plačana t srotovtt*
Leto LXXI., št. 215 a
Dfn
Izhaja vsak dan popoldne, Lzvzemši nedelje ln praznike. — Inseraa do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenaici Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25-— Rokopisi a* ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UPBA VNISTVO LJUBLJANA, fijsafljeva ulica stav. a Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in SMS
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uX 2, telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lOi.
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 i
Ure odločeoanja o oojni ali miru
Objava londonskega nacrta in nemškega memoranda — Daladier, Bonnet in general Gamelin v Londonu — Mnssolini o možnostih razvoja — Drevi govori Hitler
Vsa mednarodna javnost z napeto pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov v mrzličnem pričakovanju usodnih odločitev. Sedaj, ko so znane zahteve, ki jih je sporočila Nemčija Češkoslovaški s svojim memorandumom neposredno po drugem sestanku Hitlerja s Chamber-lainom, nihče več ne dvomi, da bo ta teden odločal o miru in vojni v Evropi. Vojaški ukrepi, ki so jih zadnje dni izdale posamezne države, kažejo, da presojajo položaj zelo skeptično.
Zahteve, ki jih je stavila Nemčija, smatrajo za nesprejemljive ne samo v Pragi, marveč tudi v Parizu in Londonu. Češkoslovaška vlada je včeraj izdala proglas, v katerem pojasnjuje svoje postopanje in svoje stališče. Dočim je hi-la pripravljena doprinesti s sprejetjem
predlogov, ki so bili dogovorjeni na prvem sestanku med Chamberlainom in Hitlerjem, najtežje žrtve za ohranitev miru, so najnovejše Hitlerjeve zahteve absolutno nesprejemljive. V varstvo svojih interesov je zaradi tega češkoslovaška republika odredila splošno mobilizacijo.
Istočasno je mobilizirala sedem letnikov tudi Francija, Anglija pa je odredila mobilizacijo in vojno pripravljenost svoje vojne mornarice. Vojaške ukrepe so izdale tudi Poljska in Madžarska.
Včeraj so se ponovno sestali v Londonu angleški in francoski državniki, da skupno prouče položaj in da se dogovore o skupnih ukrepih.
Kaj zahtevajo Nemci
Davi je bila v izvlečku objavljena vsebina nemškega memoranduma, ki zahteva popolno razkosanje češkoslovaške
London, 26. sept. br. Davi ob 3. zjutraj je bil objavljen angleško-franco-ski načrt o ureditvi sudetskega vprašanja in nekateri podatki iz memoran-da kancelarja Hitlerja.
Angleško-Srancoski načrt
Angleško francoski načrt, sestavljen na osnovi razgovorov ministrskega predsednika Chamberlaina in kancelarja Hitlerja v Berchtesgadenu ter sprejet od češkoslovaške vlade, vsebuje naslednje tri točke.
1. Odstop vsega češkoslovaškega ozemlja, v katerem je več ko polovica sudetsko nemškega prebivalstva. To ozemlje se odstopi brez plebiscita. Posebna točka določa, da se meje, kjer se izkaže nujna potreba, določijo po medsebojnem sporazumu med Nemčijo in Češkoslovaško. Razmejitev bo izved-a mednarodna komisija, v kateri bo zastopana tudi Češkoslovaška.
2. Zamenjava prebivalstva na osnovi svobodne odločitve v roku, ki se ima še določiti.
3. Ako ie češkoslovaška v'ada pripravljena izvesti te ukrepe, ki bistveno spreminjajo materialno strukturo države, potem ima pravico zahtevati mednarodno jamstvo za njeno varnost. V načrtu je predvideno splošno mednarodno jamstvo proti vsakemu napadu na Češkoslovaško. To jamstvo bi nadomestilo dosedanje zvezne in vojaške pogodbe. Angleška vlada je izjavila svojo pripravljenost sodelovati pri takem jamstvu.
Sprejem angleško francoskega načrta priča torej o izredni pripravljenosti Češkoslovaške do žrtev za ohranitev miru. Obenem poudarja načrt, kako zelo je zadeva važna za vso Evropo.
Nemški memorandum, ki je bil po posredovanju angleške  vlade izročen
češkoslovaški vladi, ni bil objavljen v celoti, temveč le v izvlečku. V uvodu pravi memorandum, da »kažejo od ure do ure prihajajoče vesti o incidentih na sudetskonemškem ozemlju, kako je postal položaj za sudetske Nemce popolnoma nevzdržen in kako zato predstavlja vedno večjo nevarnost za mir.« Takojšnja odcepitev ozemlja, na katerega odstop je Češkoslovaška že pristala, je postala zaradi tega neizbežna.
Nemški memorandum
Memorandum loči dvojno ozemlje: drugo, kjer naj se izvede ljudsko gla-drugo, kjer na jse izvede ljudsko glasovanje. Obe ozemlji sta točno označeni na zemljevidu, ki je bil priložen me" morandu. Pri dokončni določitvi meje je Nemčija pripravljena upoštevati želje prebivalstva. Da se te želje ugotovijo, je potreben gotov rok za pripravo plebiscita.
Za nemško označeno ozemlje zasede takoj nemška vojna sila, ne glede na morebitno možnost, da bi se pri plebi" scitu pokazala večina za češkoslovaško. Ravnotako zasede češkoslovaška vojna sila ozemlje, ki je označeno za češko, ne glede na morebitno možnost, da bi se pri plebiscitu pokazala večina za Nemčijo.
Dalje pravi memorandum: V stremljenju po dosegi takojšnje in dokončne rešitve sudetskega vprašanja, predlaga Nemčija:
1. Takojšen umik Češkoslovaške oborožene sile (vojske, policije, žandarmerije ter obmejne in carinske straže) z označenega ozemlja, ki mora biti do 1. oktobra izročeno Nemčiji.
