143 številka
Ljubljana, v soboto 25. junija 1904
XXXVII. leto
fciiaja vsak dan zvečer, izimsi oodoijo in praznike, ter velja po pošli prejeman za avatro-ogrske do2eie za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem qb đom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj. plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 U. — Za tuje .dežele toliko ječ, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 n, če se dvakrat, in po 8 h, če 83 trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvold fcrankovati   —   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v 1. nadstropju, upravuiStvo pa v pritličju. —
DpravniStvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
IJ
Slovenski Narod" telefon St. 34.
Posamezne Številke po lO h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Žrtve klerikalne gospodarske organizacije.
..Kam bom šla z otročiči" ihtela je dne (3. maja 1904 obupana kmetska žena, skrbna mati svojih otrok, jokaje vila roke, prosila za usmiljenje, ona, Frančiška Podjed, nekdaj premožna gospodinja ki je s ponosom lahko gledala okrog svoje hiše: vse je naše, kar ti oči neso in z mirnim srcem gledala v bodočnost na stara leta, ko bo uživala idiličen mir in srečen kotiček v domači hiši, v krogu svojih vnukov in vnukinj. Prišlo je drugače, zli duhovi v podobi crnih senc so plavali nad neskrbno glavo ter videči preprosto srečo in neskaljeni mir kmetske družine, so se jeli, kakor da bi jih v to gnala zavist do bližnjika ter kruti nagon — podreti, kar je dobrega, zbirati krog preprostega zemljana, zaupljivega Kranjca, ki je veroval njihovim prerokovanjem, da do-nesejo samo blagodejen blagoslov, vedno ožje v krogu — dokler ga ne zajamejo, stisnejo in zmlinčijo — ter pred po-gibeljo dovolijo le še, da se izvije iz prs do smrti zmuČene ženske, ki nase že pozabi, bolesten vzklic: kaj bo z otročiči . . .
Predzadnje dejanje tragične zgodovine Franceta Podjeda, premožnega kmetskega posestnika, malega velmoža, se je vršilo z neizprosno doslednostjo po pravilih dramatične umetnosti dne 6. maja 1904 pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku, ko je šlo njegovo posestvo, lahko rečeno, po večini brez njegove krivde, na kant !
Zadnje dejanje, ali že bolje nekak epilog celi igri, vršilo se je dne 22. junija 1904, ko se je končno delila kupnina za prodano posestvo med Čakajoče upnike, v katerih sredi vidimo z neko redko doslednostjo stati vsekdar osrečujočo „Gospodarsko zvezo", kadar pride kak kmet vsled konsuma na kant.
Kakor so za Časa že razvite obrti in trgovine na Angleškem in Nemškem odmevali klici po naprednih idejah v razvoju in staDJu kmetijstva, tako so
tudi pred nekaj leti naši moderni Oweni, Liszti, iz ljubljanskega semenišča izišli teologi, postrani tudi še učeni nacijo-nalni ekonomi, vrgli bojni klic med narod slovenski, konsum, zadruga, posojilnica, vsepovsodi s tako vehementno samozavestjo, z vso le puhli glavi pri-stoječo vsiljivostjo, da je odmevalo tudi iz najskromnejše gorske vasice. Kar se drugodi vpeljava z minucijozno natančnostjo in opreznostjo, to se je delalo pri nas kar en masse, brez ozira na to, so li pogoji dani" in kdo bo započete ideje izvršil!
Nismo zoper zadružništvo ; toda če mislita dr Krek, dr. Lampe in z njima vsi epigoni narodno - gospodarske šole ljubljanskega lemeuata, da je vseeno, kdo da je predsednik zadrug, mu je li treba znati pisati in brati ali ne, mora li imeti kaj kupčijskega pogleda ali ne, se kruto motijo, sicer ne v škodo sebi, ampak v škodo zapeljanim kmetičem.
Kakor da bi hoteli ti učenjaki imeti slovenski narod za „Versuckska-ninchen" za vse mogoče poskuse narodnogospodarskega zadružništva, pridigali so z lece in iz farovža ter lovili za svoje namene ljudi, dokler jih niso ujeli, mene, da jih imajo gospodarski v rokah — s tem pa tudi politično pod sladkim jarmom svoje neukrotljive rim-skoklerikalne gospodstvaželjnosti. Toda motijo se; kajti da se bo v svojih na-dejah varan človek, ko je izgubil svojo eksistenco, še kdaj podal na limanice klerikalne organizacije in se še kdaj vdal sirenskim glasovom popičev, zaljubljenih v premoženje faranov, o tem si dovolimo vsaj dvomiti tudi pri našem, sicer tako zaupljivem priprostem ljudstvu.
Izkoriščati nevednost ljudstva in na njegovih ramenih se učiti jezdariti ter ga skušati vloviti z gospodarskim organizovanjem na način a la Šusteršič, Krek in Lampe v svoje mreže, je pa največja brezstidnost, ki si jo moremo misliti.
Kakor drugod je zabučal tudi v Cerkljah na Gorenjskem kaplanov glas ; zadruga, posojilnica.
Ustanovili so tudi oba zavoda v Cerkljah. Kaplan, nezmožen za tako vodstvo, si je poiskal izmed premožnejših — Franceta Podjeda, ter ga hvalil in mu prigovarjal, dokler se France Podjed laskanja ni mogel več ubraniti in prevzel načelniško mesto v zadrugi — dočim je kaplan sedel v kot, odgovornost pa prepustil drugim.
France Podjed — kakšen načelnik Vam je to bil!
Dosedaj se je omejil le na gospodarjenje pri svojem kmetijstvu, katero je držal v lepem redu, naenkrat pa se da zapeljati od duhovniške osebe, ki mu je umela prelepo naslikati načelniško čast, in prevzame to čast, odgovorno mesto za celo kmetijsko zadrugo.
Kmetijska zadruga se ni dolgo obdržala v tem stilu, kakor jo je kaplan prvotno osnoval.
Kmalu jo je prenaredil v drugo obliko in izpremenil meni nič tebi nič j v »Mlekarsko zadrugo." Članov seveda j vsled mogočnega prigovorjanja kaplana j ter Podjeda samega ni manjkalo in zadnja najrevnejša Ženica, ki je smela imenovati kvečjemu kako suho kravico svojo last, je pristopila kot Članica tej mlekarski zadrugi in se zaupala z dušo in telesom njenemu načelniku Podjedu. Kmetje so nosili mleko in druge pridelke v zadrugo, toda niti kvaliteta v sirarni predelanih izdelkov ni odgovarjala zahtevam, še manj pa je ustrezala kvantiteta možnosti razpečavanja z ozi-rom na izobrazbo zadružnega načelnika.
Še sedaj se občani dobro spominjajo, kako se je moralo pokončati kar cele kupe sira, katerega niso mogli razpečati. Podjed sam tudi ni nikoli vedel, kako stoji premoženje te zadruge, pozabil je vpisati člane, ki so deleže plačali, one, ki so se odglasili, je zopet pozabil izbrisati itd. Bilanc seveda ni znal delati! Ko se je nekoč vendarle spravil nad bilauco, zmečkal jo je skupaj, kakor mu je pač velevala to njegova kmetska neukretnost v zvezi z neuko kaplanovo glavo ter na podlagi nerazumljivih navodil „Gospodarske zveze".
Poslal je pozneje to bilanco revizorju „Gospodarske zveze" na ogled. Ta pa mu je pismeno — to pismo imamo v izvirnika na razpolago — odgovoril, da je Podjedova bilanca za mačke, da pa je on sestavil na podlagi te bilance drugo, ki sicer tudi ni dosti več vredna, pa vsaj tako sestavljena, da na zunaj vse „štima". In taki ljudje so bili načelniki in odgovorni poslovodje zadruge.
Samo ob sebi je umevno, da Podjed računov o prodanem siru, smetani itd. ni vodil ter da je v svoji zanikr-nosti in nesposobnosti le posamezne podatke, pa še to ne vselej, na koščkih papirja spravljal za tablo na steni itd.
Pregleda čez premoženje zadruge ni imel, zgubil je še celo pregled o svojem premoženja, vendar pa je jel slutiti, da ni vse gospodarstvo prav nič v redu, da poka, dolgovi postajajo večji, njemu pa so lasje od dne do dne bolj siveli.
V tej stiski mu pride na pomoč zopet „Gospodarska zveza-, češ, vzemi pri nas posojilo, pa bo vse zopet v redu. Mikavnemu zatrdilu se je Podjed seveda vdal ter vzel na svoje ime posojilo v znesku 2000 K, posojilo, ki je spravilo voČigled visoki svoti Podjeda le še bolj ob pamet, ker ni prav znal, kaj z lepimi novci početi.
Mesto da bi tedaj „Gospodarska zveza", oziroma njen revizor Pele, ki je v imenu „Gospodarske zveze", in naj slednja to še tolikrat zanikuje, povedal Podjedu odkrito, da z zadrugo ni ničesar več napraviti ter istemu svetoval otvoritev konkurza in tako preprečil uničenje Podjeda, posodi mu „Gospodarska zveza-4 še denarja, da ga založi v to nesrečno sirarsko zadrugo, ki pa je bila že tako zakopana v dolgove, da je ni bilo mogoče več rešiti. Prišlo je, kar je pač moralo priti, da so člani namreč sami grozili z zahtevo po otvoritvi konkurza.
Podjed, ki si sam ni bil v svesti, da je zadruga že popolnoma izgubljena in da on niti toliko premoženja nima, da bi jo mogel rešiti,  je sam priznal,
da je več ali manj sam zakrivil ves nered, vsled svoje nesposobnosti, zapeljan k naČelništvu, ter je obljubil, da bo zadrugo zopet spravil v red in da ne bodo člani nikake škode trpeli. Oči mu seveda ni nihče odprl in vsled tega je postala ta obljuba zanj pogubonosna.
Konkurz se je otvoril, medtem pa je že bilo na Podjedovih ramenih breme posojila „Gospodarske zveze" ter zaveze vsled navedene obljube napram članom.
Torej konkurz. Vsi člani so morali plačati dvojne deleže, tudi tisti, ki so se že pravomoćno odglasili, katere pa je Podjed „pozabilu izbrisati.
Revne kmetice, ki niso imele drugega premoženja, ko suho kravico v hlevu, morale so še to prodati, da 80 dobile denar.
Ves srd ljudstva se je obrnil sedaj proti Podjedu, ki je jokaje jel priznavati svojo krivdo in obenem obupno zatrjeval, da je bil le zapeljan k temu nesrečnemu vodstvu. V izterjanje njegovih dolgov je prišlo slednjič do prodaje njegovega zemljišča, pred katero so se še vršile burne razprave pred c. kr. okrajnim sodiščem v Kamniku, kjer sta morala zastopnik zadružnikov in sodnikov sama varovati Podjeda pred razsrjenim ljudstvom, ki je iskalo v njem najbližjega krivca — a po krivici.
Nekdaj ponosen kmetovalec se je tresel pred razsrjenim ljudstvom kakor bilka na vodi in gledal žalostnega srca svoj in svoje rodbine materijalni pogin, ki je moral priti inje tudi prišel. Usmiljenja vredna njegova žena pa je sedaj zaman plakala in tarnala -kaj bo z otročiči".
Podjed Franc, načelnik kmetijske zadruge — je izginil s površja, uničen po milosti klerikalnih organizatorjev.
Drugi zavod v Cerkljah, hranilnica in posojilnica, imel je ravno tako srečo s svojim predsedništvom. Spravil je namreč na beraško palico drugega posestnika, istotako premožnega brata Franceta Podjeda, Janeza, ki mu je izbral dr. Sustcršič cerkljansko posojilnico za predmet njegovim nesposobnim predsedniškim zmožnostim.
Po občnem zboru „Slovenske Matice'.'
Dopolnilne volitve društvenega odbora „Slovenske Matice" so za letos tedaj srečno končane. „Slovenec" je zmagal na vsej črti in je na to zmago tudi po svoje ponosen. Zljubilo se mu je pa pri tej priliki tudi mene, ki sem
se za te volitve manje zmenil negoli za lanski sneg, kar s kolom napasti ter svoje somišljenike uveriti, da med odborniki „Slovenske Matice" zame ni prostora, ker take časti takorekoč vreden nisem.
Kako me je to potrlo ! Kaj mi pomaga, da sem tekom let postal član „Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti" v Zagrebu, „Imperat. Akademiji Nauk" v Petrogradu, „Srpske kraljevske Akademije" v Belgradu, „Ceskć Akademie Cisare Františka Jo-sefa pro Vedy, Slovesnost a Umeni" v F™gb »Kralovske Češke Společnosti Nauk"vPragi,„ Srpskog Učenog Društva" y Belgradu, dalje dopisni, pravi ali častni Član več literarnih družb in društev, — kaj mi vse te in druge časti pomagajo,
ko me pa med nesmrtnike lastnega rodu ne puste moji sorojaki sami in kakor vse kaže, me nikoli pustili ne bodo!
Omenil sem že, da se jaz sam za dopolnilne volitve v odbor „Slovenske Matice", tudi odkar sem se zopet vrnil v domovino in stalno se naselil v Ljubljani, nisem čisto nič zmenil in mi niti v sanjah ni prišlo na misel, stopiti prav sedaj z „Matico v kakšno ožjo dotiko, ko se je v zadevi izdaje narodnih pesni pred vsem učenim svetom kot znanstven zavod zares nesmrtno bila osmešila.
A, čemu tudi? Ali okolo „Slovenca" zbrane pisateljske prismode res ne vedo, da sem že pred 3 5 ti m i leti, tedaj J. 1869. pri 5. obenem zboru dne 2. kimavca m. bil voljen v odbor „Slovenske Matice" in sicer ne da bi se bil sam količkaj za odborništvo potezah Tega mi tudi treba ni bilo, — saj nisem bil prišel v odbor praznih rok. L. 1866. je bila prišla na svetlo znanstvena razprava „Ueber die nominale Flexion des Adjectivs im Alt- und Neu-slovenischen" in 1. 1869. ona z naslovom; „Ueber die Wichtigkeit der slavisehen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie" obe v obsegu nad 13 tiskanih pol. V odboru pa nisem samo lenaril ali k večjemu drugim resno delo
oviral, kar nekaterniki tudi danes smatrajo za svoj edini poklic, ampak sem bil delaven in „Maticiu koristen, kjer in kolikor sem mogel in pri obilih drugih poslih utegnil.
V odboru se je bilo našlo takoj mnogo dela, vzlasti v odseku za narodno slovstveno blago, v kateri sem bil tudi voljen, nikoli braneč se dela osobito v stroki narodnega tradicionalnega slovstva. Stanko Vrazovo narodno-slovstveuo slovensko ostalino smo že imeli in nabralo se je bilo vsled „Matičinih" pozivov tudi med narodom že precej tega gradiva. V odborovi seji dne 1. velikega srpana ra. 1870. leta sem obširnejše razpravljal o narodnem slovstvenem blagu in posebej o Stanko Vrazovi veliki rokopisni ostalini tega blaga, katero naj „Matica" skoro spravi na svetlo. Ta nasvet je odbor takoj vsprejel, na-prosivši me, da vse to narodno blago prevzamem, je natanko pregledam, morebiti za natis uredim ter v prihodnji odborovi seji ali ustmeno ali pismeno o tem poročam (Letopis za 1870.1. na str. 14.).
To nalogo izvršiti mi je bilo moči stoprav po večmesečnem napornem trudu in sem v odborovi seji dne 31. velikega srpana m. 1871. 1. o vspehu tega truda mogel obširnejše poročati ter konci na-
svetovati, da se to narodno-slovstveno blago kritično uredi in na društvene stroške natisne. ^Letopis za 1871. 1. na str, 27—30.) Po dovršenih pogovorih o tem predmetu in poročevalčevem nasvetu stavi predsednik dr. E. H. Costa na glasovanje tale vprašanja (naslednjo eitujem doslovno po zapisniku) : a) Ali naj „Matica" izda Stanko Vrazovo zbirko, dopolnjeno z narodnim blagom, ktero je nabrala „Matica" ? (Odbor soglasno pritrdi.) b) Ali naj se to na
rodno blago uredi po dr. Krekovih načelih in izda v več primernih zvezkih ? (Odbor soglasno pritrdi.) c) Komu naj se izroči uredovanje? Gosp. Šolar po-praša gosp. dr. Kreka, ali ne bi on, ki mu je zbirka najbolj znana, hotel prevzeti to uredovanje? Ko dr. Krek izreče, da rad prevzame to Častno nalogo, odbor soglasno gosp. dr. Kreku izroči uredovanje ter izreče željo, da za 1873. 1. za natis pripravi prvo knjižico. Dr. Krek obljubi, če mu bo le mogoče, vstreČi odboru ter prevzame tudi vso v zapisku zabilježeno Matičino zbirko narodnega blaga. (Letopis za 1871. 1. na str. 30. 31.)
Ker se je že v tej odborovi seji in kesneje tudi po Časopisih Želja izrekala, naj bi uredovalec časi kaj poročal
o svojem delovanju, napisal sem bil za -Slovenski Narod" vrsto listkov pod naslovom „Nekoliko upazek o izdaji slovenskih narodnih pesni", kritično raz-pravico o tem predmetu, ponatisuena v 4. zvezku Jurčičevih „Listkov* na str. 9(3—140, v Ljubljani 1873. Tu kratko nacrtana   načela   so   v celoti
odboru „Slovenske Matice- popolnoma ugajala, v posameznostih pa in osobito   kar  se dostaje ljubezenskih
snovij v narodnih pesnih, bilo bi tudi takrat zaman nadejati se odborove večine. V celoti namreč kakor tudi v vseh posamuostih se je z mano docela skladala samo pravkar nastala mlidoslo« venska stranka, kolikor je že imela pristašev tudi v „MatiČinem" odboru iu imela jih je malo, neprimeroma malo. Po mojih načelih urejenemu zborniku slovenskih narodnih pesni bi tedaj od-borova večina ne bila vseskozi pritrdila, a jaz bi se tudi ne bil prav nič odmaknil od svojih načel, — torej ni kazalo namah drugega negoli odreči se nadi pričeti že zdaj z izdavanjem slo-vcuskih narodnih pesni in drugega narodnega slovstvenega blaga. S tem opravičenim prepričanjem sem ustavil sam vse to delo tembolj, ker sem bil istodobno  z  dragim znanstve-
Tudi ta posojilnica je prišla do roba propada, tudi ta Podjed je bridko trpel za nerednosti v tej posojilnici, v kateri je bilo poslovanje tako, da se niti večje vložene in izdane svote niso nikamor vpisavale. Naravno, saj je Janez Podjed znal komaj za silo pisati in še manj računati. Posojilnica se je seveda po navodilu „Gospodarske zveze" vrgla na Podjeda, da mora ves manko iz svojega pokriti. Podjed, tudi le po sili in klerikalni milosti predsednik posojilnice, je izkrvavel za to posojilnico in tudi  njegovo posestvo je na
— kantu. Nesrečni Janez Podjed je prišel vrkutega še državnemu pravdni-ništvu v roke radi hudodelstva goljufije in konec je bil ta, da je mož zblaznel, blagajnik iste posojilnice pa, ravnotako premožni posestnik Škodlar, se je v strahu pred negotovo prihodnostjo neko noč obesil, zapu-stivši mnogobrojno rodbino.
Samo ob sebi umevno je, da tudi slednja dva nista ničesar zakrivila iz zlobnosti, temveč da sta bila le od kaplanov zapeljana do tega, da sta prevzelajvodstvo denarnega zavoda, na kakršnih se nastavijo dandanes le strokovno izobraženi ljudje.
Podjed Franc je bil poleg vsega še radi krivde, kakor smo že poročali, obsojen na tri tedne zapora in bo tamkaj premišljeval kako daleč lahko neukega človeka zapelje preprost kaplan.
To je facit zadružništva klerikalne organizacije v enem največjih okrajev dr. Susteršiča.
Ali naj Še pripovedujem žalostno zgodbo konsuma v Velikih Blokah, kjer so morali kmetje istotako šteti stotake in stotake, ker so se dali zapeljati k podpisu zadolžnic, da pokrijejo dolgove konsuma in preprečijo konkurz ? ! Ali naj se morda spominjam slavnoznanega konsuma v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer so kmetje izgubili ne samo svoje ^ežko zaslužena groše, temveč morajo plačevati tudi sodne kazni ali sedeti v zaporu?! Srce se nam krči, ko vidimo, kam pelje to klerikalno zadružništvo, osnovano le v sebične namene na neredni podlagi, računajoč z nesamostoj-nostjo in nevednostjo ljudstva.
Če bi bilo namreč naše ljudstvo bolj izobraženo in imelo nekoliko več vpogleda v kupcijske razmere, pognalo bi te duhovske kramarje, kakor Kristus iz templja barantače. To zadružništvo ni oškodovalo ljudstva samo materijalno, temveč tudi moralno, ker mu je odvzelo v dotičnih krajih, kjer so se vršili podobni polomi, kakor smo jih zgoraj opisali, vsako smisel za zdravo zadružništvo, kakor nam značilno kaže zatrdilo posestnika v Dolenji vasi. Zaklel se je namreč, da ne pristopi k nobenemu društvu več, da vzame celo svoje hčere iz Marijine družbe in odstopi iz Mohorjeve družbe, Kmetijske družbe itd., ker misli, da bo gotovo treba Čez leta za to novce šteti, ali pa sedeti v zaporu.
Kaj je ni pomoči na svetu zoper te „Raubziige" naših fanatičnih duhovnikov? Pogled v bodočnost je temen
nim poslom naravnost preobložen in sem prav vsled tega tudi ob času, ko je bil moj odborniški mandat v „SIov. Matici" potekel, v „Slov. Narodu" teden pred volitvami v „Matičin" odbor izjavil, da mi odborništva iz navedenega razloga ni moči več sprejeti. Vkljub tej pravočasni izjavi bil sem v odbor vnovič voljen, a ker tudi to mojega sklepa ni omajalo, stopil je mesto mene v odbor prof. Zolgar, ki je pri občnem zboru za izvoljenimi odborniki bil dobil največ glasov. (Gl. o tem Letopis za 1874. 1. na str. 16.) Ob ednem z odpo-vedom odborništva sem bil vrnil „Matici" vse narodno-slovstveno blago, kolikor sem ga bil od nje prejel.
Takrat se je v odborovih krogih ugibalo, da v istini z drugim poslom nisem bil preobložen, marveč, da sem se hotel na lep način odkrižati dela, katero mi vsled nastalih razmer in navzkrižja v načelih ni več ugajalo. Da to ugibanje ni niti od daleč bilo resnici podobno, dokazuje knjiga „Einleitung in die slavische Literaturgeschichte", ki je malo mesecev po mojem izstopu iz odbora „Slov. Matice" bila dotiskana.
— Navidezno je bil ves moj trud, kolikor sem ga žrtvoval  na „Slovenske
in po našem mnenju bo najkrepkejša odpora temu izsezavanju našega ljudstva njega boljša izobrazba. Vsled tega pozivljemo vse dobromisleče rojake, ki imajo smisel in srce za narod, naj se podajo med narod ter naj ga poučijo z živo besedo, kam privede duhovščina s svojimi sebičnimi tendencami zaupljivo ljudstvo.
Da, izobrazbe in organizacije gospodarske in politične nam je treba — toda varuj nas Bog Črnih osrečevateljev, kakršni so do sedaj preplavili slovenske pokrajine in ki nam uničujejo vse proste stanove.
Na Kranjskem izjedavajo črni črvi stebre narodove, ali res nismo v stanu postaviti se uspešno v bran? Bilo bi žalostno !
Vojna na Daljnem Vztoku.
Dogodki ii* bojišču tam na Daljnem Vztoku so zastrti z neko tajin-stveno kopreno in le redko se posreči za trenotek dvigniti zastor in ai ustvariti jasno sliko o dogodkih, kojih pozorišČe je sedaj prostrana Mandžurija ic polotoka Liaotong in Kvan-
taog.
Sicer je res, da se obe vojujoči se sili skrbno čuvate, da bi ne izdali svojih vojnih načrtov, in da zlasti Japonska o že končanih svojih ope racijah ne pusti ničesar v javnost, ako ni posebno ugodno zanjo, a vendar bi se dala s temi malimi uradnimi podatki, ki jih obe vladi izročata javnosti o svojih operacijah, ustvariti kolikor toliko jasna in točna slika vojnih dogodkov, ako bi jih ne tiščala v ozadje gromadna množica privatnih poroČii, katera sproti fabri-eirajo razni vojni poročevalci in Ž njimi prepiavijavljajo ves svet.
