DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO IX SOBOTA, 10. MAREC 1979 ŠTEVILKA 3 Edvard Kardelj - nas veliki revolucionar Edvarda Kardelja ni več, njegove misli in delo, katerega je vložil v izgrajevanje socializma, ni umrlo z njim. Žive so njegove besede, po katerih se bomo ravnali in usmerjali poti naše samoupravne socialistične družbe. Neprecenljiva je njegova vloga pri ustvarjanju nove ljudske oboisti in skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Od ustanovnega sestanka ZK Jugoslavije do zadnjega delovnega dne je bil Kardelj prvi in neposredni sodelavec tovariša Tita. Pred nekaj leti je začel veljati delegatski sistem, katerega je oblikoval Kardelj. Tak sistem je on sam obrazložil s tem, da gre za obliko organiziranosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi tako pri izvajanju oblasti kot pri upravljanju družbenih zadev na temeljih samoupravljanja. Silno se je v vsem svojem življenju trudil za takšne družbene razmere, v katerih bo delovni človek gospodar sredstev, pogojev in rezultatov svojega dela. Na tej podlagi bo gospodaril s celotno družbeno reprodukcijo. Edvard Kardelj je bil ČLOVEK — humanist, brezkompromisni borec za neodvisnost in mir med narodi po svetu. Kardelj je učil, da delovni človek velja le toliko, kolikor ustvari in kolikor daje svojemu narodu in njegovemu razvoju. Kardelj je bil borec za gospodarski, kulturni, znanstveni in socialni napredek. Zatorej nas njegova dela in humane ideje zavezujejo, da bomo šli po začrtani poti. Do kraja moramo uresničiti cilje, za katere je naš veliki politik živel in delal. Poslovanje v letu 1978 Februar je čas, ko v temeljnih in delovnih organizacijah podajamo obračun dela za preteklo leto. To je čas, ko iščemo odgovor na dober ali slab zaključek, se medsebojno primerjamo, tehtamo in ocenjujemo ter razporejamo ostanek dohodka, kar že nismo storili med letom ali prej z raznimi sporazumi in plani. Razprava o poslovanju za preteklo leto je že tekla po delovnih skupinah, kjer se je podajala informacija o oceni doseženega dohodka in njegove razporeditve ter o doseženi proizvodnji in prodaji v razmerju do plana iz prejšnjih let. Da bi informiranje o poslovanju iz javne obravnave še dopolnili s prispevkom v Glasilu, bomo v nadaljevanju skušali podati najosnovnejše podatke o poslovanju. LIB Bled v celoti: doseženo v 1978 (v tisoč din) indeks 1978 1978 1977 plan 1978 Celotni prihodek 577.297 129 112 Porabljena sredstva 379.167 128 112 Dohodek 198.130 133 111 Obveznosti iz dohodka 54.315 124 110 Čisti dohodek 143.815 136 111 Osebni dohodki 99.465 133 105 Skupna poraba — za stanovanja 8.826 140 110 Ostala skupna poraba 8.885 112 171 Poslovni sklad 21.072 161 129 Rezervni sklad 4.594 136 97 Za krajevni prispevek 964 381 210 Celotni prihodek sestavlja prodaja lastnih proizvodov in storitev materiala, nabavljenih proizvodov (npr. okna, okovje) in raznih drugih dohodkov kot so tečajne razlike, obresti, inventurni viški itd. Upošteva pa se samo dohodke, za katere so prispela plačila, zato tudi govorimo o plačani realizaciji. V doseženi prodaji ima pomembno mesto izvoz in to izključno na konvertibilno področje. Izvoz je skupaj znašal 106,169.416 din, oziroma 5,887.735 dolarjev, kar je za 19 % več kot v letu 1977 in 2 % manj kot je bilo predvideno s planom. Največji izvozni proizvod so onaž-ne plošče, saj predstavljajo 75 % vsega izvoza, izvoženih pa je bilo 375.458 m2. Seveda je že iz proizvoda razvidno, da največ izvaža TO Tomaž Godec .in sicer 884'% vsega izvoza. TO Rečica 9,2 % in TO Podnart 2,4 %. Porabljena sredstva so naraščala nekaj počasneje kot celotni dohodek, kar je tudi ugodno vplivalo na doseženi dohodek. Res pa je, da bolj zaradi ugodnejšega vpliva fiksnih stroškov ki so se povečali manj kot direktni izdelavni stroški. Fiksni stroški (FIS) so posredni stroški, potrebni v poslovanju, kot je vzdrževanje, amortizacija, režijski osebni dohodki, stroški delovne skupnosti, stroški vodstev temeljnih organizacij, stroški razvoja in drugo. Direktni izdelavni stroški (DIS) pa so materiali, storitve in izdelavni osebni dohodki, ki so neposredno — direktno porabljeni za posamezne proizvode. Tako je pri 29 % večji prodaji proizvodov kot v letu 1977 porabljenih direktnih stroškov za 27 % več, fiksnih stroškov pa samo za 19 odstotkov. Najbolj neugodno vplivajo na gibanje stroškov proizvodnje razne podražitve materialov in storitev. V letu 1978 so take podražitve zelo različno vplivale na uspeh pri prodaji raznih proizvodov in seveda zelo različno vplivale na uspeh posameznih temeljnih organizacij. Hlodovina, ki se je podražila za 12 %, je neugodno vplivala na uspeh pri prodaji opažnih plošč in oblog, ker se tem proizvo- dom prodajne cene niso spremenile (npr. obloge) ali pa za dosti nižji odstotek kot podražitve materialov. Najbolj prizadeti pri tem sta TO Tomaž Godec in Podnart. Močnejše podražitve materialov pa so dosežene tudi pri ivenkah, cementu, furnirju itd., Ikar bo imelo posledice šele bolj v letu 1979, ker je s spremembo cen proizvodov (npr notranjih vrat, vhodnih vrat itd.) v letu 1978 še uspelo pokriti negativni vpliv cen materialov. V primerjavi s planom so se porabljena sredstva gibala v pričakovani višini, saj so večja za 12%, ob istočasno večji prodaji za 12 %. Vendar pa je v primerjavi s planom slika ravno obratna kot v primerjavi z letom 1977. V primerjavi s planom so namreč počasneje naraščali direktni stroški, in sicer za 6 %, fiksni stroški pa za 28 %. Na prekoračenje fiksnih so najbolj vplivali stroški vzdrževanja in amortizacije. Dohodek je zaradi ugodnega vpliva porabljenih sredstev ugodnejši kot v letu 1977, v razmerju do plana pa rahlo slabši kot je bilo pričakovano. Dohodek je z družbenega stališča zelo pomemben podatek, saj je v stvari to narodni dohodek ali novoustvarjena vrednost. Preden temeljne organizacije razporejajo dohodek za lastne potrebe, je potrebno pokriti razne družbene obveznosti, pogodbene obveznosti iz skupnega dohodka in stroške delovne skupnosti. Za delavce temeljnih organizacij je seveda bolj zanimiv podatek o čistem dohodku, saj tega razporeja na osebne dohodke, skupno porabo, rezervna sredstva in za razširjeno reprodukcijo (poslovni sklad). Do čistega dohodka pridemo, ko iz dohodka pokrijemo družbene obveznosti, zato je od obremenitev s temi obveznostmi odvisno nadaljnje razpolaganje s čistim dohodkom. Za družbene obveznosti je značilno tudi v letu 1978, da so ponovno porastle bolj kot pa doseženi dohodek. V razmerju do leta 1977 je na primer dohodek v letu 1978 večji za 33 %, razne obveznosti iz dohodka (brez delovne skupnosti) pa za 41 %. Najbolj so se povečale obveznosti za socialno zavarovanje, manj pa obveznosti iz obdavčenega dohodka. doseženo v 1978 im 1978 deks 1978 (v tisoč din) 1977 plan 1978 Dohodek 198.130 133 111 Obveznosti iz dohodka skupaj 54.315 124 110 od tega: — za delovno skupnost 21.700 105 94 — za družbene obveznosti 32.615 141 124 Najpomembnejše obveznosti iz dohodka so se v letu 1978 v razmerju do leta 1977 gibale tako: doseženo v '1978 (v tiisoč din) indeks 1978 1977 Dodatni prispevek za socialno zavarovanje Prispevek za valorizacijo pokojnin Prispevek za gozdno reprodukcijo Obresti iz kreditov Zavarovalne premije Obveznosti iz obdavčenega dohodka 2.405 155 2.633 172 5.271 126 2.6Ö0 147 3.025 128 10.844 109 Doseženi dohodek je v stvari merilo za družbeno storilnost, posebno, če ga izrabimo na delavca. Seveda nam podatek samo za našo delovno organizacijo iz stališča družbenega merila ne pomeni veliko, pomen šele pridobi, če primerjamo naš do- sežek z dosežkom drugih delovnih in temeljnih organizacij, drugimi dejavnostmi in gospodarstvom v celoti. Da dobimo lažjo predstavo o dosežkih naše delovne organizacije, navajamo nekaj primerjav: nadaljevanje na 2. strani Tudi v TO Rečica bodo v letu 1979 prisotna prizadevanja za oblikovanje odločitev načina žaganja hlodovine v naslednjih letih. Z izgradnjo mehaniziranega skladišča oblovine, za katero se intenzivno pripravljajo dokumentacije za pričetek gradnje v jeseni, bo ob tej izgradnji več možnosti za izločevanje oblovine, sposobne za žaganje. Tako bo možno nabrati več oblovine za žaganje (predvsem drobnejše), nekaj več pa bodo dobavitelji sekali na račun prirastka in odprtosti gozdov. V TO Rečica se v žagarstvu zadnjih trinajst let (razen različnih načinov žaganja) ni kaj prida spremenilo. Žagarstvo na tem območju pa bo potrebno razviti s sodobno tehnologijo žaganja glede na — vrsto lesa, — razpoložljivo hlodovino za žaganje z upoštevanjem debeline, — potrebe po žaganih sorti-mentih za določene namene, — dimenzije sortimentov. Sodobnejše žaganje hlodovine Žagarstvo se v svetu razvija v različnih smereh, povsod pa več ali manj specifično za tamkajšnje razmere. Tako se pojavljajo: — jarmeniške žagalnice, — žagalnice s tračnimi žagami, — žagalnice s krožnimi žagami, — žagalnice s kombinacijami zgoraj omenjenih ali drugačnih sistemov. Predhodno pa ponekod uporabljajo reducimo tehniko (ploskovno ali okroglo reduciranje) ali tehniko reduciranja istočasno z žaganjem, znano pa je, da si stroji za razžagovanje hlodovine med seboj ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo. Tako bo na osnovi razpoložlivje surovine in potrebnih žaganih sortimentov v TO Rečica delala skupina za načrtovanje načina žaganja hlodovine z moderno tehnologijo žaganja. V bodoče se predvideva pribl. 