2. Izpraznjeno ozemlje se mora od" stopiti v popolnem dosedanjem stanja, kakor to določa memorandu priloženi dodatek. Nemška vlada pristaja na to, I
Roosevelt predlaga mednarodno razsodišče
Brzojavna intervencija pri Hitlerju, Benešu, Chamberlainu in Daladieru
LONDON, 25. septembra, v. Silno senzacijo je vzbudila v angleških političnih krogih vest, da je danes ponoči poslal p rezident Združenih držav Roosevelt kancelar ju Hitlerju in prezidentu dr. Benešu enako se glaseeo, nad 500 besed obse-gajočo brzojavko.
V tej brzojavki poziva oba državnika v imenu ameriškega naroda, naj ne prekineta pogajanj za mirno rešitev nastalega spora. V brzojavki pravi ameriški prezldent, da bo prevladala, sila, če bodo prenehala pogajanja in z njimi premoč treznega razuma. Obširno slika grozote bodoče vojne ter zaključuje z opozorilom, da sta obe prizadeti državi podpisali Kelloggov pakt. Zaradi tega predlaga mednarodno razsodišče, ki naj pristopi takoj k rešitvi češkoslovaško-nemškega konflikta.
Kopijo te brzojavke je poslal prezident Roosevelt tudi angleškemu predsedniku vlade Chamberlainu in predsedniku francoske vlade Daladieru.
da se dodelita nemškemu generalnemu štabu zastopnika češkoslovaške vlade in vojske za določitev načina, kako naj se izvede predaja ozemlja.
3. Češkoslovaška vlada naj takoj odpusti sudetske Nemce, ki so v češkoslovaški vojski ali policiji kjerkoli v republiki, ter jim omogoči nemoten po' vratek v njihov domači kraj.
4. Češkoslovaška vlada naj takoj izpusti vse politične aretirance nemške rase.
5. Nemška vlada je pripravljena pripustiti ljudsko glasovanje tudi v odstopljenem ozemlju v okrajih, ki se imajo naznačiti najkasneje do 25. no" vembra t. L Zopetna sprememba nove meje na osnovi plebiscita bo izvedena po nemško-čeŠki ali mednarodni komisiji. Glasovanje se izvrši pod kontrolo mednarodne komisije. Glasovalno pravico imajo vsi, ki so 28. okt. 1918 v do-tičnem kraju stanovali ali bili pred tem dnem tam rojeni. Odloča enostavna večina glasovalcev obojega spola. Med glasovanjem morata obe stranki umakniti svoje čete z glasovalnega ozemlja. Čas in trajanje umika se določita po medsebojnem sporazumu.
6. Nemška vlada predlaga nemško-češko komisijo za ureditev vseh ostalih podrobnosti.
Memorandu sta priložena zemljevid in dodatek o izpraznitvi za nemško označenega ozemlja. Ta dodatek določa, da se mora to ozemlje izročiti Nemčiji popolnoma v stanju, kakor je sedaj. Nobena javna naprava, nobena gospodarska ustanova, noben vojaški ali prometni objekt se ne smejo odnesti, uničiti ali narediti neporabni. To velja posebej tudi za terenske naprave zračnega prometa, za radijske postaje, gospodarski in prometni material, zlasti železniški vozovni park, za elektrarne in plinarne in vodovode. Ne smejo se odstraniti živila, živina, surovine, krma itd.
Odgovor ČSR
London, 26. sept. e. Snoči ob 18 15 so se nadaljevala posvetovanja v Do\vning Streetu. V tukajšnjih krogih se je kmalu zvedelo, da je ob tej priliki češkoslovaški poslanik Masaryk izrečil angleški vladi odgovor češkoslovaške vlade na Hitlerjev memorandum. O tem ni bilo izdano - nikako službeno obvestilo, toda iz češkoslovaških virov doznavaj o, da Češkoslovaška ni sprejela nemškega memoranda,
vsaj ne V pogledu uit imat ivnegra roka, ki je postavljen za evakuacijo sudetskega področja.
Praga, 26. sept. AA. (ČTK) Kakor se izve, navaja češkoslovaška nota, ki je bila danes izročena v Londonu razlike med angleško-francoskim načrtom in memo-random kancelarja Hitlerja.   Po franco-
Vyiva.
Konsulat Československe republikv v Lublani vzvva československe pHsluŠ-nikv. nalezajiei se na uzemi dravske ba-novinv. aby ve smvslu rozkazu O vše-obecne mobilisaci i h n e d teto vyzvy uposlechli a odebrali se nejkratši cestou pres Rumunsko do Československe republikv. — Prujezdni romunske visum lze si opatfiti v Lublani, Zahrebu nebo v Belehrade.
Mobilisace se tyče založniku v«ech druhu zbrani, dustojniku, poddustojni-ku a mužstva do 40 roku včetne a spe-cielnih služeb i staršich.
Zadne vvjirnkv nejsou pfipustne!
m m •
Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani poziva češkoslovaške državljane, ki se nahajajo na ozemlju dravske banovine, da se v smislu povelja O splošni mobilizaciji takoj odpeljejo preko Rumunije najkrajšim potom v češkoslovaško republiko.
Povelje O mobilizaciji se nanaša na reserviste vseh vrst orožja — častnike, podčastnike in moštvo do 40. leta starosti, po 40. letu velja za specialno službo.
Nobene izjeme niso dovoljene. Tranzitna rumunska viza lahko dobe v Ljubljani, Zagrebu odnosno v Beogradu.
sko-angleškem načrtu se glede mnogih stvari postavlja načelo, da bo podrobnosti odstopitve ozemlja predpisala nevtralna mednarodna komisija Nasprotno pa Hitler zahteva, da se vse izvede po njegovih navodilih in na podlagi podrobnosti, ki so naznačene na karti. Po francosko-an-gleških predlogih ni bilo rečeno, da se morajo Cehi iz imenovanih pokrajin umakniti brez vsega, Hitler pa zahteva, da se morajo umakniti pred 1. oktobrom in tam pustiti vse svoje imetje. Na koncu note poudarjajo, da to, kar zahteva Hitler, dejansko ni rešitev sudetsko-nemške-ga vprašanja, temveč je to zahteva, da Nemčija z vojsko zasede vse strateško pomembne točke na češkoslovaškem obmejnem ozemlju.