A te vesti, deloma neverodostojne, deloma pa celo naravnost izmišljeae, dogodkov ne samo ne osvetljujejo, marveč jih delajo samo nejasne, temne, včasi celo nerazumljive. To se je zlasti pokazalo glede na petdnevno bitko pri Vafankovu
Ko so 26 maja z največjim naporom Japonci zavzeli pozicije pri Kinčovu so razni vojni poročevalci v različnih varijaoijah zatrjevali, da je general Kuropatkin, prisiljen cd zgoraj, odločil znaten oddekk od svoje armade ter ga poslal pod poveljstvom barona Stakelberga na jug, da osvobodi Port Artur.
In ko se je pozneje na bojišču na polotoku Liaotong res pojavil Sta-kelberg, je ves svet verjel, — tudi tisti, ki so sprva dvomili, — tem vestem. Bilka pri Vafankovu je bila končana in Stakelberg se je pred japonsko premočjo umaknil proti Kaj-pingu. Opiraje se na gori navedene premise, da je bil Suke-ib: r poslan, da osvobodi Port Artur, se je jel is tega dejstva kovati kapital in na vse grlo se je kričaio, ne sam da so Rusi doživeli strahovit poraz, marveč da je tudi Kuropatkinova strategika in taktika napravila velik fiasko in se nesnr.rt.no blamirala. Vse te iz na
Matice" korist, brezvspešen ter zame ves ta dolgi čas prava potrata. Morda je to res, a žal mi vendar tega časa ni bilo in mi ga še danes ni, kajti pri tem trudu sem vsaj to dosegel, da sem spravil vso zadevo v pravi tir in od „Matice" dobil zagotovilo, da v dogled-nem Času slovenske narodne pesni ter druge ostaline narodnega tradicijonal nega slovstva izroči javnosti, urejene Če že ne vseskozi po mojih kritičnih načelih, pa po onih, ki njej bolje ugajajo.
Čeprav ne več odbornik, sem vendar leto za letom pazno sledil napredku „Slov. Matice", — a tudi javno se je spominjati nisem imel več let prave prilike. Ta nudila se je bila sama ob sebi leta 1881., ko smo bili začeli med svet pošiljati leposlovni in znanstveni list „Kres". Za začetek sem bil „Le-topis" za 1881.1. kolikor moči natančno, vestno in stvarno ocenil (gl. Kres, 1882 na str. 432—445) ter s to oceno, dasi v celoti ni bila povsem povoljna, gotovo pisateljem kakor odboru več koristil, negoli s kakšno golo, z ničim utemeljeno pohvalo. Pokazalo se je namreč bilo po tej oceni med drugim tudi dejstvo, da je pisatelj strogo znanstvene razprave bil odboru  svoj spis
pačnih premis — neverno trditi, da bi bile te premise namenoma napačno izbrane — izvirajoče dedukcije pa so bile popolnoma krive, ne odgovarjajoče dejanskim razmeram, kar jasno izpričuje zadnje uradno poročilo generala Stakelberga o boju pri Vafankovu.
Iz tega poročila je namreč razvidno, da general Kuropatkin po bitki pri Kinčovu ni poslal nobene armade v Liaotong. da bi naj sku-Sala osvoboditi Port Artur, marveč da 8« j<3 Stakelbergova armada ie ves čas, odkar se je pričela vojna, nahajala na liaotonškem polotoku. Ta armada, ki je bila sprva dislocirana po raznih krajih, se je po izkrcanju japonske vojske pri Picevu koncentrirala in stopila v akcijo za hrbtom japonske armade. Stakelbergovo armado ste tvorili dve vzhodno sibirski strelski diviziji (i. in 9) in dva polka drugih divizij, torej polki, ki so bili, kakor je dognano, ie ob začetku vojne nameščeni na Liaotongu.
V spominu de bode. da so Japonci p) bitvi pri Kinčovu urbi et orbi oznanjevali, da nemudoma prično z obleganjem Port Arturja in da bo ta trdnjava najkasneje do 15 junija že v njihovih rokah. Biž&mo se že koncu junija, n Japonci Se pravzaprav v tem času niti enkrat niso naskočili Port Arturja, kamoli da bi pričeli z rednim obleganjem in z rednimi naskoki. In kaj je to provzroČilo?
S polnim pravom se lahko trdi, da je to izključna zasluga SUkelber-govega voja. Stakeiberg je znaten del vojske general* Oka, določene za obleganje Port Arturja, pritegnil nase in jo prisilil, da se je morala preje z njim zaplesti v boj, predno je mo/n pričeti z operacijami proti Port Ar-turju. Prva strelska divizija pod poveljstvom generala Gerngrosa je od 30 maja do 14. rožnika, torej 15 dni, sama vzdržala vso japonske napade in ae je morala žele oaslednjega dne, dasi ojačena z 9. divizijo, umakniti pred japonsko premočjo. Oku se je torej pol meseca moral boriti s Stakelbergovo armado, vsled česar tudi ni mogel misliti na splošni naskok na Port Artur. Rusi so v teh bojih baje izgubili okoli 3000 mož — mrtvecev in ranjencev, vsekakor znatno število, a tudi Japonci so ioneli, to lahke z gotovostjo trdimo, najmanj toliko, ako še ne večje izgube. Na japonski strani pa je imela te izgube ona armada, ki je določena oblegati Port Artur, kar je gotovo v prilog portarturške posadke, ker se je s tem število oblegajoče armade znižalo. Res je sicer, da je Stakelberg tudi imel občutne izgube, toda njegove izgube se rado nadomestiti, doČim bi bilo to nemogoče pri portarturški posadki.
Prigovarjati bi se dalo, da je Kuropatkin napravil napako, da ni Stakelber^ov voj odpoklical z Liao-tonga, ker bi s tema intaktnima divizijama znatno ojačil svojo armado. Toda tudi ta ugovor ni utemeljen! Z^kaj ako bi se bil Kuropatkin od-
izročil kot samo svoje delo, dočim mije bilo tu lahko jasno dokazati, da je vsa razprava prevod in sicer slab in površen prevod nekega dela slovečega danskega jezikoslovca V. Thomsena. S tem sem „Matici" bil prihranil nepotrebne stroške, odboru pa dejanjski dokazal, kako opreznemu mu je biti pri sprejemanju izvirnih razprav in del za „Matico", kajti drugače ima ona sama pri svojih knjigah ne le gmotno izgubo, ampak še bolj trpi njen ugled v kolu enakih slovanskih društev, kakor tudi v sploŠnosti. Da sem tačas bil še v odboru, bi se ta jako neprijetna nezgoda „Matici" ne bila pripetila.
Čemu vse to tu navajam? Zato, da z dejstvi dokažem, kako neosnovan, krivičen, do skrajnosti surov in nesramen je bil lista „Slovenca" napad name o priliki letošnjih volitev v odbor „Slovenske Matice". Že sama misel, da utegnem prej ali slej vendar priti v odbor „Slovenske Matice" ga je tako spekla, da je celo pozabil, kako Čisto drugače je še pred štirimi leti o meni sodil in pisal. V svoji 55. Štev. z dne 8. suŠca mes. 1900. 1. pravi „Slovenec" m. dr.: „Danes obhaja dični naš rojak prof. dr. Gr. Krek svojo šestdesetletnico.
ločil za to, bi a tem ustregel samo Japoncem, ki bi bili mirno in nemo teno lahko pričeli s popolno svojo armado oblegati Pcit Artur, dočim bi morala portarturška posadka Ja poncem šele zadati one udarce, ki so jih sedaj že prejeli cd Stakelbergo-vega voja!
Stakelbergova armada je storila več kakor svojo dolžnost in vse, kar je nameravala. Ko je to dosegla, se je umaknila.
Zato pa boji pri Vafankovu niso poraz, paČ pa bi se z večjim pravom trdilo, da so znaten uspeh ruske vojske!
Poročila  ruskih poveljnikov.
General Kuropatkin poroča carju Nikolaju, da se je jela japonska armada pri Kinčovu polagoma pomikati proti severu.
Kurokijeva armada pa je svoje prodiranje od Siujana proti zapadu ustavila najbrže radi tega, da bi se njene predstraže združile s predstražami druge japonske armade, ki prodira proti severu. Prodirajoče vojne sile sprednjih sovražnih kolon obstoje v okolici Siujana približno iz ene divizije z veČimi eskadroni, na jugu pa z devetimi eskadroni, pri katerih se Še nahajajo močni pehotni oddelki. Vzhodno od Sajmatse so Japonci zgradili utrdbe in jih armirah z 18 topovi. Selo Sa pingaj je zasedla močna sovražna kolona in je utrdila s številnimi pod-kopi. —
General Saharo v pa javlja generalnemu štabu : V torek 21. t. m. ob 8. uri zjutraj so se japonske predstraže znova jele pomikati proti našim pozicijam, ki smo jih imeli 6 km južno od Sjunečena na obeh straneh železniške proge. Naše konjeniške predstaže so se i pred sovražno premočjo počasi umikale sprva proti Sjunečenu potem pa proti Kajčovu. Okoli poldne se je Sjunečenu približala sovražna kolona, obstoječa iz 9 eskadronov z eno baterijo in številno pehoto. Skoro na to se je pojavil nov močan sovražni voj in proti večeru se je v Sjunečenu že nahajala cela divizija pehote in ena brigada konjenice z 32 topovi. Glasom zanesljivih poročil se tudi pri Čandiandiauu iu Londia-dianu nahaja ena sovražna divizija.
22. t. m. zjutraj so hoteli Japonci napasti iz zasede naše predstraže pri Vandziapuei, toda stražniki so jih pravočasno opazili in jeli strahovito streljati nanje, čim so prišli bližje. Japonski oddelek je imel precejšnje izgube in se je moral umakniti proti Siujanu.
Z mandžurskega bojišča.
Vesti o velikih bitkah pri HajČengu in Kajčovu se niso potrdile in so se izkazale vzpričo točnih poročil ruskih poveljnikov kot izmišljene. Sodi pa se, da je v najkrajšem času velika bitka neizogibna. Sklepa se, da bodo Japonci vse svoje sile koncentrirali in nato z združenimi močmi navaliti na ruske pozicije pri Kajčovu, Hajčengu iu Liao-jaugu. Te združene tri japonske armade bodo imele najmanj 150.000 mož, Če se  sme verjeti  angleškim poročilom.
Njega velike zasluge za vedo in naš narod so pač znane slovenskemu svetu. Obširnejši životopis tega našega odlič-njaka in zasluge njegove na polju slovenske prosvete prinaša „Dom in Svet"4. Res je, o čemer se vsakdo na lastne oči v tem takrat še po rajnem blagem dr. Fr. Lampetu uredovanem listu samem lahko prepriča. Če se „Slovenec" sedaj tudi ob moj 1. 1887. drugič natisneui „Uvod v literarno zgodovino slovansko1 kolikor toliko drgne, kličem mu v spomin sodbo najkompetentnejšega moža njegove stranke o tem delu, izraženo ob isti priliki pred Štirimi leti. „Edi-nost" z dne 16. snšca m. 1. 1900. Št. 62 poroča o tem tole: „Slavljenca je iskreno, v izbranih besedah nagovoril prof. dr. Štrekelj. Omeujal je njegovega zaslužnega delovanja na polju slavistike, na katerem si je pridobil nesmrten spomin s svojim epohalnim delom „Einleitung in die slavische Literaturgeschichte" z delom, ki je še sedaj in bo Še dolgo dobrodošel repertorij vsakega slovanskega jezikoslovca."
Mislim, da je cela ta zadeva sedaj popolnoma jasna in bi ji bil tedaj vsak komentar odveč.
Dr. Grt gor »j Krek.
„Standard" poroča, da so Japonci Že prodrli do železnice med Kajpingom in Hajčengom in pretrgali zvezo ruske armade pri Kajpingu ^ Liaojangom.
„DaiIy Chronicle" poroča: Rusi so se z vso silo vrgli na japonske pozicije. V sredo je  bil  ljut  boj  pri Najaog meanu,   50   milj   severnovzhodno od Fengvangčenga, kjer japonsko krilo ni bilo zavarovano.Rusi so,  podpirani od artiljerije, Japonce prisilili, da so se morali umakniti. Japonci so zopet sto pili v ofenzivo. Rusi stoje „en mas pred japonsko fronto, da   se   vsak b>, mora pričakovati bitke. Na drugi stram gorovja se Rusi koncentrujejo pri Ha čengu in tudi  tukaj  se je  položaj ž«-tako poostril, da se v najkrajšem it utegne vneti velika bitka. Na vzhodui strani ustja reke Liao so zgradili Bati nove   utrdbe,   ki   se   razprostirajo do Vutajce, dve milji južno od Niučvan/
„Daily   Expressua   se brzojavlja Kuropatkin  pošilja  neprestano velik oddelke v Hajčeng, sam pa se nabaja v Kajpingu,   kjer vodi vse opera Kuroki se pomiče proti   zahodu, da I>i se združil   z  armado   generala Nodzi; ki  namerava   napasti   Stakelberga pri Kajpingu.   V   Kajpingu   stoji mu. ruska armada in prav lahko je mogi da se bo na tem mestu bila velik bitka.
Izpred Port Arturja.
„Daily News" poroča iz MukdtM Zveza med Port Arturjem  in Liaoja gom ni popolnoma pretrgana. Ta zw-se vzdržuje z golobi, z brezžično te gralijo in s seli. Ne preteče teden, i bi general Steselj ne poslal ku^-. kurirja k Kuropatkiuu v Liaojang. Z to  službo  se  prostovoljno prija\i častniki in navadni vojaki, ki se potem ukradejo skozi japonske bojne vrti Do sedaj je še vsak srečno dospel n svoj cilj. Nedavno sta dva oticirja kot kitajska   kulija  preoblečena uernoteu prišla skozi japonski tabor in prinesla važna  poručila   generalu  K oropati
„New York Herald- javlja, da ja 15. t. m. zapustilo Japonsko 26 trau^j nih ladij, ki imajo na krovu armado p poveljstvom   generala   Nogija določei za obleganje Port Arturja. Od teh laa je   tri   uničilo   vlado vostoško brodovjv
Podrobnosti o pohodu vladi vostoškega brodovja
Z Viadivoatoba so poroča: V t rek 21. t. m. je dospel semkaj naš:h kriŽark  zajeti angleški parn -»Allanton«.   Na  parniku  je  bil k poveljnik poročnik Petrov, potem p ročnik knez Ščerbatov.   1 preporšč in 44 vojakov; razen  t"  ruske pc sftdke je bilo de na krovu 20 an ških mornarjev 8 kapitanom in Japoncev,  ki jih  je  res la kr žark > »Rosija«. Ta parohroJ so Jtporc n jeli še pred začetkom vojne za prevo; premoga z Angleškega. »Allanton je dospel,  obJožfn  s premerom Gibraltar, ko je izvedel, da križari p Sredozemskem  morju ruski admir Vireniu9 ter lovi ladje z vojn.m kor trobantem.   Zbog tega se  je parn vrnii, plul okoli rta Dobre nada in erečno dospel v japonski pristan S *»eho. V slučaju, da bi ga ia jeli R je  bil   njegov   toior  naslovljen i neko angleško firmo v Honkongu i S^.seha je parobrod  odplul v Mur ran, kjer je zopet i alci i premog, d* ga navidezno prepelje v Singapur, v resnici pa v Saseho.
Na transportni ladji »H tahiman se je nahajal, kakor je bilo ie povt dano, celi  polk  z generalom in ŠU bom. Ta polk je spadal k 10 japon ski diviziji.   S te ladje se nikdo t j rešil, ker se nikdo ni hotel udat poginilo je nad tisoč vojakov.
Na ladji »Sadomaru« se je na hajalo   1350   v o j a k o v ž e 1 e a n i carjev, 1200 ton premoga, 1000 t riža in masla, več kot 100 konj in parobrodno moštvo. Poleg vojne b gajne  2 milijonov jenov  v zlatu je bilo na parniku mnogo važnih doku rnentov  in  vojnih  načrtov.   Vse ta stvari so Japooi vrgli v m rje. Ko io Japonci uvideli, da ne morejo uit', ^ se vojaki-žeiezničarji  zatekli v skla dišče, kjer je b.lo shranjeno vino, pivo in žganje, ter jeli na življenj« in smrt piti. Ko je prišlo povelje, da
£SflT Dali« v prilogi.
naj zapuste ladjo, so bili le večinoma vsi pijani. Zbog tega jih je tudi toliko število utonilo. Med ujetniki se nsbaja tudi kapitan 2. vrate Ogura, ki govori dobro ruski.
Kakor smo že poročali, je ruskim križarkam pri pohodu zelo dobro služil brezžični brzojav. Rusi so vjeli vse brezžične japonske brzojavke. Japonske ladje so brzojavile na vse strani: »Rusi so na morju! Bežite, rešite se!«
Popoldne so torpedovke privedle v Vladivostok več ladij, ki bo jih zajele na japonski obali. Japonski in angleški ujetniki so bili v četrtek s posebnim vlakom odpravljeni iz Vla-divostoka na Rusko.
Vladivostoško brodovje v akciji.
»Standarda poroča iz Pertrograda:
Podadmiral Jesen je bil nedavno prisiljen, ker se je bližalo japonsko bro dovje, potopiti neki japonski transportni parnik, dasi je več nego polovica moštva hotela kapitulirati. Oni ki se niso hoteli udati, so izvršili samomor, druge pa, ki so hoteli kapitulirati, pa so Rusi nehote morali potopiti. Da li se ta vest nanaša na ekspedicijo admirala Pezobrazova, ali na kako novo akcijo admirala Jesena, ni razvidno.
Pametni Japonci.
Parobrod »Mandžurija« ruske vztočnokitajske parcbrcdne družbe se je ob začetku vojne nahajal v ladjedelnici v Sasehu, nakar so se ga polastili Japonci. Ruska družba se je proti temu pritožila na prizno sodišče in pooblastila nekaj japonskih advokatov s svojim zastopstvom. Dotična razprava se je razpisala, toda japonski advokati niso niti cdprli ust, da bi dokazali, da se je japonska vlada neopravičeno polastila parnika Mandžurija«. Japonsko prizno sodišče je seveda izreklo, da so Japonci upravičeni ugrabiti ruski parobrod. Sedaj so japonski advokati, kakor poroča »Nov. Vremja«, položili račun za svoje zastopstvo in zahtevajo nič man j kakor 20000 rublje v. Ne dvomimo, da bi jih ne vzeli, ako bi bili Rusi tako neumni, da bi jih plačali!
Barbarstvo Japoncev.
»Rus« in »Ruskoje Slovo« porc-Čata, da so Japonci v boju pri Vafankovu zelo nečloveško ravnali z ruskimi ranjenci. V dotičnem poročilu se pravi: Neki zdravnik je videl na svoje oči, kako bo Japonci naskočili ranjence in jih s sabljami in bajoneti pobili na tla. Mrtva trupla so imela neštevilne rane, povzročene s sabljami in bajoneti. Neki mrtvec je imel 28 takih ran, drugemu je biia vsa glava razrezana, cč* iztaknene in prsi prebodene na več straneh z bajonetom. Kolena večine mrtvecev so bila zdrobljena a puškinim h: tom. General Simonov je dal o teh grozodejstvih napraviti zapisnik in ga podpisati od angleškega, francoskega in španskega vojaškega atašeja. — Takšna je japonska civilizacija, za katero se tudi med nami marsikateri navdušuje!
Izgube v sedanji vojni.
»Daily Chronicle« je sestavil izkaz izgub v sedanji vojni, iz katerega posnemamo, da so Rusi do sedaj izgubili 7 7 0 7 mož, od katerih je samo 978 mrtvih, Japonci pa so izgubili 7742 mož, med katerimi je 2027 mrtvih, torej skoro tretjina. Največ mrtvecev so imeli Rusi pri pogibelji »Petropavlovska« (790 mož), Japonci pa pri Kinčovu (749 mož) in pri pogibelji »Hacuze« (700 mož). Ta izkaz je eeve nepopoln in netočen, zlasti ker Japonci navadno trdovratno molče o svojih izgubah. Tako so razglasili, da so pri Vafankovu izgubili samo 1000 me ž, kar je povsem neverjetno, ako se upošteva, da bo Rusi izgubili okoli 3000 mož.
V dobi konkordata.
O 1 o m u c , 24. junija. Okrajni glavar v Moravskem Šumperku je začel zadnji čas učiteljstvo svojega okraja Btrogo nadzorovati po — orož-
nikih. Duhovniki in drugi klerikalci pridno pošiljajo glavarju brezimene ovadbe proti učiteljem, a okrajni glavar pošlje tako) orožnika, da učitelja zasliši. Nedavno je pričakal tako odposlani orožnik učitelja pred šolo, da se je ta vrnil a sprehoda ter ga nahrulil: »Došla je ovadba, da čitate protiverske (proč od Rima) spise. Take pregrešne spise dobivate baje redno po pošti, morda pod drugim imenom!« Seveda je bilo vse skupaj zlagana duhovniška denunoi-jacja, a značilno je za 20. stoletje, da bodo morali učitelji politično oblast vprašati, kaj smejo čitati.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 24. juiija. Ministrski predsednik je predložil poročilo kvotne deputaeije. Potem je zbornica nadaljevala proračunsko debato. Posl. baron K a a s je izjav.I, da proračun ni pošteno sestavljen, ker so dohodki državnih na rav veliko previsoko proraČunjeni. Finančni položaj dežele se je v zadnjih desetih letih, odkar je na krmilu sedanji iiaančni minister, zelo poslabšal. Govornik je izjavil, da njegova stranka ne more privoliti v povišanje civilne liste, ker ogrskega dvora sploh ni. L.udska stranka se bo proti zopetnemu obremenjenju davkoplačevalcev bojevala z največjo odločnostjo. — Posl. Horanszkv (liberalec) je proslavljal vlado ter ji izrekel popolno zaupanje. — Nato se je debata prekinila.
Sprememba bolgarske ustave.
Sofija, 24. junija. Vladi se zdi sedaj primeren čas, da spremeni ustavo. Zadnji Čas si je vlada s političnimi uspehi utrdila stališče, in tudi nobeden ministrski predsednik ni imel toliko trdne opore kot jo ima Petrov v političnih krogih in deloma tudi v prebivalstvu. Vendar vlada pazno preiskuj, kako misli narod o spremembi ustave.
Turčija in Srbija.
B e 1 g r a d , 23. junija. V Novem Pazaru je nedavno mutašerif Sutej-man paša priredil slavnostno pojedino ter povabil vse turške in srbske odličnjake iz celega okraja. Su-lejman paša je pri tem sestanku po-uisrja), kako je potrebno zbliževanje turškega in srbskega prebivalstva zaradi skupne borbe proti težnjam neke obmejne države. Tudi dva srbska odličnjaka sta poudarjal?, kako so si turški in srbski interesi popolnoma slični in da enemu kot drugemu preti nevarnost iz Avstrije; neobhodno potrebno je, energično se braniti proti spletkam avstrijskih agentov.
Položaj v Macedoniji.
Carigrad, 24. junija. Novi romunski konzul Padeano je pri Čel v Janino, teda nikjer ne more dobiti stanovanja in prostorov za svoj urad. Branijo se ga Grki, Ž dje in Turki. Včeraj je začelo prebivalstvo zaradi njega razgrajati po ulicah. Policija je zaprla več Grkov, ki so se novega konzula dejansko lotili.
Sofija, 24 junija. Zastopniki velesil v Carigradu bo opozorili vlado, da je neobhodno potrebno, da so število evropskih orožniških Častnikov v Macedoniji pomnoži, ker jih je sedaj še premalo, da bi mogli začeti kako uspešno delo.
Kartuzijanska afera na Francoskem.