35.000 kub. m hlodovine za razžagovanje. V tej količini pa je vključena tudi hlodovina, ki sedaj ne prihaja v našo TO (drobnejša hlodovina). Tako se odpira vrsta možnosti žaganja hlodovine v bodoče. Na odločitve bo vplivalo: — višina stroškov, potrebnih za rekonstrukcijo, — število zaposlenih, potrebnih po rekonstrukciji, — število izmen, — poudarek na izkoriščanje pri žaganju. Kot že rečeno, je odprtih dosti možnosti, vendar bo treba izbrati tako, ki bo najbolj ustrezala sodobni obdelavi, s hitro izdelavo potrebnih sortimentov, z dobrim izkoriščanjem mase, s poudarkom na kvalitetni izplen in na poudarku tehnologije z manj zaposlenimi na proizvodnji kub. m žaganega lesa, z najboljšim vrednotenjem žaganega lesa z načinom žaganja. Ker bomo v naši TO tudi v bodoče potrebovali večje količine elementov žaganega lesa določenih debelin, širin in dolžin, bo potrebno tehnologijo žaganja temu primemo prilagoditi. Sortimente pa bo treba nažagati tako, da bo njihova uporabnost največja, to se pravi kvalitetno in v najkrajšem času. Tand Poslovanje v letu 1978 nadaljevanje s 1. strani gih delovnih organizacij in de- Podatki so za leto 1977 in za javnosti za celo leto 1978 še ni 30. 9. 1978, ker podatkov iz dm- na razpolago (v tisoč din): dohodek na delavca ____________________________________________leto 1977 30. 9. 1978 LIP Bled 134.599 139.319 Lesna industrija Slovenije 126.841 132.094 Gospodarstvo Slovenije 141.049 138.401 Industrija Slovenije 136.295 139.128 Iz podatkov lahko ugotovimo, da dosega naša delovna organizacija višji dohodek na delavca kot v povprečju v lesni industriji Slovenije in v letu 1978 približno enak kot v povprečju celotna industrija Slovenije. To pa tudi pomeni, da kljub slabostim, ki spremljajo naše poslovanje dosegamo nadpovpreč- ni rezultat slovenske lesne industrije in povprečje slovenske industrije, kar lahko smatramo kot ugodni dosežek. Ker je naša delovna organizacija pretežno usmerjena v proizvodnjo stavbnega pohištva, je zanimiva primerjava tudi z nekaterimi sorodnimi delovnimi organizacijami: dohodek na delavca * V leto 1977 30. 9. 1978 Inles Ribnica 119.527 167.140 Jelovica Škofja Loika 115.201 155.624 Lesna Slovenj Gradec 163.894 144.411 Zlit Tržič 128.035 108.234 KLI Logatec 135.496 120.190 117 020 177 174 Čisti dohodek je kljub neugodnemu vplivu raznih družbenih obveznosti (o katerih smo že precej seznanjeni, saj jih največ sprejemamo z raznimi sporazumi) porastel bolj kot dohodek in to tako v razmerju do leta 1977 kot tudi do plana za leto 1978. Pri sestavljanju in sprejemanju zaključnega računa je najbolj odgovorna naloga razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Osnova za razporejanje čistega dohodka so samoupravni akti, predvsem samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za osebne dohodke. Pomembna osnova za razporeditev čistega dohodka pa je tudi letni plan, saj so z njegovim sprejemom sprejeta tudi stališča za razporeditev dohodka. Za sprejeta stališča v planu pa so seveda odločilne razne ob- veznosti in potrebe, na primer za obveznosti za investicije je potrebno formirati poslovni poslovni sklad, za planirane potrebe iz skupne porabe za regres za letovanje, družbeno prehrano, jubilejne nagrade, stanovanjsko gradnjo in drugo, je potrebno formirati sklad skupne porabe. Razporeditev čistega dohodka za leto 1978 je bila predlagana in na samoupravnih organih sprejeta tako, da so bila upoštevana vsa navedena stališča in določila samoupravnih aktov. Na razporeditev pa seveda vplivajo še razni predpisi, kot predpis o obveznem izločanju za re-rezervni sklad in sprejeti sporazumi o finansiranju raznih potreb v krajevnih skupnostih. V primerjavi z letom 1977 in planom za leto 1978 je čisti dohodek razporejen na sledeče: Akumulacija pa ni vsa namenjena za potrebe temeljne organizacije, temveč tudi za druge potrebe širše družbene skupno- sti. Zaradi ugotovitve, s koli-kim delom akumulacije razpolagamo in za kakšne namene, pri-kazujemo podatke za leto 1978/ Obveznost v dinarjih % akumulacije 1. Za posojilo federaciji za razvoj nerazvitih republik 7,725.298 30,1 2. Za posojilo za igradnjo magi- stralnih cest 1,122.819 4,4 3. Za izgradnjo elektroenergetskih objektov 982.467 3,8 4. Za izgradnjo lulk 140.353 0,5 5. Za posojilo v skupne rezerve republike in občine 2,464.000 9,6 6. Za obvezni rezervni sklad temeljnih organizacij LIP Bled 2,130.000 8,3 7. Za poslovni sklad za potrebe temeljnih organizacij LIP Bled 11,110.063 43,3 8. Skupaj akumulacija 25,675.000 100,0 Zaradi primerjave razporedit- ve čistega dohodka z ostalimi pri dohodku tudi podatke o či- dejavnostmi prikazujemo kot «tem dohodku: doseženo na delavca leto 1977 30. 9. 1978 LIP Bled Čisti dohodek 107.245 99.939 Osebni dohodki in skupna poraba 90.052 81.518 % za osebne dohodke in skupno porabo 84,0 81,6 % za akumulacijo 16,0 18,4 Lesna dejavnost Slovenije Čisti dohodek 97.388 91.564 Osebni dohodki in skupna poraba 81.763 77.921 % za osebne dohodke in skupno porabo 84,0 85,1 % za akumulacijo 16,0 14,9 Industrija Slovenije Čisti dohodek 104.806 96.153 Osebni dohodki in skupna poraba 90.957 81.270 % za osebne dohodke in skupno porabo 86,8 84,5 % za akumulacijo 13,2 15,5 Največ je seveda čistega do- dohodki mesečno na delavca, hodka namenjenega za osebne preračunano na 182 ur mesečno, dohodke. Izplačani čisti osebni znašajo: indeks 1977 1978 4978 1977 LIP Skupaj 4.382 5.632 129 TQ Tomaž Godec Boh. Bistrica 4.135 5.241 127 TO Rečica 4.261 5.741 135 TO Mojstrana 4.153 5.522 133 TO Podnart 4.036 5.212 129 TO Trgovina 5.105 5.920 116 Delovna skupnost 6.469 7.813 121 Razporeditev indeks ČĐ po namenu ? v letu 1978 —----------- (v tisoč din) 1977 plan 1978 L Za osebne dohodke na osnovi 23. čl. sporazuma o delitvi ČD 99.465 133 105 2. Za skupno porabo za .stanovanjsko gradnjo 9 '% od osebnih dohodkov 8.826 140 110 3. Za ostalo skupno porabo (regres za letovanje, družbeno prehrano, itd.) 8.885 112 171 4. Za dejavnost krajevnih skupnosti jubilejne nagrade, odpravnine 400 din na delavca in še za TO Tomaž Godec 0,8'% od dohodka 964 381 210 nizacij 21.072 161 129 5. Za poslovni sklad temeljnih orga- 6. Za rezervni sklad 2,5 % od dohodka 4.594 136 97 Največji del čistega dohodka je seveda razporejen za osebne dohodke. Pri osebnih dohodkih nas poleg določil našega sporazuma obvezuje še tudi določilo resolucije o gospodarskem razvoju Slovenije za leto 1978, ki določa, da morajo osebni dohodki naraščati najmanj za 10 % počasneje kot akumulacija in določila samoupravnega sporazuma lesne dejavnosti Slovenije o dovoljenem obsegu osebnih dohodkov. Ugotovimo lahko, da smo izpolnili tako resolucijsko določilo kot tudi določilo sporazuma dejavnosti. Indeks porasta čiste- ga dohodka znaša 136,1, porast osebnih dohodkov pa 133,1, dejanski osebni dohodki pa tudi ne presegajo dovolj enega obsega po sporazumu lesne dejavnosti Slovenije. Resolucijsko določilo so izpolnile tudi vse temeljne organizacije, razen TO Tomaž Godec, ki je dosegla precejšnji nasprotni učinek, saj je indeks porasta čistega dohodka 119, indeks porasta osebnih dohodkov pa 132. Za razporeditev čistega dohodka je pomembna tudi primerjava med delom izločenega za osebne dohodke s skupno porabo