedali fantje iz »prve ekipe« Delij Zelja, CrvkoinStaniša. TRIBUNA: Kdo so sploh Delije? Zvezda ima namrečveliko navijačev, verjetno pa prav vseh ne moremo kar prišteti Deliju ? DELIJE: Imamo 2000 registriranih članov, kar plačujejo letno članarino 100 dinarjev. Vstopnice kupujemo v redni prodaji, imamo evropsko starostno povprečje - 25 let. Z upravo smo v izredno konkretnih odnosih. Imamo svoj prostor na stadionu, ki nam ga je podarila uprava. Sto najzvestejših ima omogočena potovanja po Evropi, ki jih letos ob sijajnih igrah našega moštva res ni manjkalo. Trenutno smo prepričljivo na prvem mestu v Jugoslaviji, Za nami dolgo ni nikogar. TRIBUNA: Pa mislite, da druge navijaške skupine v Jugoslaviji niso pomembne? DELIJE: Večinoma ne. Na gostovanjih je na mestu za nami splitska Tordda. Njih pride največ v Beograd. A kaj jim to pomaga, ko pa niso nikjer registrirani, nimajo članskihizkaz-nic, pa še prisotnost mamil in alkohola... To so navadne pičke. Zakaj bi se morali drogirati, da bi izzvali incident? »Pravo sranje, kad si trezan!« Kljub aktualnim političnim dogodkom so naši največji tek-meci navijači Partizana - Grobari. To so največja govna. Splitčani in Zagrebčani pridejo v Beograd enkrat ali dvakrat na leto, njih pa moramo trpeti vsak dan. Bognedaj, da bi izpadli z Bayernom. Pol Beograda bi morali pretepsti. Bad Blue Boys so šele v zadnjem letu postali podobni navijačem. Po organizaciji so sarajevske Horde zla takoj za t nami (članske izkaznice, šali, zastave), a Sarajevčani so maloštevilni. Druginavijači iz BiH niso prav nič posebnega. Vaši Green Dragons veliko obetajo, imajo pa napako. Preveč sodelujejo s hrvaškimi navijači. Ne morejo napredovati, če na stadionu vodijo navijanje Armada in tista govna Bad Blue Boys. Naj gredo v k...! Kako ti more nekdo v tvojihiši ukazovati? Ravno zaradi tega, ker so začetniška skupina, si morajo sami najti svoj prostor pod soncem. Tako pa jih ne bo nihče cenil. Ostali bodo le podružnica Reke ali Zagreba. TRIBUNA: V Jugoslaviji s te torej prepričljivo na prvern rnestu. Zvezda kot evropski klub naj bi imela navijače, kot jih imajo drugod na stari celini... DELIJE: Potem, ko smo se dcjlga leta učili in imeli nekaj vzorov, smo se sedaj tudi po zas-lugi odličnih Zvezdinih iger v pokalu ev-ropskih prvakov zelo približali evropskemu vrhu. V začetku, preden smo postali Delije, smo bili razdeljeni v številne manjše skupine. Ultras so se prizadevali za italijanski način navijanja (bengalke, vzdušje). Red Devils so oponašali angleške navijače (glasno navijanje, pretepi). Sedaj za Angležisplohne zaostajamo več. Nimamo pa še takih, predvsem materialnih možnosti, da bi šli na gostovanja v toiikšnem številu kot Angleži. Vsako evropsko gostovanje zadrži v zaporih vsaj 20 fantov. Pravi fanatiki pa smo vendarle le mi iz »prve ekipe«. Sicer so številka 1 ev- ropskega in svetovnega navijanja Grki. Prav neverjetno je, koliko so vdani PAOK-u, Panathinaikostu in ostalim svojim klubom. Na stadionu znajo napraviti izjemno vzdušje. Tudi v »fightu« niso