Pariz, 24. junija. Generalni prokurator v preiskovalni komisiji je izjavil, da je popolnoma prepričan o nedolžnosti Edgarja Combesa in Legraveja. Posredovalec med štirimi poslanoi in kartuzijanci, o katerem pripoveduje generalni prijor kartuzi-jancev, ne da bi vedel za njegovo ime, je baje bil neki Lepere prejšnji ravnatelj sedaj bankerotne banke, ki je še meseca aprila nekam pobegnil. Med spisi, ki jih je policija zaplenila v njegovem stanovanju, bo baje tudi pisma, ki dokazujejo, da je bil s kartuzijanci v zvezi. Prav lahko je mogoče, da je hotel kartuzijance za milijone opehariti zase, ali pa so kartuzijanci tako satansko hudobni, da so hoteli b pomočjo sleparja one-
čaatiti Combesa in njegovo vlado. Preiakovalna komisija je brzojavno pozvala za torek k zaslišanju kartu-zijanskega generalnega prijo rja in še nekega meniha ter jima tudi poslala varstvene potne liste.
Zopet diplomatični konflikt.
Pariz, 24. junija.   V Port-au Prinoe na otoku Haiti je množioa napadla francoskega poalanika a kamenjem.   Čuvaj pred palačo je konzula zadel a kamenom v glavo ter ga rani1.   Vzrok izgredom je sovraštvo proti tujcem sploh, ker doma čini mislijo, da so le tu ci krivi žalostnega finančnega položaja. Fran eoska vlada  je  odposlala   na otok Haiti vojno ladjo, da zahteva zadoščenje za ta napad.
Ameriški narodni konvent.
London, 24. junija. Te dni se je otvoril v Čikagu republikanski narodni konvent. Otvoritveni govor je imel v imenu predsednika Roose-velta vojni minister Rost, ki je poveličeval velike zasluge in uspehe sedanje vlade ter je razvijal njen bodeči program. Značilno pa je bilo sledeče obvestilo predsednika: K o se je Evropa bala, da se bo rusko-japonska vojna razširila ter provzročila konec Kitajske in splošno vojskovanje, tedaj se je nadarjeni (?), dalekovidni ( ? ) n e m š k i o e s a r obrnil na Ameriko s prošnjo, naj prevzame Amerika vodstvo, dasedoseže sporazumlje-nje, kako bi se postavile sovražnostim meje ter bi se ohranila Kitajska izven Mandžurije. In to se je tudi doseglo. — Nadalje se je sklenilo v prvi seji, da dobi Portoriko dva zastopnik*, Filipini pa dobe Šest delegatov v konventu.
Dopisi.
Iz Škofje Loke. Precej časa je že temu, kar je priredila naša Čitalnica zadnjo veselico, ki je jako sijajno uspeha Ne vem, kaj je temu krivo, da sedaj vse miruje. Govorilo se je, da se napravi še ena veselica, teda ostalo je pri govoric«, veselice pa ni bilo. Kje tiči vzrok, mi ni znano; kajti zapisniki sej mi niso na razpolago. Ako se vpraša kakega odbornika, p% molči. Kolikor mi je znano, shajali so se pomladi gg. odborniki v čitalniških prostorih z na menoro, nekatere potrebne prenovitve v čitalnici izvršiti, toda —? Upali tmo, da nam naš vrli odbor zopet kaj veselega, mičnega, zabavnega na program postavi. Govorilo se je, ako se prav spominjam, o nekih ku pletih, da se bode jelo petje gojiti, za kar nas je gosp. predsednik sam navduševal, izrazil se baje celo nekako, da bi tudi sam sodeloval, da se dvigne ugled naše staroslavne čitalnice. A kakor se vidi, V8e tisto navdušence nekako umira Priden obiskovalec Čitaln ce stavi tedaj na si. čitalniški odbor vljudno prošnjo, da isti poskrbi, da se razmere spremene, ter da se jame s tako vnemo delovati, kot se je začelo in kot se je pri zadnjem občnem zboru pokazalo, pri katerem je bilo skoro polovico članov obranih.
Čiialimicar.
Iz Tržiča« Kakor se cuje, napravi »Triiški Sokol« 29 t m pes-izltt v Radovljico. Nas Tržič&ne zelo veseli, da »Sokol« ravno v Tržiču napreduje. Rade volje smo se odzvali, ako nas je »Sokol« kaj na prosil, le temu se Čudimo, da, ako je kakšen javni nastop v društveni obleki, ni bilo še do sedaj opaziti ne staroste in ne podstaroste. Vsa čast pa gre vrlemu načelniku Až-manu, da prisostvuje pri vsakem izletu. Ako bi še vrlega nsčelnika ne bilo, bi moral »Sokol« sam brez načelstva stopati. Žalostno je, da odborniki zlasti pa starosta in pod starosta in pa blagajnik še do sedaj nimajo društvene obleke. Ali se mogoče boje germanskega tirana? Tega se nimajo bati; ker ravno Germanei pravijo, da je prav in dolžnost, da vsak svoj narod čisla. Žaliti bi bilo zlasti, da se odbor čimprej pokaže pred slovensko javnostjo v društveni obleki, da se bode lahko reklo potem, da »Sokol« napreduje in da se »Sokoli« ne boje germanskega tiran-stva, pred vsem starosta in podsta-rosta. Do sedaj imajo obleke samo vrli telovadci in to je zanje častno, posebno ker so vsi odvisni od dela, katerega imajo pri tukajšnjih tovarnah. P avimo pa, le b korajžo se po-
kažite pred slovenskim narodom ravno v Tržiču. »N*zd*r«!
Več članov.
9 Cola nad Vipavo« Colčani začeli smo napredovati na vse strani. Nedavno osnovalo se je tukaj katoliško izobraževalno društvo, posojilnica in hranilnica in tamburaški zbor. Kakor jutranja zvezda na jasnem neba, pa se sveti med njimi katoliško izobraževalno društvo. Tukaj se mladeniči izobražujejo razen v branja „Domoljuba", „Slovenca" itd. tudi v balinanja in drugih iger za denar. Prostor za balinanje je tik pokopališča, in marsikatera krogla si izvoli svojo pot po gomilah naših pradedov, jih drami iz večnega spanja, ter jim skrivnostno Šepeta na ušesa, kako visoko stopujo izobrazbe je prinesel nunček Janček s svojim katoliškim izobraževalnim društvom na Col. Da morajo naši umrli tudi marsikatero kletvino slišati iz ust balinarjev, ni pač treba posebej poudarjati. Tudi tamburaši se vrlo obnašajo. Društvo je sicer se prav mlado, a vendar že sedaj vse kaže, da bode v kratkem Času lahko konkuriralo z žabjim zborom, če bodo starši bolj potrpežljivi s svojimi sinovi, kakor tukajšni „katoliški očeu, ki je hotel svojemo sinu tamburašu razbiti tamburico, ker mu je breokanje ob strune bolj ugajalo nego senene vile ob času bližajoče se nevihte. — Posojilnica in hranilnica vrlo dobro deluje, prometa je toliko, da je joj! V teku 3. mesecev, kar obstoji ta prepo-trebni zavod, je imel prometa že nad 800 kron (osemsto kront. Ze sam napis na posojilnici Človeka takorekoč kar po sili vleče, da mora tamkaj naložiti prihranjene novce. Velikanska čebela, ki je naslikana pod napisom, nas uči, da naj jo v pridnosti posnemamo ter nosimo pridno denar v hranilnico, kakor nosi ona med v svojo zalogo. Res spodbudljiv je ta nap s za vsakogar, vendar pa moramo, ker ne smemo zamolčan* pravice, konstatirati, da je ta napis nekoliko pomanjkljiv. Znano je namreč, da so v vsakemu ulnjaku zraven čebel tudi trotje, in zato bi bilo umestno, da se na napisu naslika tudi trot, ki pridno srka med, ki so mu ga nanesle pridne čebele. Nikar pa ne mislite, da bi si bila ta trot in pa naš župnik Janček identična!
Drobtinice iz Žužem-berškega okraja.
Babica N. vZagradcu ima čuden napis na svoji deski, viseči na hiši, v koji stanuje. „N. N. izprifana babica". Oj, preljuba ženica, odstranite to desko, pošljite jo raje na Japonsko in nadomestite jo z drugo s pristnim slovenskim napisom, pa pustite jo napraviti od mojstra, ki je zmožen slovenščine, ne pa od kakega mazača.
G. kaplan Za vb i je bil prete-čeno nedeljo navdan s sveto jezo, kakor Krist, ki je nekdaj iz hiše božje z bičem izganjal prodajalce. Prekuce-val je namreč ženicam, katere so prodajale črešnje (pa ne v cerkvi) jerbase raz glav. Črešnje so pozobali hudomušni in nikdar siti otročaji — brezplačno. Ce se je Zavbi pri tem posnemanja vrednem početja posluževal biea — nam ni znano, a trdi se, da si da poslati iz Ljubljane močan bič, ker bo letos še dosti drugega sadja.
V Žužemberku je v cerkvi in pred cerkvijo vsako nedeljo zabava. Kaplan Žavbi podi fante iz cerkve rekoč : „marš vun — za take ni tu prostora,4 — pred cerkvijo pa jih čaka dekan rekoč: „Le v cerkev fantje pojdite, v cerkvi je prostor za molitev. — Fantje so vsi zbegani.
Žužemberška požarna hramba je imela več let spravljeno svojo veliko lestev v stari podrtiji gradu v Žužembciku, koja je last kneza Auer sperga. G. pl. Žhuber pa je kar nenadoma pustil odstraniti lestev; pa ne vemo, ali iz skrbi, da bi se stari grad ne podrl na lestev in jo pokvaril, ali pa iz skrbi, da bi se lestev ne porabila v slabe namene in bi po njej v kaki noči tatovi ne priplezali v prostorne dvorane — ter pokrali dragocene — netopirje in podgane.
Podgradar.
Vipavski torbar.
Goške Marijine hčere »štejejo si v dolžnost« v »Slovencu« z dne 18 t. m. kar z dvema izjavama zagovarjati nesramno početje svojega pavovodje R harda FirjančiČa.— Re-vice, molčite raje in ne zagovarjajte nečistosti, ker sicer boste primorale »torbarja«, da izprazni svojo torbo do dna in obelodani še druge pikantnosti Vašega ljubljenca!
V prvi gori omenjenih izjav trditi dve zaostali devici, da ni imel g. Rihird z neko detomorilko nič opraviti in da je radi nje popolnoma pošten. To Vam bo »torbar« takoj verjel, ko bosta še potrdili, da sta g. pevovodjo vedno Bprem'jali na njegovih skrivnih potih, in ako po-veBta, kdo da je bil oni mcžioelj, ki je tisto  leto, ko je imelo pevsko
društvo »Nanos« svojo prvo veselico, prištapljal nekega krasnega večera po kamenitih stopnicah do okenca one detomorilke, potrkal na iato in potem kmalu izginil — a ne po stopnjicah dol —--!
Drugi izjavi, v kateri izjavljajo štiri Marijine hčere, da jih g. Ri-hard ni nikdar spremljal po pevski vaji k sladkemu počitku, »torbar« prav iz srca rad verjame, zakaj vse podpisane, kakor sem izvedel, ali so že prestare ali pa občutljivim očem g. Kiharda radi njih zunanjosti prav ne pristojalo. — S,cer pa »torbar« ni trdil, d* je g. pevovodja ravno Vas štiri spremljal, ko si |e vendar izmed 30tih ali 40.ih Marijinih hčera lahko ubral boijš« m attrj&l.
Častita g prednic, izvolit* mi izposlovati oni Vasi lejavi podpise vseh Marijinih hčera in ako bom potem dobil med podpisi prava, meni prijavljena im^na — srečnih —, opozoril jih bom sigurno, če so že mogoče pozabile, Rje in kdaj jih je g. R hara spremljal in--—!
Ako imate še nadalje korajžo zagovarjati nečistost — ie —, a »torb r« pride z novimi fakti.
Ta vzor fant je še vedno orga-nUt in občinski tajnik!
Strelice iz selške doline.
Se celo klerikalcem se zdji prav, da smo začeli priobčevati v ostrih strelicah vse kozlarije, katere uganjajo klerikalni možje v naši dolini. Pretečeno nedeljo je neki zvest pristaš klerikalne stranke, celo občinski odbornik, rekel te besede: Precej iest so začeli prijemati liberalci, pa saj nekateri so že davnaj iskali to. Fajmošter je pa zares „ratalu precej siten. To so besede klerikalca. Imena ne povemo, ker bi Rožnik precej padel po njem. Zato ne zahtevajte imena. Včasih je pametno, da se samo greh pove, grešnika pa ne.
Zidane rute so fajmoštra Rožnika spravile v tak položaj, da ni več zidane volje. Zavijati pa zna. Mi nismo trdili, da Rožnik daje v Marijini družbi ženam zidane rute, temveč, rekli smo, da vdovam kupuje zidane rute. Ta zvijonski Tomaž sedaj kar ljudi izprašuje: Ali sem tebi kupil zidano ruto? Ali sem tvoji ženi kupil zidano ruto? Izprašuje pa tako, da potem kdo drugi še sliši, potem pa pravi: „Vidite, kako „Narod" laže Čez me.-O teh zidanih rutah se ne bodemo s Tomažem več prepirali, deli naj jih Še brez skrbi naprej, tudi ženam iz Marijine družbe lahko, samo gleda naj, da ne stakne kakšnega moža, ki mu bode zabrusil nazaj — zidano ruto, pa še kaj druzega zraven. Ampak tisti Pede ali Bedak, ali kakor se že iiuennje in je menda Prevc iz Sta-denega, ta mož ima premalo bikov, da bi jih dajal za zidane rute! Kvečjemu če da tistih 11 crkujenib, ki so mu po vrsti poginili, tako, da je že maše plačeval za nje. Prevc naj tedaj bika le obdrži, ker gliha vkup štriha, ali pa če je tako radodaren z biki, naj da enega tistemu možu v Selcih , ki goltiči z izmišljenimi dopisi, da ga bode jezdaril, kadar ga ne bodo noge več nesle.
Komu se duh večkrat oinra-Č i, klerikalcem ali nam ? To lahko vsak sam vidi, kdor pozna FrtiČarja in druge klerikalce.
Ze nad eno leto je župan Coeov France, pa še ene poti ni popravil. Takih županov, ki tako slabo skrbe za občinske zadeve, dobimo za vsakim plotom. Samo podpisovati svoje Častite ime in parado delati na shodih kot -katoliški župan", to bi znal še „razboriti- Prevc. Sploh naj gleda ta vzorni župan Demšar, da bode storil toliko za občino, kakor je g. Šliber, pa mu bodo klerikalni baeki povsod hvalo peli, ko mu jo še sedaj, ko ničesar ne stori.
Kako so pamet našli nekateri klerikalci, nekateri jo pa „za-stonj" iščejo, to bi bila cela debela knjiga, ako bi vse pisali. Rožnik naj na primer Prevea s Studenega vpraša, kako je on „ta malo pamet- našel ali pa naj Franceta Toča vpra>a, kako jo je on že iskal, pa Še do danes ne našel. Sploh pa, če nc bodo klerikalci prenehali v tej zadevi pisati, bodemo pričeli z jako interesantnimi stvarmi. Tudi o gospodični učiteljici bodemo povedali, s kakimi prašičarji se je Že pajdašila, vmes so bili tudi blagoslovljeni ljudje, ker v naši stranki ni takih prašičarjev, kakor so klerikalci. Ol vam, klerikalci, kaj ugaja ta lepa vaša stran, jo v prihodnjih strelicah mi lahko podrobno opišemo.
Župnik Rožnik piše: M i k m e-tj e tako mislimo in tudi gledamo, kako se obnašajo vzgojitelji naših otrok. Kakšen kmet pa je ta Rožnik r4 Pokaže naj svoje roke in druge dokaze, kje je on kmet? On ni nič drugega kakor bi Frtiear rekel; Ljudska pijavka, ali pa, on je puta, ki enkrat na dan znese jajce, potem pa samo gleda in brska, kje bode kaj snesti. Kmet pa on ni. Res pa je, da njega gledajo pravi kme-
tje, kako bolj razkošno živi in menj dela, kakor naši vzgojitelji otrok. Poleg tega pa se tako obnaša, da ni v posnemanje spodobnim ljudem. On sovraži in želi škodo vsakemu človeku, ki ni njegove stranke. On dela v Marijinih družbah samo hujskanje, da se žene potem doma z možmi prepirajo. On ljudi molze, ki ne prinesejo nobenega dobička. Ko bi ljudje bolj razumni bili, bi Rožnika ne zasipali z denarjem, da živi potem kakor baron, za kratek Čas pa hujska ljudi.
Alije to vrhunec neumnosti ali bahavosti, ko piše „Domoljub": V Selcih napravi g. župnik na pokopališču, ki je cerkveno, novo kapelico. Župnik bode napravil kapelico'? Vsak bi napravljal kapelice, če bi mu drugi denar znašali skupaj. Po pravici bi se moglo glasiti: Župnik Rožnik je nabral pri ljudeh toliko denarja, da bodo napravili s tem n a -branim denarjem, kapelico. Kaj se bode bahal Rožnik s tujim denarjem, kakor sraka s pavjim perjem.
Someščanje!
Dne 16, 17. in 18. julija t. L praznoval bode „ Ljubljanski Sokol" svojo štiridesetletni co. V večjo proslavo tega praznika vršil se bode o tej priliki v Ljubljani vsesokolski zlet, na katerem se zbero mnogoštevilni odposlanci vseh slovanskih sokolskih društev naše države.
Meščanstvo ljubljansko je doslej v podobnih prilikah še vedno pokazalo, kako mili in dragi so mu slovanski gostje v beli Ljubljani; prepričan sem zatorej, da stori to tudi sedaj s tem, da okrasi svoja poslopja z zastavami, kakor bodem tudi jaz na isti način okrasiti dal mestna poslopja.
V L j u b 1 j a n i; 24. junija 1004.
Zupan:
Ivan Hribar 1. r.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. junija
— Kdaj se postavi v Ljubljani Prešernov spomenik?
Iz dobro informiranih krogov se nam piše: Zajcev Prešeren je na Dunaju ▼lit, prostor, park pred justičnim poslopjem v Ljubljani je urejen in pripravljen, a vendar se monument Prešernov ne more postaviti in od kriti, ker — ni denarja. Manjka še okroglo 16000 kron. Ako bodo kapali prispevki za spomenik tako počasi kakor dozdaj, se gotovo n« postavi Prešeren pred desetimi leti! Malo nas je, veliko narodnega davka imamo. Veliko je narodnih društev, ki prirejajo veselice šibi na korist, a za občne narodne potrebe sa ne zmenijo. Častno izjemo tvori letos edina idrijska čitalnica, ki je priredila 21. t. m. veselico v prid Prešernovemu spomeniku. Ali bi je ne mogla druga društva posnemati? Kdaj bo dala dežela Kranjska kaj za Prešerna? Nedostatek ni tak, da bi se ne mogel znrati v kratkem Času, čd bi bilo malo več zavednosti med nami, zato urno na delo vsak, ki ve ceniti velikana Prešerna!
— Političnih uradov — polževa hitrost. Ped tem naslovom št. 140 »Slov. Naroda« se nekdo po pravici pritožuje, da potnih stroškov zdravnikov, kateri so v državni službi ter bo pri sodiščih rabijo kot izvedenci, ne odmeri več nadsodni računski oddelek, ampak deželna vlada in da se vsled tega odmer-jenje partikularov zavleče za par mesecev. Čemu se je uvedlo tako zavlačevalno postopanje, nam ni znano, čuli smo pa že večkrat izražati mnenje, da hočejo računski uradniki imeti več dela in seveda vsled tega večji status. Diete in potne Btroške sodnih uradnikov pri kazenskih komisijah in tudi zdravnikov, ki niso v državni službi, odmeri nadsodni računski oddelek, pristojbine zdravnikov, bodisi d si so v državni službi ali ne, sodišča prve instance, diete in potne stroške državnih zdravnikov pa c. kr. deželna vlada. Partikulari o eni komisiji morajo prehoditi šibe treh državnih uradov. »Geschaftsvereinfachung«, o kateri se na višjih mestih tako rado
blede, tako postopanje prav gotovo ne služi. Noben urad na zemlji menda ne postopa tako pedantično in ne cepi toliko dlake, kakor računski oddelek v Gradcu. Stvarnega razloga tedaj ni moglo biti zato, da ae je tako strogemu uradu odvzelo ad-justiran;e potnih stroškov državnih zdravnikov. Zdravstveni oddelki pri deželnih vladah imajo pa tudi dovolj potrebnejšega in nujnejšega dela, kakor odmerjanje in izplačevanje pristojbin sodnijskih izvedencev. V komplikovanju poslovanja neizčrpni birokratizem je v tem oziru iznašel že gorostasne reči in jih bode še. časa imamo dovolj, denarja pa tudi, kajti čas je denar.
— Iz Lesec. Z notico od tukaj v »Slovenskem Narodu« a dne 20 t. m. je bilo ljudstvo v Lescah in v okolici nad vse iznenađeno. Ko se je izvedelo za vsebino, povpraševali so ljudje drug dru tega kaj da je in vsak je hotel im-sti svoj »Narod«. Celo gostilničarji so svoje številke pred željnimi čitatelji prikrivali, da bi jih morda'kdo ne odnesel. Prodalo bi se hilo sila veliko te številke, ko bi bila na razpolago; celo v Radovljici ga je precej zmanjkalo. Gospod Seigerschmied pa je dobil dotično številko naravnost iz L ubijane, baje po kat. vitusu id škcfijstva, še bolj gotovo pa od popravkarake kovač nioe. Takega uspeha se g. župnik gotovo ni nadejal. Prej je »Narod« imenoval in črnil kot umazane cunje, sedaj pa je ljudstvo tako slastno segalo po njem, da, še oelo on sam ga je prejel Ljudstvo soglasno govori: res je, prav je tako; Seigersohmied pa pravi nasprotno: jaz od L?ščanov druzega ne pričakujem. Podobnega učinka ne bi bila napravila v nedo-gltdnem času cela četa najspretnej-ših agitatorjev za »Slov. Narod« in njegov ugled. Toda dopisnik je prezrl še mnogo druzih in tehtnih za-dev. V prihodnjič se hočemo baviti z vprašanjem, kako se ravna s cerkvenem premoženjem, kar zamere tudi precej opasno postati.
—   Malomaren kaplan.
Ljudstvo je mrmralo, ko ni bilo ob osmini umrlega g. župnika na Brezovici maše; tega je pa kriv edino le kaplan. On nam e; bi moral to preskrbeti, pa za to je on prelahko-mišljen Ravno tako se je zgodilo mslo prej zaradi njega na podružnici Log. Kaj takega se ni nikdar zgodilo, ko je bil g. župnik živ. Za to stvar torej ni skrbel, skrbel pa je, da je malo po iupnikovi smrti na praiil igro, namesto da bi žaloval; seveda igra mu prinese precej okrog-leg-.! Le tako naprej, to je prav lepo!
— Novice iz občine Medvode. Piše se nam: Župnik Janez Brence v Preski še sedaj ni podrl mlajev, katere je kupil in plačal sam, da so se postavili pred enim mesecem g. škofu v čast. Ker naš župnik ne more pozabiti birme, ne moremo pozabiti tudi mi, kako jo je napovedal v cerkvi. Ko je namreč povedal za vsako uro, kaj se bo godilo in tisto ponovil 10 krat, veste 10 krat ponovil, ozuanil je, da bodo presvetli prevzvišeni in premilostljivi končno delili avdijence in temu je pristavil: „Le pridite, pa vsi pridite, ki me hočete tožiti, Vam bom odprl vrata, sam Vam bom odprl, pa smejal se Vam bom." Nekateri trde, da je nas Janez Brence prismojen, drugi, da je zloben, ne motijo se ne prvi ne drugi. Njegova boljša polovica, ki ga pa v zlobnosti neskončno presega, je pa razupiti župan Smovc. Ni nam še odgovoril, s kako pravico je zahteval višjo pobotnico, nego je bil plačan račun, ne briga se za tiste »tore, ki so bili pokriti z mahom, debla je pa spravil domov, tisti, ki je v ta namen da je ovadbo zavrl, žugal, da se obesi. Oča Smovc ima veliko dela, tako, da se včasih podpiše na svoje „duševne" proizvode, včasih pa ne. Včasih je za to, da se župnišče prav lepo popravi, včasih pa ne. Včasih je zato, da se kaplanija popravi, da naj se prosi za kaplana, kateremu naj se dohodki zboljšajo z darovi Župljanov, včasih je pa zoper kaplana in zoper župnika, zoper tarovž in zoper kapla-nijo. Svojo trojico: Škofa, „Slovenca"
in SusterŠiČa, le te tri pa farba s svojo svetostjo tako, da ne vedo kje da so. Laž, obrekovanje, sovraStvo, to so SmovČeve božje „Čednosti". Že zaradi teh čednosti občani komaj Čakajo, da pride skoraj do novih volitev. Kako nesrečni so pa šele tisti, ki imajo pri občinskem uradu kaj opraviti. Uradnih ur ni; župana ni doma in ga tudi pričakovati ni, ni ga, in njega od nikoder ni. Zadnjo nedeljo se je v Sori v cerkvi zgodilo, Česar se ne spominjajo Dr. Šušteršič in „Slovenčev" ter „Domoljubov" urednik Žitnik. Dr. Šu-sterŠič je namreč na Šmarni gori nesramno napadel Sorskega župnika Berceta. Njegovo nesramno zabavljanje, sta s slastjo ponatisnila „Slovenec" in „Domoljub". Ker g. župniku ni dana prilika, da bi si poiskal zadoščenja saj uživata SusteršiČ in Žitnik poslansko imuniteto, pozval je z lece dr. Šuster-šiča in dr. Žitnika, naj oskrbita priliko, da more proti njima kazensko postopati, ali pa naj odloČita vsak svojega somišljenika, ki ga ne ščiti imuniteta in ne duhovniški stan, naj dotičnika javno isto izpovesta, kar je govoril Šušteršič a ponatisnil Žitnik in to naj storita tako gotovo, kakor gotovo si hočeta obdržati čast. Kaj bosta moža tedaj storila o tem bodemo sporočili.
