140. številka.
Ljubljana, v četrtek 23. junija 1898.
XXXI. leto.
Izhaja vsak dan anretor, itumil ne.ini.v-. in prhamke, ter 9el;a po politi  prejem an ta a vs t r u - agere k e delete ca rw i«to 16 kiJ., t* pol leta H -M., za četrt leta 4       .  za jc-.i-a moseo 1 gld. 40 kr. — Zrn LJttleljSBO tre« poftilj&aj« ca dom sa »»e leto 13 gld., ea četrt leta a gld. ;*0 kr, «a )eden mstst i f»ld. tO tr. Za poftiiianje na dom rafona »e po 10 kr. oa mesec, po 30 kr. na četrt leta. — Za taje deiele toliko več, kolikor po&tnma inafta. — Na naročoe, brez  stodobnu rpoefljatvi naročnine, se n« ozira. Za oinanila plato,e ae od etu-ibtopne petit-vrete pu *» kr., C« ae oznanilo jedenkrnt tihka, po 6 kr,, (e ae dvakrat, in pO 4 Lr„ 6t se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae livolt f/an kovati. — Rokopisi se ne #ra*j»jo. — Uredništvo in npravuittvo je na Kongresnim trga it. 12. D prav o lit v a naj      blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oscanda, t. J. Vte adm«iux:rntivne Itvmfi.
Telefon 6t- 3-i.
V znamenju slovanske jedinosti.
Izvflr no so sijajne slavnosti v zlati slovanski Pragi, na katerih so se sedli najodličnejši sinovi raznih tlov. narodov , ter si o stoletnici očeta slovanske ideje, pred spomenikom Frana Palackega, prisegli ljubezen, zvestobo in mejsebojno podporo v boja proti tisočletnemu sovražniku, ki pohlepnu izteza ■voje roke, da ne polasti naše rodne zemlje, da nam □grabi narodnost in jezik in tako s svežo z zdravo slovansko ktvjo pomlajeni Germaniji zagotovi prevlado v Evropi.
V Pragi se je te dni sklenila zveza slovanskih narodov avstrijskih, trdna in nerazrušna zveza proti „Gemeinbiirgschaf ", proti nemški nadutosti in brutalnosti. V bratski ljubezni so si podali zastopniki slovanskih narodov roke in slovesno obljubili, da pozabivsi vse malenkostne diference, boč«-j<> vse svoje moči posvetiti obrambi svoje domovine, jezika in narodnosti, obrambi svoje narodne indivi-davalnosti.
Minoli dnevi so bili pclni veselih, najlepše nadeje obujajočih momentov. Vsi Slovani so bili jedini, vsi so čutili, kar je izrekel general Komarov, da so sinovi jednega očeta in jedne matere, in da imajo vsi jednega sovražnika. Pozabljena so bila nasprotstva mej Hrvati in Srbi, pozabljena celo nasprotstva mej Poljaki in mej Rasi, vse je prešinila zavest, da smo slovanski narodi sami sebi dolžni, hoditi roko v roki, delovati z združenimi močmi na zmago slovanske misli.
Praško slavnosti so nam prinesle zjedinjenje slovanskih narodov avstrijskih v znamenji pravice, pravičnosti in ravnopravnosti, dale so nam vsem skupen program in bile so mogočen odgovor na pangermanska prizadevanja, toliko mogočnejši, ker so doprinesle dokaz, da smejo slovanski narodi avstrijski v vseh slučajih računati na moralno podporo izven Avstrije živečih Slovanov in v prvi vrsti na moralno podporo mogočnega naroda ruskega
Naši  sovražniki   uvidevajo dobro velikanski
pomen praških manifestacij, tareta jih gnev in strah, in zato so zagnali huronsko vpitje. Tisti naši sovražniki, ki hodijo v Nemčijo klicat svoje rojake na pomoč proti Slovanom, ki očitno prosijo Nemčijo oborožene intervencije, ki javno zasramujejo dinastijo in kar nič ne taje, da boČejo Avstrijo priklopiti Nt-mČiji, v kateri naj igra tako ulogo, kakor Saksonija ali Bavarska, tisti kriče sedaj, da hočejo Slovani Avstrijo prodati Rusiji, da sta bili Avstrija in Nemčija v Pragi provocirani, da je duh paslavizma prešinil avstrijske Slovane, da se je bati mejnarodnih komplikacij itd. itd.
To vpitje, te laži in ta obrekovanja nimajo druzega namena, kakor nahujekati Nemce na še srditejši boj, preplašiti vlado in pridobiti Madjare, Nemčijo in grofa Goluchovvakega, da bi strmoglavili sedanjo večino in državno krmilo izročili zopet Nemcem, da bi Slovane zopet pritisnili ob zid.
Na nemške izbruhe jeze in strahu ni vredno odgovarjati, saj je bilo na shodih v Pragi jasno in določno povedano, da Slovani v tej monarkiji hočemo živeti v harmoniji z dinastijo, da smatramo ohranitev monarhije za potrebno in da smo pripravljeni za nje moč in veljavo vse storiti. Shodi v Pragi so dokazali, da Slovani v Avstriji zahtevamo samo pravičnost in ravnopravnost, zato pa nas nemško kričanje in obrekovanje s panslavizmom prav nič ne moti.
Slovani smo in Slovani hočemo ostati; a kakor Nemec neče pretrgati zvez z rojaki v Nemčiji, tako hi tudi avstrijski Slovani ne damo kratiti pravice, gojiti mej seboj in s slovanskimi narodi zunaj Avstrije prijateljske zveze in gojili jih bomo, naj bo to že komu všeč ali ne.
Slovanske slavnosti v Pragi.
Is Prage, 22. junija. Končane so  prekrasne   slovanske slavnosti. Njih pomen spoznamo na njihovih posledicah, a že zdaj se lahko reče, da so utrdile zvezo mej slovanskimi narodi in oživile duha slovanske vzajemnosti,
oživile in utrdile notranjo zavt st prav (istih narodov, kateri stoje v ljutem boju za svoj obstanek.
Ljubljanska deputacija, kateri so se pridružili tudi drugi slovenski rodoljubi, se je v tornk dopo-luđne oglas la v mastni hiši, kjer so jo sprejeli župan dr. Podlipny, podžupana dr. Srbin Vlčok, predsednik slavnostnega odbora, Voitl in njegov namestnik, Ven-dulak ter občinski svetniki Brož, Hubaček, Kaše in dr. Kutin.
Župan Hribar je s primernim ogovorom izročil županu dr. Podlipnemu srebrn venec z napisom „Velikomu Palackemu deželno stolno mesto Ljubljana — dne 1(J junija 18i>8" in ga prosil, naj ta venec položi na Palackega spomenik, kadar se bo razkrit
Od tod so šli Slovenci na Kr Vinograde, kamor so bili povabljeni vsi slovauski gostje. Obč. svet Kr. Vinogradov z županom Viškom na čelu je goste preprijazno pozdravil in jih bogato pogostil v „Narodrem domu", ki je last mestue občine.