Kdaj bi nastopila Italija
Mussolini je danes dopoldne govoril v Veroni
Verona, 26. sept. br. Snoči je prispel min. predsednik Mussolin v Verono. Davi ob 10. je govoril na evlikem fašističnem zborovanju. Deja lje med drugim: Naši nasprotniki, ki se zbirajo pod znamenji francoskega triogelnika ter boljševiškega rdečega srpa so imeli v zadnjih dneh kaj malo upanja, da se bodo stvari zasukale njim v korist Razvoj dogodkov je prešel v fazo, ko je treba izraziti svoje mnenje: priznati je treba napore angleškega ministrskega predsednika, da se reši sedanji problem. Nemški memorandum se mnogo ne razilkuje od smernic, ki so bile določene na londonskem sestanku, če pa se bodo Cehoslovaki še nadalje zanašali na svojo moč je vsakomur jasno, kakšen bo končni zaključek. Od vsega početka je imel ves zgodovinski problem tri vidike, nemškega, madžarskega in poljskega. Z vseh treh mora biti mtegralno rešen. Če je kdo v Evropi, ki s mora o tem napraviti čiste račune in se zaevsti vsega, kar bi sledilo, je to predsednik češkoslovaške republike.
V nadaljnem govoru je podaril: Razvoj dogodkov si je mogoče takole predstavljati: te nekaj dni je časa, da se problem mirno uredi. Ce se ne bo našel mož, ki bi mogel preprečit konflikt, se bo v prvem Ueaulku ta. konflikt lokalizira!. Se verja-
V njihovih rokah je usoda miru in vojne v Evropi
mem.da Evropa ne bo hotela vojne, ki bi uničila njo samo. Evropa ima Še mnogo večje potrebe, kakor pa da bi se povečala število grobnic na mejah svojih držav, dele v tretji fazi je pričakovati, da bo konflikt dobil tak značaj, da bomo tudi ml prisiljeni poseči vmes in tedaj ne bomo niti za hip oklevali. Lahko se- rečem, da se more tak razvoj dogodkov do tretje faze dovršiti z izredno naglico.
Zaman se evropska diplomacija se trudi, da bi rešila Versailles. Ervopa. ki se je ustvarila na podlagi versajske pogodbe, je bila skonstruirana od ljudi s piramidalnem neznanjem zemljepisa in zgodovine. Versailles je v agoniji. V tem tednu se odloča njegova usoda, V tem tednu se lahko rodi nova Evropa. Ml, ki smo zbrani okrog liktorsklh znamenj, smo za to novo EJvro-
Veliki fašistični svet sklican za !• oktober
Rim, 26. sept e. Veliki nmfistffeni svet je sklican sa 1. oktober, na dan, ko poteče rok za odgovor Ceškoskiiaftii na angleški memorandum. Smatrajo, da bo veliki fašistični svet na tej svoje končno stališče glede rodni položaj.
Kako je prišlo do
London, 26. sept. V. Angleška vlada objavlja pojasnilo h komunikeju češkoslovaške vlade o predzgodovini češkoslovaške mobilizacije. Angleška vlada pravi, da je 23. septembra naj preje pozvala češkoslovaško vlado, naj ne povzame nobenih korakov, kd bi mogli otežkočiti nada ljni potek pogajanj.
V petek zvečer pa je prejela poročilo češkoslovaške vlade, da je položaj nadvse napet in nevaren. Po tem poročilu je angleška vlada preko svojega predstavnika v Pragi sporočila CSR »da ne more več prevzeti odgovornosti, da bi še nadalje odsvetovala splošno mobilizacijo«. Po tej Izjavi je sledila splošna mobilizacija češkoslovaške vojske.
pccsrtopll v <sL vojsko
25. sept. e, Rumunski divizijski Anastaziju se je stavil češkoslo-viadi na razpolago.
mm CMD
Vwdezammi¥ in mačiien jm članek »Političen katotkrizenm ki ga J6 objitviia »Delavska pravica«, glasilo krščanskega delovnega ljudstvm Cjostinčarjcve Ju gostov, strokovne zveae izpad peresa Vtika Mu seka. Članek priča, da so tudi v katoliških krogih jeii uvidavati m se za\*edati. kako škodljiv in poguben je za katoliško cerkev in za versko življenje — politični katolicizem. Iz tega članka posnemamo odstavke, ki so posebno značHni in predsta\-tjajo jedro Mv-skovih iz\'afanj„
Tu čitamo: »Katoliške stranke. \*emo. so nastale v dobi kulturnih bojev po francoski revoluciji in so se takrat močno razmahnite.  V  tej dobi   jim pač ne moremo odrekati zaslug, ki so jih imele za obram-bo m varovanje cerkve. Toda gotovo je neizpodbitno dejstva   da.   je velikansko vprašanje v današnjem času in v teh. v čisto v drugo smer obrnjenih razmerah, ali je danes cerkvi vse to. kar j t je menda nekoč koristilo, še koristno, ali pa ji vse to ne škoduje in je na polju meddržavnega in splošno svetovnega dogajanja celo ne kompromitira! Meni se namreč močno dozdeva, da se tu začenja tudi tragika političnega katolicizma, katerega slabi nasledki niso omejeni samo na politično polje, temveč so segli tudi na polje kulturnega in socialnega ud e j sh-ovan j a katoličanov ... Vsekakor je res, da ima končno vsak državljan pravico do političnega    udejstvovanja in prav tako tudi duhovnik, toda vendar je zelo dvomljiv moralni uspeh, ki ga bo s takšnim delovanjem dosegel. Nujno je namreč v tem družabnem redu. ki danes vlada med katoličani,   da  bo  postat  zagovornik »političnega katolicizma« in tistih strank, kjer bo imel vplh-no in odločilno vlogo. \rseka-kor je bil ta silno zanimiv pojai' opazovati v bivši SLS. v kateri so vkljub vsemu vendarle imeli najbolj odločilno besedo in vodilno vlogo duhovniki. Ker pa je tudi pri duhovnikih  nujno treba računati  s človekom in človekovo naravo, ki najde posebno ob takih prilikah saojo silno zmaličeno podobo v strasteh, ki podivjajo in se ne ozirajo na nobene norme, je prav v udejstvo-vanju teh duhovnikov v bivši slovenski »katoliški« stranki iz\'ir mnogih predsodkov o vsem katoliškem med ljudstvom...