— „Smrdeči mlin" false — Stadtmiihle v Celju. Iz Spodnje Štajerske se nam piše: „Slovenski Narod" je poročal, da je smrdeči mlin, oziroma kakor se sam imenuje Stadtmiihle preplavil Ljubljano in menda tudi celo Kranjsko z nemškim naznanilom, da se bo njegov popotnik kmalu oglasil, da bi temu ali onemu obesil svoj izdelek. Na Kranjskem se bodete gotovo vprašali, no, kaj pa je to aStadtmiihle Cilli", ki misli, da Kranjci že komaj čakajo na njegovo moko? — Dobro bo torej, da izveste na Kranjskem, kakšno podjetje je to? Po imenu „Stadtmiihle" soditi, bi človek mislil, da bo to podjetje, ki je je osnovalo mesto Celje. Pa ni! To podjetje niso osnovali ne mesto Celje, ne celjski meščani. Mlin je zasnovala četvorica najzagrizenejših spod-
njestajerskih nernškutarjev, katerim je pristopil na pomoč istotako zagrizeni nemškutar kranjski. Lastniki mlinov so namreč: Jos. Lenko iz Št. Petra v Sav. dolini, Hans Jeschounigg iz Arje vasi in M. Matheis, trgovec v Brežicah, edini Celjan: železni trgovec Jul. Ra-kuseh. Kranjski udeležnik je pa J. Mi-eheltschitsch, trgovec v Zagorju. Ker pa potrebnega cvenka sami niso zmogli, da bi to podjetje zaceli, napravil se je velik rpump". Bogataš, posestnik kemične tovarne v Hrastniku Gosleth je dal posojila, kakor se govori, do 2 milijona kron. — Kak pomen pa ima ta mlin? Ali ga je potreba poklicala v življenje? Ne, edino smrtna maščevalnost. Trgovca železnine Julija Kakuscha je bila zadela namreč svojčas čast, da je bil od celjskih zagrizencev izvoljen podžupanom, oziroma županom celjskim. Kot tak je imel komando celjske policije in pomožne celovške policije, takrat, ko je celjska sodrga na uajne sramnejši način ob priliki prihoda če-ških dijakov napadala vsakega Ceha in Slovenca, možkega in ženskega, celo otroka, s kamenjem, koli itd., ko je cela truma celjskih falotov, spremljana od nekaterih policistov v vrstah korakala mimo hiše g. dr. Sernca, kjer je bilo za iste že pripravljeno streljivo — podnevi je namreč neki mestni hlapec velik voz kamenja tja pripeljal — ter je to hišo obsula s celim dežjem kamenja ter potolkla vse šipe in napravila druge poškodbe. Storilec se ni noben dobil, akoravno je g. dr. Sernec že par ur prej pismeno naznanil si. magistratu, kaj se pripravlja! To izredno izborno komando policije, katero je takrat imel edini Kakusch v rokah, pridobila je njemu velikanske zasluge za celjsko nemštvo, in seveda vzbudila tudi izredne simpatije v vseh slov. narodnih krogih proti njemu. — Slovenci so torej mislili, če g. Rakusch skrbi tako „krasuo" za varnost Slovencev, Bog ve, kako bodo za naprej slovenske stranke v njegovi železni štacuni sprej emali. Rakusch je imel namreč staroznano trgovino železnine, ter imel posel po slov. Štajerskem, Hrvatskem, Kranjskem, Istri itd. edino na Nemškem nič. — Da se torej Rakusch, ki Slovencev ne more
videti, ne bo po slovenskih kupcih za-naprej prehudo razburjal, so sklenili Slovenci osnovati slov. železno trgovino, „Merkur" kot zadrugo. Pa Rakusch, ki kar zbeani, če Slovenca živega zagleda, zbesnel je zaradi „Merkurja", se vozaril v Gradec, na Dunaj k vsem mogočnim uradom, k trgovskim zastopom, dokler mu je vlada šla na roko, ter po finančni prokuraturi provzroČil izbris zadruge „Merkur", nakar so celjski Nemci nabili mrtvaški list na vrata „Merkurjeve" trgovine. Pa „Merkur- ni umrl, je kmalu zopet od mrtvih vstal; trgovino prevzel je g. Peter Majdič, pos. umetnega mlina, ter je železno trgovino tako krasno uredil in razvil, da je ta trgovina eua najlepših na avstrijskem jugu, ter s svojim prometom presega Rakuschevo trgovino. Nasledek Merkurjeve železne trgovine je bil, da je ena nemških železninskih trgovin v Celju, Radakovitseva, šla rakom žvižgat, oziroma jo je Rakusch prevzel, da ima tam zalogo. Seveda je bil tudi nasledek, da odslej noben pošten Slovenec več ne prestopi praga Rakuscheve trgovine. To pa boli, hudo boli. Nemških kupcev je presneto malo, in če Slovenci, ki so dozdaj vse groše, iz katerih obstoji Rakuschevo bogastvo, znosil skupaj, izostanejo, bo žaltova! In vsega tega je kriv g. Peter Majdič, ker dela tako hudo konkurenco Raku-schevi železni trgovini. Torej maščevanje tuhta Rakusch. Ti meni hodiš v škodo pri železnini, jaz bom pa tebi pri moki! Tako je nastal ta mlin. — Zakaj pa se imenuje ta mlin smrdeči mlin — Stinkmiihle? Ta mlin dela I nekim strojem, ki napravlja strahovit, neznosen smrad. Kadar ta mlin dela, smrdi po celem mestu, smrdi po okolici celjski, zlasti po Gaberju, smrdi tako, da ljudem sapa zastaja ter se jim v želodcu vzdiguje. Vsi sosedje, vsa okolica občine okolice celjske, vse je že vložilo pritožbe na mestni urad in na namestništvo, naj se ta grozno smrdeča naprava ustavi. Vse pri tem mlinu je kužno, zrak in tudi voda, ki od strojev odteka. Odkar prihaja voda v Koprivnico, pocrka rib na stotine, ter plavajo s trebuhom na vrhu po vodi. — Smrdljiva tvarina, ki v zraku plava in ga okužuje, mora tudi priti med moko, ter isto okužiti. Saj so sami „mlinarji- vse odprtine mlina proti strojem zadelali, da bi pristop smradu in okuženega zraka do moke vsaj nekaj zabranili. Mlin je dogotovljen ter dela pridno, kar dokazuje večen smrad, torej bo tudi nekaj namlel. Važno vprašanje je sedaj, kam pa moko spraviti za dober denar? Nemških strauk ni. Nemci v Mariboru, na srednjem in gornjem Štajerskem imajo vse polno mlinov. Nemška rGemeinburgschaft" ne gre tako daleč, da bi svoje nemške mline popustila spoduještajerskiin nemškutarjem na ljubo, ter od njihovega smrdečega mlina kupovali menda smrdečo moko. Treba torej loviti slovenske odjemalce. Slovenski groši pač le kaj izdajo, in če tudi Slovenci nemškutarjem še tako smrdijo, slovenski groš pa le diši. Sedaj torej naznanjajo kranjskim Slovencem, da se bode „ponižal" njihov popotnik pod njihovo slovensko streho, da si bode celo storil nečast, prestopiti prai;- njihove slovenske hiše, Česar sicer celjski nemškutarji nikoli ne store. Pa seveda, naznanilo je nemško. Naravna, prokleta dolžnost vsakega Slovenca je vendar, da se nauči nemški, že zato, da bode lahko od smrdečega mlina v Celju dobival dopise in „izborno" moko. — Toliko pojasnila, da bodo kranjski Slovenci vedeli kaj je smrdeči mlin, Stadtmiihle ali Stinkmiihle v Celju.
— Odbor „Matice Sloven-
ske" je izvolil v seji dne 28. marca t. 1. odsek, ki naj pripravi vse, kar je treba za izdajo »tehničnega nem-ško-slovenskega slovarja«. V ta namen se obrača ta odsek do vseh, ki so morda že nabirali ali še nabirajo tehnične izraze, bodisi med narodom, bodisi po tiskovinah, s prošnjo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolaganje ali mu vsaj naznanit*, kakšne zbirke imajo, t. j. v kakšne tehnične stroko spadajoče in kako obširne, in ali bi jih bila volja nabrano gradivo v porabo prepustiti »Slovenski Matioi« za slovar, ki se ima o svojem času izdati. Dopisi,
tičoči s« te stvari in zbirke, naj ae pošiljajo »Slovenski Matioi« v Ljubljano.   Pripravljalni odbor la  izdajo tehničnega slovarja.
— Družba   sv. Cirila in
Metoda je sprejela ravnokar od tvrdke J. Perdana v Ljubljani kot prispevek prodaje Ciril in Metodovih užigalie znatno svoto 600 kron; tudi je sprejela, kakor se je v izkazu daril že navedlo, cd prodaje platna 200 kron, dalje pa od prodaje Ciril in Metodovega mila 400 kron. Slovenci in Slovenke, segajte le po izdelkih Ciril in Metodove družbe, ker naklanjate a tem temu najvažnejšemu narodnemu društvu znatne dohodke!
— Drugod in pri nas. Hrvatski časnikarji so imeli te dni v Zagrebu sestanek, na katerem so med drugim sklenili, da od 1. julija t. 1. se razne društvene notice ne bodo več sprejemale brezplačno, temveč bodo morala društva za p r i o b č e vanje taeih n o t i o plačevati določeno odškodnino za pokojninski in podporni zaklad hrvatskih časnikarjev. S stem sklepom hočejo hrvatski časnikarji uvesti pri hrvatskih listih evropske razmere, če so te društvene notice presedale ie hrvatskim časnikarjem, kaj naj rečemo šele mi. Tacih razmer, kakor so pri nas v tem oziru, sploh ni nikjer več na svetu. Pri nas j d naravnost nezaslišano, kako se Časopisje izkorišča za razna društva. Vsako najobskurnejše dru štvece že misli, da izhaja list za to, da bo za to društvo delal reklamo
— in reklama, ki jo delajo pri nas društva, je dostikrat  res nesramna
— povrh se pa Še zahteva, naj pošiljajo uredništva svoje poročevalce k takim društvenim priredbam. Pa to še ni vse! Imamo društva, ki izkoriščajo naš list z naravnost impo-
nujočo mogočnostjo, katerim pa nikdar ne pride na misel, da bi svoje tiskarske potrebščine naročala v naši tiskarni Tem razmeram se bc moralo narediti konec Društvena naznanila itd. zanimajo samo jako omejen krog bralcev, vse drug« občinstvo pa se jezi in kolne, da se dragi prostor v listu porablja za takt notice. Za list so taka poročila naj večje   breme, najnadležnejš balast in delajo listu samo škode ker če bi teh notic ne bilo, bi se moglo priobčevati druge stvari in b se število naročnikov pomnožilo. Pr naših   razmerah) sicer   ni mislit da bi v doglednom času mogli prit. tako daleč kakor so Hrvatje, ali sku šali se bomo vsaj p r i b 1 i ž a t i ten cilju in v ta namen bomo v pnhodn odločno rigorozneje postopa kot doslej
— Sočuten Slovenec »Slovenec« se hoče ponašati, da ion novice iz vseh slovenskih pokraj: seveda te novice polovi le po drugih listiti.   Pri tem se mu včasi pripet; nesreča v geografiji.   V »S:. Mar< am Pickelbach«, tam v graški oko lici, kjer so že krofasti »joLlni«, je umrla žena nekega učitelja. In »Slovenec«   je   raztegnil   svoje soču. srce   do   tja   ter   prekrstil   kraj v »Šmartno na Paki«, dasi je pod dotičnim mrtvaškim listom v nemških listih podpisano »učiteljsko društvo graške okolice«.
— Nemški" dijaki pro-testujejo. Nemški dijaki so ime včeraj na vseučilišču in na tehniki v Gradcu burne protestne shode proti temu, da bi se italijanske paralelke še nadalje pustile v Inomostu. Na vseučilišču je imel protestni  gov r
— Rabčevič (Raboewici) ns tehniki pa — Pertašek (Pertassek)
— Promocija. Na vseučilišč j v Gradcu je bil včeraj promoviran doktorjem medicine gosp. Ferdinand Treni, sin državnega pravdnika g. Frana Trenza v Ljubljani.
— Učiteljska vest. Naduči teljem v StopiČah imenovan je gov Fran K o p i t a r iz Čateža.
WMT Dalja v prilogi, m
— Nova šola. Deželni šolski svet je odredil, da se na Malenakem Vrhu   v Poljanski   dolini ustanovi
•   r a z: d niča.
— Načelnike slovenskih sokolskih društev  vabi vadi-
teljski zbor ljubljanskega »Sokola« na III. sestanek, ki bo v nedeljo, dne 3. julija ob 10. uri dopoldne v telovadnici »Narodnega doma« v Ljubljani. Na dnevnem redu so poslednje odločbe glede javne telovadbe, določitev orodja posameznim vrstam, način nastopa k posameznim točkam sporeda, pojasnila glede oblačilnice, kHede zbirališča k p*ostim vajam in k izprevodu itd. Največje važnosti pa je temeljim proučitev nastopa k prostim vajam. Pri njem imajo načeln'ki :n vaditelji največjo n«-\cgo. Zategadelj je neobhodno potreba, da se sestanka ude-leta vfl^i vsi načelniki!
— Za It. slovenski vseso-kolski izlet podaril je gospod Ve-k-OSiav Lngc,t 30 K. Živel!
— Veliki srečolov. Na ljud-rfi veselici vsesokolsfce »Javnosti se : r red> tudi veliki srečolov. Nabranih in obljubljenih je že nekaj krasnih dobitkov. Da pa bode gmotni vsp^h srečolovs eimvečji, in ker bode, kakor sodimo, udeležba na ljudski slavnoeti ogromna, je treba število dobitkov zelo pomnožiti, vsled tega se obrača
^bor do slavnega občinstva, da pri-kolikor  mcgcČe mnogo dobit-jv. Odbor prosi, da vshkdo. ki namerava žrtvovati  kako stvar za sre-čolov, taisto dopošije gosp. Pavlu Skale tu, blagajniku SokoU, ali pa odda v Sešsrkovi trafiki v Selersbur-govih ulicah, odnosno     * o dopisnici ?aani, da se pošlje po dotično darilo.
— Krasne razglednice je vložil ljubljanski »Sokol« za vseso-kolsko slavri si. Razglednice proda jajo rnzne narodne trgovine v Ljubljani; prepričani smo, da bode občinstvo, ker so razglednic* res lepo izdelane in fino komponirane, pridno
gftlv po r.jih.
— Učiteljsko 25!etnico sodo nrainovali letos ti le gg.: Jakob Dimnik, nadučitslj   v Ljub-
ini; Janko Janežič, C. kr. vad-niški učite?} v Ljubljani; Alojzij K e c e 1 j, učitelj v Ljubljani; Avgust Kieč, uči>elj v Ljubljani; Josip Pir. t ar, učitelj v Tunjioah; Franc T ros t, nadučitelj na Igu; Janko Vre zec, naduditelj v Ribnem in Jo3ip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah, ter J a n k o M u r e n, učite'] v Dral-
čah. Jubilarji bodo imeli v četrtek, dne 30. junija, skupen obeđ v gostilni »P r i levu« (Mraku) na Marije Terezije cesti v Lijubljani, kjer se bodo domenili tudi o nadalj-aem sporsdu slavnosti. Za tiste, ki pridejo v Ljubljano že v sredo, dne 29. t. m. bo sestanek zvečer v gostilni »Pri levu«. Tovariši in prijatelji dobrodošli! Kdor želi kakih po-isuil, jih dobi pri g. nadučiteJju Jakobu D'mniku.
— Občni zbor šentjakob-sko-trnovske moške podružnice sv. Cirila in Metoda bode rine 4. julija t. 1. v »Narodnem domu« v sebi družbe av. Cirila in MetGda ob 7. uri zvečer.
— Veselica „na Osojah" na ljubljanskem Gradu. Ke-glanie na dobitke, katero je priredilo »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« v ko-?"St društvena hif-gajne v gostilni »na Oscjah«  na ljubljanskem Gradu, se
Sa )u^i istotam z vrtno v^se-i ico, katere zadetek je določen na 4 uro popoldne iu pri kateri sede-luje iz prijaznosti oddelek slavnega pevskega društva »Slavec«, kakor udi popolna društvena godba. Z veselico so spojene tudi razne druge z a ba ve, kakor šaljiva pošta, sioriandoii itd. itd. Vstopnina k veselici znaša 7a ečlane 40 vin., ctroci prosti. V očigled dobrodelnega namena vabi odhor p. n. občinstvo najvljudneje k tej prireditvi.
— Gozdna veselica pevskega
društva »Slavec« se preloži s 3. julija na nedeljo dne 10. julija. Daai je društvo to veselico že aprila meseca prijavilo, vendar jo sedaj z žirom na druge pozneje objavljene veselice preloži na zgoraj imenovani dan, da se tako izogne v s a k t e r i medsebojni konkurenci narodnih društev, iz drugo strani pa omogoči napro-šeno sodelovanje v prid šolske družbe sv. Cirila in Metoda, kar bode občinstvo gotovo uvaževalo. Gozdna veselica se bode vršila v gozdiču Čonžkove restavracije pod Rožn*kom.
— Keglanje na dobitke se bode vršilo na Koslerjevem vrtu povodom veselice pevskega društva »Ljubljana« in se prične jutri, v nedeljo, 26. t. m. ob 9. uri
dopoldne, traja do 9. ure zvečer in se nadaljuje po istem redu na praznik 29 t. m, v nedeljo 3. in 10. jul*ja. Dobitki: I. 30 K za naiven kegljev, II 15 K, III 10 K, IV. 15 K za največ serij. Sirija treh lučajev stane 10 novč.
— 1. hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi 10. julija v restavraciji pri „Črnem orlu" v Gosposkih ulicah št. 3 za svoje podporne člane koncert z obilnim programom. Velika vrtna veselica bo 15. avgusta na Koslerjevem vrtu. Narodna društva naj to blagohotno uvažujejo.
— Trnovska cerkvena 50 letnica. Slavno občinstvo se Še enkrat na to opozarja, da se bo jutri povodom trnovske cerkvene 501etnice na Gradu streljalo.
— Himen. Poročila sta se danes tu g. Mirko Zinnauer, veleposestnik in učitelj iz Sv. Jakoba v Slov. Goricah in za oni kraj imene ?ana poštn* ekspedijentinja g. K r o-nofllava Kuraltova iz Ljubljane. Na mnogafa ljeta.
— V spomin   vrli ženi.
Re^ko, naravnost klasično slovensko ženo zagrebli smo v sobot j 18. t. m. v Trnovem-Bistrici. Žena ie doživela z jasno pametjo 92 let »Noge, noge me nočejo več nositi . . « bhajala te iz širno znane rodbine Valenčič Ce-kada. Nihče je ni drugače pozna), kakor za »botro Meto« Ii res jo zros?Ia h krstu svojih 287 rlovenskih
— judkov . . . Preživela je ce'o vrsto dekanov .. . No. vsi so se v onih blaženih časih z inteligenc* bhnjati rdružno pri »dobri Meti«, M^rg^r^ti ValenčiČevi, kjer je točila »za pri-^egoo pristna v»ns. Pokojni dekan Grašič, Strucelj itd so jo vedno vabili k slovesnim »velikim žhoam«, da jim ie kakšno povedala in zab^u^ia ... In to je znaia ta žena dovtipno
— posebno v kasiavskem narečju. Nrtš Kretanov in 1udi Dcra7* st^ več lepih stvari Zeleznik^rju poslala Ta žena je bila nadarjena, značajna in napredna: delala in molila je. Nje hči je Pavlink* I. N. R., kar priča vrlo vzgojo . . . »Slovenski Narod« je brsla še i 90. leti od pike do pike s prostim očesom. In ko je neki dan sedela s tem ii&tom tred svojo biš'co v reci, nahruli jo mimo se zibajoč
— pop: »Taka stara žena. pa to — to — — bere . . « »Gospod, počasi. Pisano je in se bere, da kogar Bog ljubi, temu prisodi dolgo življenje. Jaz sem najs-arejša v fari in čitani »Narod« s početka za orevir. Ce bi bilo to greh, kdaj bi me bil že pravični Bog pognal na oni svet — na sodbo in odgovor... Tableau.
— II. velikanski semenj v Rožni dolini izvršil se je dne 19. junija uprav veličastno. Udeležb* je bila tako ogromna, da se je moral gostilničar g. Podgorelec že časri-skim potom oprostit*, zaradi mogoče netočne postrežbe. Veseličm odbor ščeje si v dolžnost, izraziti najprisre-Fjejšo zahvalo vsem p. t. sejruarjem posebno slavnemu ljubljanskemu ob Činstvu. Slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu Vič, katero jo tako izborno za vzdrževanje reda skrbelo ; zas!opu slavno čitalnico Vič Giir.ce, hvala presrČna, Rožn dolina se pa tudi ni nadejala, da hode tudi slavno pevsko druŠtvr »Slavec« pripomoglo s svojim kras n*m petjem olepšati slavnost. Opravičen je izrek »svoji k svojim« in zbog vsih nepričakovanih ovir, na stopil je »Slavec« v največjo z&do-voljnost vseh sejmarjev. Veseličnemu odboru na pomoč bile so pa dra žes*ne rožnodolske gr-spice, brez sodelovanji, katerih bi ne zamogla ta ljudska eUvnost tako uspeti Kakor je. Zatorej: Živela' Če bi pa toliko Rožni dolini naklonjenih dobrotnikov ne bilo, katerim se tem potom naj prisreneje zahvala izreka, bi ne prišlo toliko srečnih sejmarjev domov. Sejmarske godbe pr**d vsem slavna mestna društvena godba, svirale so tako izborno, da ta sejem gotovo nikomur pozabljen ne bo ostal. Prebitek sejma bo porabljen za olepša-nje te doline, o katerem oleppanju naj so slavno občinstvo s svojim obiskom blagohotno samo prepriča. P< sebiiO se zahvaljuje skvnemu ljubljanskemu Časopisju — veselic n? odbor.
— Umrl je in bil 22. t m. pokopan na Igu g. Anton Kraljić iz Kremence. Rajni je bi! dolgoletni občinski in oeatni odbornik ter 24 let član krajnegs šolskega sveta. Svojo ljubav do šolska mladine pokazal je 771etni starček, da ji je volil za šolske potrebščine znesek 100 kron. Blag mu spomin!
— Otvoritev Pekla pri Borovnici se bo slovesno vršila v sredo 29. t. m. na praznik Petra in Pavla. „Slovensko planinsko društvo" je nadelalo v to krasno sotesko, kjer uprizarja Borovniščica več lepih slapov, lepo, pov8e varno pot, ponekod stopnice in par mostičev. Izletniki se odpeljejo v praznik ob !/4l. uri popoldne s poštnim vlakom v Borovnico, kjer je
za jed in pijačo obilo preskrbljeno, tako da je pričakovati izvanredno živahne zabave, kakor je to navadno pri priljubljenih izletih planinskega društva. Povratek z večernim vlakom. Dobrodošel je vsak prijatelj društva in narave. V ponedeljek prinesemo listek o „Pekluu.