in akumulacijo. Primerjava je sledeča: (v tisoč din) 1977 '% 1978 % Osebni dohodki in skupna poraba 89.246 84,4 118.140 82,1 Akumulacija___________________________16.453 15,6 25.675 17,9 _____________________________________105.699 100,00 143.815 100,0 Osebni dohodki v letu 1978 so bili seveda v močni odvisnosti od doseženega čistega dohodka, saj tako tudi deluje 23. člen sa- moupravnega sporazuma o raz-porediditvi čistega dohodka. Primerjava po temeljnih organizacijah za leto 1978 je sledeča: V letu 1978 odpade na delavca čisti dohodek osebni dohodek in skupna poraba % za osebno in skupno porabo LIP skupaj 142.815 116.361 81,5 TO Tomaž Godec B. B. 118.330 105.217 88,9 TO Rečica 171.050 121.753 71,2 TO Mojstrana 142.821 115.714 81,0 TO Podnart 133.413 106.187 79,6 TO trgovina 239.522 139.217 58,1 Za zaključek pa še prikaz doseženega celotnega prihodka z dohodkom in njegovo delitvijo po temeljnih organizacijah. Zaradi obšinnosti te analize ne bomo navajali vzrokov za različno preseganje rezultatov iz leta 1977 in doseganje plana za leto 1978. Iz prikazanih obrazložitev je namreč razvidno že tudi za temeljne organizacije. Podatki po temeljnih organizacijah so: doseženo v 1978 (v tisoč din) indeks 1978 1978 1977 plan 1978 TO Tomaž Godec Boh. Bistrica Celotni prihodek 197.023 122 103 Porabljena sredstva 120.623 127 104 Dohodek 76.400 116 101 Obveznosti iz dohodka 20.785 109 96 Čisti dohodek 55.615 119 103 Osebni dohodki 42.642 132 105 Za krajevne skupnosti 804 578 379 Za stanovanjsko gradnjo 3.810 138 106 Za drugo skupno porabo 3.000 82 127 Za poslovni sklad 3.449 55 65 1 oi n 1 1 E doseženo indeks v 1978 1978 1977 (v tisoč din) 1977 plan 1978 TO Rečica Celotni prihodek 197.618 132 117 Porabljena sredstva 124.802 123 115 Dohodek 72.816 150 122 Obveznosti iz dohodka 21.681 131 118 Cisti dohodek 51.135 159 124 Osebni dohodki 30.351 136 108 Za krajevne skupnosti 126 142 92 Za stanovanjsko gradnjo 2.675 141 116 Za drugo skupno porabo 3.500 143 226 Za poslovni sklad 12.663 294 176 Za rezervni sklad 1.820 153 101 TO Mojstrana Celotni prihodek 36.086 150 110 Porabljena sredstva 24.042 138 105 Dohodek 12.044 182 123 Obveznosti iz dohodka 4.046 226 157 Čisti dohodek 7.998 166 111 Osebni dohodki 5.422 139 106 Za krajevne skupnosti — — — Za stanovanjsko gradnjo 487 141 119 Za drugo skupno porabo 571 296 194 Za poslovni sklad 1.217 382 114 Za rezervni sklad 301 418 100 TO Podnart Celotni prihodek 40.758 116 115 Porabljena sredstva 26.182 110 125 Dohodek 14.576 130 101 Obveznosti iz dohodka 4.570 130 106 Čisti dohodek 10.006 130 99 Osebni dohodki 6 730 128 103 Za krajevne skupnosti 29 132 94 Za stanovanjsko gradnjo 604 135 117 Za drugo skupno porabo 630 106 173 Za poslovni sklad 1.649 149 75 Za rezervni sklad 364 127 77 TO trgovina Celotni prihodek 81.072 147 124 Porabljena sredstva 73.113 146 121 Dohodek 7.959 155 162 Obveznosti iz dohodka 2.450 144 180 Čisti dohodek 5.509 161 155 Osebni dohodki 2.530 153 101 Za krajevne skupnosti 5 167 50 Za «stanovanjsko gradnjo 222 156 105 Za drugo skupno porabo 450 110 326 Za poslovni sklad 2.094 200 375 Za rezervni sklad 199 114 138 Jože Lipnik Dopisniki, bolj veselo ! V začetku tega leta smo sklenili s TK Gorenjski tisk iz Kranja, da bodo naše Glasilo natisnili nekako do 10. v mesecu. Tako bo sedaj naše Glasilo pravočasno vsak mesec izšlo in ne bo nobenega čakanja ali priganjanja. Pri tem pa se roki za oddajo člankov seveda spremenijo in tako nekako do 25. ali 26. v mesecu naj bi vsi članki prišli v roke tehničnemu uredniku, da bo lahko le-te oddal v tisk. Zato je prav, da opozorimo vse dopisnike, ki že dopisujejo v Glasilo in tudi tiste, ki še nimajo »ta prave korajže«, da se držijo rokov in pravočasno pošljejo prispevke. Saj smo že velikokrat napisali marsikaj v spodbudo, nič ne bo škodilo, če tudi tokrat spomnimo, da bi pridobili nove dopisnike. V naši delovni organizaciji je čez 1000 zaposlenih, vsak ima svoje mnenje in poglede na svet in dogajanja v vsakdanjem delovnem času. Mnogo bi se lahko pisalo, vendar marsikdaj ostane neizrečeno, še manj pa napisano. Pa slišimo opravičila (celo naših starih dopisnikov), da sploh ni časa. Čas je zlato, saj drži. Vendarle, tista urica bi se našla in tako ne bi bilo treba včasih uredniku prav dobesedno prositi za članek. To je naše Glasilo, ki ga beremo mi in tudi drugod po delovnih organizacijah in drugih regijah naše republike. Naj bo že tako ali drugače, veselimo se vaših besed, pa čeprav le skromne šale, dovtipa ali kritike. Napisali ste, kot vam je narekovalo srce, kot ste vedeli in znali, za vse bralce. Seveda je to obveznost, toda koliko drugih vsakdanjih obveznosti je še bolj nevšečnih in dolgočasnih v življenju slehernega državljana. Uredniški odbor Pojmovanja o organizaciji Najprej se vprašamo, kaj sploh pomeni »organizacija«. Že v antični in srednjeveški filozofiji zasledimo bolj splošno in širše opredeljevanje organizacije, iz katere izhajajo različne specifične razlike. Tako torej organizacijo lahko opredelimo na širše in ožje razrede. Če govorimo o socialni organizaciji, potem mislimo na niene sestavne elemente — ljudi, njihovo delo in različne vloge. Orgamzacijo 'kot pojem obravnavajo različni strokovnjaki različno. Fizik Arthur Edington je zelo zanimivo izrazil bistvo organizacije (citirano: »organizacija je IN med dvema ali več stvarmi«), Hicksova definicija zatrjuje da je organizacija »strukturiran proces«, v katerem ljudje sodelujejo, da bi uresničili neke smotre. Če razdelimo socialne organizacije v najširšem smislu, dobimo naslednje po vrsti: 1. formalne organizacije, ž.majhne skupine ljudi 3. majhne trajne ali začasne skupine, interesne skupine ljudi 4. širše, neformalne skupnosti ljudi trajnega značaja, 5. začasno smotrno delovanje ljudi. Med formalnimi organizacijami razlikujemo več vrst. Ameriški sociologi so razdelili organizacije v prisilne, utilitarne in moralne: — Prisilne organizacije kažejo moč in oblast. To so npr. države, družbenopolitične skupnosti. — Utilitarne organizacije se kažejo v nagrajevanju. To so gospodarske organizacije, kjer prejemajo delavci osebni dohodek ali imajo od ledeh kakšno drugačno materialno korist. — V moralno organizacijo se vključujejo ljudje iz duhovnih potreb (to so npr. politične, verske organizacije). Organizacije pa združujejo delo ljudi in tudi sredstev. Po dejavnosti razlikujemo gospodarske in negospodarske delovne organizacije. Javne službe pa so dejavnosti s posebnim družbenim pomenom. Organizacije nikoli ne opazujemo noposredno. Neposredno opazujemo aktivnosti ali dejavnosti organizacije. Takšen je v grobem opis — pojmovanje o organizaciji. Vendar se ne smemo preveč opirati na različne teoretične smeri, ker praksa drugače pokaže. Enostavna definicija za organizacijo je: to je dinamičen sistem ljudi, ki kažejo svoje aktivnosti in organizacijske vloge. Človek je neločljivo povezan z organizacijo. Naj zaključim sestavek o organizaciji z besedami nedavno preminulega naešga velikega politika, tov. Edvarda Kardelja: »Še vedno se nismo dovolj organizirali pri raziskovanju naše družbene prakse v smislu nujnosti ’povezave znanstvene teorije s prakso.« In kaj naj nas vodi v tej smeri? Kardelj: »Za samoupravljanje je potrebna zavest, ki zajema in pojmuje stvari v celoti.« Priredila Vesna Sklepi samoupravnih organov DS DO LIP BLED (30. L in 3. 2. 1979) 1. Pregledal je sklepe IX. zasedanja in ugotovil, da nekateri še niso bili izvršeni. Po poročilu direktorja o razgovorih glede izbire spominskega obeležja pred kulturno dvorano v Boh. Bistrici in vodje splošnega sektorja o pridobitvi soglasja pravobranilca za prodajo stanovanj je DS DO sklepe IX. zasedanja potrdil. 2. Po ugotovitvi, da je bil plan TO za leto 1979 sprejet v vseh TO, je DS DO letni plan za DO potrdil in sprejel. 3. Sprejel je predlagana merila za ugotavljanje delovnega prispevka v letu 1979, ki veljajo od 1. 1. 1979. 4. Sprejel je novo vrednost točke, ki znaša 0,275 din bruto in velja od 1. 1. 1979. 5. Nadomestilo OD za dopuste in praznike (redni, izredni, študijski, krvodajalska akcija, mladinska delovna akcija) se obračuna po osnovni obračunski postavki dela, povečani za 5 %. 6. Določil je višino nadomestil za dopolnilno delo ter prejemke in dodatke za leto 1979. 