283. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 12. decembra 1904
XXXVII: leto
L		
H		
		i
1		v-'
		
		
		
	i	
■	1	
izhaja vsak dan zvečer, izimfii cedeča in praznike, ter velja po poiti prejeman za avsfro-ogrske dežele za vse leto K K. za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec S K 90 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K. za poi leta 13 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec S K. Kdor hodi sam pun) placa za vse leto 29 K, za po) leta 11 K, za cetr. leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolike veS, koMkor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, ce ae oznanile enkrat tiska, po 10 h, ce ae dvakrat, ic po 8 h, ct s* trikrat ali večkrat tiska,  —  Dopisi naj se izvele' frankevati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v Knarlovih aiicah st 5, in sicer nrsdnistvo v L nadstropju, apravnistvo pa v oritlifijo. —
Opravnlfitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamzcijo. oznanila, t. j. administrativne stvari.
^Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po IO b. ^Narodna tiskarna" telefon št. 86.
Korberjev poraz.
Zvečanj* državnega zbora je odgođeno. Zgodilo se je vsi«d poraza, ki ga je ministrski predsednik Kor-ber doživel minoli teden v proračunskem odseku poslanske zbornice. Ta porai je bii tako eklatanten, tako uničevalen, da kaj takega ni še doživelo nobeno avstrijsko ministrstvo.
ZunHr.ii formalni povod tega poraza ni posebne pomemben. Vlada je v derj^rnih stiskah. Zato je predlagala, Daj se ji la pi&čilo narejenih doJgov dovoli nov dolg; od dovoljene svete je hotela saoro četrtino porabiti za podporo po ujmah prizadetemu prebivalstvu. Na ta način se v Avstriji že r*oJgc operira in ko bi imela vlada v parlamentu kaj za-slc-mbe, bi bila tudi s to s?ojo zahtevo prav lahko in brez vsake težave zmagala.
Proračunski odsek pa je dovolil samo tisto svoto, ki jo je viada zahtevala za podporo po ujmah prizadetemu prebivalstvu, kar je pa vlada zshterala za refundacijo, to je odsek odklonil.
Na dlani leži, da je prazno in brezpomembno vse govorjenje, da vladna zahteva ni bila dovolj utemeljena, da njena opravičenost ni dokazana itd. Tj so vse le fraze. Glasovalo se js zgolj po političnih nagibih in prav zato je izid tega glasovanja tako uničevalen za Korber-jevo vlado.
Pet let je Korber ministrski preissčnik. Nastopil je mesto z izrecnim namenom, da pridobi in sprijazni vae stranke sa skupno delo. In sedaj po petih letih je prišei tako daleč, da razen Poljakov nima na svoji strani nobene stranke in da so ga pustili ce?o Nemci na cedili?, katerim ee je bil zapisal z dušo in s telesom. Ča:-ih je bilo v dunajskem parlamentu prav lahko, dobiti večino za kako vladno predlogo Sedaj p? se je v proračunskem odseku pokazalo,
^~ i----~ 1 •
da ima Korber proti sebi dvotretjinsko večino zbornice. Kaj hujšega si ni mogoče misliti In pri tem je upo štavati, da so se proti vladi združile ravno tiste stranke, ki si sicer nasprotujejo na Življenje in smrt
Ako bi bila Avstrija res konsti-tucijonalna država, bi ta eklatantni poraz K5rberjevega ministrstva ne mogel ostati brez posledic. Iz vladnih izjav seveda ni razvidno kaj se zgodi. Logično bi bilo, da vlada odstopi ali pa da apelira na voliloe. Nove volitve bi pa raimer v državnem zboru nič ne prememle in zaradi tega ni misliti, da se vlada odloči za razpust, vsaj sedaj če ne. Ministrstvo pa menda tudi ne misli odstopiti. Vsaj zaupniki vladnih krogov oznanjajo, da Korber ne odatepi, nego da ostane najmanj toliko časa, da bo poravnano vprašanje o trgovinskih pogodbah z inozemstvom, o prvi vrsti z Nemčijo.
Ako bi bila Avstrija konst.tuci-jonalna drŽava, bi Kdrber odstopil in bi krona naročila sestavo novega ministrstva tistim strankam, ki so Korberjevo ministrstvo strmoglavile. Ali na je pri današnjih razmerah sestava take parlamentarca ko licije sploh mogoča? Vsak razsoden politih bo priznal, da ne. Prav zato pa mislimo, da velikanski poraz, ki ga ie KSrber doživel, ne bo njegovi viadi vsaj za sedaj prav nič Škodoval. Morda ponudi K6rb*r kroni svojo demiailo, ali to bo le formalnost; demisija no bo sprsjtta in Korber bo ostal na krmilu, četudi se jo pokazalo, da v parlamentu nima nobenega prijatelja več.
f ojna na Daljnem Vstokn.
Kaj pripovedujejo Japonci o ruškem brodovju v Port Ar-turju ?
Iz Tokija se poroča: Vsied o -speljevanja 9. t. m. je križarka »Bajan« jela gnret?. Nagnila se je nato
za 25 stopinj v vodo in skoro obtičala na neki skali. »Retvizan« in »Poltava« se nahajata ob času plime do poveljnikovega mostiča pod vodo. »Palada« in »Pobjeda« sta tudi nagnjeni na stran in se nahajate cb plimi pod vodo. Oklopnica »Pere»8vjeW je do torpednib oevij potopljena v ▼odo. Topničarka »Giljak« je usidrana ob obrežju in se s-^di, da tiči na tleh. Oklopniea »Sebast.pol« se vsako jutro usidra v zunanjem pristanišču, najbrže da bi utekla našemu obstreljevanju.
V zadnjem času so postali Japonci zelo gostobesedni in so spravili v javnost celo vrsto poročil, ki se nanašajo samo na rusko brodevje v Port Arturju
Če bi 83 smelo tem vestem ilspo verjet.*, bi bilo že vse rusko brodovje v Port Arturju uničeno.
Ako se pa upošteva, da si vsa ta oorcčil*. dasi so uradna, bistveno na-
ar * l
spretujejo, da eedsj zanikajo stvari, ki so jih še pred nekaj dnevi slikala kot gotova dejstva, ako se nadalje se uvažaj-, da je bilo portarturško brodovje po japonskih zatrdilih že neštetokrat »uničeno« v luki, se najnovejšim vestem iz japonskega vira o usodi ruskega brodovja v Port Arturju tudi ne sme popolnoma verjeti.
Sicer nečemo trditi, da bi bila vsaka poškodba ruskih v luki usidranih ladij nemogeča, prepričani pa amo, da te poškodbe ne morejo biti takšnega značaja, kakor se navaja v japonskih poročilih.
Koliko je resnico na teh \eateh, se bo razvideio šele, ko se bo baltiška eszadra pojavila na bojišču.
Potopljena japonska vojna ladja.
Poveljnik tretjega japonskega brodovja p.roČa. da ie križarka »Sa jen« 30 novembra pred Port Arturjera zadela ob rusko mino in se potopila. Od posadke ee je potcpiio 38 mož, med njimi tudi
poveljnik Tajima. Križarka »Sajen« je obsegala 2481 ton, dolga je bila 71, široka pa 11 metrov in na krovu je imela posadko 200 mož; zgrajena je bila leta 1883 n je vozila le morskih milj na uro.
Položaj v Port Arturju.
Reuterjefe-sru uradu se javlja is japonskega taborišča: Ruski ujetniki pripovedujejo, da so zaioge živil v Port Artur?u nezadostno. Hrana se je posadki omejila in kruh se mora že peči iz moke slabeišth vrst. častniki dobivajo dvakrat na teden konjsko meso. Vsled slabe vode sta zavladala v trdnjavi legar in disentarija. Svežih zelenjav ni dobit ; tudi krz rve so že večinoma pošle Sploh bodo živila jedva še zadostovala za eden rnesee.
Z mandžurskega bojišča.
General Kuropatkin poroča z dne 9. t. rc.: V noči na danes so naši prostovoljni lovci pod poveljstvom polkovnika H:trova nenadoma napadli jsponske pozicijo južno od Banjapuce ter prisili!: Japonce, da so se morali umakniti. Bežečega sovražnika so naši voji zasledovali en kilometer daleč. Ujeli smo enajst Japoncev. Na naši strmi sta padla dva vojaka. Ponoči so Japonei poskusili navaliti na naša okope ob železniški progi, a so bili na celi črti odbit .
li Tokija se pa porGČa: Zadnje dni bo se opetovano vršili on reki 9*ho boji predstraž, v katerih pa so bili Rusi povsodi pobiti. Rusi so baje imeli v teh bojih znatne izgube, do čim so bile japonske izgube zelo male, Nemirovič DanČenko javlja, da so Japonci zgradili stalne utrdbe med Jantajem in L'aojangom.
Baltiško brodovje.
Križarka »Ural« je dospela v Da kar na zapadoi afriški obali, eakadra admirala Fel£erzama pa je odplula iz Džibuta proti otoku Madagaskarja, kjer se združi z ladjevjem admiraia Roždest renskega
Kapitan Klado.
Na ukaz vrhovnega admirala velikega kneza Aiekseja je bil pomorski kapitan Klado obsojen na 10 dni zapora, ker je v listu »Novoje Vremja« objavil celo vrsto člankov, v katerih je ostro napadal upravo ruske vojne mornarice.
Za tretje rusko brodovje.
Iz ladjedelnic v L'bč&vi in Rifi je dospelo te dni 430 delavcev v Pe-trograd, da čim preje degotov? vsa dela na onih vojnih ladjah, ki bedo tvorile tretje brod vje, do čan se Daljni Vztok
Nezgoda na bajkalski železnici
Na bsjk&hki žeieinioi je 8. t. m. trčil neki tovorni vlak v posebni vlak poveljujočega generala 3. mandžurske armade, barona Ksulbarsa, vendar pa ni bilo droge nesreče, kakor da je bil strojevodja tovorLega vl*ka lahko ranjen.