Naravno je, da so zbrani slovanski gostje tudi pri tej priliki dali duška svojim čutilom. Govorili so lvov.ski župan M a 1 a c h o w s k i, profesor Grabo w s k i iz Varšave, poslsnea B i a n k i n i, poslanec H o f i c a, general Komarov, ruski prof, B r a n d t, princ Androlnikov iz Petrogn da, poslanec dr. Herold, cir. Tuvčar, dr. Sernec in k pelan Rozman >z Celovca.
Poooludne zbrali so se Slovenci v restavraciji Chodera in povabili na svoj sestanek v Pr;igi.£iveče rojake ter češke prijatelje. Povabilu so se odzvali vsi, mej njimi č^ški roduljubi Jan Lego, prt fesor Hrasky, inženir Stančk, župnik Eckert in drugi. Pri tem dmeju je župan Hribar izročil prof. Hraskemu častno spomenico, katero mu je poslal obč. svet ljubljanski s priznanjem zaslug, ki si jih je pridobil za Ljubljano.
Piece de :esistence je bil slavnostni večer v solinskih dvoranah, po poljski navadi prirejeni rout. Na čelu komiteju, ki je priredil ta sijajni večer, so bile najodličn-j.še 6eške dame, go-ipe Irma pl. D a u-bek, Utilija Herold, Božeua K a s a 1 o v s k a, Pav-
LISTEK.
Kje naj je naša individualnost v arhitekturi ?
(Naprednim slovenskim krogom v premislek.) (Dalje.)
V neomejeni udanosti kultivirajo naši pičli strokovni krogi dosedanje mojstre in sloge ... to vse je posledica nedostatka svobodnega čuvstva in ljubezni do širno prirode, ki v mnogovrstnosti svoji prikazuje individualno lepoto vsakega, tedaj tudi nas slovanskih rodov. V nas ni bilo še pomisleka in prepričanja, da je v arhitekturi in dekorativnih umetnostih še kaj mogočega na naših tleh, — da ni vsejeduc, če priznamo kar lepo molče koncem stoletja, da bomo ostali za to vrste kulturno delo *a vse večne čase — inferijorni.
Tehniške lepe umetnosti, — kakor tudi vsa de« korativna umetnost, v kolikor se je poslužujejo isto, — goje se v nas dandanes po tujem, nekakem „anatomskem" sistemu.
V »anatomiško umetniškem zavodu" razkrajajo se iz tujega k nam zanesena, priznana in priročna telesa, katera naj bi, sestavljena po vseh mogočih ptedpisanib, čolanih, redkokedaj individualnih zakonih in čutih okusa, zopet tvorila umetniško govoreče telo! — Kje naj nam je ta umetnost višje božanstveno zvanje; ona ma-
gična, trdo tvarino oživljajoča moč duha!
V male kamenčeke razrezane stavbe, cerkve, gradovi, — tista toliko priljubljena, mehanično zabavna igrača otrokom, nudeča jim v obrazcih večje število boljših ali slabših kombinacij, to je po priliki ravno tisto, kar je dandanes stavbarska umetnost v večji meri nam, naobra^enim Slovencem. N.t.i teh tujih „gradov" — za odrastle — ne razkrajamo in ne kombinujerro si čeetokrat sami, kakor je to vsekakor pri otrocih, temveč pri vsaki boljši priliki kličemo tujega „umetnika" do take „umet-nije". —
Kako nastajajo stavbeni umotvori v naših slovenskih krajih, (imamo seveda tudi redke izjeme), naj povem potrpežljivemu občinstvu:
Vodoravnim razdelitvam zgradbe po nadstropjih, (pri čemur glede ua praktičnost in higijeno skoraj vedno zmaga slaba stran, to je trma bodočega lastnika stavbe), poiskati jo treba tudi primernega lica ali pročelja. Mehanično izurjeni risar prelista nekoliko „občo priznanih" zbirk strokovnih nemških publikacij, pri čemur mu včasih zopet pomaga kar najedenkrat tudi „umetniški navdahnjeni" bodoči „kućegazda". Lista se sem in tja po zbirkah, opaža in prevdarja se.......tu ugodno okno, tam primeren vhod, prikladen mostič, imeniten napućtek, krasen   obesek, spre lepo okončenje,.........to
bo divota, kje mogoče, da so pri nas ljudje že kaj tako imenitnega videli Ja —
Ko je do dobra preletel ves kalejdoskop imenitne italijanske, francoske in nemšk*- arhitekture, ko si je *vzel na piko" še kak masten ocvirek iz antike, začne drugi d-l umetnosti, to je gori omenjeni aiihtorn ški prcces. Izbrane oblike vseh mogočih ča^ov in narodom prenašajo se s pinceto, t j. s šestilom, uravnavajo so lepo po merah, kombinu-jejo se po njegovem ukusu in gospodarjevem moš-njičku, tvorijo celoto in — „umotvor" je gotov 1 V podrobnostih n kjer nič novega; v vsakem kompen-diju ornamentike najdete lahko taiste motive, — toliko in tolikrat so se že omlat li! Celo vrabci jih že poznajo do sita in teško če bodo hoteli še gnezditi na suhoparnih, vsakdanjih takih okraskih!
Seveda, k ij bi se pa neki trudili za domačim blagom, za nas še tako novim in neobdelanim, mej tem ko n.uu je internacionalnega in tujega na razpolago v taki obi ici iu pa tako — pri rokabl
Umetniki take šole zde se mi kakor pesniki, ki sive v trudapolnem slovarskem lovu na „rime", s katerimi več ali mauj spretno zakrivajo brezmi-selno svoje besedilo.
Taka sklepala, bolje bi se dejalo „sračja gnezda v stavbarstvu", so festokrat zelo obširna in uplji.ajo na lajika po svoji ogromnosti; včasih prizna so jih pa kot „imenitna", ker jo njihov /asnovatelj „pri-
lina K Fizik in Ana Podlipnv Posebnih ogovorov ni bilo. Na slavnostni večer se je zbrala elita Češke družbe, dame v prekrasnih dragocenih toiletah, moški v plesnih oblekah. Nekateri poljski gostje so prišli v slikovitih magnetskih kostumih
Pri slavnostnem večern je svirala ugledna kapela in je naBtnpal znameniti kvartet „Kyara". Slovanski gostje ro bili predmet naj'jubeznivejši po« zornosti in 80 imeli priliko občudovati redko krasoto češkim dam, njdi »leganco, njih duhovitost in narodno oduševljenje. Lahko je napredovati narodu, kateri ima tako ženstvo, in marš katerega slovenskega ndeležnika je obšla misel, da bi se tudi slovenskemu narodu bolje godilo, ako bi irm lo slovensko ženstvo toliko zavednesti, ako bi bilo za narodno stvar tako navdušeno, kakor je češko ženstvo.