— Mojstri iz Kranja in iz okolice imajo jutri 26. c. m. v hotelu na Novi pošti popoldne ob štirih razgovor zaradi povišanja prispevka za bolniške blagajne.
— Iz Tržidča na Dolenjskem« Tečaj za odrasle vinogradnike, ki se je vršil 15., 16 in 17. t. m. pod vodstvom g. Gombača, se je izborno obnesel. Bilo je nad 70 obiskovalcev. Prišli so po 2, 3 in celo 5 ur daleč. Razvidi se iz tega, kako potrebni so taki tečaji. G. GombaČ je praktično in teoretično v tukaj šnji trtnici »Mckronoške kmetijske podružnice« predaval in poučeval v vseh panogah  vinorejstva.   Bog daj,
I da bi obilo sadu pokazal ta tečaj Mladeniči revnih starSev so dobili na dan 2 K podpore. K pokritju teh stroškov sta pripomogla »Krnnj^ka hranilnioa« in deželni odbor, kej m \ se izreka na tem mestu topla za hvala.
— „Narodna Čitalnica" v Postojni  priredi  na  praznik sv.
Petra in Pavla, dne 29 junija 1904 popoludne izltt v Škocij&n pr Ra k. tu. Srjitanek gostov cb l;a4. uri p?i Škocjanski kapelici poleg veli fcega naravne g?* mostu Sodeluje si. postojnska godba. Za mrzla j^dil* in za pijačj je skrbljeno. V slučaju neugodnega vremena preloži se iziet na drugo nedeljo, dne 3 juliji t. 1.
— Izpred c. fcr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Z*iu».ć*r Martin, hlapec v Krškem, Jv-j dno 19. maja na trgu mestnega redarja Petr* Vašljr; pri areto^aniu grabil za bluz^ tak~. močno, da je moral ta na ni**ga poklekniti in za-mogel izvršiti aretovaoje le s sjIo. Vedno pa je se klical: »Aretovati se ne dan-, pt r moj duš, da ne.a D*lj<? je tožen, da je brez vsakega povoda pestunjo gosp. Sener<*rja Bunii trsko močno, da je omahnila Dobil je radi hudodelstva javne nasilnosti in pre stopka po § 82 2 meseca zapora — Ponovila pa se je obravnava proti A nt mu Zupančiču, poštnemu hlapcu iz Žužemberk*, radi težke telesne poškoabe. Ta je Pavla Šaverju, vozečega tramove na postajo Straž*, z nekim topim orodjem tako nao&no po roki udaril, da mu je zlomil um levi roki pedlektnico mu priz\djai toliko težko telesno poškodbo, da je že na poste in priŠed<-i ni mogel rad' bolečin v roki izlagati tnuaov. Zadnjič se je toženi izgovarjal na pričo Jurija Pomjana, hiapca v Ziin; dki ju je videl, d . sta se dobro eu&alr, držala drug drug*»g^ za vrat Na*o ju je prijel in raztrgal narazen. Mogoče je, da jo je Saver od njeg>; takrat po nosu dobii. Cukaia sta se pa za cepin. Vendar pa potrdi, da jo Saver nazaj grede še sam vozil. Ke? so pa kočevski konii znani kot polž*, bilo je to vseeno lahko. Postiljon pa bode moral Šaverjeve boiečine s tem plačati, da bo 6 tednov sedel. — V Ameriko sta jo popihala, ne da bi zadostila vojaškim dolžnostim Ivan Mravirec in Jože Lakner iz črnom-Jianskega okraja. Beda gnala ju je v tujino. Obsodba: 7 dni ostrega zapora, 1 pust in 10 kron denarne ka-, ni.
— Predigra Šoštanj skih občinskih volitev* Dan pred volitvijo so odgnali iz Šoštanja orožniki in redar prejšnjega učitelja nemške šole, WeisseDsteincrja. Očeta sta se držala za suknjo dva njegova otro-čička in tako so jih gnali. Ubogi oče, ki je moral ubijati slovenskim otrokom neračurske šole nemščino v glavo in so mu to delo plačali z odgonom, uboga otrocička, ki morata že tako rano spoznavati grdo nehvaležnost nemeurstva. Zameril se je Weisseusteiner nemeur-skim prvakom. Dobili so novega uei telja, katerega najbrž Čaka ista usoda, in ko je prišel, so odpodili Weissen-steinerja brez odpovedi. Stanovanja pri nemeurjih ni dobil, k Sloveneem pa se ni upal. Bival je s svojima otroeieema pod milim nebom „na širokem". Ker pa ima temkaj Nemec dr. Liehtenegger svoj lov, moral je Weissensteiner drugam, da ne bi plašil Lichteneggerjevih jerebic. Preselil se je na „Pusti grad*4, a tudi od tamkaj so ga pregnali in koncem konca so ga izročili orož-ništvu, da ga odžene. Weissensteiner je zgled, kako znajo nemčurji plačevati izkazane jim dobrote.
— Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 3. juiij ■ ob 10. uri dopoldne na Ljubnem Spored: 1 Nagovor predsednika. 2 Zadnji zapisnik. 3 Poročilo delegatov o »Zavezin«m« zborovanju v Postojiii. 4 N*Črt za spi-sovaoje krajevnih kronik. Razpravlja g. Kocbek. 5 Predlogi in nasveti. Gostje dobro došh!
— nSavinalf| kolesarsko društvo za gornjegrajski okraj ima svoj
letošnji občni zbor v nedeljo t. j. 10 julija v Št Janžu pri Rečici v gostilni pri Korenu ob 3 uri popoldne. K zboru se vabijo vsi člani in članice, kakor tudi vsakdo, ki se za nima za kolesarski sport.
— Muha provzroćila smrt.
Na neki vaji je pičila muha stotnika pri 9 topničarskemu polku v Celovcu, Rib pl. Sme kala. Vsled pika se mu je zastrupila kri ter je včera; umrl star 48 let
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Frančiška Bizjak, posestnika žena v Erzelju se je dne 5. vel. travna t. L zvečer podala na kakih 5 minut od hiše oddaljeni vrt, medtem ko je že zakurila na ognjišču. V njeni odsotnosti se je splazila njena 4 let stara hčerka Francka na ognjišče, kjer se ji je vnela obleka. Otrok se je vsled tega tako opekel, da je drugi dan umrl. Neprevidna mati je bila obsojena na 3 dni zapora. 2) Dne 10. prosinca t. 1. zvečer je peljal izvoŠČek Janez, sploh KravžeJj iz Veve, vee fantov na Fužine. Pri Juvanovem podu v Slapah je Janez Crne nagovoril fante z besedami: „Barabe, kam se pa peljete?" Neki fant je skočil na to z voza in ga z golo roko udaril po glavi. Črne je ponovil se enkrat besedo „barabe", nakar so skočili fantje raz voz iu ga začeli ob-delavati z noži. Orne je dobil na glavi 6 vreznin. Od zatoženih fautov so bili obsojeni: Jakob in France Bobnar ter Janez Marolt, vsi iz Fužin, vsak na 6 tednov ječe. 3) Due 19. sušca t. 1. so lantje Peter Lavrič, Jakob Bremšak in Peter Vidmar na Viru iučali kamnje proti fantom iz Škocijana in Studenca. Janez Majhen je bil s kamnom v glavo zadet. Ker so se napadeni fantje umaknili, so tekli obdolženci, ki se jim je pridružil še Anton Kovic po bližnjici za njimi v Dob. Lavrič je z gnojnimi vilami sunil Janeza Vidmarja, a ga ni dobro zadel. Istega dne zvečer so čakali ti štirje obdolženci pri Staretovem hlevu na fante iz Studenca in Sko-cijana. Ko jim je pa France Stare pripomnil, da tak človek ni nič vreden, ki se skriva, so padli vsi štirje po njem, metali kamnje vanj in ga tepli s poleni in gnojnimi vilami. Dne 15. mal. travna se je Jakob Bremšak lotil Janeza Hribarja, ki je na očetovem zelniku delal, dušil ga je za vrat, potem pa ga še z motiko udaril po desui rami. Očetu se je sicer posrečilo sina rešiti, a sedaj so priskočili prej navedeni fantje Bremšaku na pomoč, vdrli v Hribarjovo hišo, kjer so vezna vrata s silo odprli ter napadli domačine. Peter Lavrič je pa z gnojnimi vilami stražil pred veznimi vrati, in zabranjeval Hribarjevim beg. Sodišče je vse obtožence spoznalo krivim, in obsodilo Bremšaka na 13 mesecev težke ječe, Vidmarja na 5 mesecev, Lavriča in Kovica vsakega na 3 mesece, Janeza Starina, ki se je le te zadnje rabuke nekaj udeležil, pa na 3 dni zapora.
— Porod in krst v veži. Včeraj zvečer ob 7. so pri|eli siuž-klr.jo Marijo O porodniški popadki, vsled čes^r se je zgrudil.« v veii na Marije Terezije cesti št. 2 in porodila dete moškega spoia. Porodnici sta prišla na prvo pomoč dva mestna Lorcijska stražniku, takoj za tema p* policijski zdravnik gosp. dr. Iliner in b bca Č rn^. G dr. Iiiner je odredil, da se je O. preneg'a k C**rnetovi ▼ privatno oskrbo. Ker je bil porod 3 mesece prezgoden in je bil otrok slab, da se ie bilo bati, da bi ne b:l pred krst m umrl, ga je na poir.oč došli mestni policijski nadUr&žnik Jakob Prd*eberš k t^k-->j krsti in mu d*! im** Janez. Porodnica se Š" precej dopro počuti, otroče p^ je ob 2 p noči umrlo.
— Nezgode. Fran Kri**}, de-laven, J*? nosi 21. t m na Starem *rgu št 21 iz prvega nai»tropja ka mersjo in pesek. Ko je hotel zaboj dj<*t! na tla, mu je spodrsnila in je padel naprej ter se z glavo zadel ob kamen, vsled čeear se jo na Čelu znatno poškodoval. — Tesarskemu pomočniku J ikobu L%mpiču je prišel pri delu palee med dva trarna, ki sta mu ga zmečkala. — Lino Mart-nuz'*i je peljal s samokolnico velik kamen na Rakovniku in je zadel s samj-kolruoo v ntks vogal. Padel jo na <*a-m knlfiiee in se na levi negi pod kolenom poSfccdoval.
— Trpinčenje živali. Včeraj te poiio.ja ustavila posestnika Ivana S*aO)ana iz Spodnje Breze, oočina Polica, ko je peijal ponustu štiri teleta, ki m bila na vozu na tako majhnem prostoru, da sta dve ležali r>a tU h tretje pa je n« njih stalo. Eao t?le je bilo tudi nerodno privezano za voz, da se mu je rep ves e:as drgnil ob kolo. Proti ntuamiljencu se bode kazensko postopalo.
— Delavsko gibanje. Včeraj seje z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov. n*Z9J pa sta prišla 2 Siovenca sn 5 Hrvatov. — 30 Hrvatov se je odpeljalo za dtlom v Hrušt'co.
— Izgubljen je bil od Šiške
do deželnega gledališča bankovec za 20 kron.
— V mestni klavnici je bilo od 13. do 18. t. m., zaklanih 84 volov, 3 krave, 2 bika in 2 konja, dalje 80 prašičev, 124 telet, 66 kozlov in 29 kozličev. Vpeljalo se je 2 zaklana prašiča, 4 zaklana teleta in 214 kilogramov mesa.
— Najhitrejša vožnja. Par-nik severno nemškega Licyda v Bremenu »Kaiser Wilhelm II « ie vozil iz New Yorka Čez ocean 5 dni 11 ur 58 minut Dozdaj nedoseien rekord. Zastopstvo tega društva ima Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice 35. Opozarja se na inaerat.
— Društvena godba priredi jutri dopoludne cajutrkovalni koncert na vrtu »Narodnega doma« Začetek ob 10. uri /jutra . Vstop prost.
— Koncerta pri ,,Novem Svetu" danes De bo; preložen je na soboto 9. julija t. 1.
— Velika veselica s koncertom bode jutri popoludne ▼ trrstihii *pri Č«r ;h*u« v trnovskem predmestju
— Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva Merizur11. Iiče se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Kranj, 1 železne iu špecerijske i-troke za Kranj, 9 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 učenec za deželo, 1 prodajalka za deželo. — Službe ilfe; 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomečn kn Špecerijske stroke, 3 pomočniki špecerijske in želfin stroke, 10 pom č-m&ov mešane stroke, 1 potoik, 1 kontorist, 1 vajenec
— Hrvatske novice, s t r
je n*btai v rujniku v Blvet ću (D 1-rm.cija), kjer so laiki podj^-tu.ki iu uradn'ki domaČe delavce do skrajnosti izrabljal'. — Zaradi konfiskacij, ki so anđeli hrvatske epo-zoionaine iiuta i ^dnji č«s, so se uredništva brzojavna pftioitla b&r.u grofu Pejacsevicbu v K^r^ve vari. Ban je »Ogovoril, da se niti zaken niti prek** ne bo stavi4 na pot resničnemu prikazivanju ali objektivni fcr;tiki. N-* ta način naj li&ti pišejo, pa bodo asad cmeohogcčili kor-fUkaoije in preganjanje.   Tako je baje tudi grrf KJbsea
lekeL
* Najnovejše novice.
10.000 K Szaparv-Dinesovih. Kakor znano, je posl. Piip izročil bivšemu predsedniku ogrske zbornice tistih 10.000 K, s katerimi ga je hotel Dines v imenu grota Szaparvja (ako ne grofa Khuena!) podkupiti. Pozneje je hotel Dines imeti denar nazaj, pa tudi njegovi upniki so vložili tožbe, naj jim predsednik izroči denar v poravnavo dolgov. Vse tri sodne instance pa m izrekle, da ta denar nima gospodarja in da kot tak zapade državi.
— Cela rodbina ponesrečila. V Aradu sta sinčka posestnika Sorrbsa jezdila konja napajat v ribnik. Konja pa sta ju vrgla s sebe, in dečka sta se zapletla v vodne rastline. Oče je vse videl ter skočil v ribnik, da bi otroka rešil; toda tudi on se je zapletel in vsi trije so utonili. Mati, ki je tudi stala blizu ribnika se je tako prestrašila, da jo je zadela kap ter je umrla.
— Kurir izgiuil. Nedavno se je odpeljal z New Vorka s parnikom „Kaiser Wilhelm II. kurir Keut Loo mis, ki je imel s seboj zelo važne listine za pariško poslaništvo. Na Francosko pa ni prišel s parnikom, vsled česar so v poslaništvu zelo razburjeni.
— Velika nesreča na železnici. Na mostu čez deročo reko Giloca (Španija) je zdrknil vlak s tira ter se užgal. Pri tem je lokomotiva na mestu delovala, vsled česar se je most udri ter je padlo več vozov v deročo reko. 30 oseb je zgorelo, 20 pa utonilo. Ve čina ponesrečenih so bili orožniki.
— Goethejev spomenik, ki ga je podaril nemški eesar Rimu, so tam predvčeranjšnjem slovesno odkrili.
— B i k o borbe v Budapešti nadaljujejo danes iu jutri z ogrskimi biki.
* Afera glavarice pl. Her-vay. Ta sag        sa  afera še ve
ni pojasrifna. Znano je o aieparkt Je toliko, da je bila kot hči ^lum»ča ▼ Charictt*.iiburtfu rojena ter se zove s pravim imenom Mariju Billach. Zaprli so jo na Dunaju ter prepeljali h okrožnemu sodišču v Ljubno Ziradi poitgamije. Omožena je bila baje stri. arui ter se vsakikrat ali ločita, sli p« možu krhtkomaid u»;a. Stara je 44 let, a izdajala se je za 261etco, vča-gih tudi as 36!etno. Tudi njen ladpji mož, okrajni glavar pl Hervay Kirch berg ni vedri za njeno starost Ko ho »o pripeljali v Liubno, čakalo je na kolodvoru na tisoče radovednežev.
* Stroški za kronanje angleškega kralja.   Sedaj so š i o
zaključeni računi o stroških, ki so jih provzročile velike lanske sloves-nosti o priliki kronanja angleškega kraiju Edvarda VII. Slrcški namreč znašujo 7,186 780 mark.
* Pogumen deček. V neki tdzaški vasi ie st*l neki lOl^tni de-« ek razoglav v bližini čebeljnaka. Kar naenkrat se vsede na njegovo
glavo matic- in za njo Se na tisoče čebel. Ko je njegov o5e to zapazil, je hitro zaklioal dečku, naj bode miren. Nato je oče Šel po vodo, jo viti na dečkovo glavo ter z nje roj posnel. Dečka niti ena čebela ni pičila.
* Rodovitnost- V Batajnici na Hrvatskem jo nedavno žena železniškega čuvaja Rehaka porodila štiri krepke dečke, ki so z materjo vred popolnoma zdravi. — Znanemu virtuozu Janu Kubeoku je »-jegova žena, Madjarka pl Sz6\\, v Kolinu povila dve zdravi deklici.
* Praznoverje. V občini Rozsafalva blizu Vel. Varadina že dolgo ni deževalo, kar je obČinarje zelo vznemirjalo. D% se suši odpo-more, sklical je župan izvenredno občinsko sejo ter predlagal, naj se zvon iz cerkvenega stolpa vrže v vaški vodnjak, ker bo potem takoj prišel dež. Zupanov predlog je bil z velikim navdušenjem soglasno sprejet. Zvon so še isti dan slovesno tpustili v vodnjak Drugi dan je res saČelo dežev&V, in sedaj so ondotni kmetje prepričani, da jih je le županova bistra pamet rešila suše.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. junija. Naredba r?a-učnega ministrstva zastran skušenj na pravni fakultet i zagrebškega vseučilišča je že nctificirana dekanu dunajske pravne fakultete S perlu Ta je profesorskemu zboru predlagal, naj sa naredba vzame na znanje. Hi> vatski renegat F i 1 i p o v i 6 je predlagal, naj prcfesorski zbor nastopi proti tej naredbi Nembresch je dokazal, da profesorski zbor v ti zadevi sploh nima ničesar govoriti, a vzlic temu je obveljal Filipov ićev predlog.
Dunaj 25. junija. Cesar pojda 29. avgusta v Marienbad, da obišče tam angleškega kralja, potem pa pojd3 direktno k cesarskim manovrom
Praga 25. junija. Mladočeška stranka je opustila svoj namen, ustanoviti kot svoje glasilo nov dnevnik, pač pa hcče poskusiti z ustanovitvijo tednika.
Inomost 25. junija Shod nemških visokcšolcev je nastopil proti vladni nameri, ustanoviti na vseučilišču v Inomostu italijanske pa-ralelke in je sklenil, bojevati se z vsemi sredstvi za popolno cdstra nitev vseh italijanskih vseučiliških predavanj iz cele Tirolske
Frankobrod 25 junija. Znani nemški pesnik Viljem Jordan je tu umrl
Petrograd 25. junija. Na carjev ukaz ne vodi preiskave zaradi umora generala B o b r i k o v a pristojne finsko sedišče, nego petro-grajsko sodišče.
Rusko-j&Dcrtska vojna.
Petrograd 25. junija Oficirjem in vojakom „Petropavlovska" so bile podeljene razne odlike. Veliki knez Ciril je dobil zlato častno sabljo.
Berolin 25. junija. „Loc-Anz " javlja iz Tokio, da 80 Rusi poskusili prodreti proti jug u od Hajcina, pa so bili prisiljeni se umakniti v veli kem  neredu   proti severu.
Bruselj 25. junija. „Petit Bleu-u" se iz Cifua noreča, da je brodovje admirala Toga vsled 5 mesečne aktivnosti silno trpelo in se sedaj n a h a j u v jako slabem položaju. Več kakor tretjina vsega- brodovja se nahaja v ladjedelnicah. Eskadra je zlasti sile o trpela na svoji hitrosti. Ladje, ki so ob začetku vojne vozile po 20 milj na uro, vozijo sedaj samo Š3 po 12 do 14 milj.
Tokio 25. junija Admiral Togo poroča, da je bila v četrtek pri Port Arturju pomorska bitka. Ena ruska o k 1 o p n i c a (tip „ Pe* esvet") seje potopila, druga oklopnica (tip „Sevastopolj") in ena kri-žarka (tip „Dijana1*) sta težko poškodovani Poškodbe japonskih ladij so prav neznatne.
Gospodarstvo.
Tržno porodilo.
Pretekli teden popuščajoča tendenca cerealij se jc morala v začetku tekočega tedna vsled objave ogrskega uradnega poročila o stanju rastlin mahoma zopet obrniti, češ, da ves dež, ki je imel odstraniti vsled suše pretečo nevarnost, ni imel zaželjenega uspeha, marveč je mogel Škodo le prav neznatno popraviti, dočim je dokajsuji izostanek žetve proti normali neizogiben. V prvi polovici je to poročilo močno uplivalo na cene poljskih žitnih pridelkov, tembolj, ker se je vsled primerno nizkih cen koncem preteklega tedna pojavilo tudi boljše povpraševanje. Čim pa so se pričeli kurzi dvigati, prenehalo je hipoma povpraševanje, kajti koozum uradnemu poročilu ni hotel pripisovati posebne važnosti. Ker so končno tudi pridelovalci uvideli, da poročilo ni povse zanesljivo, pričeli so odnehavali na cenah — pojavila se je v drugi polovici tedna splošna popustljivost, ki je privedla efektivne in termin cene zopet na nivu preteklega tedna.
Pšenica notira za oktober 8J ,t torej skoro nespremenjeno s kurzom zadnjega poročila. Efektivna cena je v prvi polovici avanzirala za 10—15 vin., v teku tedna pa ta avancement zopet izgubila. Trdneje v ceni so lepe trde pšenice, mehke proveuijeuce odjenjujejo radovoljno.
Rž je le malo fluktuirala in notira za oktober včeraj 6 71 'n proti zadnjemu poročilu 6Ti 73 — kupčije pa ni tako-rekoČ nikake, posebno ne za poznejši odjem.
Koruza je nameravala vsled zgoraj omenjenega poročila znatno s ceno kvišku, je pa v zadnjih dneh od-jenjala približno zopet na nivo cen koncem preteklega tedna. Konzum se je sicer nekoliko zboljšal, pričakovati pa je primeroma srednje dobre letine, vsled česar se zbog boljšega konzuma ni mogla povspeti, odnosno obdržati na v teduu najvišjih cenah za julij 524/o5, avgust 5">r\ M, maj 1905 5 '' M marveč je notirala včeraj za iste termine: 31"      5!1 ;l, b''''
Oves bi imel po omenjenem poročilo vsled suše največ trpeii ter naj bi si bil vsled moče najmauj opomogel. Res efektivno blago tudi avanziralo, se pa kmalu zopet vrnilo v tir drugih cerealij — včeraj je notiral oktober-kurz 6"s
Otrobi imajo še vedno dober konzum, vsled česar se cene času neprimerno visoko vzdržujejo.
Moka nagiba k popustom.
Špirit notira nespremenjeno.
01 j e notira nadalje trdneje, posebno se zahtevajo za v resnici prima jedilno olje višje cene, med tem pa ponujajo nekatere tržaške tvrdke sekunda olje za prima.
Sladkor. Kartel s koncem septembra prav zanesljivo preneha. Dogovori se že ne vrše več, mobilije kartela pa so že naprodaj. Izključeno ni, da se pozneje enkrat doseže nekaka edinost glede cen, vendar pa tega ni pričakovati pred oktobrom 1905. Ponudbe za pošiijatve od oktobra 1904 dalje se prično začetkom avgusta t. 1. Tržne cene so trdne.
Petrolej se v ceni ni spremenil, čeprav so ponudbe močno reducirali.
Kava. Dolgotrajno deževje v Braziliji je provzročilo takorekoč celo deževje brzojavk — tukaj bočemo nekatere dobesedno navesti:
IIolwortby, Eilis & Cie.; Skoraj gotovo je, da se bodo dovozi obdržali na sedanji bazi; deževje se je zopet pričelo, trgatev trpi vsled slabega vre mena. Našo cenitev skrčimo za tri Četrtine milijona vreč (od 7,750.000 vreč na 7 milijonov)".
Privatni brzojav Sao-Paulo: „De-ževje traja dalje, velikosti škode ni možno preračuniti, toda vebka je. Rastline je prerasel plevel. Tretjina žetve bo pokvarjena kavau.