Že iz slo\'enskih razmer, še bolj pa iz današnjega položaja nemških in avstrijskih katoličanov in vsega katoliškega moremo sklepati, kako težki so nasledki »političnega katolicizma« in težko je pristati na mnenje nekaterih katotiških potitiko\. ki menijo, da vse to odtehtajo ugodnosti, ki jih pripisujejo politiki. Izkustvo namreč čisto natančno potrjuje dejstvo, da vsi grehi, zablode in pliivosti političnih strank, ki jih podpirajo katoličani in katoliške avtoritete, obremenjujejo tudi cerkev in katolicizem. Pa tudi na popliivenje katolicizma v očeh katoličanov samih ima »politični katolicizem« silno porazen vpliv, kajti v večini primerov pač čisto namerno in zavestno zakriva in prikriva pravo podobo katolicizma in krščanstva. Dejstvo je, da se katoliške stranke prepogosto za dosego svojih ciljev in namenov poslužujejo nedovoljenih, nemoralnih sredstev za pritisk na vest ljudskih množic, in sc tu začenja nah'ečje zlo in največji moralni greh »političnega katolicizma«, da so namreč večkrat proglasili voditelji svoje osebno mnenje za nauk, o katerem je bilo razpravljati najstrožje prepovedano!
Prepričan sem. da je tu začetek in izvor vsega zla in neurejenosti v našem slovenskem »katoliškem občestvu«, čeprav naši slovenski »politični katolik'.« trdno zatrjujejo, da to ni res. Dejstvo je pač namreč, da je tako nastala ne samo pri nas na Slovenskem, temveč tudi marsikje drugje praksa, da se sveto, čisto postavi — morda četo neza\*estno — v službo nesvetega in podredi političnemu v smislu koristnega, za dosego cilja pripra\mega otodja ,..«
Tem izvajanjem nimamo kaj dostaviti, saj osvetljujejo dovolj drastično »politični 'atoHcizemec!
njPoleg nas za druge prostora ni"
Prav zabavno je citati zeleni tednik, kako se v potu svojega obraza trudi, da bi »preosnoval« družbo na stanovski in katoliški — par d on. krščanski podlagi. Katoliška podlaga se je namreč v zadnjem času spremenila, kdo ve, iz kakšnih razlogov, v »krščansko«. List neprestano piše o tej »pre-osnovi«, ni pa še črhnil besedice, kako si Zamišlja ta »preosnovo«. Teden za tednom objavlja dolgovezne članke in veže otrobe, toda človek se zaman muči. da bi iz teh otrob izločil kako zrno, kako programno točko, po kateri bi se lahko sklepalo, kako se hoče izvesti to »velikopotezno reformno delo«. V eni svojih z&dn nh številk je priobčil članek »Hinavcem neizptosen boj«.
V lem članku piše med drugim: »Kaši nasprotniki se ne morejo zadosti nakričati svojih gesel v svobodi in demokraciji. Ko
smo pa mi s svojim stanovskim pokretom vstopili v slo\'ensko javno življenje, so iz vseh taborov jurišali na nas. V žlici vode so nas hoteli utopiti. Med vsemi demago-škimi nasprotniki od nacionalista do »krščanskega«: in marksovega socialista nismo odkrili v tem oziru nobene izjeme,.. Zato smo tudi \' eni zadnjih številk zapisali: Ne pozabi1 i mo. da smo na vseh straneh v boju s teroristi in naj nam nikar nikdo ne zameri, če v borbi za svobodo stanov ne bomo rabv ledenih pušk in papirnatih topov. Po naši miselnosti ni s tistimi katoliškimi smermi, k so v javnem žvljenju nstoda   gmle z nasprotniki neke liberatno-
svQhodoljuh ne smet ■. nobene skupnosti...« — Ko je Kržntamrv list tako opravil s svojimi nasmetniki »od nacionalista do krščanskega in mark so*'ega socialista«. izjavlja:
V prepričanju, da je našerru malemu katoliškemu narodu zadostna ena delavska skupnost, ustvarjamo tako v njem za to skupnost enoten katoliški delavski stan. Poleg njega za noben drugi delavski pokret prostora ni! Vsak drug ie po našem gledanju izven narodne skupnosti in zato tudi proti narodnim in pravim delavskim interesom ...« V teh stavrkih sicer ni nobene lo&ke, kar pa tunjiškega reformatorja ne
Tudi letos bo v Mariboru
i teden
4. d* 1». d
Maribor, 25. asptombra,
Tool -Maribor ima svoje kulturne tradicije. Dočirn je bilo kajrtuorn© življenje Maribora v predvojni dotu preosj skopo odmerjeno, Pavr gre na račun kulturno inferiornoga p 2^ dvojnega   meščanstva, ki se je  po-ta.pljato  v  mate**alne«n   do*>roeutju, s* je Icultiir.no snovanje, v jugoskrvenafcem Mariboru dvignilo do vdfšine, ki je dala našemu Mariboru pečat in v. 1 javo drugega slovenskega kitTturnega, žarišča, v zadn£h letih, se opaža   poživitev   kulturno znanstvenih   prizadevanj   ob krasno urejeva-n-frn   »Časopisu  za  2^odovmo in narodopisje«:, ob banov, anbfivu, lepem razvitku Študijske   knjižnice   in   drugih knjižnic, mariborskega muzeja, pojavu Hterarne revije   (Piramida.  Obzorja)  itd.  Nekak po-speš?n tempo v kuttnmo umetnostni produkciji   pa   je   nastopil   z ootainovitvijo Umetniškega kluba v Mariboru, ki združuje v svojih vrstah umetnike vseh panog (lm;pževnikl likovni umetniki, gied. igralci, glasbeniki itd.), razen tega pa tudlvld-n^' esejiste, kritike in druge kulturne delavce   Zasluga Umetniškega kluba je, da je   lanski   ume trio? tiri   teden   tako lepo uspel. Danes dopoldne pa so se zbrali člani   mariborskega   Umetniškega   kluba v Mariboru,   da   razpravljajo   predvsem o dveh važnih vprašanjih: O  letošnjem umetnostnem tednu in pa o even±. ustanovitvi Društva za gradnjo novega gledališča v Mariboru.