Dodatno k temu poročilu se nam brzoiavlja, da so slovanski gostje napravili v sredo izl^t v Kolin in na Kutnohoro, kjer so bili sijajno sprejeti.
V 1 Ju!il)uwii, 28. junija.
Klerikalci in jezikovne naredbe. „Lnzer Volksblatt", g'asilo Ebenhocha, poroča, da je v resnici katoliika narodna stranka, ki stremi za tem, da s» odpravijo jezikovne naredbe potom jezikovnega odseka, iu baš cbstrukciiske stranke iz-jalovljajo ta namen kit. nar. strance s tem, da ti'če s svojo kaprici rano zahtevo, naj ae na-r'dbe odpravijo takoj. In radi te kapric* naj razbije katoliška nar. stranka a svojim izstopom sedanjo večino ter naj položi sama sebi vrv okoli vratu, da pomore s tem politični n samomorom polomljenemu I berabzmu zopet do vlade?
Na adreso črnagorskega kneza Nikite, oziroma njegovega glasila, „Glau Crnogorca", si je privoščila včerajšnja „Neue Freie Presse" (večerni list) član'k, v katerem napada kneza Nikito s toli surovimi in nesramnimi inzulti, kakoršnih si pač še noben avstrijski list ni dovolil proti tujemu vladarja. „Neue Freie Freche" očita Nikiti, da je navaden lažnjivec in — pijanec! Čitateljem, ki nimajo tega nesramnega židovskega časopisa pri rokah, ci-tiiamo n«kaj mest iz omenjonega članka kar doslovno :
„Seit ainigtn Woch§U st.ei^t in Montenegro fortw:ihretid Hauch auf, aber nicht. wie aus einem Vulcan, sondern wie ms. uun I'" 'M'lmuv'i". w-miu ibn ein Sonnonstrahl in (j;ilimng brinut. Wir haban diese gleichgiltige Natiirersidieinnng bis-hvt nicbt aonderlich bi'aobtet, aber da der „GlaB Crnagoroa", ii ;i s A. m t :i b 1 a 11 d a h S e r e n i s s i m us a a s »1 e n S c h w a r-z.tn Bergen, ima soino Ai-.htung entzngnn h,it, aind wir i ni'KiiKiiniiscii ;nw<ii'(ii>n, lasa \vir eine I 'mst immuiiij dnrch iuti nt'lteue Vergutigen, iiberbaupt von i\I mtenegro bu apre-ohen, dringend braaoiiBn, \Yas nun »be verlorsne aehtang t les montenegriniacben Amtshlatt^s betr fft, ao bildet es ja an siimmt lirhon europfiiachon Hofen den Gegenstand schmunzelndet* Unterhaltung, wie grosH der E in-flusa der <J ijinanflaiicha, richtiger w;ire die Mehrzahl, auf die uiaKHgebniiden politlsuksn Fact.oren in Montenegro i;,t. and fig w;iro gcradezu bei'ab\vih*digend fiir ein ernst.es Btail, sic, h mit a 1 k o b o l i s c h e n Reizungen n.iherzu bo f as ae n."
Potem dokazuje „Neue Freie Presse", da ni imelo potovanje Nikite v London nobenega uspeha, ter da je „lažnjivo'* haharenje .Gl Črnogorca" o/r-
znana" o-*eba z oficijelnim naslovom .stavbeni svetnik- ali r-elo mogOCS „profesor".   Da, za taka dela
biti mora že vse  kje opisano in orisano,.......
vsak izi* zan element pa najde svoje določeno mesto, kakor ga najde poštn t znamka na okvirčku razgledne dopisnic-*. Vse sami recepti, predpisi, racijonalizem,
resetanje......nikjer originalne narodne
duše, lokalnega Čuta itd. !
Kje naj bi se ne čudil kdo, zakaj tolikim slovanskim umetnikom, izobražujočim se v omenjenem daha, zamrje čut do svobod nega vstvarjanja! Izgubi se prirojena jim individualnost, pomrči jim oko za narodne oblike.......in kje naj so potem tisti nm*-tniški rodovi, ki store, da bo osobito tau, na vsem toliko originalnim Slovanom kdaj vseskozi govorila materija o našem pristnem, domačem kulturnem višku!?
V vseh ozirih bi bili radi napredni, — (.napredno" in „moderno" dostikrat napačno zamenjujemo), vendar tolikrat padamo v breznarodao za-starelo-t, bržkone nevede. Naj omenjam tisto podivjano francosko renesanco, ki je sama ▼ sebi končala kot bolna panoga sicer krepkega sloga, nazivamo ga „rokoko".
Kje si ubogi slovenski okus, ko si dajejo boljši naši krogi urejevati svoje sobe v tem slogu; kje si nbogi slovenski okus, ko si daje naša inteligenca slikati javne svoje prostore v pompejanskem elo6u ! (Dalje prih.)
gel lord Salisburv sam. Potem nadaljnje in zaključuje tako-!e:
.Dieie Erklarnng df» Lord Sa'i«bary ist vollstiiadig getrea in unaerem Blatte wiedergegehen worden, nad der ScbTAg war so heftig, daBS daa Gesicht des Fiiraten von Montenegro brannte. Die engliscbe Regieruog hatto den La-' stigen abgeacbiittelt and dieaea mit so 1 te ne r Vervvegeu h e i t ersonnene M.irchen aus den gesammelten Dichtan-gen Nikitta's he r rfn age ri aa en. Dem Autsblatt wird aber kunftig die Last vergeben, die \Vabrbeit unserer Mit theiluugen zu bezweifebi, den jetzt hat es schvvarz auf trebat, dass die Hofiichkeit umi (iastfreundsch*ft uer Konigin von England in t'ettinje achlecbt gelohnt und geradezu schandlioh miaibrancht mtrdajt, Anzustaunen iat nor unsere Regierung mit ibrer Langtnuth gegen emen solchen Scbadling, gegen den sie l.iugst b.itce ihr guteB Ii.insrecbt gebraucben sollen, um sidi llube vor der Thiir zu veracbatlen. Unbe-greitl ch ist die Geduld des osterreichiachen Siaates, der sicb agitatorische Depescben eines GroBsfiirsten, pobtiscbe Brandreden eines rmtlaohvll Oenerals in Uniform und die o r t w t b r e n d e n I n t r i g u e u d e s F ii r s t e n v o n M o n-teuegro gefallen liiast. Dabei kostet die Stellung ala (irosstuacht viele Milliardeu.1*
Boji ob turško črnogorski meji- aPol. Cjrr." se poroča iz Ueskiiba, da je gibanje ob turško-črnogorski meji prav re«»io ter vzbuja veliko vzni-rurjfuje. Vzrok vjernu je bilo nasiluo onečašjenje n^ke črnogorske deklice, ki je zašla mohamedaa-skim Arnavtom v roke. Krščan<ko prebivalstvo, ki mora trpeti veliko pred divjimi Albanci, se je dvignilo proti svojim zatiralcem, in prišlo je do boja. Spočetka so bili boji le majhni iu neznatni, potem pa so prišli kristjanom Črnogorci iz kneževine na p moč. Posledica temu je bila, da sta poslali obe vladi par polkov na mejo Turki trdijo, da so zasedli kristijani Beraneko hribovje ter da zahtevajo, naj se turško-črnogorska meja spremeni tako, da bo i poslej Berana črnogorska. Kristijani se pritožujejo, da je mej napadajočimi Albanci tudi več turških vojakov Različne vlaati so že pozvale porto, naj ukreue nemudoma, kar je potrebno, da se potolažijo razburjeni duhovi.