Prado Cbaves & Cie. Sao Paolo: Upi za novo žetev so slabi. Rezultat izlušČitve je slab, v primeri z zadnjim letom imamo 15° 0 zgubo teže. Vreme je prevlažno".
Privatni brzojav iz Sautos: „ Cenimo žetev na 6:}/4 milijona vreč. Kvaliteta je slaba. Za julij se ne pričakuje večjih dovozov. Vreme mrzlo".
H. Johnston & Cie., Santos : „Vre-me neugodno in mrzlo".
Barbarosa & Cie., Santo3 : „ Vreme premrzlo, v mnogih distriktih slana. Kakovost nove letine manj vredna, nego zadnje letine".
Salles, Queiroz & Telles: „Žetev trpi vsled zadnjega večjega dežja in slane".
Carl UelKvig & Cie.: „Vreme mrzlo, trg hosira".
Po našem mnenju pa vsa ta poročila 0 močnem deževju in mrazu nimajo posebne važnosti, sledilo bi iz tega kvečjemu, da bi se dovozi zapoz-nili. Lahek mraz in slana v juniju, torej pred pričetkom zime v Braziliji, nista imela po dosedanjih skušnjah ni-kakih slabih posledic, torej tudi sedaj ne na letino 1903 04, ki je dozorela, niti na prihodnjo, ki prične v jeseni cvesti.
Glede žetve ponavljamo: Čakati, ne se dati po zgoraj citiranih poročilih zapeljati, pozneje se bo pokazalo, da smo imeli prav.
Točna Santos-kava notira nekoliko višje.
Milo. V prid družbe sv. Cirila in Metoda v trgovini se nahajajoče milo je vsled brezkonkurenčne izborne kvalitete sedaj že splošno najbolj priljubljeno. VzpriČo velike porabe tega mila deluje tuja konkurenca z vsemi sredstvi, da bi izpodrinila najbolje milo. Somišljeniki! Pri nakupu zahtevajte izrecno Ciril-Metodovo milo — zavrnite vsak drug izdelek, katerega Vam slikajo kot enakovreden!
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti težko tam prebav Ijanj a in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega dušev-
nega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni MMoll-ov Seidlitz-
praaek**, ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen
učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem l uvzetji razpošilja to zdravilo vsak daa ir-kar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnoBtno znamko in podpisom. 3 8—9
<s»l* wodvafala
n« kapljice, krogljice In grenčice delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa žetodčna tinktura
ti' k 411' tiiM IJ .*       #**€**#/#./##      t       S j J U ifi i ;t Tt I
sat M*un<t*jski < esti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po ft povzetju. 1264-6
,     tvl pr.     '      l/i IT ti— okus idve đoseieu s l
Ivdrove žitne kane
3eSlO* 6 »J. pcit'jm 4 «. 6 j O I:
u-.^S^^DOMACl PRIJATELJ
^   ^"^r ihgi edjcflMtcro u»u>flj ita-^-.tn nevedni
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroško obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skorai nič, če rabite za to zak, zavar. barvilo za blago „flou". Poskusni zavitki po 20 hT originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in Višnjevo tegetthof-blag) 10 h več). Poskusni zavitki so za-stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje. _
H033 - 25
podjetje   barvil  mm blapro Dunaj, VI., Wallgasse 34.
ev m za
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       jim očesom, žuljem itd. 14
Clavna zaloga:
L SMEi-ca lekarna
Dobiva se v vseh lekarnah.
i-iiliii't čistilo za zobe brez ltloliit
ki so ga zdravniki preizkusili to priporočili
je giritttnl
Anatherin |
c in kr dvornega zobnega zdravnika tir. J.        Poppa, Dunaj, XIII 6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici z vi&njevo franc. etiketo zlat tiski in mojo firmo j)0 K 2 80. K 2 in KI
rŽe več let rabim samo Vaso ustno in zobno vodo „Anatherin" in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe tveže in zdrave." A. tt|>ltstl*siy, veleposestnik.
..%■•»** Ii«~a-a li- crenif /» r.o 1»«* v
lončkih je kaj prijetna in zobe .temeljito Čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vid.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri I'. VI. Nchmitt v IJublJnnl. 2966—17
Zahtevajte
t svoj priJ vselej
pristno Kathreinerjevo
Knetppovo slacino kavo
samo v 7avo}»h z varstveno znamko župnika Kueippa in z imenom Kathreiner ter se skibno izogibajte
vseh manj   viednih poroemkov«
Okrožnica.
Bela Schubert je 1 t m priSel obiskat svoje starde v Opatijo, kjer je stanoval s svojim bratom Friderikom Schubertom v Pension Bellevue £t. 18. Dne 2. t. m. ob 4. ori zjutraj pa se je odstranil, oblečen le v hlače, sukajo in domače čevlje iz 8i.be, vratar mn je odprl hiftne duri in od takrat *e m več vrnil v stanovanje. Ker B«la Schu* bert ni imel pn sebi niti denarja niti dra gocenotiti in ker je bil prav zelo nevraste ničen, nikakor ni izključeno, da si je vzel sam življenje. Razpisanih je iooo kron nagrade za osebo, ki ga najde. Bela Schubert je rojen v Buda PeSti in tjakaj tudi pristojen, 2i let star, evang. vere, srednje velik, krepke postave, brez brade, z malimi brkamj, rjavimi iat»mi, modrimi očmi, rednimi potezami, nekoliko proč stoječimi ušesi, po poklicu slikar, govori gladko nemfiko, ogrsko in francosko
Posebna znamenja: na hrbtu vrojeno znamenje, prav veiika kratkovidnost, boječ pogled, urna kretanja, večkratni krČni smeh in krči v obrazu. Oblečen je v nočno srajco (znamenje: Sch. Bj, obvnorjavo karirane i a v zelenopasast'5 hiače, suknjo iz istega blaga ikrojaSka znamka Thon Karily, Budapestj brez klobuka, brez nogavic ; na negah pa ima domače čevlje iz svetiorja-vega usnja. 1743—2
V V o loški, 8. aprila 1904.
_C. Hr, okrajno glavarstvo.
Klobuki za oame.
— Moj bogato ilustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— —  razpošiljam — —
brezplačno in franko.
Naročila in popravljanja točno
— —  in po nizki ceni.  — —
Jttodni salon klobukov
— — za dame — —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. — f,2i.u
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znane
antiseptična
Nleiusine ustna in zobna voda
katera otrdi »Ilfino in odstranjuje neprijetno dano lz ust.
f atelilenlea z navodom 1 14.
Melusine zobni prašek
1 Mkatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. - Edina zaloga. ==
Zaloga vseli preizkus enih zdravil , medic, mil, medic inalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi enih. obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dsž. lekarna Milana Lnuttaki
t Ljubljani, Resijeva šesta št. 1
v kg novozgrajenega Fran Jožetovega
i ubii. mosta 3S — 25
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemi«ikim
nadzo stvom.
Destilerija
»tok
Trst-Barkovlje.
11 steklenica K 5'- , 1, steklenice K 2*60.     Na prodaj v boljših trgovinah. 35
Darila.
U^ravruštvu ua&ega lista so p,.^ i : Za družbo sv. Cirila In Metoda: GJč. KriBtina Demšar v šmartnem pri Litiji 11 K, katere sta darovala dva, ko sta bratovščino piia, namesto „Stefana" vica. — Gospića   Matilda   Šebenikar   n<a Rakeku
10 K mesto venca na krsto umrli g Julijam TomS č v Zagrebu. — Gosp. Vat. Žun v Rndovljci 30 K. mesto venca na krsto umrlemu davčeemu orlcialn g. I7anu Glo-bočniku, uarovah gg. : Razinger, Barle, Če-buH, Grčar. dr. Herle, Jaklič, Neimenovan, Mahorčifi, Matajc, Rekar, Šubic, Turk, dr Vilfan, Žun po 1 K in Homan, Hudovernik, Pogačnik, po 'j K. — Gospcd I. N. Reaman v Ljubljani 50 K. mesto nepotrebnih vencev za sponnu vrle, zavedne slovenske žene in blage matere Margarete Valenčičeve, darovali: pg Ivan Valenčič, sorodnik ?0 K, sinova 20 K, Pavi nka L N. Resmanova 10 K, z geslom: ,Stebn izmirajo in narod pesa — pomagajte pri vsaki priliki !'* Gospod Ferdj Špilar v Št. Petra n.i Krasu 33 K 40 vin., kot udnino tukajšnjo podružnice bv. Cirila in Metoda. — Skupaj 124 K 40 v. Srčna hvala vsem in živeli!
Za Učiteljski konvikt v Ljubljani G d* Kristina  Demšar v Šmartnem pri Litiji
11 K, katere 8ti darovala dva, ko sta bratovščino pila, namesto „stefana" vina. — Srčna hvata! Svoto orno izročili g. J. Dimniku, ki s tem h^aležuu potrjuje sprejem.
Svila za neveste
bo 60 kr. do gld. 11 "35 per meter v vseh parvah. Franko in ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto To%arna /*» «vllo Hfiinfbrrc, %tirit*h. 3 75 5
„Le Dćlice^
cigaretni papir, cigaretne strnćnice.
Dobiva se povsod. 671—16 Glavna zaloga; Dunaj, L Predigergassa 5.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23 junija: Alfred Ileidegger, na rednikov sin, 6 mes., Slom§k:ove ulice St. 13, črevesni katar. — Alojzij Pajnič, trgovčev sin, 2 dni, Sv. Jakoba trg St. 6, življenake slabosti. - Ivan Lan pe, kamnosekov sin, B mes., Kolodvorske ulice St I \ črevesni katar.
Dne 23, junija: Jera Valjavec, zasci niča, 67 let, Trubarjeve ulice st. 2, Carci nema.
Zahvala.
Preblagorodna   gospoda  J. Strtzelba posestnik v Grbinu in V. pl. \Vurzbat h i Litiji sta podpisanemu gasilnemu društv■, darovala in sicer g Str zelba 5uK in m pl. \Vurzbach 2<i K, za kar se  pol pisan društvo velikodušnima dobrotnikoma topotom kar najitikreneje zahvaljuje.
Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji.
R. Pleskovič    G. Porenta     Fr. Židanik
tajnik. načelnik. blagajnik.
Borzna poročila.
Liubfjanaka „Kreditna banka1' v Ljubljani
Uradni kurzi dunaj. burze 24 junija 1904
	' Dexi*r	
\ 1 '} majeva renta    .   . .		99 4
4 27() srebrna renta	• 9	99 v
■k\ avstr. kronska r2nta		
V'i0    M    zlata „	i 7 95	I1S(
ogrska kronska „	97 1F>	1/7 3"
4°'o      , zlata	118 0	
posojilo deželo Kran,'	| ;>_.	
VU*k poaojBo mesta Spijci		\ 1*1 2l
4« l°>                 u     Zarit r	VXr-	10
*»/ta',n bos.-berc. žel. pos. 19f.»2	lf)(;-4	101 3F
if , češka dež. banka k.o.	^9 Vb	99 *
4°'.......2.0. .	997r>	99 M
41 ,° t zst. pi8magal. d. hip b	PJ1-70	i(>-2 K
4l t° o  pest.  kom.  k.  o. r-		
10' lPr.	1^.20	! VI
41 ,° 0 za?t. pisma Innerst. hr	10P-	109 -
Vl/n   m     n  Q0nlH cen.		
dež. hr.        . .	I K	1 T?0 7i
z  pis. ogr. hip. ban	i 100 —	l'X>h(
41 „ 0 obl. ogr. lokalnih že-		
leznic d. dr. .		101
4'    o obl. češke ind banke	997d	00 -
4' f. prior Trst-Poreč lok. žel	98*5	
tf/f prior. dol. žel.     .   • .	9»- -	100
S°/0    „    iuž. žel. kup. 1 i .	296-	29H
4l/80'aavst.p08. za žel. p. o. .	;*0 6C-	1015'
Sr**fkb		
SreCko ođ 1. 1854   .      . ,	\m	196
»     , o 1660"B    ,   , .	181 65	183 u
ti     « i» WBI ...	257 -	26 0
„ tizske......	100 -	
zem. kred. I emisije	105 -	306
■    h n	290 -	2 >
ogr. hip. banko   . .	| 268	273
srbske a trs. 100 —	00	93 6
„    turške .      .      . .	12* 25	ISOI
liasilika srečkii	21	22
Kreditne R	463 —	173
Inomoške	7+—	32
Krakovske „	78 —	81 80
Ljubljansko      .«      .   . .	67- -	70
Av8t. rud. kr??a,.	63 60	55 6«
	29 -	
ftudultove n	67-	72
Salcburdk«) „	7V	79 0
Dunajske kom. „	510-	64110
l>e:ulee		
Južne železnice	7«7B	795
Državne železnice	636-	
Avstr. ogrske bančne delnice	IP15 —	L62i>
Avstr. kreditne banke	642*50	643 5
Urrske	746-	747
Zivnostenske	MĐ-50	250;
Premogokop v Mostu Brdxi	m*	6'>9
Alpinske mentan ....	418 75	419 7
PraSke žel indr. dr.	2115	2135
Rima-Murdnyi	-ifti-50	191
TrbovlJ8kt prem. družbe	M —	3U*
Avstr. orožne tovr. družbe j	^78 -	482
OoSke sladkorne družbe .   . ,	Ibo-—	156
		
C. kr. cekin......	M	11*36
10 franki ...*...	19-	
£0 rr.arke.......	.',•46	HJfl
Sovereigns .		23 Vi*
Marke	1172;	11747
fiafiki bMelBOVOl ....	95	95 2
Rubiji........	253-	
Dolarji........	4B4,	6
Žitne cene v Budimpešti.
One 25 junija 1904, Trrmlii.
PlaroirBri za oktober    . .
Rž
Koruza
Oves
oktober 1904 . julij 1904   .   . ,
avgust.....
maj . . oktober .
MMMlf, nespremenjeno
10 kg K 892 679 „ 6-19 „ 6-33 6'57 ,   613
50 5(1
5j 10
bo
Meteorologično poročilo
Hf^Mii w«wtu thJi mi
Junij	Čas ..ipazo *rania	Stanje baro* IT t ■ - a	J» 3 1	Mbott
24.	9. zv	785 4	19 3 al. -zahod	j asm
25	7. zj	733 0	17 2 1 al. svzh	jasno
	a. pop.	730 8	251 jp.m jzah	del. jasi.
Sreda)* vSer-tjA-aja ternparatar*: 20 2 . vrmale. 18-7*. M .^r ue v aM arah : 00 am.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana: L Bizjak,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. L. Blaznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24.
A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F.Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
M, Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik :
Marija Ažman, trafika.
Škofja Loka: Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj:
Kari Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufeta na kolodvoru):
Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec Fischer, Časopisni paviljon.
Javornik : Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec.
Ribnica: ivan Lovšin, trgovec.
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Mskso Japel, trgovec.
Cerknica : Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina Werli, trafikantinja. Beguuje pri Cirknici:
Ivan Stergulec, hišna št. 31.
Št. Peter na Krasu: A, Novak, na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka
Senožeče: Ant. Zelen, gostilničar in trafikant. Celje:
Marija Miklauo, trafika v »Narodnem domu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni birć. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2).
Marija Rauniak, trafika na kolodvoru.
Trst:
M. Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
St. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8.
Pulj:
Marija Schtitz, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
A Potošnjak, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2.
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti nase iskreno ljubljene, nepozabne matere, prababice, tete in taače, gospe
Antonije Blumauer roj. Urbas
zasebnice
za mnogoštevilno spremstvo ob pogreba drage pokojnice in za prekrasne darovane vence, izrekamo najvdanejso zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Ljubljana, 24 junija 1904.
1799
Žalujoči ostali.
6-5
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Trgovski pomočnik
zmožen slovenščine in nemščino v govora in pisavi, izurjen v manufakturni in Špecerijski stroki, kakor tudi v knjigovodstvu, želi svojo dosedanjo službo s 15. avgustom premeuiti. 1789 1
Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
v v
na Jesenicah, blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1796—1 Naslov pove upr. „SIov. Naroda".
Letovišče
v vili g. barona Leo Baillon-a v Kokrici pol ure oddaljeno od Kranja, z 2 sobama, 1 sobo za posle, kuhinjo, stajo za 2 konja, verando in lepim vrtom, s popolno opravo, nasproti izborne gostilne se odda za mesečno plačilo GO K.
Vprašanja je staviti na g. Antona Depoli, brivski salon v Kranju.  1773 1
na
veliki javni ples
po goriški Negi
ki bode ob lepem vremenu
SHF" vsako nedeljo
v gostilni „pri Toncu"
na*  Gllncah &*«~w.7
na prostem pod kostanji na 160 m-velikem odru. 1800
Godba na pihala z Vrhnike.
Začetek ob 3. popoldne.     Vstop prost.
Za dobro jed in pijačo, kakor tudi z*-, točno postrežbo se jamči.
Za obilen obisk se priporoča
Iv. Končan, gostilničar.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXIX. (1904).
Izhaja po 4 pole obseZen v veliki oamerkl po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 10 b, pol leta 4 K 60 h, Četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Posestvo naprodaj!
V Martinji vasi pri Mokronogu
se proda iz proste roke posestvo z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki itd. vred. Vse posestvo je v najboljšem stanju in obsega z vsem skupaj do 50 oralov. Proda se posamič ali pa tudi vse skupaj. — Pojasnila daje lastnik Anton Mavtar, Praproce, p. St. Rupert, Dolenjsko. 179J—l
sence
prve, neprekoBljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgai.ja, vseh 6pi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.    7o9 -16 Zanesljivi specialni recepti.
Ceniki In prospekti gratis In franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pragi.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Pariška svetovna razstava 1900.
Ob priliki proščenja sv. Janeza Krst nika in 50letnice trnovske cerkve
bode
▼ nedeljo, 26. junija ti. velika
v gostilni Mpri Črnetu"
Konjušne ulice št. 2 (pri Drelsetu).
Začetek ob 3. uri.       Vstop prost.
Točila se bodo pristna vina Al. Zajca in puntigamsko marčno pivo. Za okusna gorka in mrzla jedila ter
točno postrežbo je skrbljeno.
K mnogobrojnemu obisku vabi s spoštovanjem 1783 2   LUDOVIK ČRNE, gostilničar.
D" IVAN GERSAK
c. kr. notar v Ormožu
išče 17P4-1
uradnika
spretnega delavca v zemljiškoknjižni b poslib. — Ponudbam naj se pristavi visokost zabtevane plače.
Sveti
loalavna ustn
Dobiva ae povsod.
voda.
972—24
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—23
VOZOV*
Zenite v.
Vdovec srednjih let, brez otrok, dobro situviran trgov* c v mestu, se želi oženiti z gospodično od 24 let naprej ali pa z vdovo brez otrok, izobraženo in brez pretenzij.
Ponudbe ■ fotografijo in z natančnim naslovom pod Šifro J. Z. na upravniStvo „S:ov. Naroda-.
Za diskrecijo Be jamči. 1791—1
Lepo
1778-1
v najboljšem stanju. 15 min. od Celja, se radi bolezni pod ugodnimi pogoji
Isto meri 24 oralov in sicer: 2l , orala rigolanega, z žlahtnimi amerikanski ni i trtami zasajenega vinograda, 71/, orala sadnega vrta in približno 14 oralov lepega gozda.
Sredi posestva stoji lepa vila in gospodarska poslopja.
Vpraša se pod: „Vinogradno posestvo IOO" poste restante Celje.
knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne1 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne Številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne TIskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jar516a zbrani spisi, zvezek 1. do XI, broširan k 60 kr., elegantno vezan k L gld.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona* po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr.
Zamikov! zbrani spisi. I. zvezek, broširan k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broa. k 50 kr.
A. Aikerc: Izlet v Carigrad, broa. k 20 kr.
Targenjev: Otoi in sinovi. Roman,
broširan k 50 kr. — »tiri novele, broa. k 20 kr. Benei-Trebisskj:   Blodne dnio.
Roman, broširan k 70 kr.
Lefebvre: Pariš v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat u o m i n i s umbra: Časnikarstvo In nafti časniki, broširano k 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinske dame, Povest,
broširana k 15 kr. Halevj: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Basno pripovedko, broširane k 40 kr.
— Đvo povesti, broš. k 25 kr. Theuriet:   Undlna.  Povest,  bros. k
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, bros. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bros. a 30 kr.
Avstrijski patrijot: lrPartolwesen der Slaven1', broširano k 50 kr.
Po znlžsnl oenl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj samo JJO Ur.
UST Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T£q
Gospod
se sprejme v stanovanje in na hrano
v boljši rodbini. 1784—2
Kje? pove uprav. „Slov. Naroda".
TrgoTsfi piii
zmožen knjigovodja, Išče elužbe kot
trgovski knjigovodja ali pa pisarski pomočnik v mestu ali na deželi. Zmožen treh jezikov. Naslov pove uprav, tega lista. i803
enonadstropna, v mesta, pripravna za kako obrt 1801—1
se proda iz proste roke.
Naslov v uprav. „Slov. Narodau.
poletno stanovanje
obstoječe iz 2—3 sob in knbinje odda Ivan Pangerc v Tacnu pod Šmarno goro. 1776—1
Sprejmem takoj dobro izvežbanega
V
Plača po dogovoru.      1750 3
FERDO ŠKRABA
urar v Idriji.
Išče se
1772-1
lin soba s In.
Ponudbe uprav.   „Slov. Naroda-.
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, z večletnimi izpričevali išče primerne službe. Prijazne ponudbe se naj blagovolijo doposlati na zalogo valjičnega mlina V. Majdica, Ljubljana, Vegove ul. 6.
Službe
išče izobražen in zanesljiv mož, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, z lepo pisavo. 1802—1 Ponudbe pod ..zvestost" uprav.
Slovenskega Naroda".
"CJradnc dovoljena
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 1737
f»sr 1 |» «»■•«»«-im
brhko, dobro kuharico s 31etnimi do 41et-nimi izpričevali; simpatično gospodinjo, vajeno kube; urno hišno, gre tudi na zunaj itd.
bona, zmožna italijanščine k 3 otrokom, 2—3 pestunje, kočijažei itd Natančneje v pisarni
Latermanov drevored.
Prvi slovenski ------ t - _
CIRKUS
===============  bratov Kocka.
Danes, v soboto 25. Junija
prva otvoritvena predstava.
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
4W~   Cirkus je popolnoma pokrit, "fjsjsj
Vssk dan I predstava, ob nedeljah In praznikih 2 predstsvl, pop. ob 4 , zvečer ob 8.
Cene prostorom : I. prostor I K, 11. prostor eo h, III. prostor 30 h.
Na mnogobrojni obisk najvljudneje vabi "O" vodstvo.
V slučaju neugodnega vremena se vrsi predstava naslednji dan.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po rjaj raznovrstne) Si h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Prag:i, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 78,324.623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z verskem! slovansko- narodno upravu. 3-72
Vm pojMuiU daj«;
Generalni zaetop v Ljubljani, ftegar pisarne so ▼ lsstnej banćnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene.
3385
3/+4
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja lir Iv. *c»li nanen* 1 potltel*«*
Frankfurt n. JU. 541—18
pletilka nogovic
ki razume vse stroke pletenja se sprejme.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1741-3
Učencal
14 let starega, z dovršeno ljudsko šolo se sprejme v trgovini z meš. blagom. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda"
Strojarskega
pomočnika
Matej Završnik v Cerknici
pri HaUrku.
1788 -1
reelna. izvrstna, 5 kg c: «L Iranko carine prosto ——— po povzetju. 4
Mexlco, ekskvizitna kg. gld. 177 Perl Kuba n žlahtna „    „ 170
Java ff modrikasta ,,     ,, l'b0
Salvador jako fin „    „ 1*30
Campinas najfinejši „    „ 125
Cenovnik zastonj. Razpošilja naravnost. Colonial Import Compagnle Fiume 133 M
Per
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
P. HITI   8"5
ZEPred škofijo št. £20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije' iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Kohane^ Krakov
poštno predalo Vi,
Ako ne ugaja, se denar vrne. 1776"
Triumpti-štedilna ognjišča
4
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Že 30 kt so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 543—35
Tovarna za štedilna ognjišča,Jriumph"
Golclsclimltlt &z «ixi
\v &la»    1©»    O-oreaa.;© -A.-c-B-fcrf-iftjgo-
Vse strmi nad dobroto teh že črez iooo prodanih   poljskih kukal.