Po odgoditvi drž. zbora.
Dunaj, 11 decembra. Nemška ljudska stranka je priobčila ▼ svojem glasilu neka-o izjavo, v kateri zvrača vso krivdo, da se je moral državni zbor odgoditi, na alovan-ake in stranke in na vlado. Koncem izjave pravi: »Kaj prineao prihodnji dnevi, je seveda še daoes negotov^. Eno pa se je izkazalo za gotovo: da ministrski predsednik skoraj gotovo ne bo zmogel v tej ali novi zbornici izvršiti rs šil ne ga čina, ki se j <* pričakoval od njega«.
Praga, 11. decembra. »Narodni Listy« pišejo o položaju: »A'<o si vlada in njeni prijatelji tudi prizadevajo, dc bi zakrili ali zmanjšali pora«, je vendar ?semu svetu jasno, da je uspeh tritedenskega držav o-zborskega zasedanja kat*s;roia, kakršna se že davno ni pripetila. Kakor se je poljeko-nemška koaJic ja v
„Zvonček",
1
list s podobami za slovensko mladino.
Pred petimi leti je bilo ob Času, ko pri nas navadno odeva naravo naj-debelejši sneg, da se je pojavil med našo, istotako v mraz in led zakovano mladinsko literaturo prvič „Zvonček". Skromno je pokukal na dan v skromni obleki kakor njegova imenska cvetka za skrito mejo.
Menda nobeno literarno podjetje se ni pri nas rodilo še tako tiho, brez vsake reklame, kakor izdavanje „Zvončka". Rodila ga je potreba, bilo je podjetje za resnično blago in dobro stvar, a dobra stvar ne potrebuje Šumne reklame.
.Ali zdaj ai zapel: Mi se zbiramo in ae veselo nate in vate c žira m o . . . No pa prav ! Jaz sem vesel, da veakemu avojo dejal sem, zapel.'1
Tako je pozdravil svoje vesele bralce in bralke v prvi Številki v imenu „ZvonČka" njegov ljubeznivi urednik g. £. Gangl.
In to svojo obljubo je vestno izpolnjeval do danes, ko je zaključil peto leto nad vse priljubljenega „ZvonČka". „Vsakemu svojo dejal je, zapel" ; pač res vsakemu, tudi po letih staremu, komur je le še ostalo srce mladostno, čuteče in dovzetno za idealno lepoto.
„Zvončeku je rodila potreba. Res smo imeli — in menda še imamo — mladinski list „Vrtec", toda odkar mu je umrl blagi in nadarjeni urednik g. Tomšič, ni znal aVrte " več izpolnjevati svoje lepe, pa težavne naloge. Zdel se nam je pritlikavec, ki ga le zaostala rast izdaja za otroka. Daje bil „Zvonček" potreben in da je svojo nalogo začel takoj od postanka izborno reševati, so pokazali načelni nasprotniki vsega, kar je lepega, plemenitega in v duhu časa. Ničesar stvarnega niso mogli herostratni zavistueži očitati „ZvonČku". Njegova vsebina jim je imponovala; obreguiH so se le nad pročelno sliko. Prva jim ni ugajala, ker so jim kolo igrajoči se otroci kazali hrbet (kakor da bi kaj drugega zaslužili ljudje, ki Že /.<!.. vuo ne poznajo več reka svojega učenika „Pustite male k meni priti") na dru^i sliki pa so se zadevali ob raztrgano k'afeto in svečko pod nosom. Vsakdo pač vidi na sliki najprej tisto, kar spada takorekoč v
njegov delokrog, saj je tudi čevljar na Apelovi podobi najprej zapazil, da niso jermeni v redu. V popolno zadoščenje „ Zvezi" kot založnici in g. G angin kot uredniku pa so brezštevilna priznanja, ki jih je dobival „Zvonček" od merodajnih Činiteljev že prvo leto ter neprestano vseh pet let.
Uredništvo je izjavilo ob koncu prvega letnika: „Veseli nas, da zaključujemo „Zvonček" z veselim srcem in z jasnim pogledom v bodočnost. Tako samozavestno zadovoljstvo je bilo citati ob zaključku vsakega naslednjega letnika in tudi ob koncu ravnokar zavrženega petega letnika. In to je zelo veliko rečeno pri nas, kjer ravno mladinska književnost nima ugodnih bilanc. O tem bi nam lahko mnogo povedala gg. Gabršček v Gorici in Kosi v Središču, ki se že mnogo let marljivo in požrtvovalno ukvarjata s to gmotno nehvaležno stroko.
Ako nas vse nade ne varajo, prebil je „Zvonček" uspešno led nad brezbrižnostjo za mladinsko književnost. Urednik je bil od začetka skrajno izbirČljiv. Kot vesten pedagog in idealno nadahnjen pisatelj za mladino ima namreč vedno pred očmi, daje za mladino najboljše komaj dobro. Zato si je z veliko vztrajnostjo izbral svoj krog na darjenih pisateljev in pisateljic, pesni-
I kov in pesnic. Z vsakim letnikom je ; njihovo Število naraščalo, tako da smelo j trdimo, da ima pred nami ležeči peti letnik zastopano vso pravo, idealno in res dobro družbo, ki zna pri nas misliti in pisati za mlade, nepokvarjene dušice. Mnogo teh sotrudnikov in sotrudnic si je „ZvonČek" takorekoč sam|vzgojil deloma iz vrst svojih Čitateljev in čita-teljic samiti.
Zginilo je, hvala Bogu Že večinoma napačno naziranje, da lahko za mladino piše vsakdo, ki zna svoje misli devati na papir.
Še bolj napačno pa je naziranje, da zadene pravo struno v mladinskem spisju le tisti, ki je sam otroške narave, po intelektu se sam otrok. Take krive nazore je pač najbolje ovrgel pokojni Levstik, ki je bil gotovo vzor resnega moža, pri tem pa je v svojih pesmicah za mladino ubiral tako naivno-nežne strunice, kakor uajbrže Še nihče za njim. Pač, med „ZvonČkovimi" pesniki so nekatere mlade moči, ki nam obetajo nadomestiti mojstra Levstika.
Za spoznavanje otroške duše je treba posebne, globokočuteze filozofije svoje vrste. In takih filozofov otroške duse ima „Zvonček" med svojimi so t rud m ki že lepo Število. „ Zvonček" se Že zaradi tega sme imenovati napredni list, ker je odpravil osladni moralizujoČi
j ton, ki so se ga tako radi oklepali mla-: dinski pisatelji do „ZvonČkove" dobe, ko se je na vseh koncih in krajih stremilo za tem, odtegniti Čimpreje otroke mladostni brezkrbnosti ter jih vzgojiti za „dobre in trezne državljane.- Kako dobro pobija take psevdo-pedagoge v -Zvončku" oče-pedagog : Kako ae raivijas, moj ainko, mi ti! — Vesel sem in vendar srce me boli! Oh skoraj ti mine že prva mladost, s njo sreča otroška — otroška prostost! Ko skrb te objame z jekleno roko nikdar izpustila te sin moj, ne bo." Človek bi moral imeti srce zakrknjenega hudodelca, da bi se mu pri teh besedah ne zganilo nekaj toplega ▼ prsih.
Ako čitamo imena tistih, ki so nam zgradili letošnjim pet „ZvonČekov" letnik, naletimo pač najČeŠČe na ime njegovega urednika g. E. Gangl a tako pri sestavkih vezane in nevezane oblike. Njegovih pesmic v teh petih letnikih je Že za lepo knjigo. Kvantiteto njegovih pesniških proizvodov pa tudi istomerno spremlja kvaliteta. Kako ljubke, lahke in vendar jedrnate so te njegove zao-kroienke!    Omenjamo    le sledeče:
Dopisi.
Is Postojne. (Miklavžev veter) Narodna čitalnica in salonski orkester sta priredila dne 5. t. m. revnim in pridnim šolsrjem lep Miklavžev večer, h kateremu se je ibrslo toliko odraslega obČinatva in otrok, da je bila velika dvorana »Narodnega hotela« natlačeno polna. — V nakup Miklavževih daril je kon-eertoval vrli postojnaki salonski orkester dne 20. novembra v gorenjih prostorih hotels »pri Kroni« z jako zanimivim, povsem novim sporedom. Ni nam treba posebej poudanati, da so se izvršile vse gtashene točke, kakor tudi obadva mešana zbora pod zelo spretnim vodstvom g. kapelnika KubiSte kar najaija;neje, aaj ao bili temu dokaz obilni aplavzi po vsaki točki od strani mnogobrojnega odličnega občinstva. Gmotni vspeh kon certa je bil jako ugoden, kajti done sel je za nakup daril okroglo vsoto 180 K. — Kakor običajno blagovolili sta milostiva gospa županja Pikljeva in cenjena gospioa Ivanka Ditrichova tudi letos prevzeti trudapolno nalogo nabiranja prispevkov v nakup Miklavževih daril. Prav prisrčna ]ima hvala v imenu Čitalnice, salonskega orkestra in obdarovane dece za njuno izvanredno požrtvovalnost. Posebno nam je tudi omenjati jako delavnega f. c. kr. poštnega oGcijala DieUa, kateri se je pri raznih pripravah za ta večer mnogo trudil ter ima gotovo veliko zaslug, da se je Miklavžev večer tako gladko izvrši). — Slavna »Narodna čitalnici« je tudi letos prispevala z izdatnim zneskom za nabavo daril. — Spored Miklavževega večera je bil jako zanimiv. Tu si slišal gladko deklamovanje nežnih otroe -čev, tu si se nsslaial ob ljubkih glasih nežne šolske mladeži, tu si imel priliko občudovati izborni, neustrašeni nastop mladih šolskih diletantov v mični Stritarjevi igri »Stari oče iz Amerike«. Ves spored se ja vršil si jajno, o čemur ima naše vrlo učitelj-stvo neprecenljivih zaslug. — Zadnja točka sporeda je bil Miklavžev nastop. Impozantna Miklavževa postava, nežni, ljubki, dražeztni njegovi spremljevalki kot angeija, pa črni belcebub so napravili na mnogobrojno navzočo deco, kakor tudi na odrasle čaroben vtis.