7. V skladu z novimi predpisi o oblikovanju cen v prometu blaga (Ur. 1. SFRJ št. 69 od 29. 12. 1978) je DS DO v skladu s 85. čl., točsa b) 5. samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO, določil, da se formirajo od 1. 1. 1979 dalje enotne maloprodajne cene v prodajalnah TO trgovina LIP Bled. V skladu s tem naj zbor delavcev v TO sprejme oz., določi stopnjo marže po posameznih proizvodih in enotno stopnjo odvisnih stroškov za vse prodajalne. Ker se na osnovi enotne stopnje odvisnih stroškov med prodajalnami prelivajo pozitivne in negativne razlike dejanskih odvisnih stroškov, se vodi enotna evidenca vkalkuliranih in dejanskih odvisnih stroškov. 8. DS je obravnaval predlog popravkov samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje delovnih razmerij DO in le-te v celoti potrdil in sprejel. DS je dal popravke samoupravnega sporazuma v sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin. 9. V predlagani obliki je DS sprejel samoupravne sporazume: — o združevanju sredstev za zagotovitev osnove za delo SISEOT SRS — o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino do leta 1980 — o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979. Za podpisnika navedenih samoupravnih aktov je pooblastil direktorja Franca Bajta. 10. DS je sprejel v predlagani obliki statut Splošnega združenja lesarstva. 11. Sprejel je še naslednje sklepe: —- Za namestnika delegata za Splošno združenje lesarstva Slovenije je imenoval Joža Lipnika; — Pooblastil je delegata, ki bo zastopal DO, da glasuje ZA prenehanje delovanja Poslovnega združenja LES Ljubljana; — Združena sredstva naše DO se po prenehanju poslovanja Poslovnega združenja LES Ljubljana prenesejo na Splošno združenje lesarstva Slovenije; — Aktiva in pasiva Poslovnega združenja LES Ljubljana, ugotovljeni z zaključnim računom za leto 1978 — per 31. 12. 1978 se preneseta na novo ustanovljeno Splošno združenje lesarstva Slovenije, Ljubljana — Sprejel je sklep o podpisu pogodbe o odkupu poslovnih prostorov za Splošno združenje lesarstva Slovenije. Za podpis pogodbe je pooblastil direktorja DO, za vse ostale sklepe pod to točko pa predsednika DS DO. 12. Za delegata v skupščino medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko je bil imenovan Jože Kastelic, TO Rečica. 13. V koordinacijske odbore v SOZD GLG so bili imenovani naslednji: —- v odbor za tržišče — Štefan Banko — v odbor za uvajanje dohodkovnih odnosov — Jože Toman — v odbor za organizacijske, kadrovske in pravne zadeve — Jelka Kunej — o združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi 14. DS je obravnaval in sprejel samoupravne sporazume skupnega prihodka — o temeljih plana, proizvodnje in prometa z DO Novi dom Beograd — o trajnem poslovnem sodelovanju z DO Jugodrvo Beograd. Za podpisnika je bil pooblaščen Drago Pauluša. 15. Zaradi odhoda dosedanjega predsednika DS DO Jaka Repeta na opravljanje del in nalog direktorja TO Tomaž Godec je DS sprejel Sklep o nadomestnih volitvah v DSSS. Delavski svet DO (28. 2. 1979) 1. Posredovano je bilo poročilo, da je bil za delegata iz DSSS izvoljen Drago Primožič. 2. Za predsednika DS DO je bil izvoljen Janez Kovačič, za namestnika pa Anton Železnikar. 3. Potrdil je zaključni račun za leto 1978. 4. Sprejel je sklep, da se obresti iz kredita za cementarno Anhovo pripišejo k sovlagatelj skemu deležu. 5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval — spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju TO v DO LIP Bled — spremembo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP Bled nadaljevanje na 4. strani Tudi v TO Rečica bodo v letu 1979 prisotna prizadevanja za oblikovanje odločitev načina žaganja hlodovine v naslednjih letih. Z izgradnjo mehaniziranega skladišča oblovine, za katero se intenzivno pripravljajo dokumentacije za pričetek gradnje v jeseni, bo ob tej izgradnji več možnosti za izločevanje oblovine, sposobne za žaganje. Tako bo možno nabrati več oblovine za žaganje (predvsem drobnejše), nekaj več pa bodo dobavitelji sekali na račun prirastka in odprtosti gozdov. V TO Rečica se v žagarstvu zadnjih trinajst let (razen različnih načinov žaganja) ni kaj prida spremenilo. Žagarstvo na tem območju pa bo potrebno razviti s sodobno tehnologijo žaganja glede na — vrsto lesa, — razpoložljivo hlodovino za žaganje z upoštevanjem debeline, — potrebe po žaganih sorti-mentih za določene namene, — dimenzije sortimentov. Sodobnejše žaganje hlodovine Žagarstvo se v svetu razvija v različnih smereh, povsod pa več ali manj specifično za tamkajšnje razmere. Tako se pojavljajo: — jarmeniške žagalnice, — žagalnice s tračnimi žagami, — žagalnice s krožnimi žagami, —- žagalnice s kombinacijami zgoraj omenjenih ali drugačnih sistemov. Predhodno pa ponekod uporabljajo reducimo tehniko (ploskovno ali okroglo reduciranje) ali tehniko reduciranja istočasno z žaganjem, znano pa je, da si stroji za razžagovanje hlodovine med seboj ne konkurirajo, amipak se dopolnjujejo. Tako bo na osnovi razpoložlivje surovine in potrebnih žaganih sortimentov v TO Rečica delala skupina za načrtovanje načina žaganja hlodovine z moderno tehnologijo žaganja. V bodoče se predvideva pribl. 35.000 kub. m hlodovine za razžagovanje. V tej količini pa je vključena tudi hlodovina, ki sedaj ne prihaja v našo TO (drobnejša hlodovina). Tako se odpira vrsta možnosti žaganja hlodovine v bodoče. Na odločitve bo vplivalo: — višina stroškov, potrebnih za rekonstrukcijo, — število zaposlenih, potrebnih po rekonstrukciji, — število izmen, — poudarek na izkoriščanje pri žaganju. Kot že rečeno, je odprtih dosti možnosti, vendar bo treba izbrati tako, ki bo najbolj ustrezala sodobni obdelavi, s hitro izdelavo potrebnih sortimentov, z dobrim izkoriščanjem mase, s poudarkom na kvalitetni izplen in na poudarku tehnologije z manj zaposlenimi na proizvodnji kub. m žaganega lesa, z najboljšim vrednotenjem žaganega lesa z načinom žaganja. Ker bomo v naši TO tudi v bodoče potrebovali večje količine elementov žaganega lesa določenih debelin, širin in dolžin, bo potrebno tehnologijo žaganja temu primerno prilagoditi. Sortimente pa bo treba nažagati tako, da bo njihova uporabnost največja, to se pravi kvalitetno in v najkrajšem času. Poslovanje nadaljevanje s 1. strani Podatki so za leto 1977 in za 30. 9. 1978, ker podatkov iz dru- v letu 1978 gih delovnih organizacij in dejavnosti za celo leto 1978 še ni na razpolago (v tisoč din): dohodek na delavca leto 1977 30. 9. 1978 LIP Bled 134.599 139.319 Lesna industrija Slovenije 126.841 132.094 141 049 138 401 Industrija Slovenije 136.295 139.128 Iz podatkov lahko ugotovimo, da dosega naša delovna organizacija višji dohodek na delavca kot v povprečju v lesni industriji Slovenije in v letu 1978 približno enak kot v povprečju celotna industrija Slovenije. To pa tudi pomeni, da kljub slabostim, ki spremljajo naše po- ni rezultat slovenske lesne industrije in povprečje slovenske industrije, kar lahko smatramo kot ugodni dosežek. Ker je naša delovna organizacija pretežno usmerjena v proizvodnjo stavbnega pohištva, je zanimiva primerjava tudi z nekaterimi sorodnimi delovnimi * V slo van j e dosegamo nadpovpreč- organizacijami: dohodek na delavca leto 1977 30. 9. 