Mesto K 4.0 le K 12. Veloiino akromatsko dv©jr.ato poljsko kukalo, najnovejše, preizkušene konstrukcije s 6 objektivi, model „Zeus-1 za potovanje, gledališče, 144 mm, b kompasom, usnjatim tokom, jermenom iu vrvico. Cena 12 K. Priložnostna cena.
Daljnogled
se nosi pripravno v žepu in se lahko pritrdi na vsako palico
kaže na vec ur oddaljenosti K 2'— franko K 240. Čudežni  mikroskop z lupo, poveća vsak predmet 400 krat, 2 K.
Najboljši ameriški stroj za striženje las
iz najboljšega jekla s 3 grebeni ki se pro-denejo za 3 vrste
striženja, po ceni in higienskih prednostih preseže vse dosedanje izdelke. Vsakomur nenadomestljiv. Cena kompl. stroju K 5.50, najiln. kakovosti K T—, za brado K 6 50, Za striženje konj in psov po K 5*60, brzi varnostni samobrilni apsrat v eleg. kovinski kaset K 4. Razpošiljanje proti povzetju. Ceniki gr.ttis, če i,o sklicujete na ta list.
M. RUNDBAKIN. Dunaj IX I,
Lichtenstemstrasse 23.    1091 2
več sto metrskih sežnjev meter
dolgih 1743-2
drv.
Josip Turk
Radeckega cesta »tew. 3.
Ljudevit Borovnik
puškar   v   HorovIJali (Frrlaeli) na ItoruHkriii
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 25
Ljubljana
Ljubljana
IVAN TERDAN
slikar in pleskar MOM
Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del po najnižjih cenah.
Poa;or
mizarji, tesarji in stavbeniki!!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. drž. železnice
se prodaja les na drobno
po spodaj zaznamovanih cenah. 1301—3
	Smrekov les			Mecesnovles		
	iz Koroške			iz Koroške		
	In Gorenjske			in Štajerske		
1 Deske	1.	II.	III.	L J	11. i	ni.
Debelina	ena cola			ena c n1 a		
						
		vin.			vin.	
V,	6	5	4	14	1	B !
*U •/4	8	7	6	14	10	8
	10	8	7	15	13	10 I
74	12	11	10	20	18	1«
	15	14	li	24	i>2	19 !
	18	16	15	28	24	29
bU	20	18	16	30	30	26
•/«	—	—	—	54	34	22
Remelni						
V«	?6	32	26			
Vi	62	45	42			
/a	72	62	56			
10/ /10	110	100	90			
/to	—	16	—			
80/	—	19	—			
3F8Ie«*I od 3/8 do */« ^ čevelj* K
-™ m mmmmmm. ,,     /5    ,,     /la ,,        „ n
-•54. -70.
7ovarna pečij
ustanovljena 188 8.
fesa
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljublj
nmn Trnovo. Opekarska cesta, alta, veliki stradon 9.
3^ priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših 1 pre&anih in poljubno barvanih do najpripro stejsih
prstenih pecij
različnih vzorcev kakor: renaiesance, barok, gotske 'secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušno peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-13
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. |
Venci ©trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
i*
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28
priporoča veliko zaloge vsa-kovrs ,nin očal, naočnikov« daljnogledov ter vseh opti-J      čnih predmetov.
Popravka in po-stni   naroči t ve, se izvrše točno ffiffi^v/ cen6 in takoj
Josip Reich
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica št, 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoMlrf/lju to*iift. 27 Cene nlzkr.
'--1
■
O?
as
5o<
Spredaj ravna oblika,
xie> tišči na želodec. J
priporoča v največji izberi 3
Alojzij ?erschć|
v Ljubljani Pred škofijo M. 21. *
*¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥*¥**¥¥¥¥¥ *lr*
m da^-o*^ ča* g*. šm\ s .........._ _.........._
8 Tovarna in prodaja oljnatih
% barv, firneža in lakov.
S -*8   Električni  cbrat. fr«—
totem-
Brata M
1842.
Prodajalna '"n komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Dela^ niča:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. prlv. Juž. želez.
Slikarja napisov.
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zalosra čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
m±*±m*±±±±±±±±±±±±±±±±±±±*±m
r ^
Pri nakupovanju
i i
= suknenega = in manufakturnega \ - blaga ---
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L_________A
8 kožo 1 gld, brez kože 96 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr.( suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preSičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajsko salame 80 kr., prave boljSe 1 gld, iz fiunke 1 gld. 20 kr. Ugrake Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381-14
Jako dobro ohranjen stekleni kontor in plačilna mizica, kakor tudi več rabljenih pisalnih miz se SSF ceno proda
pri tvrdki
fin\. 3(risper
oddelek za galanterijsko blago v Ejubljatii.     i7i5 2
Kogar nadleguje k    S © S J
naj poskusi kašelj ublažu-joCe in veleokusne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
/fflll »lit M|»rlrevttl Juru: I im I ■ W za irntov pri kaliju, lirlfiaiOMtl, katnrju in zaMlIzenJ u.
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke*.
Zavoj 20 in 40 vin. 2730-31
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dež.
lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka   v   Ljubljani   in pri Ubaldu pl.
Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovič.
BjST Od leta, 1968. se Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki (ra priporočajo odlični edravniki, akoro ▼ Taeh evropskih državah i odličnim ujpehom nporabljA proti
vsake vrste izpuščajem
■lasti proti kroničnim llšajem in parai. izpuščajem, dalje proti rdečici na no.su, ozeblinam, potenju nog, Inakinam na glavi in v bradi. HergerJ**** kvtrtituteo mito ima v »obi 40 o<(#t<>tkov Ustieya katrana iu ae razlikuje bistven o od vaeh drugih mil, ki ae nahajajo ▼ trgovini. Pri neozdravljivih poltnih bolnnUi ae na meavo ko-tra&ovega mila ■ uspehom uporablja
Bergerjevo kotranovo žveplano milo,
Kot blaije kotranovo milo ca odpravljanje
nesnage s polti,
proti   epa&čajem   na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi  kot  nenadkriljivo koametičuo   milo  ta  umit-anj* in kopanje za vsaktlanjo rabo sloai
Bergeujevo giicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je h?> odst. glicerina in ki je nno parfumovano
Ceca komadu vsaka vrste z navodilom onporabi 70 v.
Zahtevajte po lekaru.th in zadevnih trgovinah izključno lt<>r(/rrj**t'it kotr^nu.* mila in pnzito na poleg stoječo varstveno
znamko in na prodstoječi flnnlu p«s!f*| U. II, U Sr Co. na vsaki%etiketi. Odlikovan a častno diplomo n% Dunaju 1683 in Ejzlato tvetinjo ui svet. razstavi v Tarizu 1»00. Za osebo, ki kotranovega duha ne marajo ali tia ne morejo prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega ačisčenega ko-trana antrazolHa mi/a, ki jih prodajamo pod ozname-nilom ll<ll,n;t untruzolmi milit (hfltt kotrunot'a mila) lilavne vrsta bo : Antrazolno milo po 5 in tO i>,h>t. t. an t razni no iHtnrkjtura mila, Antrazolno irfjU. »#«</«>, antra-. iv*>j>h luanlrrno milo, a nt ras. alin-r. toaletno milo. Antrazolua mila so ae vsled zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem iu nečistosti polti. Vsak koa stane 80 vin.
Naprodaj t lekarnah in tadevuih trgovinah.
Glavna razpošillalnlca : G. Hell A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
^r lajubjami-il se dobiva v lekarnah: MIlan li*uMtel4. VI. 31 urile.*?..I»-fi^'J-   Vlujr, ■•irroll,   l . pl.
Trnkofz^ in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—16
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo- moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu-, pa tudi ^Slovenec- ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji brični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazaje, da se jo porodilo na polju nase lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hottS, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Sckwentner-ja
w lifnbl|anl
Hiša z vrtom
št. 57 v Idriji je naprodaj.
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda44.
Sprejmeta se takoj dva slikarska in pleskarska 1770-9
pomočnika
Ivan Inocente
slikar In pleskar v Postojni.
Učenec
14—15 let star, krepak, poštenih starSev, se takoj sprejme v ključarsko obrt pri
v Cerknici poleg Rakeka. 1741
18
Odda bb takoj
i lanili otniifiv j luUlIl uluJlllT
in bivši lokal c. kr. poite v Spod Šiški ter lepa blagajna. 17&H Več pove Jo$. Vodnik, Sp. Šiška
hUm
stavbno vodstvo v Eisentrattnu da KoroSken
za gradnjo ceste n39-Sovodje (Gmiind) - Rennweg-
Proda se za ugodno kupno ceno d bro idoča in dobro vpeljana
sedlarska obrt
z vso zalogo in vsem orodjem. / ugodna prilika za tistega, kdor nii sedlarsko obrt samostojno pričeti.
Natančneje se izve pri lastnik Ivan Kravosu, sedlarju v Ajdovščin Primorsko. no
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, pre našajo bolezni od bolnikov in mrl', od  izmetkov   in  mrhovine, trpini Človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko stavo za lov muh
Janglefoof.
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). 1> se povsod. b_i G-lavna zaloga za Ki-aujsko :
Edmund Kavčič
--v Ljubljani.--
Škrat
edini slovenski humoristično-sz rični tednik,     prinaša bttfjui
originalne 5//^.
J^haja v Jrstu vsako soboto. -/taročnina 5a vse leto 6 J{, 3. pol leta 3      Posamezne števil K Se prodajajo po tO stotin^.
Zahtevajte brezplačne Številke na ogledi
Pisalni stroji.
Slavnim uradom, pisarnam, odvetnik notarjem, podjetnikom in trgovrem vlmdn naznanjam, da sem prevcel zastopstvo z ■ Kranjsko in Spodnje Štajersko
Remington Slioles pisaluih strojev
ter da imam v zalogi vse potrebščine z% piaalno   stroje kakor raznovrstni kane lljskl  In  pismeni   papir,  barvani pat (Kt hlenpapir),   barvane   trakove rasi znamfc, za kopiranje in navadno pisavo 1 vseh barvah, razne barve za pisalni atr\ blazinico za barvo, priprave za zbirati pisem itd po originalnih tvornlsklh cona proti gotovini  ali po povzetju zneska Vsa  naročila za  te kraje izvrSujo sam moja trgovina. Ker sem z navedenimi pr< meti vedno bogato založen, lahko cenjenim odjemalcem vsikdar točno postrežem.
Z odličnim spoštovanjem        1748 -
D. HRIBAR
trgovina knjig, papirja in pisalnih potrebsčn
Ljubljana, Šelenburgove ulica št. 8.
29
088^6119
v Šelenburgovih ulicah 4.
Največja izbera ćrevljev za gospode, dame in otroke od najpreprostejših do najfinejših po vseh cenah.
Pristni goodjearski črevlji za en is za gospode in dame.
Turistski črevlji in gamaše vseh vrst v zalogi. 144-4
Častniški črevlji po predpisi]).
Na zunaj se pošilja
po povzetju.
Mehanik
Ivan Škerl
St. 20.279.
Ce&. *r. avstrijske
alann|e
Opekarska cesta št 38
^»liHirti   * t roj I   po uttjuiijl eeiil.
fi<l*lkf«» in v to stroko spadajoča popravila izvrSnje   prttv  d o I* res In «^sio.
Pueumatlk ±j ■«*• 4«š»0.
državne ie^zn.c
C. kr raim&te]jstvo dri  Selesnice v Beljak i
Si.
veiiaven od dre i. junija i 304. ter a
ODHOD IZ LJ DHL J ANE in*, kol P-00A ĆEZ TRBI2. Ob IfL ari t< m ponoći osobni ić ? Trn:*, Beljak, Celovec Franzcn.-f ote, Inomost, Monako?-), Ljubno, čez Selsihč«.! x issee, Sotaograd, čes K* "»iu-Reitlir,;. v Stejr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. - Ot uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praz-. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vKk v Trbiž, Pont&bel, Beljak. Celovec, Prauaens-it   Ljubno, Dunaj, čez &-Az- r\:i\ v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reiflmg v Line, Bu-jjevice, Plzen, Marijino vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez statten na Dunaj. — Ob u. ori 54 m dopoldne osobni via* v Trbiž, Pontabel, Beljak, [ovce, Ljubno, Saizthal,  Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kroj b nedeljah in praznikih od i! junja naprej. — Ob 3 uri 68 m popoldne osobni
vla* v Trb)\ Beljak, PontabeJj, Celovec, Franaensfesto, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal Inograd   Lond-Gastein,  Zeli ob  jezeru   Inomost, BregeLC. Carin, Gtenavo, Pariš, ig v Stejr, Line, Budjevice, Pi..en, Marijine" var«*  Heb, Francove vare, S d ve Ji'.vc, Prago rLjubijana-Linc-Praga dir^ktui voz l. in II. razr.Lipsko, c? Dunas Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni viak v Trbiž, £>c!jak, Frauztmaieaie. Inomost, UjubljanaMonakovo direktni voz 1. m II. razreda"'.  - PROGA V NOVO MESTO V KOČEVJE.  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straže, Toplice, ■-  a Ob 1 uri b n popoldne: Utotako. — Ob 2. uri' 10 m popoldne osobni jvlak v -csuplje od t. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 ni ijvc-erv Nov« mesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO iuž. kot PROGA IZ TRBIŽA. Ob 8 uri ž3 ig zjutraj  osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, .Monakovo-Ljubijana direktni »os I  >i\ II. razo. Inomost  uranzensteste, Solnograd. Line. Steyr, Aussee, Ljubno, sloveč, B      .   —   OL 7. ori Ik m sjutraj osobni viak iz Trbiža. — ub 11. uri ICJ m Dldne        ti vi*.k z Dunaja Ces Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, ago  Praga-Line Ljubljana direktni voz I iti II. raar.),  Plzen, Budejevice, Šoluograd, Lino, Steyr, P*na, Genevo Ourih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno. C Smoho/. Poz aboL Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljuboa
Selsthaifl Beljaka, Oievca, Ifon&kovega, Inomosta, Franaonafosta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvtčer z Lesc-BIe<ia le cb nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 večer osobu rias z Omaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov. Heba, Pjzna, Budejevic, Licca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Poutauia. čez Selzthal z Ino-<n sta in Soinograda Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 9l junija d >
mtembra ob nedeljah in praznikih, -- PROGA IS  NOVmAMESTA IN KOČEVJA. •  • uri 44 u. zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m po-
i 'v. Novega mč"-ta, Kočevja ic ob 8. uri 35 m zvečer isto tako
iri pi t.oči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob ne-
. — 0ĐH0Đ 12 LJUBLJANE dr?., kol. V KAMNIK. Mešam viasi: Ob
ti £s os sjat-aj        2 ur; b m poj >idne,  ob 7. an 10 n? zvečer.      Ob 10. ari 45 m nuči samo o*b uedeljab is praznikih. " - PRIHOD V ijJOBUANO drž ko^. IZ KAMNIKA. pj viaki: Ob ;;. eri 49 m sjutraj, ob 10. uri 59m dopohidne, ob r>. uri ij m zvč. Ob ■j. on 5o a« ponoči samo ob uedeljah in praznikih.     Oas prihoda m odhoda le ovoafien redi jeevi ^>e;t>*;£in Cj^s:'. *a h3 za j mm. pred Krajevnim caspm v Izubijani.
Po visoki kr&lj. deže*u* vladi proglašeua za zdraviliio
rudninsko vodo čista alkallško -nrai*iatiska
4
•4
M
1
A. KUNST
Ljubljana
Žldorske nlice -i.
Velika naloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero.
Vsakersna Laročila »svrSujejo se točno m pc nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznameaujejo. -- Pri •.•.t!«aiiiin naročilih blagovoli naj :;e vzorec vponlati.
nmMH%»nnnnnnn%nnnnnnnnnnnnnn
!gn. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (ReichDva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
na]pr!prosteJših kakor tudi najfinejših,
■ flot&G iiiodjo ali mesingom montiranih za obklaou • pernicami ali kahlami.
Popravljalna h^tro in po moL Vnauja D&roč>Ja se hitre isvrid
n n n
M
i
x
.KIIAGZMERA
Ljilljaia Si. Petra cesta 6.
priporoča
|Sj |»0|14>ii >
, ^ Idvač
IG
ni samo najboljša in najzdravejša lampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zd.£*avil3mst ^ oda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljučf požiralnika, raznih kata jev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih žensKih bolezni.
W*W Oiiiikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstoo vrelca Apatovačke kiselice44
Zagpreb, Iiica št. 17. 497—38
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavra-. cljah in gostilnah.
Uafir]fif,
p<s?!in
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah  Preigrani klavirji, soiiano in stanovitno prenareieni so vedno v zalogi
Ed;no zastopstvo sa Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c kr
dvorca zalagate Ij a na DuDaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
Novo!
Sarnabajalne pa^« na jibre
Sistem Srcvning.
= fatotako imam veliko zalogo =====
pušk in revolverjev
najnovejših  sistemov po  najnižjih cenah.
w *#
Se vljudnj priporoča f"f?/^J^ ^JS^^^^IJC
* 2 puškar. Židovske ulice 7.
Novo!
RAZGLAS.
V občini Rašica, c. kr. političnega okraja Kamnik pojavila se je kužna bolezen steklina, radi katere seje za občine Rdšica, Trzin, Loka pri Mengšu, Vodice in Šmartno pod šmarno goro za dobo od 10. junija do 10. septembra 1904 zaukazala panja zaprtija.
V tem času mora imeti v imenovanih občinah vsak pes proti popadanju varni nagobčnik, sicer bi ga koujaČ ujel in pokončal.
Na to odredbo se opozarjajo oni, ki nameravajo s svojimi psi iti v omenjene občine.
Magistrat dež&Inega stolnega mesta Ljttfcljaafl
dne 18. juniju 1904. 1792
Mesarska zadruga je na svojem posvetovanju dne 20. t. intervencije mestnega  magistrata  sklenila,   da se ima od f. juS*ja čenši prodafaii goveje meso r?o sledečih cen? h:
meso I. vrste /»yy po K 1*48
2«        Ji       M     M    1» 1*28
3 l'20
—* ■ mm mm mm       mm      * V
W6
m. vsled t. I. po-
39 99 99 3- mm
To se s tem javno naznanja.
Mestni mogistrat v Ljubljani
dne 22. junija 1904.
St. 1325. Sf* 1771-1
Zgadtja poslopja za novo mostno ubožnico v Idriji,
Mestna občina v Idriji razpisuje prevzetje zgradbo poalopja u riustno ubožnico dražbeuim potom.
Posamezna dela so proračunjena sledeče:
1. Zidarska dela............. 88051 K s,s v.
2. Tesarska dela............. -J$90 „ 77 n
3. Kritje strehe.............. 734 n 80 B
4. Kleparska dela............. 497  „ 55 n
5. Naprava pecij............. 790n — „
6. Oprava kuhinj   in stranišč......... T>79  „ — ^
7. Mizarska, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela 3729 „ — „
*Skupaj .   .   . 37063 K — v. Pismene, vsa ali le posamezna dela zapopadujoče ponudbe z nupovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne ceue proračanjciic naj M rpošljfjo
do 6. mal. srpana t. 1. do 6 ure zvečer
podpisanemu županstvu.
Ponudbe, kolekovaue s kolekom za eno krono, je doposlati iap#isli no z napisom:   „Ponudba za prevzetje zgradbe mestne ubožnice v Idriji-.
Ponudbi je dodati izrecno izjavo, da pripozua ponudnik stavbene pogoji po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloui.
Kazven tega je dodati kot varščino 10° , stavbnih stroškov v gotovini, aii v pupilarno varnih papirjih po kur/ni ceni.
Občinski odbor si pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na \i>uo ponudbe ali cene.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled razpoloženi v občinski pisarni v Idriji.
so županstvo xr Idriji
dne 22. junija 1904.
I« # o
Bfi
t   t ■■
-V r
Ud 5^?
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi ržeoi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega obči niti a.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se tiajtočnele Izvršujejo.
Veiika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. ,63-47
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 6 zvečer.
D\/ana;3t podružnic in prodajaln ic. m-.-ieiii^k; transportni v» u f /a kruli in pecivo.
1883
Vodno zdravilišče
Kopališče Kamnik na Kranjskem l nebje zavarovano proti vetru
Zmerne cene,   Začetek sezije 15. maj*.   Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča. Popolno vodno zdravljenje,  NOiiirnc a*'*!*«'!!,  suhovroča mračna zdravljenja, kopeli z ogijenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr zdravljenje
St. 17.708.
R8ZQl3S
acaoKl
1713 3
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljaue sklenil je v svoji seji dne 17. maja t. 1., da se imata katoliško pokopališče pri sv. Krištofu in pa vztočno od istega ležeče pokopališče evangeljake cerkvene občine, ker sedaj ležita že v obsegu mesta, v smislu dvornega dekreta z dne 23. avgusta 17*34 št. 2951 opustiti, ter s 1. dnem maja 1905 za nadaljnjo pokopavanje zapreti.
Mestni magistrat kot politična oblast prve stopinje pa je po kolegijalnem posvetovanju v seji dne 9. t. m. na podlagi poročila mestnega rizika dr. Ivana Koprive z dne 7. maja 1901 in glede na izjavo mestnega stalnega zdravstvenega sveta z dne 29. maja 1901 spoznal, da je pokopališče pri sv. Krištofu tudi iz zdravstvenih ozirov nedopustno in da je s 1. dnem maja 1905 za na | daljnjo pokopavanje zapreti.
To se v smislu § 02. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887 dež. zak. Št. 22 javno razglasa z dostavkom, da je onim, ki imaj*) iz kaeega posebnega pravnega naslova pravico pokopavati na omenjenih 2 pokopališčih v grobnicah ali kupljenih grobovih, morebitne stvarne ugovore proti sklepu občinskega sveta z due 17. maja t. 1. in proti odločbi mestnega magistrata z due 9. t. m.
najkasneje do 30, dne julija t. 1
vlagati pismeno pri mestnem magistratu ljubljanskem.
dne 13. junija 1904.
AVGUST REPI
ajcKl»P 27 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
izdeluje,   prodaj**  in popravlja vsakovrstne
oar sode T-ai
l»o »ajntajlti rrnal .
Prodaja stare vinske sode.
g.-T-i--»*.-lW,W»',^.,T4>!  14>! iM !M»' ■ K1 i*' -Wi
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Najvišje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903.
Varaždinske toplica
Velika zlata svetinja in časten znak razstave.
Železniška postaja, pošta in brzojav
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu L 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrninl in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupijenju po živem srebru ali svincu itd.
P i t n o ^Hraulinnlo Pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu rllliU   £A\\ aViJCiljU m v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti Staina zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske lo^lice pričakuje sleherni dan oinnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozi-vi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnistvo kopališča.
Zdravniška pojasi-ila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
LC65—10 oskrbnistvo kopališča«
J
y Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
mm
Največja zaloga
klo"bulso~'
najnovejše fa9one.
■ #»  IVI* Sfc eciue«
Prodaja na drobno in (tabele
C2^5=   Ceniki bre«i»lHČuo.
OcHikcbvan
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu
JI. *904-
agom
,v
•Ml
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
156-27 *
00
!
■ • S
Največja zaloga ■
pohištva
za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
tapetnik in preprogar
Dunaj s&a cesta št. 18
izvršuje vsa t«g>**in*i*i4ti ci«*-l»  ter ima v zalogi >«e v to M rok*« m|»«tlttJ**ce |irr«ltsi**t*» tostOMStflpi E%«>II*m.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
C %
od m
C ?k
<_ &
00 I
^ &.
■K
5*?
44
Avgus
abkar
\t*Jiiizje c*rnr. VaJeolMneJae !»!»£«>.
* n
n x n m
s* m
n
n
i ra
m
858—14
n
n n n
»• n m
n * *
n n
v tjubljani, Dunajska cesta
želeisolivarna strojna in ključavničarska delavnica
gc priporoča slavnemu občinstva in prečastiti dnhovSčioi v ^izdelovanje vseh v to Btroko »padajočih predmetov:
napravo in popra,vo različnih, strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih. In žagfiuili naprav, napravo turbm po najnovejših, konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
n
mh
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
?n slaščičanm
i
. ZALAZNIK
7iti;s:ke:
Glavni trg S
Sv, Petra cesta 28
m
m
n
n
n n n
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. ^
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer grobne križe,  Kotle,  peč!, vrtne itlopl«, mi/'-,
Nfel»re5 tr«ml*«^ «w voilo ttil« Naprava najrazličnejših konstrukeij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žieuih pletenin za vrtne ograje, p?išnike, travnike itd.