— Jako radodaren je bil letost postojnski Miklavž; obdaroval je nam reč do 300 otrek Seveda je poklical tudi nekatere starejše k sebi in jih obdaroval s svojimi nebeškimi darovi.
— Da vlada v Postojni med dobro in blagomislečim občinstvom prav lepa harmonija, svedočita najbolje dobro obiskani koncert salonskega orkestra in pa skupna prireditev Miklavževega večera od strani Čitalnice in salonskega orkestra. S skupnim, vzajemnim delovanjem tukajšnjih društev in klubov doseglo se bo vedno več razvedrila in zabave, kakor pa s hujskajočimi dopisi, katere prinašajo gotovi izvenkranjssi listi, ki sprejemajo v svoje lasne predale vaak še tako nerodno spakedran in nesmiseln pamflet ter se nič ne brigajo za to, odgovarja taisti resnici ali ne-
Dnevne vesti.
V Liubljani. 12 decembra. — Slovenec" je silno nejevoljen, ker smo priobčili piamo, ki ga je ljubljanski škcf pisal dr. Tavčarju. Dela se, kakor bi bilo to neka; popolnoma nedopustnega, da se ob-
javi  privatno  pismo.   Mi v tem ne vidimo prav nič nedopustnega. Stvar, ■a katero se je šlo, je javnega pr-mena, in ne privatna zadeva in je torej prav,   če se javno obravnava. Ali so morda škof ženira stališča, na katero se je v pismu postavil in se sploh    sramuje    tega   pisma, da se   njegovi    žurnalisti   jeze, ker smo    to     pismo    objavili? Kar ae tiče našega listka o konklavu, pa sploh nismo nikdar  prikrivali, da je to čisto navadna po  različnih knjigah sestavljena kompilacija.   Mi nimamo denarja, da bi rimske kardinale m prelate podkupovali ter od njih dobivali informacij. Če primerja »Sloveneo« naš listek z nemško brošuro »Die Krisis im Papstthume« bo ps hitro videl, da je v našem listku mnogo atvari m važnih detajlov, ki jih ta brošura sploh ne omenja in da se v mnogih ozirih v našem listku zastopa drugačno mnenje, kakor v tej brošuri.   S.cer   pa   je   ta brošura sama tudi le kompilacija, in sicer je sestavljena    po    Dollingerjevih in F. Ks. Krausovih spisih, po Berthele-tovih italijanskih razpravah o kon-klavih in nekih drugih virih. Naš listksr se je držal  v  vseh važnih točkah Berthelets, ker je to avtoriteta in o vatikanskih razmerah naj bolj poučeni lajik.
— Podivjanost nemških buršev. Ker rektor dunajske univerze buršem na njih zahteve glede laških dijakov in nenemških napisov v avli ni dal povoljnega odgovora, so se sinovi kulturnega naroda nemškega pretečeni petek zbrali v avli ter prav po zverinsko tulili, prepevajoč nacijonalne pesmi. In ohrabril se je German — saj pogum ima samo v mraku ali pa kadar Slovanov ni poleg — ter s brutalno ailo strgal nedolžne nenemške napise in jih z nogami poteptal. Po tem hrabrem činu so se valile tevtonske mase kakor poulična druhil pred rektorovo piaarao, tam prav po barabako divjale ter a ailo vdrle v pisarno. Zioril je divji heil, zadonela »Wa«ht am Rein« med zmagonosnimi vrstami — rešena je čast majke Germanije. S ponosom lahko zre Germanija na svojo kulturo, na svoje hrabre sinove in njih dejanja, katerih se bi sramoval vsak fakin. — Ravno iati barbari, ki so vlomih v rektorjevo pisarno, še tega priznati nočejo, ampak izjavljajo v listih, da niso s tem v sobani zvezi. To je znak najvišje podloati največjega figamoštva. Slovani se ves čas burševskih izzivanj in napadov niti ganili niso. Dolžnost a k a d e m i Č n e g a s e n a t a I je, da i kr bi za oaebno varnost Slovanov in brani njih pravice. In ako se rektor ukloni nasilnim zahtevam buršev, potem ni čuda, ako tudi potrpežljivemu Slovanu zavre enkrat kri ter brani sam aebe in svoje pravice proti barbarskemu naailatvu. — Kdo je največ kriv burševake nestrpnosti?
proračunskem odseku leta 1895 pri glasovanju o celjski postojanki zru-iila, tako se je v istem odseku tudi politika dr. pl. KOrberja onemogočila, ki se kakor Windisohg*atzovo ministrstvo nagiba na levo ter :ma pro-tičeško oet«.
Praga, 11 deaembra. Ofieijosni »Prager Abendbiatt« poroča, da se po novem letu napravi zadnji poskus za saniranje političnega položaja.
Dunaj, 11. decembra. Poljski klub je sprejel na predlog posl. dr. Bvka sledečo resolucijo: »Poljaki klub izraža mnenje, da bi se doseglo oživotvorenje parlamenta in ojačenje žalostnih parlamentarnih razmer v prvi vrsti z reformo poalov-n i k a«.
Dunaj, 11. decembra. V poljskih poslanskih krogih so mnenjs, da bo dr. pl. KOrber pogajanja s parlamentarnimi strankami vsekakor ša zavlekel do novega leta. Ako bi se državni zbor razpustil poprej, preden ee razjasnijo raimere na Ogrskem, bi bil to zeio nepolitičen korak.
Dunaj, 11. decembra. Včeraj ae je vršil ministrski svet, ki je trajal poldrugo uro. Ministrski •vet pa se ni bavil s položajem, ki je nastal valed odgodštve parlamen a, t tam ee bo ministrski avet bavil Stte po avdijenci ministrskega predsednika pri cesarju.
Dunaj, 11. decembra. Ofictozno ae naglasa, da je sedaj glavna naloga vlade, da dožene trgovinsko pogodho z Nemčijo. Razpust državnega zbora in apel na v o-lilce je za sedaj izključen.
Terorizem nemškega dijaštva zmaguje.
Dunaj, 11. decembra. Akade-mični senat dunajskega vseučilišča je izdal razglas, v katerem se obsojajo izgredi nemškega dijaštva z dne 9. t. m. ter se izreka njihovemu nespodobnemu vedenju najostrejša graja. Obenem je sklenil senat, da odstrani z vseučilišča vsakršna dijaška naznanila, razen naznanil humanitarnih društev. S tem ■o nemški dijaki dosegli, kar so želeli. Dosegli pa so to tako hitro najbrže zato, ker eo tolovajsko nastopili proti rektorju, vlomili v njegovo pisarno ter vse razbili.
Položaj na Ogrskem.
Bud a pešta, 11. decembra. Da-Etaftnji uradni btt je prinesel cesar jevo lastnoročno pismo, s katerim se skliče državni zbor na d«n 13 t. m. Prva S.ja bo zeio kratka. Predsednik bo prečital ls cesarjev reskript, konstituiranje pa se odloži na prihodnjo sejo. Ker bodo obstrukcionisti odklonili va<iko volitev v odseke, češ, da zadnje zasedanje ni bilo pravilno zaključeno ter vsled tega imajo pravico stari odseki, zasedla bo libe ralna stranka vse odseke 8 svojimi ljudmi, t&ko tudi odsek 21 članov za končno uredittv poslovnika.
„Zmaga", „Anda", „Spomin na poletje", „Za nos*, „Ku-kuc", „Murček — morilec.1* Nadalje so zelo plodoviti „Zvonč-kovi pesniki: B o r i 8 o v, R a p ć, Ž g u r, Osojski, C v. Golar, Strninski i. dr. Z najlepšimi pripovednimi spisi so zalagali „Zvonček" ; E. Gangl, Ivo Tro št, L. Če mej, Fr. Vogla r in A. Rape. Nadalje je prinašal „Zvon-eeku primerne gledališčne igre, poučne spise, razni drobiž za pouk in zabavo, nekaj lahko uglasbenih pesmic, uganke, risbe in mnogo jako mičnih podob. In pred vsem te dobro izbrane in spisom prilagođene podobe so bile, ki so „Zvonček" tako zelo priljubile. V celoti se nam predstavlja ..Zvonček- kot mladinski list, s kakršnim bi se smel tudi vsak večji narod ponašati. In ob sklepu petega letnika se nam obeta, da ostauc „Zvonček" tudi v bodoče tako izboren, odnosno se še spopolni. Uredništvo pravi: Naša edina želja je, da bi se ob „ZvonČku" radovala slovenska mla dina tudi še nadalje, da bi ji bil tadi v bodočnosti to, kar ji je bil doslej : ljub prijatelj in prijazen družabnik, ki jo razveseljuje in uči . . . Našemu listu je namen, da vzbuja v mladih Slovencih in mladih Slovenkah plemenita Čustva, da jih ogreva za vse, kar je
Budapešta, 11 decembra. Zadnje dni sta izstopila iz liberalne stranke še dva poslanca, tako da šteje liberalna stranka le še 224 članov, dočim ima opozicija 186 članov. Ako se prištejejo hrvaški mameluki, ki ostanejo verni liberalni večini, ima grof Tisza še vedno 80 članov večine v svoji stranki.