1978 Inles Ribnica 119.527 167.140 Jelovica Škofja Loka 115.201 155.624 Lesna Slovenj Gradec 163.894 144.411 Zlit Tržič 128.035 108.234 KLI Logatec 135.496 120.190 117.020 127.174 Cisti dohodek je kljub neugodnemu vplivu raznih družbenih obveznosti (o katerih smo že precej seznanjeni, saj jih največ sprejemamo z raznimi sporazumi) porastel bolj kot dohodek in to tako v razmerju do leta 1977 kot tudi do plana za leto 1978. Pri sestavljanju in sprejemanju zaključnega računa je najbolj odgovorna naloga razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Osnova za razporejanje čistega dohodka so samoupravni akti, predvsem samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za osebne dohodke. Pomembna osnova za razporeditev čistega dohodka pa je tudi letni plan, saj so z njegovim sprejemom sprejeta tudi stališča za razporeditev dohodka. Za sprejeta stališča v planu pa so seveda odločilne razne ob- veznosti in potrebe, na primer za obveznosti za investicije je potrebno formirati poslovni poslovni sklad, za planirane potrebe iz skupne porabe za regres za letovanje, družbeno prehrano, jubilejne nagrade, stanovanjsko gradnjo in drugo, je potrebno formirati sklad skupne porabe. Razporeditev čistega dohodka za leto 1978 je bila predlagana in na samoupravnih organih sprejeta talko, da so bila upoštevana vsa navedena stališča in določila samoupravnih aktov. Na razporeditev pa seveda vplivajo še razni predpisi, kot predpis o obveznem izločanju za re-rezervni sklad in sprejeti sporazumi o finansiranju raznih potreb v krajevnih skupnostih. V primerjavi z letom 1977 in planom za leto 1978 je čisti dohodek razporejen na sledeče: Akumulacija pa ni vsa namenjena za potrebe temeljne organizacije, temveč tudi za druge potrebe širše družbene skupno- sti. Zaradi ugotovitve, s kolikim delom akumulacije razpolagamo in za kakšne namene, prikazujemo podatke za leto 1978/ Obveznost v dinarjih °/o akumulacije 1. Za posojilo federaciji za razvoj nerazvitih republik 7,725.298 30,1 2. Za posojilo za igradnjo magb stralnih cest 1,122.819 4,4 3. Za izgradnjo elektroenergetskih objektov 982.467 3,8 4. Za izgradnjo luk 140.353 0,5 5. Za posojilo v skupne rezerve republike in občine 2,464.000 9,6 6. Za obvezni rezervni sklad temeljnih organizacij LIP Bled 2,130.000 8,3 7. Za poslovni sklad za potrebe temeljnih organizacij LIP Bled 11,110.063 43,3 8. Skupaj akumulacija 25,675.000 100,0 Zaradi primerjave razporedit- ve čistega dohodka z ostalimi pri dohodku tudi podatke o či- dejavnostmi prikazujemo kot stem dohodku: doseženo na delavca leto 1977 30. 9. 1978 LIP Bled Čisti dohodek 107.245 99.939 Osebni dohodki in skupna poraba 90.052 81.518 % za osebne dohodke in skupno porabo 84,0 81,6 % za akumulacijo 16,0 18,4 Lesna dejavnost Slovenije Čisti dohodek 97.388 91.564 Osebni dohodki in skupna poraba 81.763 77.921 % za osebne dohodke in skupno porabo 84,0 85,1 '% za akumulacijo 16,0 14,9 Industrija Slovenije Čisti dohodek 104.806 96.153 Osebni dohodki in skupna poraba 90.957 81.270 '% za osebne dohodke in sikupno porabo 86,8 84,5 % za akumulacijo 13,2 15,5 Največ je seveda čistega do- dohodki mesečno na delavca. hodka namenjenega za osebne preračunano na 182 ur mesečno, dohodke. Izplačani čisti osebni •znašajo: indeks 1977 1978 ,1978 1977 LIP Skupaj 4.382 5.632 129 TQ Tomaž Godec Boh. Bistrica 4.135 5.241 127 TO Rečica 4.261 5.741 135 TO Mojstrana 4.153 5.522 133 TO Podnart 4.036 5.212 129 TO Trgovina 5.105 5.920 116 Delovna skupnost 6.469 7.813 121 Razporeditev indeks CD po namenu v letu 1978 — (v tisoč din) 1977 plan 1978 L Za osebne dohodke na osnovi 23. čl. sporazuma o delitvi ČD 99.465 133 105 2. Za skupno porabo za stanovanjsko gradnjo 9 % od osebnih dohodkov 8.826 140 110 3. Za ostalo skupno porabo (regres za letovanje, družbeno prehrano, itd.) 8.885 112 171 4. Za dejavnost krajevnih skupnosti jubilejne nagrade, odpravnine 400 din na delavca in še za TO Tomaž Godec 0,8'% od dohodka 964 381 210 nizacij 21.072 161 129 5. Za poslovni sklad temeljnih orga- 6. Za rezervni sklad 2,5 % od dohodka 4.594 136 97 Naj večji del čistega dohodka je seveda razporejen za osebne dohodke. Pri osebnih dohodkih nas poleg določil našega sporazuma obvezuje še tudi določilo resolucije o gospodarskem razvoju Slovenije za leto 1978, ki določa, da morajo osebni dohodki naraščati najmanj za 10 % počasneje kot akumulacija in določila samoupravnega sporazuma lesne dejavnosti Slovenije o dovoljenem obsegu osebnih dohodkov. Ugotovimo lahko, da smo izpolnili tako resolucijsko določilo kot tudi določilo sporazuma dejavnosti. Indeks porasta čiste- ga dohodka znaša 136,1, porast osebnih dohodkov pa 133,1, dejanski osebni dohodki pa tudi ne presegajo dovoljenega obsega po sporazumu lesne dejavnosti Slovenije. Resolucijsko določilo so izpolnile tudi vse temeljne organizacije, razen TO Tomaž Godec, ki je dosegla precejšnji nasprotni učinek, saj je indeks porasta čistega dohodka 119, indeks porasta osebnih dohodkov pa 132. Za razporeditev čistega dohodka je pomembna tudi primerjava med delom izločenega za osebne dohodke s skupno porabo in akumulacijo. Primerjava je sledeča: (v tisoč din) 1977 % 1978 % Osebni dohodki in skupna poraba 89.246 84,4 118.140 82,1 Akumulacija___________________________16,453 15,6 25.675 17,9 _____________________________________105.699 100,00 143.815 100,0 Osebni dohodki v letu 1978 so bili seveda v močni odvisnosti od doseženega čistega dohodka, saj tako tudi deluje 23. člen sa- moupravnega sporazuma o raz-porediditvi čistega dohodka. Primerjava po temeljnih organizacijah za leto 1978 je sledeča: V letu 1978 odpade na delavca čisti dohodek osebni dohodek in skupna poraba % za osebno in skupno porabo LIP skupaj 142.815 116.361 81,5 TO Tomaž Godec B. B. 118.330 105.217 88,9 TO Rečica 171.050 121.753 71,2 TO Mojstrana 142.821 115.714 81,0 TO Podnart 133.413 106.187 79,6 TO trgovina 239.522 139.217 58,1 Za zaključek pa še prikaz doseženega celotnega prihodka z dohodkom in njegovo delitvijo po temeljnih organizacijah. Zaradi obšinnosti te analize ne bomo navajali vzrokov za različno preseganje rezultatov iz leta 1977 in doseganje plana za leto 1978. Iz prikazanih obrazložitev je namreč razvidno že tudi za temeljne organizacije. Podatki po temeljnih organizacijah so: doseženo v 1978 indeks 1978 1978 (v tisoč din) 1977 plan 1978 TO Tomaž Godec Boh. Bistrica Celotni prihodek 197.023 122 103 Porabljena sredstva 120.623 127 104 Dohodek 76.400 116 101 Obveznosti iz dohodka 20.785 109 96 Čisti dohodek 55.615 119 103 Osebni dohodki 42.642 132 105 Za krajevne skupnosti 804 578 379 Za stanovanjsko gradnjo 3.810 138 106 Za drugo skupno porabo 3.000 82 127 Za poslovni sklad 3.449 55 65 1 910 115 96 Tand doseženo indeks v 1978 1978 _____1977 (v tisoč din) 1977 plan 1978 TO Rečica Celotni prihodek 197.618 132 117 Porabljena sredstva 124.802 123 115 Dohodek 72.816 150 122 Obveznosti iz dohodka 21.681 131 118 Čisti dohodek 51.135 159 124 Osebni dohodki 30.351 136 108 Za krajevne skupnosti 126 142 92 Za stanovanjsko gradnjo 2.675 141 116 Za drugo skupno porabo 3.500 143 226 Za poslovni sklad 12.663 294 176 Za rezervni sklad 1.820 153 101 TO Mojstrana Celotni prihodek 36.086 150 110 Porabljena sredstva 24.042 138 105 Dohodek 12.044 182 123 Obveznosti iz dohodka 4.046 226 157 Čisti dohodek 7.998 166 111 Osebni dohodki 5.422 139 106 Za krajevne skupnosti — — — Za stanovanjsko gradnjo 487 141 119 Za drugo skupno porabo 571 296 194 Za poslovni sklad 1.217 382 114 Za rezervni sklad 301 418 100 TO Podnart Celotni prihodek 40.758 116 115 Porabljena sredstva 26.182 110 125 Dohodek 14.576 130 101 Obveznosti iz dohodka 4.570 130 106 Čisti dohodek 10.006 130 99 Osebni dohodki 6.730 128 103 Za krajevne skupnosti 29 132 94 Za stanovanjsko gradnjo 604 135 117 Za drugo skupno porabo 630 106 173 Za poslovni sklad 1.649 149 75 Za rezervni sklad 364 127 77 TO trgovina Celotni prihodek 81.072 147 124 Porabljena sredstva 73.113 146 121 Dohodek 7.959 155 162 Obveznosti iz dohodka 2.450 144 180 Čisti dohodek 5.509 161 155 Osebni dohodki 2.530 153 101 Za krajevne skupnosti 5 167 50 Za stanovanjsko gradnjo 222 156 105 Za drugo skupno porabo 450 110 326 Za poslovni sklad 2.094 200 375 Za rezervni sklad 199 114 138 Jože Lipnik Dopisniki, bolj veselo! V začetku tega leta smo sklenili s TK Gorenjski tisk iz Kranja, da bodo naše Glasilo natisnili nekako do 10. v mesecu. Tako bo sedaj naše Glasilo pravočasno vsak mesec izšlo in ne bo nobenega čakanja ali priganjanja. Pri tem pa se roki za oddajo člankov seveda spremenijo in tako nekako do 25. ali 26. v mesecu naj bi vsi članki iprišli v roke tehničnemu uredniku, da bo lahko le-te oddal v tisk. Zato je prav, da opozorimo vse dopisnike, ki že dopisujejo v Glasilo in tudi tiste, ki še nimajo »ta prave korajže«, da se držijo rokov in pravočasno pošljejo prispevke. Saj smo že velikokrat napisali marsikaj v spodbudo, nič ne bo škodilo, če tudi tokrat spomnimo, da bi pridobili nove dopisnike. V naši delovni organizaciji je čez 1000 zaposlenih, vsak ima svoje mnenje in poglede na svet in dogajanja v vsakdanjem delovnem času. Mnogo bi se lahko pisalo, vendar marsikdaj ostane neizrečeno, še manj pa napisano. Pa slišimo opravičila (celo naših starih dopisnikov), da sploh ni časa. Čas je zlato, saj drži. Vendarle, tista urica bi se našla in tako ne bi bilo treba včasih uredniku prav dobesedno prositi za članek. To je naše Glasilo, ki ga beremo mi in tudi drugod