Sarrienovega ministerstva pa vendar le ne bo, dasi so sporočali vsi iuti, da je že kombinirano in sestavljeno. V zadnjem trenotka zi zmerni republikanci od^topdi, Sarrien bi moral sestaviti čisto radikalen kabinet, česar pa ni hotel storiti ter se je odpovedal. Trdi se, da se je Sarrienovo miuister-ttvo v zadnjem hipu ponesrečilo največ radi tega, ker je Cavaigaac, ki bi postal vojni minister, odločen nasprotnik zahtevi, da se revidira Drevfusov prcces. Republikanci se boje, da bi bil Cavaignac posnemovalec Mercierja.
Špansko ameriška vojna. Iz Madrida se oficijalno poroča, da je dospelo pred Santiago 50 ameriških ladij z bojnimi četami. Španci so obrežje zasedli ter se trdno utaborili. Iz Wa9hingtoua javljajo, da se razširja mej ameriškimi četami r u* mena mrzlica; zato hoče admiral Sampson svoj napad na Satiago pospešiti. 5O0 mrzličnih vojakov so že odpeljali v Keywest. — Iz Nev*yorka brzojavljajo, da sta imela Sampson in Garcia, vodja insurgentov, na admiralski ladiji posvetovanje glede skupnega napada na mesto Santiago. Garcia je izjavil, da ima 40 milj pred mestom 4000 vojakov* 5000 pa pri H dguinu. — V španskem ministerstvu imajo zopet krizo. Finančni minister odstopi v kratkem in za njim baje tudi utari Sagaata, ker ga že vse preganja. — Don Carlos in njegovi pristaši hujskajo neprestano proti vladi radi njene neodločnosti. — Centralni urad mirovnih društev v Bernu pošlje vsem evropskim vladam adreso, naj posredujejo za mir mej Ameriko in Španijo.
Dopisi.
Iz ««o.rlJ, dne 21. junija. Slavnost blagoslovljena naš- g i gasilnega doma v proslavo cesarjevega petdesetletnega vladanja praznovala sta domače gasilno društvo in občina preteklo nedeljo v najlepšem redu. Skorej ves teden poprej je deževalo in po bližnjih naših gorah tudi snežilo in bali smo se, da poj de vsa slavnost po vodi, a proti koncu tedna se je začelo vedriti in v nedeljo smo imeli najlepše vreme. Že v petek in soboto so naši fantje vozili mlaje in jih postavljali na primerna mesta. Dekleta so pletla vence za mlaje in slavoloke in povijala šopke za gasilce. V nedeljo jutro se je pokazala vsa vas v mlajih in zastavah. Ob 9. nri so začeli prihajati tuji gasilci v Spodnje Gorje, kjer jih je čakalo domače gasilno društvo, občinski odbor, bralno društvo z zastavo in dekleta s šopki in v pečah. Zbralo se je do 2O0 gasilcev s 4 zastavami iz Begunj, Bleda, Breznice, Dovjega, Jesenic, Koroške Bele, Kranja, Loke, Mojstrane, Radovljice, Save in Šiške. Okoli 10. ure so prikorakala društva v Zgornje Gorje, kjer jih je pred cerkvijo s krepko koračnico pozdravil oddelek vo-
jaške godbe c. kr. pešpolka St. 27. iz Ljubljane. Na to je bila slovesna sv. masa.   DomaČi žnpnik, g. Ažman, je imel  slavnostnemu   dnevu primeren govor. Pevci so po maši peli cesaroko pasem. Potem so odšla društva mej sviranjem godbe'pred gasilni dom, kjer je bilo btSgoftlovljnnje hiše m dveh podob. Naš gasilni dom je lična trša, zidana po načrtu župana J. Žumra.   Na zunaj je naslikal znani do mači umetnik g. Matija  Bradaftka  ia Kranja na opresen zid ob vratih podobo sv. Florijšna in sv. Nikolaja. Nad oknom je naslikano znamenje gasilnih drUštnv:  čelada z navskriž položenima sekiricama. Pod tem znamenjem se vije trak z napisom : „Ob petdesetletnici vladanja cesarja Franci Jožefa 1.' Znotraj stojita vel ka in mala bnzgilna in voz za orodje in lestve,  ob Btenah so police za orodje in obleko.   Na strani   nasproti  uhoda   je nasliksma velika tabla, na kateri je 1. kitica pesmi gasilnih društev napisana, namreč:  .Bratje, mi kot krepka četa, — Bodi dan  ali  bodi  noč, — Brez bojazni, brez trepeta, — Bratu brat gre na pomoč." — IU se je gasilni  dom znotraj in zuuaj  tako   lepo in primerno  uredil,  g e   največja   zasluga načelniku, g  Vinkotu Černetu   Vsa čast in hvala! Po blagoslovu so odkorakala društva pod poveljništvm m čelnika g. J. Juvančiča iz Šiške mej spremljevanjera vojaške  godbe na slavnostni prostor k J. Cernetu. Tu je bil banket.    Nekatera društva ho 8e pa razdelila po raznih  gostilnah,  k|er  se  jim je dobro postreglo. Pri banketu pozdravi načelnik domaćega gasilnega društva, g. Vinku Ćerne, zbrane tuje goste. Potem se v lepih besed di sporni nji petdesetletnico našega preblagega cesarja, v čegar proslavo se je zul da društvena hiša.   Njemu mu j hoteli pokazati svojo  udaoost  do   Njeg.   Veličanstva.    In povabi zbrane, naj mu zakličejo trikratni Ž'vio. Navdušeni Živio klici se razlegajo na okrog, godba pa igra cesarsko pesem. Zupan Jakob Žumer tudi pozdravi navzoče iu jih zahvali za tako mnogoštevilen pohod.    Na te napitnice se je zahvaljeval g. J. Ju-vančič iz Šiške.   N »zadnje se še oglasi načelnik, g. Vinko Čern», in se spominja mož, ki so ustanovili pred 4 leti gasilno društvo, to bo gg. naduči-telj Jožef Ž rovnik, župan Jakob Zim r, Jožef Ži mer   in   Vinko   Jan.   Njih  zasluge  za društvo ostanejo neizbrisljive v naši kroniki.   Po banketu se je razvila živahna veselica.   Godba je privabila domačega ljudstva in gostov z Bleda in Save toliko, da se je vse trlo in ni bilo dobiti prostora. Tablice za tombolo so se dobro razprodajale,  vstopnina na vrt in drugi dohodki in darila so tako narasli, da je ostalo vkljub velikim stroškom okoli f>0 gld. 4 blagajnici.   