Spričo važnosti dnevnega reda. je bil odziv članstva precej številen. Uvodoma je poročal klubov predsednik dr. Maks š n u-derl, ki je v svojih izvajam jih sporočil članstvu predloge klubovega vodstva glede organizacije, datuma nagrad letošnjega umetnostnega tedna. V zvezi s tem poročilom se je razvila živahna debata, ki so se je udeležili malodane vsi navzoči, ki so izražati svoje mnenje glede raznih vprašanj v zvezi z umetnostiiim tednom. V duhu odborovih predlogov, poteka debate ter sproženih spreminjevalnih predlogov je storil današnji izre^ini občni zbor sklepe, ki obsegajo vse poti'ebne konkretnosti v zwzi z umetnostnim tednom.
V smislu današnjih sklepov bo letošnji umetnosti teden v Mariboru, za katerega je banska uprava tudi letos prispevala 15.000 din, od 4. do 10. decembra. Kakor lani, bodo tudi letos najboljša d1 la iz posameznih umetnostnih panog, ki bodo predložena, primerno nagrajena. V vsaki umetnostni skupini bo po ena nagrada v znesku 2000 din in po ena nagrada v zne- i sku 1000 din, dočim so bile lani v vsaki j skupini po štiri nagrade in sic?r potovalna 3000 din, prva nagrada 1500, druga 1000 tretja pa 750 din. Dela je treba predložiti do 4. novembra, sfcladbe in dramska rteJa izjemoma že do 15. oktobra. Predložena dela morajo biti nenp.tiaaiiena in se neobjavljena, slikarska in kiparska dela pa v Mariboru še nerazstavljena. Dne 4. decembra bo otvoritev razstav, likovnih umetnikov, med tednom bo potem literarni večer, koncertni večer, ki se bo mor"biti združil z literarnim, in dramska pr- dstava v gledališču, ki bo ob tej priliki uprizorilo najbolje ocenjeno predloženo dramsko delo oz. če taksnega ne bo, pa drugo prim rno slovensko odrsko delo. Določile so se tudi posamezne žirije, kar ni bilo lahko, ker imajo nekateri člani žirtje
cije za sgmditev opja
od lani ptooej srabe fedrutaj* V literarni
žiriji so: prof. dr. A. Dolar, prof. flJOOi in L. Legija. Pri izbiri in ocen najboljšega dramskega dela sodelujeta ie režiserja J. Kovic in VL Skrtrtnsek.. V žiriji za likovno umetnost so: dr. Fr. Sijanee, Pr. Kos ki R Refaar. V žiriji" za igranje: v^letrgovac Pr. Majer, dr. V. Kralj in R. Rehar. V žiriji za glasbo: ravnatelj Baj-de, dr. Klasinc in Greg. Zafosnik,
Sledilo   je   raspravljanje o drugi točki dnevnega- reda, to je o vprašanju novega gledališkega poslopja v Marft>Oru.   K tej stvari je spregovorH nojpreje dr. M. Sn»-deri, ki ie nanašal, da je zidava novega gledališkega poslopja v Mariboru zadeva kulturnega prestiža, ki je vse bolj pereča. Izčrpni referat je podal upravnik Narodnega gledališča v Mariboru dr. Radovan  Branete.  Omenjal  Je  historijat tega vprašanja, ki se je sprožilo že  :edaj, ko se je bilo treba odločiti za sedanji prostor aH pa m prostor,  kjer stoji hotel Orel. Zmagala je prva misel, četudi bi bila odločitev v smislu drugega prostora za uspešni prodor gledališke misli boljša in primernejša, če razpravljamo o tej stvari, ki Se zdi na prvi pogled nekoliko fantastična, je vendar nekaj konkretnih dejstev, ki postavljajo ta vprašanja na realna tla. V smislu znanega načrta o zaščiti gotovih stavbišč, ki ga pa banska uprava še ni odobrila, četudi čaka že dve leti navzlic številnim ur gen ca m na rešitev, je za novo Narodno gledališče rezerviran prostor ob vogalu Prešernove in Razlagove ulice. Ta prostor ni sicer najprimernejši, vendar pa bo s posrečeno zamislijo mogoče zajamčiti novi gledališki  stavbi markantno prirnaknjenost  glavni  mariborski prometni in poslovni žili. to je Aleksandrovi cesti, že danes pa je treba pedertati, da potrebuje takšna stavba svojski arhitektonski značaj, ki naj vtisn- Mariboru značilen pečat, kakor recimo staroslavni mariborski grad. Konkretna osnova stalnih dohodkov, ki bi se lahko   pri morebitnem ugodnem posojilnem aranžmaju po drugih zgledih (Niš itd.) vsako leto sproti črpala, je gledališki dinar, ki vrže vsako leto lep znesek 100.000 dinarjev, ki bi s? pa poeme je, ko bi bila nc<va stavba že tu, nedvomno zvišal. Razen tega je treba pritegniti tudi banovino m mestno občino, ki bi z vsakoletnimi primernimi vnosi v proračun  to  akcijo  nedvomno  uspešno podprli V svTho čim večje rentabilnosti novega gledališča pa je treba že danes misliti na to, da se porazdelitev prostorov izvede po povsem drugih, merilih kakor sedanje. Treba bo rezervirati več prostorov za nižje sioje. dočim naj bi bili proseori za višje sloje z dražjimi vstopninami sorazmerno manjši, kakor n. pr v sedanjem gledališkem  poslopju,  ki  je  bilo grajeno pretežno za meščansko aristokracijske plasti mestnega prebivalstva.