Budapešta, 11. decembra. Andrassvjeva skupina in desidenti liberalne stranke so imeli sinoči skupno konferetico. Dopoldne so imele tudi opozicijske stranke dogovor ter so sklenile, da se skliče za jutri zvečer skupna konferenca vseh opozieijakih poslancev.
Novo srbsko ministrstvo.
Belgrad, 11. decembra. Po večdnevnem pogajanju sta oba radikalna kluba privolila, naj se sestavi zmerno ministrstvo. Novo ministrstvo je sestavil Paste sledeče: Pašić predsedstvo in zunanje zadeve, Proti Ć notranje zadeve, Pač u finanoe, Putnik vojno, Radovanovic trgovino, Velimirović stavbe, Niko lić nauk in ztČasiio tudi pravo-sodstvo.
Dogodki na Balkanu.
Sofija, 11. decembra. Kakor znano, so grške čete v Zelenicah uprizorile strašno klanje med bolgarskim prebivalstvom. Notranja ms-cedonska organizacija je sklenila, da ta in podobna grozodejstva ne maščuje več z napadi na grške vasi in umorom nedolžnih in neprizadetih, temuč maščevanje doleti le oborožene grške Čete. Grške čete je vodil pri napadu neki aktivni grški častnik
Carigrad, 11. decembra. Tur ška vlada so trdovratno upira po-množitvi inozemskih Častnikov za macedonsko orožništvo, češ, da po-množitev ni utemeljena v reformnem programu. Dosedaj je bilo tujih častnikov pri macedonskih orožnikih 25, sedaj pa se je to število pomnožilo še za 21 (Avstro Odrska in Rusija po 6, Italija 5, Francija 3 in Angleška 1)
Gibanje za ustavo na Ruskem.
Petrograd, 11. decembra. Pravosodni minister M ura v je v je baje vložil demisijo, češ, da je bilo sa celo njegovo delovanje mered-jno načelo absolutizem. Odkar pa pre-šinjajo celo justične uradnike drugačne ideje, ki nasprotujejo njegovim idejam, ne more ve3 delovati kot veren podanik.
Petrograd, 11. decembra. Ker ae govori, da ee prirede v prilog ustavi velike demonstracije po mestu, izdal je mestni poglavar na prebivalstvo tiskana svarila, naj se izogne vsakršnemu zbiranju po ulicah, ker bi se sicer zgodile velike ne&.&Če, ako bi bila prisiljena policija, da poseže vmes.
lepega in dobrega, da jim siri znanje, utrja značaj in jim odpira pogled v bajno kraljestvo umetnosti in pesništva. Naša vest nam pravi, da ravnamo prav.
Prav radi bi delili z „Zvončkovim" urednikom želje, naj bi ne bilo slovenske Šole, niti slovenske hiše, ki bi ne bila naročena na ..Zvonček". Žal, da so take želje pri nas se samo — pobožne želje. — Za narodno šolo je res sramota, ako še nima v svoji knjižnici „Zvončka", še več, kolikor razredov ima šola, toliko izvodov bi si morala naročiti. A to ravno zato, ker smo še glede „vsake slovenske hiše" skeptiki. Pa tudi v zadnjem pogledu bi samogla le šola mnogo storiti. Za duševni blagor svojih otrok resnično dovzetni starši bi morali svojim otrokom preskrbeti ublažujoče berilo. Vsaj 5 K na leto bi že smel vsak prosvit-ljen oče žrtvovati svoji deci. S tem jim naloži glavnico, ki donaša neizmerne obresti. Pa tudi vsak rodoljub ima gotovo v svojem sorodstvu ali kumstvu otročiče, ki bi jim lahko napravil veliko veselje z naročitvijo vrlega »Zvončka". Na ta način bi si pridobil „Zvonček" med našim narodom mesto, ki ga res zasluži.
Beseda o kritiki.
(Konec.)
Kritik-* je v na« Slovencih še v povojih. Pri nas ljudje sploh še niso vajeni prave kritike. Ne prenese je politik, ne prenese je znanstvenik, ne preneae je literat, ne preneae je umetnik; vsak je takoj oaebno razžaljen, če se ga oe pohvali.
A to je is najmanjše zlo. Pravo zlo je, da se skuša onemogočiti vaaka prava odkritosrčna kritika, češ, kar je našega ne ememo, zmanjka vati in trgati — in kar ni hvala, se smatra za oškodovanje.
Zlasti vidimo to pri gledališki kritiki. Res, občudovsnje zaslužijo molj*, ki zatajujejo sami sebe v toliki meri, da pišejo dostikrat proti svojemu pravemu prepričanju. Kdor hoče is kritike spoznat*, kako je kaka predstava uspela, mora znati med vrstami čitati. Preštudirati mora vsako besedo in jo skrbno pretehtati. Samo žurnalistični virtuozi znajo tako pisati. Ce je o kakem izgralou rečeno, da je bil izvrsten, pomeni to, da je bil dober; če je rečeno, da je bil dober, potem pomeni to, da jo komaj za silo rešil svojo nalogo; če
je rečeno, da je zadoščal, potem lahko strup vzamemo na to, da je bil pod vsako kritiko
Nadalnji iurnalistični »trie« je to, da poročevalec časih prav interesantno in pregnantno popiše dobre strsni kake predstave, slabe strani oredatave in posameznih igralcev pa — zamolči.
S takimi žurnalietiČnirni finesam si zavaruje poročsvalee hrbet iu doseže vendar svoj namen: predstava je pohvaljena. In glsdaiiška predstava se mora pohvaliti, na vsak način, ker aicer bi se reklo, da <e poročevalec dotično igro ubil. Sčasoma se tega seveda vsakdo naveliča in popusti poročanje o gledališču.
Ali je pa res potrebno, da se tako poroča. Intendano* je pač tega mnenja. Morda je bilo nekoč to mnenje tudi reanično opravičeno, namreč v začetku slovenakega gledališča. Danes pa ni več tako. Danes je slovensko gledališče tako ukoreninjeno, vzgojilo si je tako številno in zvesto občinstvo, da poročevalec pač nima več samo naloge, s ugodnimi recenzijami vabiti ljudi v gledališče.
Tudi v naši literarni kritiki je
Prejšnji rektor Esekerieh, ki je svoje ovčtče Uzo razvadil, da sedaj tožijo, ds obžalujejo, ko je prenehalo ono prijateljsko razmerje, ki je vedno vladalo med akadesaišoo oblastjo in nemškim dijaltvcna. Burši so prišli v svoji rasvajenoati tako daleč, da že hočejo terorizirati aka-demični senat in mu diktirati, kaj sme storiti, kaj ne. Ali ni ti višek predrsnoati, da ai upa akad. eeaat vpeljati deoiplinarno preiakavo proti onim Nemcem, ki eo a ailo vdrli v rektorjevo pisarno. — Na Kranco vem Ringu stojiti dve palači, ki stsneti državo milijone: univerza in parlament. K*-r je menda obeh usoda ista, je hotel elučaj, da ste bili isti dan zaprti. Uresničil se je pregovor: Inter arrra silent musae.
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v torek, dne 13. decembra ponavlja se in sicer na »nepara Cajkovskega velika opera »On j;-gin«, ki je pri prvi predstavi v soboto imela vseskozi sijajen uspeh. Pri tej predstavi poje vlogo kneza Gremina g. Beteito, vse ostale velike uloge so pa v istih rokah, ko pri prvi predstavi. — Za petek, dne 16. t. m. določena je prva pred*t*va dramske noviteti*: »P r i n-cezna Pampehik a«. Češki upi-Sr, I Jaroslav Kvapii, poslovenil v merilu cr.ginaia profesor Anton Funte k
— Slovensko gledalšsre.
Opera „Onjegin"  se je že lani občin stvu izredno prikupila in omilila, dasi tedaj naslovna vloga ni imela povsem primernega interperta.   Saj je to delo tako krasno,  da  si po svojih lastnih svojstvih pridobi  simpatije vsega ob činstva. „Onjegin" je na  Ruskem naj popularnejša  vseh  oper, ne le, ker jo je skladatelj  zložil v narodnem duhu, ker je dejanje povzeto iz naj priljubljene) šega Puškinovega dela, in ker so za zbore   uporabljeni motivi iz ruskih na rodnih   pesmi,   nego tudi zaradi tega, ker je opera polna čudovito lepih na pevov  in  melodij,  ker je blesteče iu-strumentirana  in ker je moč te glasba naravnost neodoljiva. Čajkovski) je bil liričen talent prve vrste in stoji v slo vanski glasbeni literaturi tik Smetane. Sobotna predstava je bila za naše raz mere uprav vzorna in spada med najboljše operne predstave  Vrlemu in neutrudnemu kapelniku g. B e n i š k u gre vse priznanje.   Da je predstavo »ploh mogel tako lepo in uglajeno uprizoriti in da je bil uspeh tako velik, to jc se veda zasluga tenorista gosp. O r ž e 1 skega in basista g. Oufednika, ki sta stebra slovenske opere.   Gosp. Or želski je vlogo Lenskega Že lani pel. dočim je bila lani naslovna vloga v rokah gospoda Angelija.   A kakšen razloček med lanskim predstaviteljeni Onjegina in med letošnjim, .šele v tej vlogi se je izkazalo, kako odlično raje pridobila slovenska opera z gospo dom Ourednikom.  Ta  Onjegin  in ta Lenski bi  delala  čast  vsakemu vel kemu gledališču. Spoznali smo, da je g. O urednik odličen muzikaličen pevec prepričali smo se, da jc njegov glas ne samo lep nego tudi v vseh legah enak' zveneč in blagoglasen;   uverili amo se. da poje g. Ourednik s čuvstvom, da ima fin umetniški okus in   da je elegante; in siguren igralec. Gosp.  Ourednik je lahko preverjen, da si je pridobil vse
Iihzo opaziti, da se le malokdo strinja s kritičnimi načeli, ki srn i jih razvili v tem spisu Cankar je spieal za »Z?on« kritiko o »Banovih hustrjih«. Govoril je v tej kritiki i vseh mogočih rečeh, samo ne o knjigi. Zlasti je hvalil Trdinov slog, ki je res vzoren, a prav po vioru Narodovega gledališkega poročevalca je zamolčal, da je vsebina do časna. O £upaiičiČevih peamih je bilo čitati kritiko, ki ni bila druiega ka kor pristranski slavospev in sicer tako pristranski in pretiran, da so bili drugi pesalki po pravici malo nejevoljni.