slabi. TRIBUNA: V nekaterih evropskih državah navijačem posvečajo veliko pozornosti. Tudi pri na$ je po vzoru italijanskega Supertifa začel iz-hajati podoben časopis Čao Tito. Kakšno je vaše mnenje o tem časopisu ter ali ste zadovoljni z medijsko pozomostjo do Delij? DELIJE: Tega časopis niti ne beremo. Ima nekaj dobrih fotografij, a to ne skruni dejstva, da je ogromno prostora pos večenega pismom bralcev, ki so naravnost smešna. Pišejo mulci, stari 14,15 let, ki nimajo pojma o življenju, v stilu: V naših rokahje na tekmigorelo 7000 bakelj, Tolikojih ne uporabijo niti vsi italijanski navijači v enem letu. Ostali mediji so spoznali, kdo je Zvezda, kdo so Delije in sedaj bi se nam prav vsi prilizovali. Pripisujejo nam, da smo stari navijači, veliki Zvezdaši, včasih pa so se ti isti zgražali nad našim obnašanjem. V bistvu nam je vseeno. Vedno bomo ostali takšni kot smo. TRIBUNA: Krona vašega navijanja pa bi moral biti letošnji finale Pokala evropskih prvakov C. zvezda:)limpique, 29. t m. v Bariju. DELIJE: Na vsa letošnja evropska gostovanja smo ponosni, pa tudi organizacija takšnih tekm v Beogradu ni majhna stvar. Na zadnjo tekmo smo se z Bayernom pripravljali 14 dni. Za Bari pa se že nekaj časa mrzlično pripravljamo. Potrudili se bomo, da bomo na stadionu prirediliše eno veličastno vzdušje. To zagotavljajo vse Delije, ki prihajajo na tekmo z avtobusi, kombiji, ladjami, letali. Marsejce je treba premagati na športnem in navijaškem prizorišču - prav oni so nam ubili kralja... Siniša Uroševič KRTOVA NAGRADNA KRIŽANKA Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 3 nagrajence. Prva nagrada: Knjiga založbe KRT. Druga in tretja nagrada: pollet-na naročnina na TRIBUNO. HAMFRI BOGART Pismo iz Casablance RASTAJEM SE CIGANI SA VAMA! Kadarse kdo, kije v godlji, nenadoma nasmehne, seje očitno spominl, na koga bo zvalil krivdo. (?) Vem, Ijube bralke in dragi bralci, da ne bo potreb-no izgoreti v ugibanju, koga imam pri tem v mislih. Kandidata sta naiureč samo dva: Ante Markovic, zadnji premier te zmešane države in Slobo Miloševic, ki s ciničnira nasmeškom pospremi vsako šlamastiko, ki jo skuha s svojimi kuharji strahu in groze. Prvega lahko odpišemo že v uvodu, ker se blesavo reži zgolj iz obupa. Od človeka, ki ga je povozil vlak tudi sicer ne pričakujemo, da se bo ob tem počutil še krivega. Prav gotovo pa velja gornji pregovor za drugega. Sam mamreč se kako potrebuje dežurnega krivca za dogodke, ki se gabijo norraalnemu svetu z izjemo Srbov, ki so očitno žrtve množične izgube razuma. Načeloma so zanj vsega krivi Hrvati in njihovo »ustaško« vodstvo z Mesicem in Tudmanom na čelu, če pa bo slučajno napočil trenutek, ko se celotnemu narodu ne bo dalo naprtiti krivde, nam bo postalo jasno, zakaj srbska oblast še ni zaprla Šešlja: Slobo bo z nasmeškom oznanil ljudstvu, da je Sešelj eden ključnih krivcev za razdor med obema narodoma. Ceprav to v bistvu ni. Je le stranski produkt neke politike, zasnovane na obubožanem ljudstvu, kateremu mora prekipeti in če mu že mora, naj mu nad