Ta slavnost v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. ostane vsem Gorjancem v trajnem spominu.   Hvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je vse tako lepo zvršilo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. junija. — (Presenetljivo imenovanje) Notar v Ljutomeru, gospod Anton Šlamberger, je imenovan notarjem v Kranju. Poznamo gospoda Šlambergerja kot dobrega narodnjaka in v  vsakem oziru vsega spoštovanja in vseh simpatij vrednega moža. Gosp. Šlamberger nam je dobro došel in upamo, da postane  vredeu  naslednik   nepozabnega Globočnika. Ako pa vzlic temu izpregovorimo nekoliko besed o tem imenovanju, naj bo gospod Slamberger prepričan, da niso ni najmanj naperjene proti njegovi osebi. Imenovanje gospoda Šlambergerja notarjem v Kranju nas je presenetilo, ker je justično ministerstvo pri tem imenovanju prezrlo predlog notarske zbornice, prezrlo predlog deželnega sodišča ljubljanskega in prezrlo priporočila   kranjskih   državnih poslancev. Znano nam je tudi, da se g. Slamberger sam ni nič preveč zavzemal za Kranj, in  povsem naravno je, ako se vprašujemo, kaki uplivi so bili pri tem imenovanju merodajni. Na to vprašanje smo dobili odgovor, kateri nas je še bolj presenetil, kakor imenovanje samo. Zatrjuje se nam, da je to imenovanje delo — štajerskih državnih poslancev, in da so bili pri tem merodajni zgolj osebni momenti,  kateri pa bodo imeli za slovenstvo na Štajerskem jako slabo posledico, t. j., da namreč izgine sedaj iz Radgone slovenski notar —-ta pride v Ljutomer — a na njegovo mesto da ne pride nikdar več slovenski, ampak nemški notar.   Pričakuje* avtentičnega pojasnila, nočemo sedaj še komentirati tega postopanja, sodimo pa, da bi gospod Robič imel v svojem volilnem okraja dovolj hvaležnejšega dela.
— (Izlet v Zagorje.) P. n. udeležnikom izleta pevskega zbora „Glasbene Matice" v Zagorje ee naznanja, da je južna železnica znižala vozno ceno ne le pevcem, marveč tudi nape v • cem, toraj vsem izletnikom. Toliko v po -jasntlo.
— (Pevski zbor .Glasbene Matice") ima
jutri in pojutrišnjem, to je v petek in v soboto, ob 8. uri zvečer skupno pevsko vajo za mešan zbor. Prosi se polnoitevilne udeležbe 1
— („1. ljubljansko kolesarske društvo t Ljubljani") priredi v nedeljo, dne 3. julija t. 1, svojo I- narodno dirko. Vzpored slavnosti: V so-poto dne 2 julija t. 1.: Pričakovanje gostov pri vlakih. Ob 8. uri zvečer: Prijateljski sestanek v gostilni Frana Rozmana pri Virantu na vrtu. V nedeljo, dne 3. julija t. I.: Sritanek v gostilni Frana Rozmana ob 9. uri dopoladne. Točno ob 4. uri popolndne pričetek d.rke. Pri dirki svira vojaška godba slav. o. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št 27. Ob 8 uri zvečer koncert in razdelitev nagrad na vrtu „Narodnega doma", odnosno v Sokolovi telovadnici. Vstopnina 30 kr. za osebo — 1") kr. za člene narodnih kolesarskih drnštev, gospodje dirkači so vstopnine prosti. Pri koncertu sodelujeta slav. pevsko društvo „Slavec" pod vodstvom gosp. Daniška in slav. tamburaški zbor „Zvezda* pod vodstvom gosp. J. Gorjanca. Vzpored   dirke:    Dolžina   dirkališča   400 inutrov.
I. Dirka juniorov: 1000 m = 21/a kroga. Otvorjena za vse slovenske vozače, kateri so pri kakem slov. kolesarskem društvu, in kateri še niso na dirkališču dobili 1. ni^rade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna   darila  v  vrednosti   25,  15  in   10 kron.
II. Glavna dirka: 400O SI =» 10 krogov. Otvorjena za vse vozače. Vloga 6 kron. Nagrade: Častna darila v vrednosti 80, 50 in 30 kron. Vodiču, ki vodi največ krogov, častno darilo v vrednosti   20 kron.
III. Dirka gostov:   8000 fH = 7*'| krogov. Otvorjena za vse vozače, kateri niso  členi  kakega ljub Ijanskega kolesarskega društva. Vloga 5 kron. Nagrade: Častna darila v vrednosti 40, 2f) in 15 kron.
IV. Borba za prvenstvo 1. ljubljanskega kolesarskega društva: 3000 m = 71/, krogov. Otvorjena samo za Člene društva. Vloga G kron. 1 dobi naslov: Prvak I. ljubljanskega kolesarskega društva za leto 1898 /99., častno darilo v vrednosti 00 kron in častni znak, 11. in IU. častne znake. V. Vožnja na tandemih in na kolesih z več sedli. : '.ODO m = 71/« krogov. Otvorjena za vse vozače. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti za prve 50 kron, za dn ge 30 kron. Vi. Dirka eeoiorov: 20O0 m =» 5 krogov. Otvorjena za vse vozače, kateri so prekoračili 30 leto. Zahtevajo se cestna kol* sa. Vloga 3 krone Nagrad*-: I., II. in JU. častne znake. Vil. Dtešna vožnja: 1000 nt « 2Va kroga. Otvorjena za vse dirkače kateri niso dobili pri točkah, ki so dirkali: nobene nagrade. Prijave na startu. Brez vložka. Nagrade; Častna darila v vrednosti 20, 15 in 10 kron. Prijave in pismena vprašanja naj se pošiljajo blagajniku gosp. Josipu Mačku, trgovcu v Ljubljani, Mestni trg št. 6 Zaključek prijav dne 1. julija t. 1. ob 10. uri zvečer. Na pozneje došle prijave in na prijave brez vlog se ne ozira. — Od 6. do 8 ure se dobe odborniki na dirkališču. Brzojavi: Maček — M-stri trg — Ljubljana.
— (Janez Uran) pečar iz Ljubljane, kateri je pred dnevi izginil, je bil mrtev najden pri Št. Lenartu pri Ljubljani. Na kako zločinstvo ni misliti, ker se je dobil pri njem še ves denar, kar ga je imel seboj. Ali je sam skočil v vodo z namenom se usmrtiti, ali je po nesreči padel v vedo, se ne ve.