Takih in enakih zgledov bi a« lahko mnogo navedlo in tudi |s drugih. Kako krivično in zavistno aa časih sbada Aškerca, menda iz eam* zaviati, ker mu kot epiku nihče nitt do gležnjev ne seže, toda o tem je bolje molčati, kajti sicer bi prišel pogovor na literarno klikovstvo in o tem t.ečemo razpravljati.
Naša želja je, da bi se začel« kritika pri   nss  rstSS   negovati po načelih, ki smo jih označili  v ten spisu, in ds bi  prenehala, biti samo mk lasna
simpatije, hi kaj naj rečemo o gospodo Orželskem? Bil je jako dobro disponiran in kadar je dispo-11 i ran, tedaj poje tako, da je prava slast ga poslušati. Fino in lepo je izvedel značaj vročekrvnega entuzijastu in pel dovršeno. Posebno v prizoru pred dvobojem je pel tako nežno in lepo, da bolje ni mogoče. G. Orželski pač v polni meri zasluži priljubljenost, ki jo nživa. Tatjano je pela g. Ska-lova, in sicer vobče jako dobro; ugajala je posebno v prizorih, kjer odločuje moč glasu, manj pa v prizorih, kjer se je poznalo, da je njen glas trd in da nima prave milobe. G. Peršl je igral kneza Gremina inje pel prav dobro in lepo svojo veliko arijo. Tudi gospč. Kocevarjeva zasluži vso pohvalo. Gospodični KlemenBOva in Stol-zova ter g. Lebeda so zadostovali. Zbor je bil izvrsten. Vobce se mora, kakor smo že uvodoma rekli, pripoznati, da je bila predstava sijajna in dosti boljša kot lani.
— Za ciroiki vrtec družbe sv, Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je daroval 200 K gospod Kar. I Luckmann, glavni ravnatelj t->varen »Kranjske obrtne drufbf« Pnšttve se kot pokrovitelj drulbe sv. Cirila in Metoda podruž mci na Jesenicah. Novo poslopje za ta otroški vrtrc jo sedaj že pod streho. Vsem dirovaiciro, ki po k tema pripomogli, b^di izrečena najiskreaejša zahvala. Prosimo pa še nidaljnih darov v ta namen, zlasti od onih do moljubov, ki doslej še niso odzvali naši prošnji, da bo mogoče prihodnjo spomlad izvršiti in lepo urediti sta?bj, ki bo prijatno zavet šče in človekoljubna vzgejiinica mnogoštevilni slo \oiiSii deci na Jesenicah in na Savi. B vale ini bomo sa vsak tudi najmanjši dar, ki se nam še pošlje v ta izredni namen — Vodstvo družbe ar. Cirila in Metoda v L t ubijan:.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da ata bili ti-Ie navedeni podružnici poalaii prispevka za .'eto 1903. v tekočem 1904. leta: ženska podružnica na Vrhniki znesek 86 K; moška poflruio:or> v Celju znesek 268 K 23 viu. Žensk* poelrainioa ▼ Šs. Jurju cb južni železnici pa ie vpoalala mesec* no vembra 1903. znesek 82 K 50 vin. potom uredništva lista »Siovenec«. Obcnvm, ko se v koledarju za 1905 leto s pričujočim popolnuje »Vestaik« naše družbe zaUtDl903, prosi druž-bino vodstvo vas podružnice, naj bi blagovolile v prihodnje vedno v pranem času in vedno za tekočo leto pošilj&ti prispevkov in to nepo-eretino družbineziu vodstvu.Naknadni popravki povzročajo namreč obilo dela; »Veatn-ku« pa ušinjajo to škodo, da ni popolnoma natančno zrcalo dejanja in nehanja družbenega vodatva. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
— Družba sir. Cirila in Metoda V Ljubljani naznanja tem potom, da so porabne le eele zalepke in cele dopisnice a popolnim besedi , lom, posebno ako so starejšega da- j turna. Izrecno poudarjamo, da znamk, ie eo samo izrezane iz dopisnic in zatepk, ne moremo rabiti. Ooenem si u vojarno opozarjati vse cenjene rodo Ijubkinje in rodoljube na to, da naj eo pisemske poštne znamke ne od-iepljujejo, nege izrezavajo a papirjem ▼red, na katerem bo prilepljene in nam tako upošiljaj^, ker le take znamke je mogoče naši dražbi raz-pečati. Imena darovalcev in število po njih vposianih znamk ae bodo objavila svcjeČasno. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani.
— Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani na
znanja, da se bode znova zasedlo uči-teljako mesto na družbeni petr&z sredni deški ljudski šoli pri Sr. Jakobu * Trstu Vsi oni kompetenti in kom-petentinje, ki sd se za to m* sto po tegovale povodom prvega rtzpisa meseca oktobra, in ki še daneB re-flektujejo na to mesto, se opozarjajo, da vpošliejo priloge svojih prvotnih prošenj do 20. t. m. Oni pa, ki ne rt fl-ktujejo več na to mesto, izvolijo naj to na dopisnici naznaniti. — Vod-bito družbe sv. Cirila in Me* toda. — V Ljubljani, dne 10 de-eeiiibra 1904
— ,,0 soli in domu" je predaval na povabilo »Splošnega slovenskega ždidkega društva«, gimnazijki prof. g d r. V. K o r u n sinoči v »Na-rcdaem domu«. tTudi tega predavanja se jp udeležilo/ jako veliko število najboljšega cbšunstva ki je sledilo z največjim zanimanjem poučnim izva- I janjem  g. predavatelja.   Gospod dr. Korua  je razmotrivši zlasti prvi in glavni vzgojevalni faktor, t. j dom, I ki vpliva pri majhnem otroku aajprej vzgojevslno na čustvenost, na srce, I pozneje na razum. Ko otrok doraste, nebu e vpliv na intelekt in se ome I juje samo 'še na s<ce v obliki naukov in zgledG^v.    Vzgoja ima namen napraviti it človeka koristnega Člana človeške d»užbp, v ti namen pa mo rata glavi.-«a dva vzgojevaina činitelja, 1
to sta dom in šola vplivati plodoncsao n<» sroe in razum; zanemarjati se ne sme niti enega, niti drugega  Pri tem pa vagojitel|i ne ameto pozab-ti pravilnega negovanja telesa, ker duša in telo ata s- v najožji zvezi: če je teh« bolno, je bolna tudi daša. Jako škod j ljivo pa je r izvajanje, telesno in dušno. Telesno mehkuženje slabi otroški organizem in ga dela pristopnega bakoi 1 -n«. različnih bolezni.   Ako otroka vedno varujemo, tudi nima nikako samostalnosti. V svoje otroke zaljub 1 jeni starši ustrezajo vsaki želji svo I jih ljubljencev in netijo tako ter raz vijajo v njih  trmo  in asbiČn st ter neko blsziranost, ki je samo privilegij I starih fantov    V tem  osiru  na) bi nam bili t . zglel prepr isti ljudje, zlasti kmetje, ki imajo navadno zdrave, krepke < troke, ker jih ne nu-hfcu&ijo. — Pri šolski vigoji razločujemo po-I samni pouk in  skupni  pouk. Oba imata svoje dobre in slabe strani. Pri posamnena pouku spozna domači učitelj kmalu in lahko otrokovo individualnost;  ker se peča samo z enim. spozna njegove dobre in slabe lastnosti; zato lahko dobre neguje in slabe zatira. Toda peaamni pouk je jsko drag in enostranski. Učitelj se bavi največ z ono t vari no, ki njemu najbolj ugaja; tudi nima tak otrok nikako samostojnosti. Poleg tega pa je še zasebnega   najetega učitelja avtoriteta manjša, omejenejša, ker je učeneo ves dan v družbi učitelja in je ta plačan od staršev;   otrok postane nekako starikav po mišljenju, ker občuje vedno le z odraslimi. Pri skupnem pouku imajo vsi otroci enako dolžnosti in enake pravice; v šoli je na racpolago mnogo učnih sredstev, goji se družabnost, učitelj obdeluje učno tvarino bolj natančno, ker ee mora ozirati na vse otroke. Tudi je gorečnost učitelja večja, ker ima več učencev pred seboj.  Važno vzgoje-! valno sredstvo je končno še medsebojno tekmovanje med učenci. Seveda je tudi res, da učitelj ne mors tako dobro poz sati otrok,  kakor pri posamnem pouku; ne more jih vsak  dau izprašat', vendar gre ns vsak način pred n s; skupnemu pouku. Gispod pre davatelj   je  povedal   še   mnogo po u&nega in zanimivega, zlasti za starš« in vzgojitelje. O pouku v a >Ji pa boče razmotrivati v naslednjem predavanju »Splošnega slovenskega ženskega dru štva«   Gospod profesor je žel za svoje predavanje   obilo   zasluženega priznanja.
— Deželni poslanec vitez Langer se je na Dunaju podvrgel neki operaciji in je na ti operaciji umrl. Vitez Langer je bil jako kon oilianten in vsestransko spoštovan mož. V deželnem zboru se je zlasti zsnimal za kmetijske zadeve in si je na tem polju pridobil obilo zaslug. Bodi ljubeznivemu možu prijazen spomin.