po delovnih organizacijah in drugih regijah naše republike. Naj bo že tako ali drugače, veselimo se vaših besed, pa čeprav le skromne šale, dovtipa ali kritike. Napisali ste, kot vam je narekovalo srce, kot ste vedeli in znali, za vse bralce. Seveda je to obveznost, toda koliko drugih vsakdanjih obveznosti je še bolj nevšečnih in dolgočasnih v življenju slehernega državljana. Uredniški odbor Pojmovanja o organizaciji Najprej se vprašamo, kaj sploh pomeni »organizacija«. Že v antični in srednjeveäki filozofiji zasledimo bolj splošno in širše opredeljevanje organizacije, iz katere izhajajo različne specifične razlike. Tako torej organizacijo lahko opredelimo na širše in ožje razrede. Če govorimo o socialni organizaciji, potem mislimo na niene sestavne elemente — ljudi, njihovo delo in različne vloge. Organ-'zacijo 'kot pojem obravnavajo različni strokovnjaki različno. Fizik Arthur Edington je zelo zanimivo izrazil bistvo organizacije (citirano: »organizacija je IN med dvema ali več stvarmi«), Hicksova definicija zatrjuje da je organizacija »strukturiran proces«, v katerem ljudje sodelujejo, da bi uresničili neke smotre. Če razdelimo socialne organizacije v najširšem smislu, dobimo naslednje po vrsti: 1. formalne organizacije, 2. majhne skupine ljudi 3. majhne trajne ali začasne skupine, interesne skupine ljudi 4. širše, neformalne skupnosti ljudi trajnega značaja, 5. začasno smoitrno delovanje ljudi. Med formalnimi organizacijami razlikujemo več vrst. Ameriški sociologi so razdelili organizacije v prisilne, utilitarne in moralne: — Prisilne organizacije kažejo moč in oblast. To so npr. države, družbenopolitične skupnosti. — Utilitarne organizacije se kažejo v nagrajevanju. To so gospodarske organizacije, kjer prejemajo delavci osebni dohodek ali imajo od le-teh kakšno drugačno materialno korist. — V moralno organizacijo se vključujejo ljudje iz duhovnih potreb (to so npr. politične, verske organizacije). Organizacije pa združujejo delo ljudi in tudi sredstev. Po dejavnosti razlikujemo gospodarske in negospodarske delovne organizacije. Javne službe pa so dejavnosti s posebnim družbenim pomenom. Organizacije nikoli ne opazujemo neposredno. Neposredno opazujemo aktivnosti ali dejavnosti organizacije. Takšen je v grobem opis —■ pojmovanje o organizaciji. Vendar se ne smemo preveč opirati na različne teoretične smeri, ker praksa drugače pokaže. Enostavna definicija za organizacijo je: to je dinamičen sistem ljudi, ki kažejo svoje aktivnosti in organizacijske vloge. Človek je neločljivo povezan z organizacijo. Naj zaključim sestavek o organizaciji z besedami nedavno preminulega naešga velikega politika, tov. Edvarda Kardelja: »Še vedno se nismo dovolj organizirali pri raziskovanju naše družbene prakse v smislu nujnosti ’povezave znanstvene teorije s prakso.« In kaj naj nas vodi v tej smeri? Kardelj: »Za samoupravljanje ie potrebna zavest, ki zajema in pojmuje stvari v celoti.« Priredila Vesna Sklepi saoiouprovaih organov DS DO LIP BLED (30. 1. in 3. 2. 1979) 1. Pregledal je sklepe IX. zasedanja in ugotovil, da nekateri še niso bili izvršeni. Po poročilu direktorja o razgovorih glede izbire spominskega obeležja pred kulturno dvorano v Boh. Bistrici in vodje splošnega sektorja o pridobitvi soglasja pravobranilca za prodajo stanovanj je DS DO sklepe IX. zasedanja potrdil. 2. Po ugotovitvi, da je bil plan TO za leto 1979 sprejet v vseh TO, je DS DO letni plan za DO potrdil in sprejel. 3. Sprejel je predlagana merila za ugotavljanje delovnega prispevka v letu 1979, ki veljajo od 1. 1. 1979. 4. Sprejel je novo vrednost točke, ki znaša 0,275 din bruto in velja od 1. 1. 1979. 5. Nadomestilo OD za dopuste in praznike (redni, izredni, študijski, krvodajalska akcija, mladinska delovna akcija) se obračuna po osnovni obračunski postavki dela, povečani za 5 %. 6. Določil je višino nadomestil za dopolnilno delo ter prejemke in dodatke za leto 1979. 7. V skladu z novimi predpisi o oblikovanju cen v prometu blaga (Ur. 1. SFRJ št. 69 od 29. 12. 1978) je DS DO v skladu s 85. čl., točsa b) 5. samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO, določil, da se formirajo od 1. 1. 1979 dalje enotne maloprodajne cene v prodajalnah TO trgovina LIP Bled. V skladu s tem naj zbor delavcev v TO sprejme oz., določi stopnjo marže po posameznih proizvodih in enotno stopnjo odvisnih stroškov za vse prodajalne. Ker se na osnovi enotne stopnje odvisnih stroškov med prodajalnami prelivajo pozitivne in negativne razlike dejanskih odvisnih stroškov, se vodi enotna evidenca vkalkuliranih in dejanskih odvisnih stroškov. 8. DS je obravnaval predlog popravkov samoupravnega sporazuma o Skupnih osnovah in merilih za urejanje delovnih razmerij DO i.n le-te v celoti potrdil in sprejel. DS je dal popravke samoupravnega sporazuma v sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin. 9. V predlagani obliki je DS sprejel samoupravne sporazume: — o združevanju sredstev za zagotovitev osnove za delo SISEOT SRS — o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino do leta 1980 — o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979. Za podpisnika navedenih samoupravnih aktov je pooblastil direktorja Franca Bajta. 10. DS je sprejel v predlagani obliki statut Splošnega združenja lesarstva. 11. Sprejel je še naslednje sklepe: — Za namestnika delegata za Splošno združenje lesarstva Slovenije je imenoval Joža Lipnika; — Pooblastil je delegata, ki bo zastopal DO, da glasuje ZA prenehanje delovanja Poslovnega združenja LES Ljubljana; — Združena sredstva naše DO se po prenehanju poslovanja Poslovnega združenja LES Ljubljana prenesejo na Splošno združenje lesarstva Slovenije; — Aktiva in pasiva Poslovnega združenja LES Ljubljana, ugotovljeni z zaključnim računom za leto 1978 — per 31. 12. 1978 se preneseta na novo ustanovljeno Splošno združenje lesarstva Slovenije, Ljubljana —- Sprejel je sklep o podpisu pogodbe o odkupu poslovnih prostorov za Splošno združenje lesarstva Slovenije. Za podpis pogodbe je pooblastil direktorja DO, za vse ostale sklepe pod to točko pa predsednika DS DO. 12. Za delegata v skupščino medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko je bil imenovan Jože Kastelic, TO Rečica. 13. V koordinacijske odbore v SOZD GLG so bili imenovani naslednji: — v odbor za tržišče — Štefan Banko — v odbor za uvajanje dohodkovnih odnosov — Jože Toman — v odbor za organizacijske, kadrovske in pravne zadeve — Jelka Kunej — o združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi 14. DS je obravnaval in sprejel samoupravne sporazume skupnega prihodka — o temeljih plana, proizvodnje in prometa z DO Novi dom Beograd — o trajnem poslovnem sodelovanju z DO Jugodrvo Beograd. Za podpisnika je bil pooblaščen Drago Pauluša. 15. Zaradi odhoda dosedanjega predsednika DS DO Jaka Repeta na opravljanje del in nalog direktorja TO Tomaž Godec je DS sprejel sklep o nadomestnih volitvah v DSSS. Delavski svet 'DO (28. 2. 1979) L Posredovano je bilo poročilo, da je bil za delegata iz DSSS izvoljen Drago Primožič. 2. Za predsednika DS DO je bil izvoljen Janez Kovačič, za namestnika pa Anton Železnikar. 3. Potrdil je zaključni račun za leto 1978. 4. Sprejel je sklep, da se obresti iz kredita za cementarno Anhovo pripišejo k sovlagateljskemu deležu. 