— (.Žil'ca mu ne da, on mora krasti".)
Včeraj prinesla sta v Šolski drevored dva postopača štiri kokoši na prodaj. Ko sta opazila, da se njima bliža stražnik, spustila sta kokoši naglo in jo popihala. Stražnik je ujel jednega — Josipa Plavca, kateri je že znau kurji tat ter ga odvedel v zapor. Mej potjo se je tako ustavljal, da ga je stražnik le s silo spravil naprej. Drugi kurji tat pa je bil tudi kmalu prijet. Kokoši bile so ukradene mež-narju pri sv. Petru. Josip Plavc ima že več kokošjih tatvin na vesti in je sam pripovedoval, da mu žil'ca ne da miru, da mora krasti.
— (Samomor ) Danes dopoldne nstrelil se je v šentpeterski vojašnici v postrešji prostak 27. peŠ-polka Anton Zupan.
— (Viško glinške čitalnice pevski zbor) priredi dne 29. t. m , na sv. Petra in Pavla dan, izlet na Žalostno goro, kjer bo ob 10 uri slovesna peta maša, potem prosta zabava v Preserju in pevska slavnost v gostilni pri gosp. Petelinu pod Pečjo. Vožnja z Viča tja in nazaj stane za osebo 20 kr. Kdor se hoče vdeležiti, naj se oglasi pri Janku Novaku, delovodji v c. kr. tabačni tovarni ali pa na Viču pri Ani, odhod z Viča točno ob 6. uri izpred Novakove h'še.
— L Sokol v Postoj i ni") priredi v nedeljo dne 20. t. m. popoludanski izlet v prijazno P1 a-nino. Prihod v trg ob polu 3. uri. Javna telovadba na bradlji, drogu in v skupinah ob 5. uri popolu-dan. Z društvom pride tudi postojinska godba. Ljudske slavnosti udeležila se bodo, kakor se čuje, narodna društva iz Planine in morebiti tudi od delek ljubljanskega .Sokola".
— (Izvrstni možje) Višje sodišče graško je imelo včeraj prvo plenarno sejo pod predsedstvom grofa Gleispacha. Podpredsednik Wanggo je pri tej priliki pozdravil grofa Gleispacha z daljšim ogo-vorom, s katerim nas je prepričal, da so pri gra škem nadsodišču zbrani najizvrstnejši možje. V ta govor je vpletel tudi zagotovilo, da bodo člen višjega sodišča kakor doslej, tako tudi v prihodnje delovali sonbefangen, frei von jeder Parteileiden-schaft und unbeeinrlust von der Tagestromung nach
der im Geeetz gegrundeten Ueberzeugung". To so res lepe besede. Komentirati jih ne smemo, v koliko pa se strinjajo z resnico, to naj čitatelji presodijo po delovanju veieslavnega višjega sodišča.
— (Josip Jerman f.)   Iz Rajhenburga se nam  poroča  21. t. m.:   Pogreb ponesrečenega češ. svetnika,   vpokojenega  c. kr. okrajnega komi sarja in bivšega   dež. poslanca, g. Josipa Jermana vršil se je  danes   ob 10. uri dopoludne v Majhen-burgu, ter  je   bil  za naše razmere veličasten. Za križem so nosili tnje gasilci lep venec, koji je poklonilo pokojnemu trški županstvo, a za tem je korporativno korakalo ganilno društvo     Pokopaval jh domači gosp. župnik ob asistenci svojega g. druga iz Urežič in   obeh  domač h   gg. kapetanov.    Krsto je dičilo več krasnih vencev, mej njimi jeden z napi som, katerega  je  bil  podaril  mnogoletni   mu prijatelj, državni   in deželni   poslanec,  g. V. Pf-ifer 8 Krškega,   ki   se  je  tudi osobno udeležil sprevoda. Za krsto  so  se   vrstili sorodniki pokojnikovi, mej njimi  prominulega  netjak,   višji  davčni naizornik, g  Zajec iz Ljubljane.    Za   njim   je  stopal voditelj okrajnega glavarntva breškega gosp. pl. Vestarini z več uradniki  svojega  delokroga;   nadalje sevniAki notar  g. Vršeč,   okrožni  zdravnik   g. dr. Scbmtr-maul, kinki župan g. dr. Uomih, domači župan, g. IJoMct.uld, načelnik žel. postaje  g  Podkrajšek, domače in Videmško učiteljstvo in c. kr. orožništvo; poleg tega elita vsega tržanstva, ter mnogo odličnih dam in  gospodov iz Brežic,  Sevnice,  Krškega in Vidma  — Pri odprtem grobu mu je govoril v slovo Krški župan, gonp. dr. Romih, opisavsi pokojnikove zasluge za narod in domovje, Ijudomilost iu darežljivost njegovo; povdarjal je osobito njegovo gorečo ljubav do Slovenstva,   ki se je rodila že ondaj, ko se je  štelo,   posebno še  političnemu  uradniku, v smrtni greh,   čutiti   s svojim rodom. — Žalibog je moralo izostati petje, ker se je na popoludan določeni sprevod moral vršiti   že dopoludan.    Iz istega povoda se ni   moglo   mnogo iskrenih prijateljev in čestllcev vdeležiti pogreba blagega pokojnika. Blag bodi spomin  pokojniku  v naroiu,   kateremu je bil posvetil   vse  svoje  sile!    Bila   mu   lahka zemlja domača!
— (Vojaška vest) Polkovnik pri 17. peš-polku V Cefovctl, g Sveto zor Boroevid, je imenovan 5«-fom generalnega štaba 8. kora .
— (Umrl) je 18 dan t. m. na Danaji po dolgi, hudi bolezni v 68. letu c. in kr polkovnik v pokoji Jovan Braun, nekdaj poveljnik našega domačega pešpolka št. 17., pri katerem je rajmk prebil vso dobo svojega vojaškega službovanja in kateremu j* bil udau z dušo in telesom. Pogreb je bil 20. dan t. m. ob 2 uri popoludne. Naj v miru počiva! Pokojnega, polkovnika soproga, ki ie umrla že pred mnogimi leti. je tukaj pokopana pri sv. Kri štofu. Izrnej njegovih dveh sinov je starejši nad-poročnik pri 17. pešpolku, mlajši pa kadet pri c. in kr. vojni mornarici.
— (Akademično   društvo   „Slovenija" na
Dunaju postavi nagroben spomenik ponesrečenemu tovarišu stud. iur. Jakoba Zajca v ponedeljek dne 27. t m. dopoludne. „Slovenijani" se odpeljejo ob 8 uri 40 m. s Frančišek Jožefovega kolodvora v Klosterneuburg. Po sv. maši ob 10. uri, ki jo daruje preč. gosp. dvorni kapelan in ravnatelj Avgu-stineja dr. Frančišek Sede j, je odhod na pokopa lišče k Zajčevemu grobu, kjer zapojo pevci žalost inko. Dunajske Slovence vabimo k udeležbi.