— Umrli. V Črnomlju je umrl občepriljubijeni notar g. dr. Julij Gusti n. V žapužah pri Lescah je umrl znani narodni tovarnar in po sestnik g. Luka Grilc. V Žalcu je danes ponoči nenadoma umrl občinski tajnik Ivan Kač.
— Odlikovanje. Tvrdka Janko T r a u n, izdelovatelj patentirane cementne zarezne strešne opeke na G 1 i n c a h pri Ljub-1 j a n i, je odlikovana na letošnji mednarodni razstavi v Parisu za razstavljeno zarezno eementno strešne opetr.o z zlato medaljo, z diplomo in častnim križcem, kar je najboljši dokaz za priporočilo te izborne opeke.
— Delo v predoru na Hru-£ici zelo počasi napredaj« Prevrtati ga je Še v daljavi kakih 200 m. Podjetje je mislilo delo dokončati že do konca tega leta, toda, kakor vse kaže, se bo to moglo završiti šele do Velike noči, ker je vsledi znane nesreče mnogo delavcev zapustilo delo. Delo zavira tudi nenavadno trd kamen ter slab zrak. Vsi vremenski nadzorniki so zapustili delo, ako-ravno jim je podjetništvo ponudilo visoke plače.
— Grozna nesreča se je pripetila pri gradnji železnice v predoru pod Logr.m pri Sv. Luciji pred-minuli petek. Ko so šli delavci opol dne iz predora, sta imela nalogo zapaliti dve mini neki Bovdan in laški delavec Leoni. Ko sta zapalila prvo, sta skočila na vsrno. Užgana mina je počila, ali druga se ni hotela užgati. Leoni je priskočil, da zapali v drugo, a ko je prišel do nje, j« počila ter mu odnesla del glsve in ene roko. Seveda je bil Leoni takoj mrtev. Leoni ima dva sina, eden je star 18, drugi 16 let. Pri kosi!u sta izvedela o nesreči, ki je zadela očeta.
— Ustrelil oe je v Muti pri Ljutomeru orožnišsi postajevodja Sohief, najbrže iz strahu pred kaznijo, ker ga je stražmešter zalotil, da je na patrulji prenočeval v neki kmetski hiši.
— Izpred sodišča. Kazen
ske razprave pri tukajšnjem dežel nem sodišču: 1) France Istenič, Ža gar iz Spod. Logatca, ki j« sploh na
slabem glasu, je prišel nekega dne v  Medenovo  gostilno v T polu >n napravil tam cehe za 1 K 92 v. Mudil se je z domačim sinom France tom v stranski sobi, tam je visela žepna ura, vredna 28 K.   Proti ve čeru je izginil obdolženec, ne da bi poravnal zapitek, i njim je pa tudi isginila zadevna urs. Mesec kasneie je prišel Iatenio k Lovretu Bratovšu, kjer se je vdinjal, delal je pa tu le 4 dni, in kmalu izginil brez sledu ter odnesel domačemu hlapcu denarnico z vsebino 20 K. Služil je tudi v Pod steni za Žagarje, kjer je poueveril 3 K 90 v, napravil je v Samsevi in še v dveh drugih gostilnah več dolgi na zapitku, potem je zapustil delo •n pobegnil. Obsojen je bil na 7 me-seoev težke ječe. 2) Henrik ll-rman, knjigovez v Ljubljsni, je na Tržaški cesti v Vsslevi gostilni gostilničarju lastno na kljuki visečo zimsko Buknjo vzel ter ž njo pobegnil, bil je pa po gostilničarju na begu zasačen, vrgel je suknjo od sebe in zbežal na Trpin čevo dvorišče, kjer je bil prijet Njegov zagovor, da je v svoji popolni pijanosti zamenjal suknjo, ni našel pred sodiščem mesta. Oosojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 3) Andrej Ovijač, delavec iz Smlednika, jo v Mestntm  logu   pri  Malem grabnu zadal sodelavcu Martinu Finku z nožem 4 ureznine pod levo pazduho in eno pod levo lopatico. Obdolženec se izgovarja, da je to v jezi učinil, ker mu je Fink novo srajco raztrgal in prizna, da ga je le dvakrat sunit. Prisodilo se mu je 4 mesece težke ječe. 4) Miha Alič, dninar, nazadnje na Hrušici, sam priznava, da je v Plavčkem Rovtu Lorenou Klinarju, pri katerem  je služil za dninarja, vzel  srebrno  uro  z dvema verižicama, priznava tudi, da je na Jesenicah Valentinu Narobetu izmaknil par škorenj, dva para hlač in Jerneju Gerčarju ravno tam  par čižem m dva robca.  Obsojen je bil na 6 mesece? težke ječe, po prestani kazni se bode pa oddal v prisilno delavnico.   5) Josip Nocente, opekar, iz Pordenove na Italijanskem doma, je jezen, ker je bil iz Vidičeve opekarne odpuščen,  grozil je proti Giovanniju Zanierju,  da   mora   ubiti sodelavca Ceeconija   in  Delcotta,    ker   ju je sumničil, da sta ga ta dva ob delo pripravila. Vpil je pa tudi dne 8 listopada popoldne pred  sobo, v kateri je   ležal  na   postelji   Dolni Patricio Ceeccni,  da   ga  bode ubil. Zaradi tega nevarnega pretenja ga je sodišče obsodilo na 5 tednov težke ječe. 6) Marijana   Jesenko,   rojena   pri Sv Ožboltu, dekla brez stalnega biva lišča, je svo|emu gospodarju Jožefu Cudermanu v Predosljih  vzela denarnico z vsebino 19 K in za 19 K 50 v vredne obleke in ae skrivaj od stranila. Pri Strukijevih na Trati nad Ljubljano je medtem, ko je vozita mleko   v  Ljubljano,   z   vodo zalila kakih  8 litrov  mleka,  in  tako pokvarjenega v mestu   strankam prodajala. Obsojena je bila na 4 mesece težke ječe.
— Izza rdečih kulis. Poročati orno zadnjič o porotni obrav navi, ki se je vršila v Trstu vsled tožbe soeijaJnega demokrata Kopača proti listu »li Sole« Odgovorni ured nik toženega lista, Colobig, je bil obaojen na globo 50 K
— Mednarodna panorama. Za prijatelja narave je Tirolska brez dvomno najzanimivejša dežela od katerekoli strani si jo ogledamo. Ta teden je razstavljen v tukajšnji panorami tisti del Tirolske z romantičnimi dolinami, penecemi gorskimi rekami, mic-nimi naselbinami, ki se končuje ob prelepem Bodenskem jezeru z Bregencem. Med potom posebno občudujemo St. Anton in Feldkirch pa tudi manjše naselbine nad soteskami in po zelenih bregovih, kjer se vijejo snežuobele stezice od hiše do hiše in potem v nedo-gledno visocino Čez visoke gorske prelaze. — Prihodnji teden se razstavijo zanimivi gradovi v Versaillesu. (Mali in veliki Trianon), bivališče francoskih kraljev in cesarja Napoleona I.
— Ponarejeni petsronski tolarji krožijo sedaj med prometom. Tolarji so svinčeni in pomešani še z neko drugo tvarino. Ker so zelo dobro izdelani, jih je spoznati le po žvenku. Nekaj ponarejalcev so v Bolcanu žn zaprli. Ta denar so dobile že tudi nekatere stranke v Ljubljani Torej pozor!
— Zaradi skarij je prišel v deželno bolnišnico. Včeraj so v neki tukajšnji kleparski delavnici zmanjkale 7 K vredne kleparske škarje. Pomočnika Bogoslav Svroboda in Fr. Šediuja sta začela tatvine dolžiti dru j drugega in je vsled tega med njima nastal tako ostej prepir, da je Swo-boda pograbil kladivo in udaril Š < dinjo tako močno po glavi, da so pa moral« na zdravnikovo odredbo (d dati v deželno bolnišnico.  Sw b ^ pa je policija aretovala. Swoboda ima baje protipnče.
— „Hoch oder nieder" so igrali predsinočniim v neki gostilni v Kolodvorskih u'icah, pri čemer jw
imel kleparski pomočnik J izredno srečo. Tu pa ni njegovemu prijatelju Aatonu Zwirnu posebno ugajalo in se je začel vsled tsga z J. prepirat. Ko je Kcdevar uvidel, da postaja prepir vedno hujši, je odnesel pete Zvvirn je pa hotel nato udariti J, a je zadel njegovo ženo na čelo, kateri je prebil kožo in je mečao krvavela. Zwirn se bode seveda moral zagovarjati pred sodiščem.
— Lonee barve je padel na jlavu Pavlini Jekovcevi v soboto s nekega hodnika ter jo ranil na desni strani glave iu se ji je pri tem tudi močno ponesnažila obleka.
— Poneverjenje.. 21 pr. m je dala služkinja Ivana Triilerjeva neki Katarini S, ki je bila ž njo sku paj v deželni bolnišnici, zastaviti srebrno uro, vredno 14 K in dve srebrni zapestnici. S-jeva, ki je bila v neki bjtnišniai že usmiljena sestra, se pa z navedenimi rečmi, kakor tudi z denarjem ni več vrnila.
— Pet nemftkih dezerter« je V se je včeraj zglasilo pri tukajsu jem magistratu. Bili so pri francoskih legijah v Severni Afriki in od tam ušli skozi Port-Said. Pripovedovali so, da vedo, da bodo morali prestati v Nemčiji strogo kazen, ki jim je pa mnogo ljubša, kakor se v Afriki boriti z raz nimi vojnimi težkočami, posebno pa s tako hudo žejo in vročino, katero so morali tam prestajati. Magistrat jim je dal podporo do prve odgonske postaje in tam jo bodo zopet dobili do druge, da bodo mogli priti na ta način domov Pravijo, da jih je pobegnilo ž njimi še osem, ki pa so najbrže ostali kje na potu, ali pa so krenili v drugo smer proti domu.