5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval — spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju TO v DO LIP Bled — spremembo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP Bled nadaljevanje na 4. strani Znanje, delo, izobraževanje Obdobje, v katerem živimo, je izredno dinamično. Priča smo zelo hitremu razvoju tehnike in tehnologije, saj je vse več tehničnih rešitev, ki postanejo zastarele in neuporabne že prej kot v desetih letih. Prav tako se z uveljavljanjem samoupravljanja zelo hitro spreminjajo tudi naši družbeni odnosi. Iz dneva v dan raste proizvodnja materialnih dobrin, tako tistih, ki so potrebne za življenje kot drugih, s katerimi si življenje olep-šujemo. Celoten razvoj gre v smer lažjega, bolj avtomatiziranega in visoko produktivnega dela, ki pa zahteva tudi drugačnega delavca. Vse manj je pomembna fizična moč in spretnost, vse bolj postaja pomembno znanje. Ta ugotovitev velja za visoko zahtevna delovna opravila v enaki meri kot za srednje in manj zahtevna dela in naloge. V procesu učenja v redni šoli pridobljeno znanje hitro zasta-reva, zato znanje izgubi svojo vrednost, če ga ne obnavljamo in dograjujemo. V današnjem temjpu razvoja tehnike za-stari znanje že po nekaj letih. Kdor razvoju svoje stroke ne sledi, kdor ne dopolnjuje svojega znanja, ga bo tok življenja in dogajanj kmalu pustil ob strani. Sodobne naprave in stroji so vedno narejeni po zadnjih izsledkih v tehničnem in tehnološkem razvoju. Izobraževanje vše bolj postaja neprestan proces, ki se ne zaključi takrat, ko nam poklicna, tehnična, višja ali visoka šola izda zaključni izkaz ali doplomo o poklicni usposobljenosti, ampak se mora nadaljevati v celotni dobi človekovega življenja in ustvarjanja. Oblike izobraževanja ob delu so različne, za vse pa je značilno, da so predvsem odvisne od človekove volj e in dopolnjevanja znanja. Danes poznamo izobraževanje v različnih oblikah: seminarjih, tečajih in šolanjih, ki jih organizirajo šole, delavske univerze, izobraževalni centri ali same delovne organizacije; dopisno izobraževanje, razne oblike izrednega šolanja ter samoizobraževanje. Ena takih organizacij je tudi Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. S svojimi izobraževalnimi programi na tehničnem področju želi s kratkimi seminarskimi načini dela pomagati delavcem in jim ponuditi tisto znanje, ki ga ob svojem vsakodnevnem delu najbolj potrebujejo. To so predvsem programi dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja delovodij in skupinovodij, izobraževanje delavcev, ki se ukvarjajo z industrijsko pnevmatiko in hidravliko, ceneno avtomatizacijo, s preoblikovalno tehniko, izobraževanje delavcev, ki se ukvarja-jajo s problemi vzdrževanja delovnih sredstev, usposabljanje delavcev za kurjača, skladiščnika, telefonista in podobno. V ilustracijo naj navedemo del programa, ki je predviden za meseca marec in april 1979: — pnevmatika v industriji (I. in II. stopanja) — hidravlika v industriji (I. stopnja) —• vzdrževanje hidravličnih naprav — vzdrževanje viličarjev —- čiščenje in mazanje delovnih naprav — tržna politika ter nabavno in prodajno poslovanje v OZD — planiranje v združenem delu. Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana Sklepi samoupravnih organov nadaljevanje s 3. strani 6. Sprejel je samoupravni sporazum o enotni kompenzaciji izpadlega dohodka v letu 1979 med TO, ki proizvajajo in TO, ki uporabljajo iveme plošče in bilateralni sporazum o višini, načinu in rokih za obračun medsebojnih obveznosti iz naslova enotne kompenzacije izpadlega dohodka v letu 1979. Za podpisnika je bil pooblaščen Jože Lavrič. 7. Sprejel je novo sistemizacijo projektivnega razvojnega biroja in velja od 1. 3. 1979. 8. Obravnaval je ocenitev novih DM v oddelku pohištva in projektivnem razvojnem biroju in jih dal v 15-dnevno javno obravnavo. 9. Sprejel je pokroviteljstvo proslave 70-letnice GD Bled — Rečica 10. Sprejel je sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana delovne organizacije LIP Bled za obdobje od 1981 do 1985. 11. Imenoval je nov uredniški odbor Glasila, ki ga sestavljajo: — Sodja Braniko, Arh Jožica — TO Tomaž Godec —• Trojar Andrej, Urh Branko — TO Rečica •— Šolar Rafko —• TO Podnart — Kelbl Miro —• TO Mojstrana — Marčič Branko — TO trgovina —• Urankar Marija, Kraigher Ciril — DSSS — Robič Ivan (glavni urednik) — Frelih Nada (tehnični urednik) Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (14. 2. 1979) (21. 2. 1979) 1. Odbor je razdelil drugi del posojila prosilcem iz leta 1977: Anici Tisov, Veri Gogala, Miheli Jakopič, Zlati Cvek, Ivanki Debelak, Francu Ropretu, Majdi Cesar, Štefanu Rožiču, Jožu Pintarju in Tončki Dežamn po 30.000,00 din Metki in Dršanu Lebar ter Alojzu Skubinu pa je dodelil po 100.000,00 'din, ker posojila v lanskem letu niso koristili. Sprejel je še sklep, da bomo posojila po prednostni lestvici za leto 1978 dodelili samo tistim prosilcem, ki 'bodo predložili ustrezno dokumentacijo. 2. Za posojilo iz sklada združenih sredstev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica so zaprosili: Metka Poljanec, Ivan Ravnik, Tilka Božič, Ludvik Mencinger, Milena Novak, Mihela Jakopič, Minko Jeršič, Pavla Bizjak Knaflič, Valentin Stoje. Odbor je k omenjenim prošnjam dal soglasje. 3. K prošnjam za stanovanje iz sredstev družbene pomoči Jožice Kuhar in Štefana Arha je sprejel sklep, da bo DO skupaj s prosilcema rešila stanovanjsko vprašanje v petih letih od dodelitve stanovanja ter da bo ob vselitvi prosilca v stanovanje podpisala tudi bianco menico. 4. Pripravnici Metki Žemva iz TO Trgovina je skrajšal pripravniško prakso za 2 meseca. Za preizkus znanja je bila določena komisija v sestavi: Draga Primožiča, Branka Urha in Jordana Blaževiča, 5. Obširno je razpravljal o predlogu sistemizacije projektivnega razvojnega biroja in jo predlagal v sprejem DS DO. 6. Odbore za delovna razmerja TO je zadolžil, naj pripravijo potrebe po učnih mestih vajencev, štipendijah in za šolanje delavcev ob delu za prihodnje šolsko leto. DS TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, (30. 1. 1979) 1. Potrdi se investicijski program rekonstrukcije in modernizacije obrata opažnih plošč. 2. Potrdi se 'spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica. Obenem se sprejmeta še naslednja sklepa: — delavcu se prizna pravica do dopusta, bolovanja v primeru, ko ima delovna enota delovni dan, v kolikor ima delovna enota dela prost dan, se delavcu pravica do dopusta, bolovanja za ta dan ne prizna; — v primeru višje sile, iko delavec ne more priti na delo, se emu lahko prizna opravičeni izostanek, letni dopust oziroma zamujeni delovni čas nadoknadi. 3. Soglasno se potrdi predlog cenika uslug 'LIP Bled za leto 1979. 4. V skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD se potrdi predlog višine konstante za B grupo, za leto 1979. 5. Potrdi se predlog večiamenskega obratovanja po stroškovnih mestih v TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, za leto 1979. 6. Imenuje se komisija v sestavi: Mencinger Franc Malej Metod Langus Franc ki naj si ogleda gradnjo tov. Debelak Ivanke, Stara Fužina 84 in poda odboru za delovna razmerja predlog za odobritev neplačanega dopusta. 7. Zavrne se pritožba delavcev obrata opažnih plošč za ponovno normiranje »nareza srednjega sloja«, ker se smatra da ni utemeljena. 8. Zavrne se pritožba tov. Stare Antona, Češnjica 90, ker je bilo ugotovljeno, da je bil sklep odbora za delovna razmerja o objavi prostih del in nalog »glavnega skladiščnika« ter prerazporeditvi tov. Stare Antona na DM »tehnolog I« zakonit. 9. Direktorja TO se pooblasti za nujne nabave osnovnih sredstev do višine 50.000,00 din. DS TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica (1. 2. 1979) 1. Plan za leto 1979 se soglasno sprejme. 2. V obratu pohištvo je sprovesti naslednje ukrepe: — z izdelavo serije pričeti takrat, ko je zagotovljen ves material (les, repromaterial, orodje, rezila, šablone, okovje in embalaža), som, — v obrat uvesti transportnega delavca z ročnim dvigosom — vse vzorce, prototipe izključiti iz obrata pohištvo in prenesti v mizarsko delavnico, — organizacijske spremembe Organizacija v obratu pohištvo se pripravi v roku 14 dni, ostali ukrepi pa se v roku 14 dni realizirajo. 3. Sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize naj irjesečno posreduje obračune proizvodnje po posameznih obratih, le-ti pa naj se obravnavajo na sestankih samouprav- 4. Potrdi se inventurni elaborat za leto 1978. ■nih delovnih skupin. Inventurni viški se knjižijo na izredne dohodke, inventurni manjko pa na izredne izdatke. 5. Potrdi se predlog komisije za popis osnovnih sredstev, da se odpišejo in odprodajo osnovna sredstva, ki niso več uporabna. 6. Potrdi se predlog komisije za izbor strojne opreme ob rekonstrukciji in modernizaciji obrata opažnih plošč v sestavi: — Taler Niko —- Arh Mirko — Bučar Franc — Peterman Janez — Lipnik Jože — Bajt Franc — Repe Jakob DS TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica (12. 2. 1979) 1. V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje: — Dogovor o letnem proizvodno prodajnem planu za leto 1979 in osnovah za razporejanje skupnega prihodka med proizvodnimi TO in TO Trgovina LIP Bled, — Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka proizvodnih TO in TO Trgovina LIP Bled, — Samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka Temeljne banke Gorenjske. 