Potem, ko so navzoč! sprejeli poročilo g. upravnika dr. R. Bren^iča z odobravanjem na znanje, se je razvila izčrpna debata in je bil izvoljen pripravljalni odbor z dr. Brenčičem kot predsednikom m gdč. Cerinškovo kot tajnico, ki naj izvrši vse potrebne priprave, da se zamisel novega gledališča čim preje izvede, dočim se je zaenkrat opustila misel ustanovitve posebnega društva za gradnjo novega gledališkega poslopja.
Presenečenja in senzacije je prineslo
četrto Kolo prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju INF — ISSK Maribor, Slavija, ČŠK in Raniti so si delili
Maribor, 25. septembra. Mariborski nogomet že dolgo ne pomni lakih presenečenj, kakršna so prinesle včerajšnje prvenstvene tekme v mariborskem okrožju LNP. Pravcato senzacijo je povzročil rezultat tekme med ISSK Mariborom in SK Slavijo, prijetno pa je presenetil rezultat, ki ga je dosegel SK Rapid na vročih Čakovskih tleh. Tretji rezultat med SK Železničarjem in SK Muro so v vrstah SK Železničarja sicer pričakovali, toda širša športna javnost je računala z bolj tesnim rezultatom. Prvenstvena tabela je po včerajšnjih tekmah s ledeča:
Čakovački SK 3   2   1   0    5t2 5
SK Rapid 4   2   11   12:7 5
3K Železničar 2  2  0  0    6:1 4
SK Mura 4   2   0   2   12:11 4
ISSK  Maribor 3   0   1   2     2^4 1
SK Slavija 4   0   1   3    4:15 1
SK ŽELEZNIČAR : SK MURA 5:1 (2:1) "železničar, ki je drugič posegel v letošnjo prvenstveno tekmovanje, je sigurno
spravil obe točki pod streho. Pa tudi zasluženo, saj je bil v vsakem ozh-u boljši nasprotnik. Predvsem se je odlikovala ožja obramba, kjer sta se Franges in Antoličič skupno z vratarjem Špangerjem odlično borila. V krilski  v isti je povsem
ustrezal le Eferl, dočim Stiftar in Kardi-nar nista imela najboljšega dnevi. Slaba sta bila v dodajanju, pa tudi v defenzivni igra sta mnogo zagrešila. V napadu sta bila zelo dobra Pavlin in Ronjak. ki imata levji delež, da je moštvo zmagalo s tako lepo razliko.   Krasnik  na levem
moti, da bi teh zmedenih izvojanj ne zaključil s patetično izjavo: »Tem jjaajfeiifm en jem in metodam postavljamo mi novo zamisel enotnega stanu, ki naj na krščanskih (nič več katoliških!) osnovah z dru&mi stanovi zgradi novo družbo svobodnih stm&r.« — Ali se res najdejo pri nas še detavet, ki slede temu zmedenemu frarerju.
»»TtoFfpiif ftfcr iif dobro
»Ko hodi rdeči satan po svetu mm lov aa dušami ročnih in umskih delavcev, vabi eme in droge v svoje mreže, toda vsakem* z đrm-go zanko. Ko jth vtovt, jih sttačt torbo, kjer mi dobro ne za unskega fmtm m Oba stvo ta jifrjugi za nfeajs* cilje — mrtvo orodje* — ve c«. frev. 36,
krilu se je vidno potrudil, toda bil je včasih prepočasen, tako da vsa njegova vidna prizadevanja niso imela posebnega efekta. Zelo slaba pa sta bila Podsajt kot vodja napada in se zdi, da še nima dovolj rutine za to mesto, nato pa Herman na desnem krilu, ki je bil preveč bojazljiv.
Mura se je borila z elanom in požrtvovalnostjo, toda opazilo se je, da manjka odlični Kukanja. Ena j stori ca tudi ni predstavljala enotnosti, kajti med obrambo in napadom je bila vselej velika vrzel,
Krilci so silili preveč v obrambo, tako da je zaradi tega močno trpel napad, ki Je bil navezan izključno nase. Pa tudi napad je bil zelo slabo sestavljen. Poedinci sploh niso znali, kaj bi počeli z žogo v nasprotnikovem kazenskem prostoru in so zamudili marsikatero priliko. Edini gol, ki so ga dosegH, rezultira iz napake nasprotne obrambe.
V splošnem je bOa tekma se precej fair. četudi je bila sicer ostra, toda vedno v mejah dovoljene igre. Za Železničarja je zabil Pavlin 3, Ronjak enega in Stiftar enega, za Muro pa je bil uspešen Bosina.
SocEl je v splošnem dobro g. Vrhovnik
iz LJubljane.
ISSK MARIBOR : SK SLAVIJA 0^0
Tega rezultata pač rrfnče ni pričakoval in je razočaral slehernega pristaša ISSK Maribora. Tekma pa je bila navzlic tema tako napeta, da bo dolgo ostala v spominu vsem. ki so jo gledali. Slavija je namreč od 32. minute prvega polčasa naprej Igrala samo z 9 igralci in to brez vratarja In srednjega krilca. Vratar Draš-baher je bfl namreč v 23. minuti prvega polčasa ob trčenju s Tičarjem od ISSK Maribora tako hudo poškodovan na glavi, da so ga morali poklicani mariborski reševalci odpremiti v tukajšnjo splošno bofadgnflco. Njegovo mesto je zavzel branilec FTBpec, ki je branil v tako odličnem stRo, đa je Set obilo priznanja. V 32. rmntJtl Je zaradi neke poškodbe na nogi /ajmalH Se srednji krilec Slavlje lerlek IgilMe in otlffej se je pričela heroična bitka SK Stav I Je, Id se ji je kljub okmjenoBtt posrečilo, da Je rešila eno točko. Pri Slavij! so btH zares vsi pravi borci In zasfnžrjo vsi brez izjeme pohvalo in pgiLuatrJe,
ISSK Marlboc, ki Je danes nastopil v nekoGko sprencierijeni postavi, danes absolutno ni zadovoljil, kar je razvidno tudi Iz ili lil m, da raao znali proti 9 igral-
cem izsflm dveh tofle. ISSK Maribor je bfl akter itajim v napada, toda igralci so
Igro. Tudi
niso zaigrali s tako voljo, kakor nasprotnik, kar je tudi bilo usodno. Obramba je povsem zadovoljila, morda tudi krilci. Slab, da zelo slab, pa Je bil napad, ki je hotel menda streljati apht le is neposredne bližino, saj drugače st ne moremo tolmačiti igre napadalne vrste, ki je kombinirala tako dolgo, da je žoga postala nasprotnikov plen.