kom drugim inne nad lastno oblastjo. Šešljabodo »učuzili« za sedem dolgih leti in meni ničtebi nič bo ves vesoljni srbski narod prepričan, da se tako pač počne v demokratični državi. Razmere so za neprizadetega in varno daleč živečega zemljana lahko seveda na moč zabavne. Nenadoma ne potrebuje več zgodovinskega lek-sikona: dovolj je, da odpre televizor in se v živo prepriča, kakana je videti zgodovina, ki se ponavlja. Vsi mogoči ping-pong procesi, ki jih sanja Evropa, na Balkanu pač ne veljajo, kakor na Balkanu nikdar ni veljalo nobeno pravilo. Kvečjemu pravilo močnejšega in se veda podlejšega. In da v tej disciplini Srbom ni primere, vedo tudi najtrdovratnejši iz zgodovine. Turki na primer. Verjetno so Srbi edini primer v zgodovini otomanskega cesarstva, ki Turkov niso rabili nagnati, ampak so )o ti popihali sami. In ker se zgodovina seveda ponavlja, jo bo spet kar nekaj ljudstevpopihalo samih. Za ceno žive glave bodo Srbom pustili skupno premoženje in jo lepo popihali v sprva revno prihodnost. Kaksna usoda obvtem čaka Srbe, ne ve nihče od premnogih bogov. Če se na usodo jugoslovanskih državic ozremo skozi prizmo, ki prepusča samo duhovite prognoze, bi dobili nekaj takšnega: samos-tojno Slovenijo, znotraj katere se bodo iz čiste nečim- rnosti ribali razni provincialistični interesi, samos-tojno Hrvaško, ki bo imela svojo Severno Irsko in Tamilske tigre, iz Bosne pa bo nastala prva evropska džamaharija. Makedoncibodo dokončno spoznali, da so Bolgari in se bodo povsem v evropskem duhu integrirali z novo Bolgarijo, Šiptarji bodo dočakali veliko Albanijo in nabili na kol vse Srbe, ki se bodo v tistem trenutku po pomoti ali kako drugače znašli na kraju samem, in Veliko Srbijo z majhno kraljevino Crno goro. Tam se bodo po malem še naprej vojskovali, če ne drugače zato, ker bodo Šumadinci denimo hodili tešit lakoto in žejo v Novi sad. Verjetno se Vam, ljube bralke in dragi bralci, vse to zdi popolnoma noro. Nikar, lepo vas prosim! Na Balkanu je namreč še zmeraj vse mogoče. Afrika je ta teden izgubila še zadnjega komunistična diktatorja. Balkan ga namreč še zmeraj ni. In z njim žal tudi Evropa ne, zato je še toliko bolj čudno, da podlega njegovi unitaristični ideologiji. Zato izkoristite še zadnje balkanske dneve, ko vam je polovica grehov takoj odpuščenih. No, pa en lep balkanski pozdrav: mars u ...! V Ljubljani, 23. maja 1991 Vaš Hamfri Bogart P.s. V Indiji, ki je globalno zelo podobna Jugoslaviji s svojimi problemi vred (revščina, vera, multi-nacionalnost), so pred dnevi ubili Radživa Gandhija, enega najzmernejših politikov, ki mu je tudi ljudstvo med vsemi najbolj zaupalo. Pravo balkansko dejanje! V 2RDNJEU TRENUTKU Jč KBX»6Uifl 'PRlomUL NR FIEIKRJLNO OllHPIflPO KRVNE6R KRlŽflKJCR NCP SlBVl FKEPOVEDRUD 00 jp-,----- IZMCUhlFU KR\T\CHB EKSrOHčtiTŽ INKOHEHZURR-2>lLtiBC# JREHOPfi V SlSTBm O I9CRBDOV. -f. FRVORIT TtKMOVAfJO^ NICŠTETKUS 5ET JE ^flcEJL 3«EZ V2*0 KB NHKOMTH.OJ-IRRfoO DRtTI ^——-i^-----^ 2-RfcflD/ MOTFNJfl TčKHeCEV 30 6FI J2JL0CO/ /2- AJflDOLJNJE^fl TZKHOVnNJRn