2. Potrdi se predlog sistemizacije del in nalog »izmeno-vodja« (2) v Obratu pohištvo. 3. V 15ndnevno javno obravnavo se posreduje predlog povečanja števila zaposlenih iz »enega« na »dva« na že sistemiziranem delovnem mestu »žagovodja« v obratu primarne predelave -lesa. 4. Ugodno se reši prošnjo tov. Debel j alk Franca in Kravanja Alojza za ponovno normiranje del pri nakladanju. Ponovno naj se normira dela pri nakladanju opažnih plošč in ISO-SPAN zidakov in sicer ločeno za nakladanje vagonov in nakladanje kamionov. 5. Zavrne se pritožbo delavk na skladišču žaganega lesa, na normative pri vezavi opaža in ladijskega poda. ■Na podlagi 'mnenja tehnološke priprave dela se smatra, da so nonmativi pravilno postavljeni. 6. Komisija imenovana na VIII. zasedanju DS TO naj si ogleda poslopji, last tov. Zalokar Antona, Stara Fužina 72 in poda odboru za delovna razmerja predlog za odobritev neplačanega dopusta. Vrtanje za ključavnico in montaža nasadil se opravlja pretežno ročno DS TO REČICA <30. 1. 1979) 1. Soglasno je bil potrjen plan za leto 1979 v besedilu, kot je bil predložen. 2. V skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO Rečica je DS sprejel sklep, da znaša konstanta, iki izenačuje vplivanje meril neposrednih in posrednih del v TO Rečica 0 %. Ta 'konstanta velja za prve tri mesece letošnjega leta. V kolikor bo v redu delovala, se bo potrdila nato še za naslednje mesece, v nasprotnem primeru se bo korigirala, vendar 'bodo za to morali biti utemeljeni razlogi. 3. Soglasno je bil sprejet pravilnik o delovnih razmerjih TO Rečica s spremembami, ki so bile predlagane na zborih delavcev in usklajene na komisiji za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu ter velja osmi dan po razglasitvi. 4. DS je bil seznanjen s poročilom odbora samoupravne delavske kontrole TO Rečica o izvršenih investicijah v letu 1978 in pogodbenih delih. Glede discipline pri izvajanju sklepov samoupravnih organov pa smatra, da je proti kršiteljem najstrožje ukrqpati. 5. Na podlagi pritožb na normative, katere je prejela tehnološka priprava dela se predlaga, da se v skladu s pravilnikom o časovnih normativih izvrši komisijsko snemanje in sicer za normative: 1. narez in zarez prečnikov tk 0.3234 2. narez ojačanj tk 0.0965 komisija v sestavi: predsednik: vodja tehnološke priprave dela Bernard Ivan, ter člani: obratovodja vrat Kocjančič Ciril, tehnolog, član delavskega sveta Ješe Niko in predstavnik samoupravne delovne skupine, ki naj ga predlaga SDS vrata. Za normative: 1. embaliranje kril — lakirana tk 1.9502 2. montaža ključavnic in nasadil tk 0.9731 3. montaža ključavnic in nasadil (3 nasadila) tk 1.1912 4. montaža ključavnic in nasadil (cilindrična) tk 1.2221 5. vrtanje za okovje na podboj in montaža pripime ploščice (1 delavec) tk 1.3942 7. sestava in kompletiranje — krila lakirana tk 10.6152 8. sestava in kompletiranje — krila nelakirana tk 8.3215 se imenuje komisijo v sestavi: predsednik: vodja tehnološke priprave dela Bernard Ivan, ter člani: obratovodja vrat Kocjančič Ciril, tehnolog, član delavskega sveta Knaflič Marjan in predstavnik SDS lakirnica-montaža, ki naj ga skupina sama imenuje. 6. Pritožba delavcev iz žagalnice na normative se odstopi tehnološki pripravi dela, ki naj jo s svojim predlogom posreduje delavskemu svetu ter se bo obravnavala na prihodnjem zasedanju. 7. Za potrebe proizvodnje se nabavi usmernik za polnitev akumulatorjev za viličarje in avtomobile v znesku 10.000.— din. 8. DS je v celoti potrdil predlog komisije za odprodajo in razhodovanje osnovnih sredstev, da se odprodajo oz. komisijsko uničijo osnovna sredstva, katera niso uporabljiva za proizvodnjo oz. so popolnoma dotrajana. 9. V lS-dnevno javno obravnavo se posreduje samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega prihodka Temeljne banke Gorenjske. 10. Odgovorno službo v TO se zadolži, da izdela program dela, kako ukrepati ob naravnih nesrečah (poplavah). 11. DS je bil seznanjen z usklajenim cenikom uslug TO ter nanj ni imel pripomb. DS TO 'REČICA (12. 2.1979) Pred pričetkom zasedanja je predsednik DS članom povedal, da je 10. 2. 1979 umrl tovariš Edvard Kardelj ter na kratko opisal njegovo delo in življenje. Z enominutnim molkom so nato počastili spomin na preminulega tovariša Edvarda Kardelja. DS je imenoval tudi delegacijo, ki se bo udeležila pogrebnih svečanosti v Ljubljani 13. 2. 1979. Delegacijo sestavljajo: Skalič Marija, Ambrožič Vinko, Dežman Marko in Šlibar Srečo. V torek, 13. 2. 1979 točno ob 11. uri se vključi sireno in z enominutnim enakomernim znakom počasti spomin na preminulega tov. Edvarda Kardelja, Istočasno se ustavijo stroji ter zaposleni z enominutnim molkom počastijo spomin Edvarda Kardelja. V nadaljevanju zasedanja delavskega sveta so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. DS je bil seznanjen z vsemi inventurnimi viški in manj-ki po posameznih podskupinah v TO Rečica ter sprejel sklep, da se vse inventurne viške preknjiži na izredne dohodke, vse manjke pa na izredne izdatke. 2. Inventurna komisija naj izvrši popis hlodovine v času najmanjše zaloge, predvidoma v marcu ali aprilu. 3. V skladišču potrošnega materiala se nahaja nekaj materialov, ki so za proizvodnjo neuporabljivi oz. dotrajani, zato jih je čimlprej komisijsko oceniti, prodati ali uničiti, oz. raz-hodovati. Za to je zadolžena komisija za razhodovanje drobnega inventarja. 4. Vse izdelke (razna vrata) z napako je potrebno oceniti v TO Rečica in jih v dogovoru s trgovino prodajati samo v TO Trgovina. 5. Skladišča morajo biti urejena skozi celo leto. 6. Za manjko 2 kom elektromotorja je potrebno narediti zapisnik in ga poslati LM Bled. 7. Skladiščniki so dolžni že med letom pripraviti neuporaben material za proizvodnjo in droben inventar in ga predlagati za odpis. Ves tak material se komisijsko pregleda, odpiše in takoj odstrani iz skladišča. 8. Sprejme se samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka v Te- * meljni banki Gorenjske v besedilu, kot je bil dan v javno obravnavo. Za podpisnika je bil pooblaščen direktor TO Jože Kastelic, dipl. ing. 9. V 15 v poki. •S lesnih ■o šolah TO »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica 483 11 TO Rečica 306 10 TO Mojstrana 54 6 TO Podnart 73 1 TO Trgovina 22 DSSS 78 1016 28 Poročili so se: ARH Jakob WOLF Božena POGAČNIK Marjan Rodili so se: Soklič Jerici in Francu — hči Mandelc Franoki in Jožetu — sin Po 15 letih se Janez in Micka ločita. Sodnik odloči: »Menim, da lahko dodelim 1.000 din za vzdrževanje.« »Zelo lepo. Jaz ji bom pa primaknil še 100 ali 200 dinarjev,« je Janez rekel brez obotavljanja. — Uh, to sem bil norec, ko sem se poročil s teboj! — Bil si, ja, jaz pa tako naivna, da tega sploh nisem opazila. Branilec: »Da je moja stranka ukradla denarnico v stanovanju samo zato, ker je bila v sili, dokazuje že to, da je iz nje vzel le majhen denar, medtem ko je milijon v žepu suknjiča pustil nedotaknjen.« Sodnik obtožencu: »In kaj pravite vi na to?« »Suknjiča na žalost nisem videl!« Pustna Pustni čas prinesel je veselje, šale, smeh in traparije, pogrete vice in norčije. Ta se v maškaro napravi, drugi brez — še bolj je zanimiv. V soboto gremo na veselico, v nedeljo si mačka cajtamo. Torek pride za pon’deljkom, maske, larfe gor damo! Drug si drugemu za pusta vse najboljše voščimo. Žena možu zdaj očita, da pust je bil in pust še bo! Vse, kar pride, tudi mine. Tako smo pusta pokopal’, s krsto vred smo ga zažgal’. Nič ni čutil bolečine. Vesna Uspavanka Dete, zaspi. Mirno oči zapri. Sladko sanjaj o princeski Snežki, o Ostržku nagajivem in o zlatem ključku krivem, ki odpira vrata do zakladov. Sanjaj o kraljestvu Dolgobradov! Zimska noč je v črn plašč ovila vse travnike, hišice in polja. Snežinke male so zaspale, z odejo belo so se ogrnile. Ptice dremave so se v drevje skrile. Kuža Piki na dvorišču spi. Lahko noč in lepe sanje, dete moje, dete malo, zdaj le spi! Vesna ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi, dragega moža in očeta FRANCA ARHA se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva LIP Bled, predvsem pa članom TO Tomaž Godec Boh. Bistrica za izražena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti žena Kristina sinova Janko in Franci