Igra sama je bila prepletena z raznimi neprijaznostmi in sabotažnimi akcijami, vendar razen omenjeno nesreče - ni bilo nič hudega. Sodil je g- Kopic, ki smo ga videli že bolje soditi.
V predtekmi je rezerva ISSK Maribora v prvenstveni tekmi premagala rezervo SK Slavi je v razmerju 8:2. Dopoldne je na stadionu ob Tržaški cesti mladina SK Rapida zmagala nad mladino SK Železničarja v razmerju 2:1.
SRTRAFTO : CAKOVACKT SK lil f0T0>
Tudi ta rezultat predstavlja presenečenje. Obenem pa je lep uspeh SK Rapida. ki se mu je posrečilo na vročih čakovskih tleh iztrgati nasprotniku dragoceno točko.   Po potekli   igre  sodeč   bi   sicer bila
upravičena zmaga Mariborčanov, ki pa so imeH, kakor pravijo očividci, precejšnjo porcijo smole. Čakovački SK je že preteklo nedeljo v Mariboru dokazal, da ni več ono moštvo, kakor v pretekli nogometni sezoni. V moštvu je zlasti slaba krilska vrsta, dočim jo napad najbrže pozabil, kar je se pred meseci znal, to je — streljati iz vsake pozicije.
Rapid je predvajal lepo in kori sme igro. Sicer se ni nihče posebno odlikoval, pa tudi izrazito slabih točk ni bilo v moštvu. Sodil je odlično g. Veble iz Celja.
Mariborski fotoamater]i so se z vso vnemo
lotili dala
Ob prvi mednarodni razstavi umetniške fotografije
v Mariboru
Maribor, »4. septembra. Fotografija odkrije marsikaj, česar nam potopisi ne morejo nikdar povedati. V delih vseh fotoamaterjev se zrcali bistvo njihove nature in življenja. Zdi se, kakor da so nam odkrili najskritejše kotičke svoje duše in se nam predstavili v resnični podobi. To velja posebno za razstav-ljalce na prvi mednarodni razstavi umetniške fotografije v Mariboru. To za naše mesto edinstveno razstavo, nameščeno v sokolski dvorani na Aleksandrovi cesti, so svečano otvorili v soboto dopoldne ob navzočnosti številnih zastopnikov ob-lastev in organizacij. Razstavo je s primernim nagovorom otvoril g. inž. Vičič podpredsednik Fotokluba Maribor, ki je to krasno razstavo aranžiral. V svojem govoru se je g. inž. Vičič zahvalil Ljubljanskemu fotoklubu, ki je odstopil najboljša dela iz svoje mednarodne razstave ob priliki letošnjega ljubljanskega vele-sejma in tako omogočil prvo mednarodno razstavo umetniške fotografije v Mariboru.
Morda se bo komu zdelo nekoliko čudno, da prihaja Fotoklub Maribor pred javnost kar z mednarodno razstavo in se bo  gotovo  marsikdo  vprašal:   Zakaj ne
prirede raje lastne razstave in nam ne pokažejo sadov klubovega dela? Toda mariborski Fotoklub je še mlad in se šele mora prebijati skozi težkoče prvih začetkov. Fotoklub je še vedno brez strehe, brez stalnih prostorov, kjer bi se člani shajali in učili. Toda naši vrli fotoama-terji upajo, da se jim bo posrečilo dobiti primerne prostore, kajti le tako jim bo mogoče razširiti delokrog, prirejati tečaje, praktične vaje itd.
Peščica pionirjev-vzornikov v našem i fotoamaterskem klubu daje iz sebe rela- 1
tivno mnogo, toda uspeh ne more biti zadovoljiv, ker za resno fotoamatersko delo mase, ki bi znala ceniti fotografijo tudi z estetske strani, niso še mogli pridobiti. Zato je treba v prvi vrsti vzgoje, ki si jo pridobi vsak fotoamater i kultiviranjem čutov, da gleda in vtise tudi res doživlja. Fotoamntorstvo je tako raznoliko, da posega v prav vsa znanstvena in kulturna območja. Lepa fotografija je dragocen dokument dobe, v kateri živimo. Ohranja pa poznejšim rodovom tudi marsikateri doživljaj in predmet, ki bi sicer zapadel popolni pozabi. Severni kotiček naše domovine je tako lep, da je vreden podrobnega študija s fotografsko kamero, ki nam omogoča, pokazati vse karakteristiko zemlje, na kateri živimo, in njeno dušo
V dokaz, da je temu tako, so razstavljena dela fotoamateriev iz vseh rie1r>v sveta Vidi se, da fotografija odkrije marsikaj, kar se ne da popisati in povedati. Med 273 slikami, ki je razstavljenih na prvi mednarodni razstav] umetniška fotografije v Miribon;. Je erfa l^p*n od druge. Slike so last 1S9 razstavijalcev iz 23 držav, ki so na marsikateri razstavi že želi velike uspehe In priznanja.
Tudi naši fofc sm terji hočejo korakati z njimi družno v eni vrsti. Da R9 morejo doseči ta cilj. je neobhodno potrebno pritegniti k delu prav vse. ki čutilo vesolje do resnega dla. In prav ta namen ima prv.i medo: rodna ra/.slava um;»tnf5U«» fotografije v Maribor" '. ■ '<or ie M nra -vilno očrtal podpredsednik inž. Vičič v svojem otvoritvenem govoru.