— Tatvine. Danes dopoldne je prišel v gostilno na Ksrlovski cesti Št. 19 neki neznan goat in zahteval četrtinko vina in klobaao. Med tem, ko ja šla natakarica Marijo Škodičeva v kuhinjo in popustila na mizi svojo srebrno uro, jo je gost ukradel in izginil. Ura je vredna 14 kron. — Pred par dnevi je pnšel hlapec Jakob Kavčič na Rinaako eeato 4t 19 v hlev spat, kjer je bil tudi Vencel Kolaž iz Lang^odorfa na češkem, kateri je opazil v kakem stanju da je njegov tovariš, in priliko takoj v to porabil, da mu je vzel iz žepa 20 K in pobegnil. Včeraj je pa Kavčič zasaćtl Kolaža na kolodvoru in ga i roČil službujočemu stražniku Večerinu, ki je tatu areto-VRi. Kolaž je tatvino priznal. — Danes sjutraj je bilo v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ukradeno Uršuli Kajzerjevi, kuharici, 10 K vredno krilo. Tatvine sta sumljni dve ženski. — V Boboto zvečer so opazili trije rokodelaki vajenci, da ie iz-ložno okno pri trgovcu gospodu R. Jesenku le priprto. O vratnica in to-bačnics so jim tako ugajale, da so jih nekaj iz izložbe potegnili in jo popihali. Toda smolo so imeli tako, da jih je drugi dan polioija dejala že pod ključ. Zanimivo je, kako obto žujejo eden drugega, da so tudi pri ^Miklavževem« semnju kradli iz lop, kakor srake. Eden izmed njih je tudi nekemu nezemu dečku, ko je šel zvečer za 6tarše po vino, spulil krono iz rok in pobegnil. Pač srečni moj stri, ki se morajo ubijati s tskimi paglavci!
— čegava je verižica? Orožmštvo je pred kratkim odvzelo v Velikih Laščah neki osebi zlato verižico, za katero trdi, da jo je našla v Ljubljani. Ker ae nahaja verižica sedaj pri mestnem magistratu v vpogled, naj pride laatnik-izgubitelj (ako mu mogoče ni bila ukradena) k magistratu, da si jo ogleda.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Črnogorcev in 6 Slovencev, nazaj pa je pršlo 100 Slovencev in Hrvatov. — V Hrušico je šlo 20, na Jesenice pa 30 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 107 oseb, ki so bili večinoma Hrvati. — V soboto je prišlo iz Amerike 36 Hrvatov, ki so se odpeljali na Reko. — 10 Labev je šlo iz Ljubljane v Komun, 15 slovenskih tes»čt*v pa na Koroško v šume.
— Izgubljene in najdene reči. Zobotebnik gosp. Aleksander Lukesoh je izgubil srebrno častniško verižioo s pozlačenim obeskom, vredno 10 K. — G Julija Schurancva trgovka, je izgubila črno usnjato denarnico, v kateri sta bila dva bankovca po 20 kron. — I Hrastnik, uaiužbenec v Koslerjevi pivovarni, je nadel zlato uro z verižico, kate o je izgubila Pavlina Korolleva iz Gradca — Marija Se-verjeva je izgubila črno denarnico z dvema tolarjema po 5 K. — Uršula SulČičeva je ivgubila denarnico, v ka teri je bil goldinar in zlat prstan, vreden 6 K.
— Hrvatska novice. — L j u b i m s k a drama na kmetih. V Bojnem Križu stase 23 »tf km t ski fant Jos N^rušil in 20ietna de-khoa Anka Tantlik smrtno zaljubila. Ker so Ankini odrastli bratje preganjali in zasmehovali Nerušila, šla sta zaljubljenca k maši in spovedi, potem   pa je  Nerušil  s privoljenjem
ustrelil svojo ljubico in sebe. V pismu ata pres la, naj ju pokopljejo v skupni grob.
* Najnovejša  novice. —
Telesna kazen vruski armad i o d pr a v I j e n a Ruski vladni list je prinesel carjev ukaz. ■ kate rim se odpravi pri vojaštvu kazen šibanja
— Gospa   plem.  H e r v a y stanuje na Dunaiu v botelu »Bes triz« ter p'Š3 roman.
— Sleparka milijonov Sleparko Chadv/iok so v C evelandu v Ameriki zaprli. Ponašala se k , da ima v blagajni vrednostnih papirjev za 5 milijonov dolarjev ter na ta račun osleparila lahkoverneže za več milijonov. V blagajni so res našli toliko papirjev, toda bili so brez veljave.
— Henrik Ibsen omeileva ter je vsak trenoUk pr.čikovati nje gove smrti
— Avstrija sa svojeii-seljence v Ameriki. Ministrstvo notranjih zadev poštje v Ameriko poročevalca za iiselniške sa deve, sekoijskfga svetnika Kalten brunna, da pospešuje humanitarne zadeve avstrijskih izseljencev.
— O srbskem prestolonasledniku poročajo Židovski listi, da je ušel na t horna za neko gledališčno igralko na Dun*j, kamor je šel po njega profesor N~nedovic.
• Svojega sina zaklala. V Kečkemetu je posestmea Lipoczi zasadila nvojemu sinu Aleksandru kuhinjski nož v srce zsradi tega, ker je preziral svojo mlajšo sestro. Sin je ostal na mestu mrtev, mater se zaprli.
Telefonska in brzoja?na poročila.
Dunaj 12. decembra Ministrski predsednik Korber je bil včeraj popoldne celo uro pri cesarju in mu je poročal o zadnjih do godkih v parlamentu Odločitev se še ni izrekla.
Dunaj 12. decembra. Vseučilišče je danes zopet odprto. Akail. senat je prepovedal nabijanje Ogla-sov dijaških društev v avli; izvzeta so le humanitarna društva. Nemška medieinea Erih W ii r z in Walter Spitzer sta zaradi vloma v rektorjevo pisarno delo giraua.
Budimpešta   12. decembra Včeraj  je  bilo   zopet  v raznih mestih vse polno shodov Mini strski predsednik Tisza in domobranski minister Nyiri sta bila v Marosvasarhelvju.   Opozicija je proti Tiszi uprizorila velika^skii demonstracije. Razobešene so bile črne zastave. Ko se je Ttssa pri p Ijal, ga je množVi insultirala in metala kamenje za Djim. Po glavnem trgu so nosili črno krst*) z napisom „Ogrska ustava" Zbo rovališče je morala stražiti infan terija,  a  ker ni zadostovala, so prišli še huzarji.   Ko se je Tisza odpeljal, je prišlo do izgredov in je bilo dvakrat ustreljeno na nje
gov voz.
Petrograd 12. dcerabra. Na Nvvskem prospekta je včeraj po poldne številna množica vprizonla veliko demonstracijo. Med demonstranti jd bilo največ dijakov. Policija je demonstrante razgnala, jim vzela rdeče zastave in več oseb aretirbla. Pri boju s policijo je bilo nekaj ljudi ranjenih
Par z 12. decembra. Dognano je, da se je S y vet on sam usmrtil
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 12 decembra. Ge neral  Saharo v   poroča,  da je bila v soboto zjutraj na desnem krilu mala praska.
London 12. decembra. Kino patkin   ima    sedaj    že armado 400.000 mož in poleteli 40.000 konjenikov.
London 12. decembra. „l>aily Mail" trdi, da so japonske lorpc tlovke naskočile   v poitarturskeni pristanu stoječo rusko ladjo „Se-vastopol**, izid pa da ni znan.
London 12 decembra. „Daily Telegraplr trdi, di so se Rusi po tridnevnem boju morali umaknit južno od Hunha, dočim poroča Reuterjev biro, da je položaj na bojišču povse nespremenjen.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrai dun. borse tO. decembra 1904. J-faloibeul «mplrjl
4 ^ majeva renta.....
4°/0 srebrna renta.....
4% avatr. kronska renta    . . 4%    „   alata       „       . . 4° v ogrska kronska  „   • . 4«/.      „    zlata «... 4#/o posojilo dežela Krarjaka . 41/2*70 posojilo mesta s; Hat . 4»/t#/.      «        ■     Zadar   . ! 4V,,;o bos.-herc. žel. pos. 1902 • 4*/a češka dež. banka k. o.
■ n r      Ž. O.      . !
sat. pisma gal. d. hip. b. . pest.   kom.   k.   0.   a. 1
10°/0 pr.......
zast. pisma lnnerst. hr. 1 „       „     ogrske cen.
dež. hr.......|
e. pis. ogr. hip. ban. . ; obl.  ogr.  lokalnih  že- !
leznic d. dr.....
obl. češke ind. banke . j 4°/~ prior. Trst-Poreč lok. žel.
4*/c prior. dol. žel.....
3»
it e
*V/o
At 0
0
41/ 0'
li I 7
„   jaž. žel. kup 9 avst. pos. za že?, p. o.
Srečk.«.
Srečke oJ !. 18601 » .   . .
>        r    r 1864 ....
r tisske.....
„    sem. kred. I. emisije
n n n    II- n
„     ogr. hip. banke
„     srbske a fra. 100 —
„ turške.....
Basilika srečke .   . .
Kreditne „    .   . .
Inomoake „    .   . .
Krakovske „    .   . .
Ljubljanske „    .   . .
Avst. rud. križa   „    •   . .
Ogr.     »n       m     •   • «
Sadolfove *   .  . .
S&lcbnrske „    ,   . .
Dunajske kom.    „    .   . .