2N nčrtl in pvovaouni s«> na /Hlitevanje uti razpolag«^, ▼ »e pu, po primevnlti tt>v*inii6icjii. cenah
n
K K IC *
n n
*
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
; po najnižjih cenah.
+
Dematogen
Grofa R. Keglevich- Buzina redilna moka
je edino uspeSno    ^4 jr y w_jr ^% rw\ W
sredstvo proti * M-M. JL JL
fupadlosti), slabemu teku, nervoznosti. bledičnosti, migreni, slabokrvnosti V najkrajšem časa garant | ohm oblika, damam bujne prai, v 8 tedni h 20 klg. vec teže, za otroke in o-lras'e nbojega spola se rabi z najboljšim vspehom, zdravniško sijajno ocenjeno m priporočeno Večkrat odlikovano, tnii .Grand Prlx v Parizu 1903' Pazite r,;t ime „l»t-innti»c<*fi % zan. var. - Kart< Kiti. I**^.>. — Razpošilja centralna zaloga 152.:
v Ljubljani «p droKueriji a. nmir.    E. J. BALZAR, Dunaj lllf Heinburgerstr. 56,
>-   — •*>
*/*     w^ */* •«'»
Naznanilo.
Firma SINGER Co„ deln. družba za šivalne stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, si enoja vljudno javljati vsem čast. odjemalcem svojim kopovalcem in vsemu p n. občinstvu, da se je brezplačni kurz
za vezenje v h-.telu rpri Malieu~ 22. t. rn pričel in da bo trajal do 10 julija t 1
Obenem priredimo razstavo s prostim vstopom
in prosimo mnogobroj-ega obiska
z odličnim spoštovanjem 1705 2
m Co, tem. mm za šivalne stroja
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4.
«J>#  w» «^ efc» *X«
T ▼ ▼ ▼ ▼   T ▼ ▼
% 4» cU «,v«        *i*        -i* <     > -  t -
t» ▼
Specialna obrt za mdbe iz betona,  s,;ec'alna ;zv«site
l O stropov  in streh, varni,
vi       t    i . .i !t prorf   ognjem, zvokorr
želez, betona m momrske mdbe r^T",1*.*?***
O vperabe zelaznih opo
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM
FALESCHIN1 A SCHUPPLER o
IXŽEXIR IX MESTNI STAMilNSKI Mo.fSTER Dalje   st0pnice, reser-
C. kr. deželno sodno zapriseženi zvedenem in cenilec.   vari°t mostov«, vodne ir
kanalizacijske naprave 235—23   čistilne naprave za kap nico ,    utrjevanje klet
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
t tt|n / im i proti talni vodi, proste LJUDLuANA  st°ieće   masivne stene
cementna dela
• vrst«.
vsak
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO
ecs
stanje bran. vk: 31 nra M
K 5,628.04118
Kmetska
rezervni zaklad 1. janmrja 1
K 82.838-41
posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zarezo tr nowi fa&tn« hiSi
na
i
X
i
vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
|^      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
^r* brez odi»iCk^ rcntiicjea davka« kMtckrc^<* plaeujr
posojilnica nama za vložnlkr.
^    Posojila po 5°|o in po 5f|/%,
H Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let j ^        ali pa v krajšem času po dogovoru.
^tf£ URADNE URE: razan nedelj in praznikov vsak dan od ^ >^C 3.— 12. uro dopoldue i a od 3.-4 ure popoldne.
Poštnega hranilničnega urada št  828 408.
r
s  m d
GS fli
Zopet znižane cene!!
Iz Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzopamiki:
Kaistr f il^lin II. Kroapriaz Wllheli Kaiser Wilhelffl der
firme Kaiseriii Maria Tkmsia I
(največji in najhitrejši parniki
Posebno pa opozarjam na to, i meni HT ne povišaj > cen
EJTrniir] TniTpOl1 === LJub,Jana = lldlll  1 Ufufll    Kolodvorske ulice
wsd! nizanja par rih Železnic
lh cen pri 22
35
nasproti stari „Tislerjevl" p st ti I
6^09
ozir. solicitator z večletno odvetniško ia notarsko prakso, izboren uradnik, išče primerne službe najraje v mestu. Ponudbe pod ^Uradnik" na uprav-
pištvo „Slov. Naroda". 1751—2
VREDNOST
okusne hrane ae ne kaže samo v večjem, s jedjo sdraSenim užitku, kajti Čim bolj okusna je hrana, tem lasje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redilns snovi. To nam pojasni vspeh ! 779
MAGGI-jeve ZAŠČIMBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskušano ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jati! Šele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah a kolonialnim blagom, delikaSBsami in drogerijah, v stekleničicah od SO h (če se potem napolni od 40 h) naprej.
MAGGI-jeva odlikovanja: 4 velika nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 in 900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
idealnokrasno posestvo naprodaj!
Prekrasna leža (senčnato), posestvo meji na dve okrajni cesti in je na vse ;traui ločeno; velik park; železniška postaja; pošta in brzojav. — Graaćin-gfco poslopje s 17. sobami; mnogo postranskih prostorov; vse novo in knežje, prav praktično urejeno ; lesene prevleke in stropi. Kloseti na vodo, vodovod, telefon.
Vrtnarska hišica; hlevsko poslopje za 6 konj, kompletno, luksoriozno
opravljeno (kljuke, marmornate prevleke); osuševalna naprava na cevi; kolnica sa 12 voz s cementnim tlakom, veliko podstrešje, prostor za lonžirauje. Steklen cvetličnjak, 22 metrov dolg, postavil I. Gridl, Dunaj; vodovod, klet soČivje, velik zelenjadni vrt, lesena nta, kozelc ; BiegljiSce (pokrito), pro-ia Lavvn-Tennis, vrtna lopica, velik ribnik, kopalna uta. — Njive, travniki itd., okoli 11 ha in gozdovi okoli 14 ha. Lastna lovska pravica. 750 sadnih dreves (jabolka prezimijo). 1731—4
Veliki reservoiri, studenci, vodnjaki, kanalizacije itd.; prekrasne ceste. Vse fastni režiji prav vestno oskrbovano. Investirana je večja vrednost. Hra-nihiiška bremena 25.000 gld. Proda se le proti gotovini. — Opise pošilja
graščina Novi Šalek pri Velenju, Štajersko.
IVAN TAX in SIN
4
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, na Dnnajski cesti št. 17.
Edini zastopnik za
Diirkoppova kolesa
1613 6
orožna kolesa
(VVaffenrader).
-o
^T   fT> ^rT$
L
W r
I*
c
c
L
\
D. SERAVALLI
£jubljana x Slomškove ulice štev. 19 x tjubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se e. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 25u—23
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
)K Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
IVAN SCHINDLER, Dunaj III, L, Erdbergstr. 12
1
"A
-•'  - -.   k     'r '
te q
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, miatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno 1781-1   znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavcde in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po
najugodnejših plačilnih pogojih :      : tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno In poštnine prosto.
g Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Q
Frekupci in agent) e zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
IVAN SGHINDLER, Dunaj III, I., Erdbergstr. 12,
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v CJitbljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo ra*-1 lenega papirja, trjrov-mUIIi in potilo v n Iti ItnJI*, mo I alt I ti /lezkuv, blljez-nlr, crnila tt«l.
Dimnik, Avstrijska igo-doilna za IJudsk* sole.
Rastrnske takle za Crnli-
v eeio raeuuifo.
Šolske knjlare za ljudske sole.
Molitvenike v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe slovensktnllteratov. Kazno jaja lan ter. blago itd.
Nizke ceni, točna In solidna postrtžta.
smmm
JOSIP STUPICA
Jeriiienar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
^ • Cene nizke. • +>
O
o
n
N
o
»N O
m o
c
L
■
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-
mado .Linge Long'
po I K;
isernatt zobje
z ,Wlenihol( nvo ustno vodo in zobnim. praSkom po I K 60 h;
epola polti in
telesa 1 »Aida"-
• milom: cvet-
iično 6O h, cream l K.
£
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev trg ¥ lij ii h I Jani.
Razpošilja 8e proti vpoSiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
3v.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in dobelo 27
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po ■zamfsalž&fttm cenah:
t k*. HO h, vee a 90 h, pri
nakupu večje množine se ceneje.
ffovo! Patentirano ]fovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda". 1482—11
Samo še nekaj dni!
Vleklo se bo že 30. junija 1904.
1276-8
državna dobrodelna loterija
Glavni dobitek 150.000 kron,
Vsi dobitki 365000 kron.
Srećka stane 4 krone. ^Hi
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvemem #■«« natetjstt u t Mtudapeiti (glavni carinski nrad), pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in skoro po vseh trafikah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
Sedaj P^^rtflSRIK^'^ PreJe
gl«. 70. fS^K^H^l  S1(L 105-
Zelo znižane        ^  jLj^^^^^^m^^^^^^^^^^^SS Ravno ista
vozne cene v vožnja in
AUlG^lkO    ^^^S^^^^S^^^^^SIB^^ ^postrežoa
Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld.
s prosto dobro hrano        v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanija, Obio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici 5 s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282 -43
Jr. Seunig, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31.
il FRANC DOLENC
v Ejubljani, jVIarijin trg št. 1
l fpanlškanske «^ei«liv<
r \ *Vi"ii*J?**Vi"»''-v*
*  \ \»\ \.\
Redka priložnost!
fJ-^A V**." '•"
Redka priložnost!
a i \ii I
115
Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v zalogi se nabajajoce manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke« žametov« perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, zidanih in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah.
Blago se oddaja tudi v večjib množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu občinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manufaktarnega blaga, in se udano priporočam
I^RiVISTO DOLENC
Ljubljana, Marijin trg štev. i,
1350—14
]
60
Št. 19.994.
1796-3
Opaža se zadnje Čase, da se vozijo po Ljubljani kolesarji motociklisti s hitrostjo, ki provzroča nevarnost za zdravje in Življenje pasantov in za tuje imetje.
Posestniki takih vozil se torej opozarjajo, da velja za motocikle pravtako, kakor za druga kolesa § 39 cestno policijskega rada ljubljanskega, da se sme s kolesi po vsem mestu voziti samo BaaF" počasi to Je
tako, kakor sme v malem diru voziti prevoznik.
Pravtako veljajo za motorska kolesa v polnem obsegu vsi ostali predpisi, ki jih navaja cestno-policijski red glede koles, tako n. pr. kar se tiče zvoncev, tablice s številko, svetilke itd.
Prestopki se kaznujejo, če ne spadajo pod določila splošnega kazenskega zakonika z globo od 2—200 K ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 12. junija 1904.
Župan: Iv. Hribar 1.
r.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini,imeteljem in predstojnikom zavodov in 6ol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. itd. 1913—25
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 8U slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
^ Josip Makovec #
Založnik........
zveze c. kr. avst.
JU
.. .. .. državnih
.. uradnikov. ..
slikarski in pleskarski mojster c. kr, državne železnice.
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6.
xxxx xxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Najzanesljivejša izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov.
Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 1327-8
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv.
1 Kaj je in kaj obsega
* ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
^ 4£-w     w w
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in
obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-57
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. O. AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . If 10.— Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8. —
Zv.   VI. PRIM. I. DALM.   . K 6.60 Zv.  VII. TIR. I. PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.— Zv.   IX. MOR. I. i>LEZIJA „25.— Zv.   X. O A L. I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg št. 28.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1**0. Srebrna cilinder rem. ura od gld. • Ceniki zastonj in franko. ~M
p!nj
I "n«s«va gospa!
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
i
v Ljubljani Mestni trg št.
_i
N
Važno!   z_ Važno!
gospodinje^ trgovce is iivinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Jtd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografirnr »parate in potrebščine, klrurglčna obve-žita vsake vrste, sredstva za desin-fekcfjc, vosek in paste za tia itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih nil-neralnlh vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol,
dvojna sol, soliter, enejan, koimož, krmilno apno itd. — Vnartja naroČila se izvfeujejo toCno in solidno.
-+* Drogerija *«-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3,
aat\- mCimi^momK^mi >«k s*'
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klotukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Solidno lilfiffo, nizke eene.
	-	m ■ m®
		
		
m! m
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 10
priporo ca  svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
i
I
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 27 močljivih
havelokov
i. t- d.
Obleka po meri se po najnovejših ozorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
C. kr. priv. tOTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri po znano izvrsten Portland ■ c-^aam^>aa\<i v vedno jednakomonu, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred* dpise glede* tlakovne in odporne trdote daleč* nadkrlljujoel dobroti, kakor
t odi svoje priznano izvrstno anno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1139-10 Dunaj, I., Masimi tanst^^aao 9*
^aW A^AAAAAAAAAAAAAAAAA A A A A^ž/'
Prva kranjska mizarska zadruga g
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane Koline oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velilta 2Ealo|ga raznovrstne izdelane oprave aa Halone - spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižinarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-25
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXt X X
X X X X X X X X X X X
X X X X
X
PatectoTaoo na Avstrijskem pod »te?. 4290.
JJ
iJ
Patent uradu iabcl«*icn p<>đ Ikh TAl
za stare in nove štrene iz lepenke (Pappdacher) kakor tnSi za pločevinaste strehe (BlecMacker) najboljši, najbolje krijoči in najtrpeinejši
plesi sedanjega
..Grossol"
„Grossol" „Grossol" # „Grossol" X
je vlaknasta pleskslna tvarina za starš in nove strehe iz
lepenke, ki pri največji vroc.ni ne kipi in ne kapija, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična, vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „GK0SS0L0M* za veC let absolutno zgostili, aajjad
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
ne teSe in ne kaplja.
se ne trga in ne poka. Z „GR0SS0L0M* se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastvosti so nam potrdili Cesto mnogi s priznalnimi pismi in prima spričevali
X Priprvne krtače za mazanje s e dobe pri nas. $
X
II It X
n x * t 4 * x x x
1
t
i
*
x x
X
Mibm tom :;xi mimm is kemičnih
« KOLLAR & BREITNER
X 1125 3 Tržič (JVionfalkonc) prt Trstu
S tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol
TT Varujte se pred slično se glasečlm in manjvrednim ponarejanjem.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\
n
i
1 M
X
X X
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Buhs aamo 5 gl. 3 ur.
Ali' right Patner!- Ako LitiS na Kuks, tam se boš vozil
zanesljivo le 6 do 7 dni!
1155-13
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUIS
kaizerja (za vso Švico)
IVAN BIHELJ
(Swlca).
Firma J. S, BENEDIKT Ljubljana
prodaja zaradi opustitve trgovine na Starem
trgu vso zalogo
belega, modnega, modistov-skega blaga in krojaških potrebščin
po izjemoma silno znižanih ce'jah.
na
Starem trgu št.
Kdor bi rad kupil ceno in dobro, naj porabi redko
priložnost!
Nikogar se ne sili, da kaj
i!
1728-2
Javljam, tla prevzemam v delo
slikanje napisov in črk
• izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—9
B. GROSSER
slikar za napise In črke
ji«««a-5 I*rerne uliee 8
nasproti mestni ljudski koj.eli.
Od visu i nis>ite voo
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tisk.-»njy s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitmce, adresne karte, avize, tirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso upremo:
65 črkami fl. —*70 90 „ —-85
127     ||       h '-20 I40     „       „ l*60 211 „ 2-
253 črk fl 2-40
354 468
640 809
3- — 3-60
5- -
6- -
Ja LEVViNSON, tovarna štampilj in gumijevi tip, graverska dela. ^"aSitafa m^T 7
rvajte
cenovnik o vsakovrstnih stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalm ' pečati, pečatne marke , z  vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monegrami in zobci za perilo, solidno izvrfienj oi>t>A na Ruukein, Puškinskaja 16. €>«•«»% ikiki /4*Niouj     76—*5
in
Mizarstvo in tesarstvo
išče
1745 3
kompanjona
■ 10000 K vlog* Gospod,h, ki bi lahko pomagali v pi&atni, d< be plačo in delt ž ori d;bčkn; kap tai »»■ xt -varuje. Pripravno tud» zh p«-nz»joni»t»\ P. nirnbe tod „Provinzhauptstadt 10.000" upravniStvu »S ov. Naredi«.
ioni zavod
jubljana
Jurčičev trg št. 3.
h čevlje najboljše čistilo na svetu!
.  „ m x"-i i«    ki daje čevljem temno-
Filt&nnlAIlffTm7030"0 Za cevUe Crn blesk in ohranjuje s l"osiwBWK™iaB3w usnje stanovitno.
F^HIt AlDt% ffl^-JoŠčilna mast za svetle čevlje, ki se po njej B  %Sn IBUPlUBllJI *■   omhii mmm ■ iTvmiaa lepo svetijo i usnje konservira.
Fernolendt
18—16
... . i ^nii\ loM^Hna m»Nt) nalašč za iMlgTIR kozje (Kid) usnie, chevreau-, gamsovo-, ■■■■■■ Sagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor- dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21. tfa razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu uGrand Prix".
Štefan Fernolendt
Zgodovinska povest
'.ponatis iz „Slov. Naroda*4)
mr je izšla!
Ta povest je, izb a jaje v ^Slov. Narodu1*, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na nmogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani. I
Iztis po K I-60, po poŠti K 1-80. i
3pfthe"~voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. „Kathe11-iroda za pr*si se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld. z navodilom o vporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem i730 —2
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18 okr.( Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50.
. . >; c/1
4JS
I
mm
m
Ljudska pijača. Zazvorovo pivo,,.
V vrečiceh 5 h, v pastiljah 4 h /K
Najboljši
pripomoček oroti pijančevanja Muje* olajšujoče, čisd kri in mifi čj:, hrani zdravje in denar.      Pristni le s to znamko. |
Šumeči
limon, bonboni
J}        sveto\neznane moči, priporoča
Prva češ. del. dr. orient.slad. blaga i. čokolade
(prej A. Maršner) Kraljevi Vinogradi.
1441—6
izvrstna Ros^opf-remontoarka 5 K.
; patentna Roskopf ura s plombo 11 K, srebrna 8 K 50 h, dvojnat godair 15 K 50 h.
plakir. remootoarka z dvojnatim okrov-cem y K, srebrni dvojnati pokrovi, sidro 14 K; verižica, zlato plak 4 do 6 K, dvojn. oklepne veriž. z obeskom 7 do 12 K. salonska ura s termometrom, 65 cm šir., 30 cm dolg'ra, natanč. regul. Sve-tovnoznana prrc*sp.i*ka orr« 8 K z vren.en-isico 6 K 50 h. dobre budilke 4 K, z glasbo, igr. 2 kom. 11 K 50 h   Ilustr. ceniki zastonj. 1691—2
M. RUNDBAKIM, Dunaj IX I,
Llchtensteinstrasse 2te.
OVAKOVIC
^j^k^j^^ lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg št. 15.        v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in DO     © O  olja na drobno in na debelo.  O O     O ©
na   ucuciu.    %j?   ^ ^ +»j
IT Pijte-«
Klauerjev
so
00
„Triglav
najzdra*ejši vseh likerjev.
SchI
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
ovo štedi I no milo
z znamko „jelen".
^no je Sj^T zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi — Pere izvrstno
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pt*istnoy perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN".
1082-16
Dobiva se povsod!
Juri Schicht
največja tovarna svoje vste na evropskem kontnentu.
66
JQ
ff ft čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuva!
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
39
I	Na Bledu	
	v dependenci hotela „TOPLICE44	
	ordinira vsako soboto	
	1764 - 2 zobozdravnik	
1	Dr. E. Bretl. !	
		
hgnns za centralu == tup. =
Delniška družba.
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
Tehniški biro Inžener I. MIKULA
Mestni trg 19.
1
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistemu, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgoščevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
H Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom so pošilja s povzetjem.
•■-a
I
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
l»rl|»oi*oeata
svojo bogato zalogo
m,
wd koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I
3(rasno izbero
l^onfel^eije
za dame in deklice
>
X
X
kakor tudi
manufakturno blap
jjojrrllo
vsakovrstne preproge
i. t. čl
|» J'l J.' O PH 4'H
lata Schust
Ljubljana
Sj italske aliee štev. 7.
x x
X x
X X
X X
X X
§ i
X X
X X
§ §
X X
X IX XI
X
II
__X X
X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X x Solidno blago, v  Nizke cene. 0
XXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Veliko zalogo |
rokavic
za dame
tu
gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe9 glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
IO ubijana Pred škofijo Nt. 21.
"S      ogueu» po«f
3IIPS UBA|
V^OJKMfud 27
I uoqzj i»j!|oa a | uj qeuodej q;s(eAOu[eu a
i
•as:       09"»»»a 1»
Dr. Demeter vitez Bleiweis -Trsteniški
strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu na Resij ovi cesti št. 7 i7B2 a
ordinira! hode od 1. do 31. julija le vsako soboto
cd 10. - 12. dopoldne in od 3.-5 popoldne.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in aalc»fii4&«^ v veliki izberi u 1 > 1 jo
le pri zastopniku N^mSke dela <1ru2oo z* pjramolone
....
RUDOLFU W£BER
Ljubljana. Stari trg 16.
S 1. avgustom 1904 se preselim na
i>u    1 *U<» o«*a¥t - mt* OO
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
Prodajam m ,. , obroke
.. ZamenjL
...... sta'
......plOS!
17
Največja zaloga,
najbolj4a in najcenej&a ivrdka
sobne in
rinni^DW   za pleskarje, so \^U|^li-»ev   slikarje, zidarje mizarje.
I Cklrs\yj pristnih angleSksh, za LdAUV{ vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po 1M 1 4, 11 in 1 kg.
Jantarjeve glazure
72k   nnrlp    Bctina  trpežno m najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
R a n i H C\ I a Pripravnega za vsa-ndpiUUId, k vrstne previake.
Dn mnlin^ za barvanje narav-Dl UllV/lllla nega lesa i pohištva.
za naročstanje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, £ Oljnat h ba v v tubah
dr. Schonlelda.
F\cr\&"7c* prirejenega iz lanenega I! MU^d 0ija; pristen, kranjaki
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčenu trpežnega
Ginod    alabastrsfcega m IP Od j Stukaturcega
Karbolineja, ■■ **m Fasadnih barv aa a*
Ra^v/  Q|lh h ****** V, OMU ■■imhiradmi
Hvleja zamizarjt:.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših.
M5—35
Olje proti
ADOLF HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv, tir— LJUBLJANA nežev, lakov in steklarskega kleja.
I. M I i« IIO% I j #"■■<»   I. llSf.
Najbolj naravna in
lahko prebavna hrana
za bolne in zdrave, za doječe žene in za otroke v il<<fn razvoja, za malokrvne, slabotne in suhe je
Prof. dr. Kiesmavr piše:
„Izvrsten izdelek  železnata slailna čokolada   spretne teh uike je rešil težak   problem,   kako  naj se pripravi končen trima redilna snov z veliko množino dušika in reddue moči, ki v tekoči obliki oživlja  živce, povraća moči  111 1 mno/n. železa pospešuje tvoritev krvi. Poleg srečne tvrdkine n ;sli, nai se ne dodaje več kakor doslej Utroba, ampak mesto tega v bi ^ienskem  oziru  tako  izdaten slad, je bdo še va/nejše, da jo oddala preparat, ki podaje  za  malokrvne,   bledične ■ oslabljene tako važno železo v obliki, ki okusa ne moti. Da se več! Dočim imajo navadni železnati  preparati,  ki  jib BOM jajo bolnikom,   okus po črnilu   in  saj   prebavijanja   De oio malo, se nudi tu železi* v popolni raztopini kot lina oku>na čokolada in je s to kemiško tako spojem*,  tla se DJOga prutus niti naravnost ne da dokazati z navadnim  pripravljanjem, ampak šele potem, če se razkroji  spojina.   To  pomnožitev   zdravil j*-tedaj pozdraviti kot srečno pridobiu-v.
Dobiva se v zadevnih trgovinah.
1764-1
Kjer se ne dobi, naj se naroča naravnost v tovarnab
Ivana Hoffa, Stadlau.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviat.
Lastnina in Usk „Narodne nskarue'4.
O+D
49