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Janko Novak,  trgovec na Viču, 4  krone 14 vin., katere je nabral pri balinanju.   Sv. Ciril in Metod, vodita naš slovanski rod! — Živeli darovalci!
Za društvo „Radogoj" v Ljubljani: G. dr Zarnikova družina 8 kron namestu venca prerano umrlemu dru. Fard. Jančarju. — Živela rodoljubna rodbina! Naj jo posnemajo narodne obitelji t
Telefonična in brzojavna poročita.
Gradec 23. junija.   Danes bi se bila morala na graškem nadsodišču vršiti prva pri zi vna razprava v slovenskem jeziku. Ko sta pričela zastopnika strank, dr. Krisper in dr. S tor, govoriti slovenski, uprl se je temu   sodišču   predsedujoči višje sodni svetnik Ledeni g.   Zistopnika sta vsled ti ga stavila predlog, naj se vrši rszprava v slovenskem jeziku,  a se natni predsednik je ta predlog takoj sam zavrnil. Na to je dr. S tor zahteval sklep senata.   Temu je sodišče ugodilo:  Senat je po predsednikovem naznanilu odklonil slovensko obravnavanje, češ, da sodnega opravilnika § 19 6. tu nima mesta, da je pri nadsodišču v Gradcu v rabi nemški jezik in da se bode tudi ua dalje le nemški obravnavalo.
Dunaj 23. junija. „Fremdenblatt* prijavlja danes po obliki in vsebini senzacijo-nalen komunike proti generalu  Komarovu. V njem pravi, da generala K .»marova nikakor ni  smatrati   poklicanim  zastopnikom javnega mnenja v Rusiji, češ, da uživata Komirov in njegov list v merodajnih ruskih krogih najpopolnejše zaničevanje, da so praška oblastva Ko-maroru prepovedala, nositi uniformo, in da se mu  je po njegovem govoru namignilo,  da je nedopustno, da ima tujec take govore v deželi, koder  vladajo  narodnostna nasprotja in kjer imajo take izjave značaj,  da se hoče ž nirat nalašč mir motiti.   „Fremdenblatt" konča: C. Komarov se ima samo tradicijonalni avstrijski gostoljubnosti zahvaliti, da se ni proti njemu še vse drugače postopalo, in da se še mudi mej črnosoltimi mejniki. Pričakovati je, da ne bo več preskušal potrpežljivost oblastev, ker bi se sicer skrajšal čas njegovega obiska. — Ako je kot zastopnik Petrograd* v Prago do.šh Komarov res človek, ki ničesar ne repr^zentuje iu ki u/.iva zaničeranje merodajnih ruskih krogov, čemu strelja potem grof G iluch : wski nanj s topovi, tisti grof Goluchovvski, ki še ni našel besede  proti  temu,   da so iz  Nemčije d>>sli pangermanski frazerji na schulvereinskih, siid-markovskih in drugih nemških  slavnost.b agi-tovali proti Avstriji,  tožili, da Nemčija še ni povsem združena in ki ne vidi,  da je nemško gibanje plačano z markam: ? Komarov ni v Pragi nobene besed ce čihnil proti Avstriji, ali proti dinastiji,   govoril  je   samo o pangermanskem sovražniku,  in zato  morajo  Slovani odločno prottBtovati proti takemu pisarjenju in žaljenju svojega  gosta.   Tuđi   „Politische Gor ■ r e s p o n d e n z", ki dobiva subvencije iz di-spozicijsktga fonda grofa G >luchowskegi in je nitorično veleoficijnzen list, se zaganja v praške slavuosti in to v dopisu iz Budimpešte, v katerem očita Stn ssmavru in Sovakoin veleiz-dajstvo. Kij bi grof Golucht wski rekel, ako bi „Polit sebe C irrespondenz" prinašala dopise is Ljubljane ali iz Prage, v katerih bi se nem škim strankam očitalo veleizdaisb o ? Slovanski poslanci bodo proti takim nesramnostim z mi-uisterstvom zuuanjih del v tesni zrezi stoječih listov na pristojmh mest h protestovali in si jih odločno prepovedali.
Dunaj 23. junija. „N. Fr. Presse" de-butira z bedasto trditvijo, da je izjave slovanske solidarnosti v Pragi uprizoril — grof Badeui, da se maščuje svojim nasprotnikom.
Praga 23. junija. Slovanski gostje, vr-nivši se sinoči s Kutnehore, so se razšli. Komarov se je še ponoči čez Draždane odpeljal v Petrograd.
Budimpešta 23 junija. Madjarski listi robne še vedno radi praških slavnostij. „Nemzet" pravi, da je treba Hrvate in Slovake narediti neškodljive, „Pesti Napio* trdi, da so praške slavnosti za Nemce dobljena bitka.
Rim 23. junija. Senator Finali je na* znanil kralju, da ue more sestaviti minister-stva. Kralj je zdaj Visconti Venosti ponudil sestavo nove vlade, a večina parlamenta je proti njemu.
Pariz 23. junija. Faure je naročil senatorju Pevtrale sestavo novega ministerstva.
Berolin 23. junija. Tukajšnji listi imenujejo izjave generala Komarova breztaktne, a jim ne pripisujejo nobenega pomena.
Berolin 23. junija. Silen orkan je napravil tu velikansko škodo. Mnogo ulic je pod vodo.
Madrid 23. junija. Pred Santjagom stoji samo ?0 ameriških ladij, druge so od-plule. Sodi se, da poskusi general Schafter izkrcati svojo vojsko mej Guantanamom in Dargu rijem.
Novi York 23. junija. Vlada je dobila obvestilo, da je Shafter svojo vojsko pri Darguiriju izkrcal in da odrine v dveh dneh v notranje dele Kube.
Sidney 23. junija. Pri Numeji se je neki ruski ladji zgodila nesreča. 14 mornarjev je padlo v morje. Predno jim je bilo možno priti na pomoč, so jih raztrgali morski volkovi.
fc _:
Listnica uredništva.
I. J. na D.: Prejeli — hvala! Prosimo nadaljevanja in podatkov!
100 OOO kron in Štirikrat 25.000 kron so -lavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se izplavajo v gotovini z odbitkom le 20° 0. Svoje častite Čitatelje opozarjamo, da Be vrsi prvo žrebanje nepreklicno dne 25, j on i j a 1898.
l) mrl i mm v D^iifif jani i
Dne 20. junija: Terezija Ju van, gostija, 64 let, Poljanska cesta St 1M, splošna vodenica. — Ivana Korene, tiskarjeva hci, 9 mea , D majska cesta £t. 8, božjast, — Marija H.rpant, go.stilničarjeva hCi, 2 mes., Breg fit. 2i\ za-struj>lj> nje krvi.