Južae železnic« .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ „ . . SSvBoatenake      „     • •
Premogokop v Mosta (Brtix) Alpinske motan .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Kima-Muranvi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
Tal nt e.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji ........
Dolarji........
Žitne cene
Den*r I
100 0»
99 9t> 100-25 119*75 98*10i 11870 99-50| 100-251
100--I
101«—I 99-85 99-85'
101 *4ol
10760 100*10
100-50 100*25
100-10 10075 98-50 99 50 806 75 100-60
187-272-— 161*35 305*— 297*— 272 -94 — 131 -207» 478--79-89-— 68-54— 28-80 66*— 75-521-
88' 648 j 1630 674" 804 ; 249 664 489 2361 512 307' 533 177
25
26
50 50
75
60 60
11*1 1906 2351 23*90
117*55 9520
253 75 4-84
BI »ga
10025 100 15
100- 45 119-95
9830 118-90
101- —
101- 25
100 — 102 — 10010 10026
102- 40
108-50
101 —
10120 101*25
101 — 101*75
100*— 308 75 101-60
189 —
276- -163 35 S15-— S07-— 278'— 98 50 132— 21*75 489-— 83 — 94 — 73— 5630 29 80 70-80 — 531-—
8925 649*25
1640 — 675-60 805 50 250 — 666'-490 75
2361 — 513 GO 310 — 535-50 181 —
11-35 l »08 23-59 23-99
117-75 95*40
264*75 5*-
v Budimpešti.
Dne 12. decembra 1904. Termin.
Pšenica ca april BS R april
Koruza    „ maj
Oves      a april
50 50 50 50
1018 797 7-57 7-19
Efekt S v.
5 ceneje.
Meteorologično poročilo.
TiiiiiS nad morjem 306 2.   Srednji »raćui tlak 73* 0 mm
6 Q	Čaa opazovanja	8 tanje barometra v mm	49 «- * O. W a -s 3 u o r? *H ^>	Vetrovi	Nebo
10.	9. zv.	728 6	47	al. jvzb	dež
11.	7. zj. 2 pop.	7^4 5 7243	13 17	brezvetr. al. jzah	sneg oblačuo
•	9. 2V	72G4	15	brezvetr.	oblačno
12.	a. pop.	729 4 723 7	1 8 29	brezvetr. si. jzah	dež oblačno
Srednia temperatura sobote in nedelje: 3-3* in 16, oormale: —1*0* in —11°. --Mokrma v 24 urah: 18 0 mrn in 18 2 mm.
DEBELOST
odstrani hitro in garant, neškodljivo Thielejev
čaj za odstranjenje debelosti. Najfinejša izpričevala. Zavitek 2 K (po pošti 2*50 K franko po povz.) iz lekarne Jos. pl. ToroK, Budapešta, Koenigsg. št. 12. mm 2f20- 8
Gremij trgovcev v Ljubljani.
0 mesecu decembru prostega leta pri gremiju trgovcev v tjubljaiti glede novoletnih daril vložene kavcije se vračajo v gremijalni pisarni na Dunajski cesti St. 10 od dne 14. t. m. dalje od Štirih do šestih popoldne proti vračilu položnega lista.
3č87
Gremij trgovce? v Ljubljani,
£eli se kupiti dve dobro ohranjeni 5-283 v
Blagohotne ponudbe pod n.slovom „Orepalnica" na uprav. „Slov. Nar.a
Novosti
modnega blaga za dame, sukna In raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo krojaških potrebščin priporoča
J. KOSTEVC
Sv. Petra cesta 4.
Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine
prosto. 2973-17
ima to Varstveno znamko
Krojaški salon za gospode 2332 18
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journallh iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
m
sesa
Priznano I> i* v *tl znamka!
Po znamenitih   patentih  tehnično, kakor tadi higijeniSno najidealnt&jši knrilni sistem. ~
-    Originalni varstveni regulator.
/ĆJs        (ravnava se Ufc* i5  fuj i h stopinje ^ y     Izlok plinov In eksplozije popolnoma izključene.
Vtiika izl ii a po vseh cerah Pazite r.jitanfno ca ime ,Riessner" in ne rn stite se premotiti k nakupu manj vrednih
posnetkov. 33M—5
Ernest Hammerschmidta nasledniki
M ADIL E, WUTSCHER & Ko.
Vin dc Champagne.
Kleinoscheg DERBY SEC
izdelek prve vrste, zajamčeno napravljen iz francoskih vin
priporoma
\ -
: i'
m*
^1 »vjcs--y^>'.
•v
»10schk
3F81 1
''tu
A. Stacul
-v L, J t_il> S j «a i ? i •
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika, 3 trgovskim izpitom, zmožna tudi nemške stenografije in pisanja na stroju, išče stalne službe. 3583—1
Prijazne ponudbe je nasloviti na upravništvo nSlov. Naroda".
m
Za gg. trgovce!
skladni koledar
z lepim ozadjem in formotiskom
kakor tudi različne bo^ione iii novoletne
razglednice
ter
božične jaslice *
priporoča 3585—1
Ivan I lonac v Ljubljani
nasproti c. kr. glavne pošte.
- - ; ———————
CO
z malim stanovanjem, ki je tudi kot skladišče jako pripravno, se takoj odda
na Bregu št. 14.
Prodajalko
izurjeno v trgovini z meSanim blagom, veščo   knjigovodstva  ter zmožno tlo venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme takoj
IVAN   RUS, trgovec
na  I £ i < * d 11.
I
Dokler kaj v zalogi!
Dvakrat čiščeno       3581 i
posteljno perje (puh)
od 25 kr.-gl. 4*20
za pol kilograma.
modni trpi za gospode
Pred škofijo št. 19.
- Vzor«*!   no  nm  ruzpuUcu. =
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateijstvo dr?, železnice v Beljaku.
Izvod Iz TrozrLegra. reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jn*. kol. PROGA NA TRBIŽ  Ob 12, uri M m piauM vlak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez S.lzthul v AuMte S«»lnograd, čei ITItrin Baiflfac v Steyr, v Line, na Dunaj via Ams^etren. — Ob 7 uri zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franceusfeste, Ljubno. Duuaj, čem Selath■■. v So] no grad, Inomost.   tez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Piten, Marij ne H Fi-ancove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetteo na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne onobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selit hal   Solnograd, Lecd - Gastem, Ze!l am bee, Inomo&t, Bregenc   Curih,  Ženeva. Pariz čez Au^tetten na Dunaj. — Oh 8. nri 5ft m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Mo^akovo, Ljnbno, čez K' Reifling v Steyr. Line, Budejevice, Plzea, Majijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re Prage ^direktni voz I.  in II  razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.   —   Ob 10. r.ri  pouoč-i ua-vlak ▼ Trbiž, Belifik, Franzensfeste, Inomost, Monako v o (Trst Monakovo   direktni  voa   f. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ijntraj v Novo rcesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA EZ TRBIŽA  Ob   i.   ari 2ft m zjutraj osobni vlak z Dunaja fez Amstetten, Monakovo. Inomost. Franzendfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iscbl, Aossee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II rai 1
Ob 7. uri 12 m zj'.ti*a,j osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni Tink z Dn-u-ju čez Amstetten, L.psko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Franeove \w. Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnogr&d. Lin«'. Steyr,  Pati i   Žtneva, Car h. Breijt Inoaiost. Zeli ob jeaeiu, Lend-Gastein, Ljabuo, Celovec, Šmohor, FtMbriM        M i 44 m popoldne osebni vlak  z  Dunaja, Ljnbna,  Selzthala,   Beljaka, Celovc-i,       uak^voga, in, mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak % Dunaja, Ljubna, Beljak. Šmohorja. Celovca, Pontabla. Čez Selztbal iz Inomosta, Solno^rada Čez Klein-Reitliag iz Sfej Linea, BuaejevK, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Pra^e in Lipskega.       PROGA l NOVEGA  MESTA  IN  KOČEVJA.  Osobni vlaki :   Ob 8. nri 44 m zjutraj iz i j
Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočeviu iu ob §   ari Si ■ zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK   Melarn Ob 7
ztt m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 4o m pono samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO  dri. koi.   OB KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6  uri l    n, .. Ob 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah iu praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhod, je označen po srednjeevropskem času, ki ie za 2 min. oreo* krajevnim časom v Ljubljani
j 1870 Ustanovljeno 1870 |j
Trgovina s perilom in modnim blagom
C. J. HAMANN
Mestnem trgu s
priporoča naslednje predmete:
2974—10
vezenine in pletenine
kakor jo/iiče, hlače, moške in ženske nogavice, telesne pasove, ogrevaloe za meča in zapesti itd. itd.
telovnike za dame in deklice
Krio flrictiiiinr In pm«itleiie;
25      otroke 1 K-v- ~
plaščke, mufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd W Zti  p om i e ti o  poitrržbo j n m r I   firm.« *^|
C. J« HJSLm^NN
dobavitelj perila c in kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd.
LJubljarisIm kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, za&tavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, 8reCk, delnic, valut, novcev
m doviz.
Promese fzd ja k vsakemu žrebanju.
■aj
Akcijski kapiin! H MiOOOOO.
Zamenjava ie akskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne   papirje in    2jav-a.r-va.le sreilca proti vnovCuje zapale kupone. toirzrLl izgradi,
Vinkuluje in  devinkuluj«   vojaške zenitninske kavcije.
g^gT   Eakoui|it iu lnk»-s».» menle    "*fe-U (taT   Bonan narorilH.
Podružnic* v 5 P LJETU*
v tekočem računu ali na vložne iknj>2ice proti ugodnim obreatim.   Vložeai denar i obrestuje od dne vloge do dne vzdigft.      39 112
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr Ivan Tavčar
Lastnina in tisk .Narodne ti»l aru©**.