One 81. jnn'jn : Dr. Ferdinand Junflar. 2G let, Strplb ske ulice ftt 14, Hnchthovn bolezen. — Matija Slana, dninar, »ii* let. Harije Terezije cesta St. i*, spriilenje jeter.
Dne 22, junija: Jožef Amort, lampist, 71 let, Sv. Petra cesta fit. ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 3o*v2 m.
•S	C as opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v KJ	Vetrovi	Nebo
22.	%, »večer	^347	20 2	sr. jzah.	oblačno
	7. sjutraj	734-5	80*8	p. m. jzah.	del. jasno
n	2. popol.	7336	253	sr. jzah.	skoro obi.
'8 a i
•o 9
Srednja  včerajšnja temperatura 21 b*, normaloiu.
0 2
30« nad
dn« 23 junija 1898
Sknpni državni dol« v notah..... 101 jfld.
Skupni državni dol^ v srebru    .... 101
Avstrijska zlata renta....... 121
Avstrijska kronska renta 4"'...... 100
Ogerska zlata renta 4U'0....... 121
Ogerska kronska renta 4°/0    ..... 98
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 118
Kreditne delnice......... 3tJ0
London vista......... .119
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58
20 mark............ 11
20 frankov........... 9
Italijanski bankovci.....i   .   . 44
C. kr. cekini........... 5
Dne 22. junija 1897.
4%, državno srečke iz !. 18o4 po 250 gld. IH'.i
Državne srečke iz I. 18H4 po 10 gld. 193
Dunava reg. srečko 5* „ po 100 gld.    .   . 128
Zemlj. obč. avst.r. 4'/in'Q zlnti last. listi    . 98
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 157    „ —
Ljubljanske srečke......... 22    „ —
Rndolfove srečke po '0 gld...... 27    a —
Kreditne Brucke po 100 gld...... 201    , —
Tramway drust. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . oll*    , —
Papirnati rubelj.......... 1   , 26V»
85
50 40 8^ 30 85
50 95 85 75 52' 35 t>3
gld. 25 kr.
\ 75 ;
-   «0 .
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so n.on ob bridki izgubi nase nepozabne matere,
|tW| I
Marjete Gal!e
izrazili svoje sočutje, premilostnemu gospodu knezu iu Škofu dr. A. .Jeglič-u za prilazni obisk in «j»n blagoslov, preč. R. provinci|alu p. Placi du Fabijanu za ljubeznivo in požrtvovalno skrb v bolesni, preblag, g. Fr. Levcu, c, kr. profesorju in Sol. nudzorniku, blag. gospodičnam učiteljicam in gg. učiteljem mtfttnih iol, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem z;i nnojEObfOJno spremstvo k večnemu počitku in vsem darovalcem krasnih vencev i&'ekumo sifojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 23. junija 1898
(vso) Žalujoči ostali.
Prodajalko
popolnoma ve:čo za trgovino z mešanim blagom.
takoj vzprejme (945-4) J"uilIJ Len^si XjOgra.tcn.
Odda se takoj
gostilna na račun
katera se labko  vodi kot  postransko obrt, ker je v bližmi Ljubljane.   Zahteva hh kaveja. 931—5) Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*.
Jutri v petek, dne 24. junija t. L VELIK
VOJAŠKI KONCERT.
išče kakega postranskega opravila v iz. delovanje na dom ali kake administracije.
Ponudbe pod:   „Štev.  12 poste restante Ljubljana". (955—3)
V svojo knjigarno sprejmem takoj izurjenega
pomočnika
ki je zmožen poleg nemškega vsaj jednega slovanskih jezikov
La. Schwentncr
(975—1) knjigotržac v Ljubljani.
H leni l*fnvl|um, cIm ul*eni pln«--nl<*» x» iilUiilicrNiie dolgove. Katere l»ft inircilil moj mož J « ■• e * Uunaver, viiltfo „ K « ž ) a k k', l»r«'a mojima devo-l|eia|M. (978)
Helena Kunaver
pocestnica v Dravljah h. št. 13.
V svojo trgovino s papirjem in pisalnim orodjem
sprejmem takoj
izurjenega pomočnika
Slovenca.
(976—1) Sc£LT*7-exvt23.er
trgovina s papirjem v Ljubljani.
Začetek ob 7. uri
(979,
Vstopnina 20 kr.
Z velespostovanjem
Ivan JEcl©f.
3?©S5©3Tl
Radi preselitve se prostovoljno proda
posestvo:
(967-9)
lili« sredi trga »m Y rim i It I, lepa, pripravna za kak obrt, zraven nfkaj sveta in gozda. Kupna cena 2600 pld — Več se poizve v Ljubljani v plinarni pri J Mihevcu ali na Vrhniki št. 123 pri Gr. Mihevcu.
Stanovanje
s 4 sobami, služniško sobo in kletjo ter priti k linami, se odda r   na Karlovški cesti štev. 15 s 1. avgustom. .
g         Več se iz\e pri hišniku. (960—2} K
ooooooooooooooooooocoscocoo
50 Kr.za-*2rebanja.
Žrebanj
pofutrlšn jem.
eM00.O0O!™25.0OOH
Srečke jubilejske razstave
M37-i^ a. 5O kr.
I.  tr«> banje: 2». Jiinljn lHftS.
ii. /rebanje :  o. .»imunih ises.
iii. Irclmnje : 15. *ept**inl»r* ih1>H.
iv. IrebMf« : &9a «»ktobr» 1SOH.
priporoča T. O. !b£"banica, tt I-.j-a.Tol^a.ri.l.
^Kuverte « fijrr^^o
priporoma po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Vsaka  d" se ta   sreČRa Ctooi.
Loterija jubilejske umetniške razstave.
300 000 areak. Dunaj 189S.        30.000 dobitkov.
Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898.
Glavni dobitki kron
20000,10GOO, 8000,6000
i. t. d. vr.
Srećke po BO kr.,  10 srečk po "> gld.,   poštnina in zaznamek
dobitkov 10 kr. (Hfll—10)
priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska
loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih
Dunaj, Kunstlerhaus, I., IiOthringerstr. 9.
Kuponi In pisemske znamke se vzprejemnjo v planilo.
Na 10 srerck / zaporednimi stHvilk?iml pnpailc dnhitfk
1
©|©|©|®
©|©|©|©|©|©|©|©|®|©|©|©|©|©|©|©|©l©l©|©|©|©l©
©I
Jedino pravo orip
plznsko pivo
J Telefon št. 90. 1
lislniiovljcno 1. 18-4*2.
»ledino  to je bilo odlikovano mi vseli razstavah, kjer je bilo izloženo,
z najvišjimi počastnimi znaki.
Zastopnik: (»5t^«)
J. Gorup v Ljubljani.
©•©»®l©l©l®l©l©l©!@l®l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©
Izdajatelj in od^o^omš urecbjk: Josip Nolli,
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.