Razstava bo odprta do 1   oktobra t. L in priporočamo vsem. ki se kol ' majo za fotografstvo. da si  o    dajo to edinstveno lepo ra:*s4avo
a
ribarske In okolice novlz
(t
— Kako so nekdaj zidali. Pod t m naslovom piše tuk. Del. pol. v št. 95: V Jurčičevi ul:ci gradi na prostoru prejšnje Mariborske tiskarne trgovec Jakr-b I^ah novo trgovsko hišo. Staro poslopje so že podrli in ie sedaj videti na stavbnem prostoru staro podrtijo, ki sega. od sosednje hiše trgovke Levrer za kakih pet metrov v stavbeni prostor g. Laha. Kakor smo zved li. ima ga, Levrer v tisti stari lopi garažo in še sega za kaka dva metra v to stavbišče g. I^aha kos druge podrtije, v kateri ima soseda Levrer pralnico. To seveda silno ovira g. I^ahu stavbo nove trg-ovsk. hiše in je zato hotel od ge. Ley-rerjeve odk upiti tisti prostorček, ki bi ga bfl tudi drago plačal Toda ga. Levrer pod nobenim pogojem in za noben denar tega jezička v tujo stavbiso^ ni hotela • Kist opi-tif tako da, bo prava spakedranest v sredini te nove stavbe. Zadeva je značilen primer kako so v starem Mariboru dovoljevali zidati bogatim mesčarioan, ki so si lahko dovolili v& kar se jim je poljubilo. Ali res ni sredstva da bi se take stavbnim predpisom, požarni varnosti in higieni nasprotujoče an<omalij.: odpravile, ki kvarijo lice mesta za cele rodov, naprej!
_ Mestna   podjetja   in   naši obrtniki.
Iz obrtniških vrst nam poročajo: »Obrtniki nismo danes v rožnatem položaju. Z vseh strani nas tišče razmere in nas stiskajo, da se naše stanj ^ iz dneva v dan slabša. Zadnjič >e bilo na nekem obrtniškem zborovanju govora tudi o pooebnem vprašanju, ki živo zadeva interese naših obrtnikov: To so naša mestna podjenja. Prav je, če se ta podjetja Kpo razvijajo. Ni pa prav. da ogrožajo eksiafcenco in delovno kapaciteto nadega obrtništva, ki se itak bori z velikimi težavami. Sedaj «T potegujejo celo za avtomehanično delavnico. Proti temu prizadeti obrtniki kovinarske stroke umevno odločno protestirajo.  Celo  mestni svetnik   Sojft,  ki pripada
sedanji rotovSJri večini, Je z odtočnima besedami izjavil, da obrtniška dela ne spadajo v delokrog mestne občane, ki naj pusti nase obrtništvo živeti. V vrsta*i mari-boc-sk -g-a obrtništva se opaža vse večje neraaporoteije in nezadovoljstvo s taksno razvojno tendenco Mestnih podjetij. Mar nimajo rotovški gospodje dorogšfa skrbi, kakor da ogrožajo eksistenco nadega cfcrtnl-§tva^<£
_ Aktovkb je tajrrnBa tfcatec Rodotfn
Maleku iz Pobrežja, AJelaranrirova cesta 31, ko se je mudil v neki gostilni na Glavnem trgu. Aktovko, v kateri je innel iraane dokumente, je obesil na obešalnik, kjer je pa ob tjvojem odhodu nt več nasOL ____
— Kolesar In kdoaavfca "j* ^^J*™* na ustju rnjocavriičareke in TsMaabaAeme uBce K3JtiČa*vntČar TJbieo Josip Is anota-nove js hotel prehiteti zasebnioo Koostan-tino OrovttS ie Razvanja, Pri tem jo v zadnje koto Oiovičeve in jo poofcl da si je ođrgnfla desno nogo in c*^
_ goto   Je   teginHo vojnenm
Pranju SAmnicu, stenujočeiHB na Trubarjeva 4, ko se je moda pred načelstvoan. Kolo ima stsev. in trpi lastnik radi tatvine 1000
_ Hoda  kazen.   Mali kaavbama
mariborskega okrožnega aoottca J» dil 27-Tetnoga mizarskega puoiuUrflm Toa-na Pahorja na leto dnd robija, 38-Vtuftfpa ključavničarskega pomočnika AlfcsMa Ksa-lja pa na leto dni in 6 usammi vstaje, ote na izgubo Čamttimn državtjanslrth dobo S let, ker sta 20. vlomiti v stanovanje na Korottd cesti 99. pa
zasačena. Kazen je bila ako huda, k^r sta bila oba radi tatvino ;n \t -mov že večkrat kaznovana.
— Otvoritvena uieO^lav« \ imirlbor-skera g!edar!šču bo 7. vr 'or Rhake-spearjeve komedijo ^>Kar hočete*. j to ena tipičnih veselo ire r posmrtnega An-gl ža, ko rmm dramatik s ?vojo sugesliv-no močjo pričara sve! fantazija in pra\-Ijičnih zapleLkov, ki se zde na prvi pogled močno naivni, a so vendar *;ik 1 mikavni in prisrčni, da moraš poeabit) na tegobe tega sveta in ne n hote predaš čaru Shakespearovih v» rv.ov. Sodeluje ves dramski ansambl. Režira g t; »v ni ležiser Jože Kovic. Oderska glasba: kapelnik Jinrn.k.
— Prođa|a živil po hftBlt poštno poglavarstvo M&ffibor prepovedii]e n?. osnovi I? 5 veljavneg". * r*rr<*-Ta reda v^ako ponujanje in proda jsnjA *i\-il izven tržnega prostora. Ravno taft:o prepoveduje olen .r)0 prav;laika o aai 'očilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili prodajo sirovega masla od hiš° do h&fe. Pod živila s razume tudi vse sadje in aetetrjava 'Pr^-ti kršiteljem tega ra.rr'tas« se bo p<..^"palo po določilih § 29 tržnega reda.
— Stndet^ke ■ovlaa. 5S smo lahko ponosni .ui 1 mo 'i triu psod nar-ikrvtjo svojo tržnen ki io bodo r >/-■. i< prekrili. Raze*n le^a k» -'sitnili <tb     -'<> oi
na petkovi eeR. d nova siro-
tišnica >*i 120 >\o 130.000 !:n. Tudi no\e stavbo vdajajo. Novemu gatailškeiHU domu bo sledila nova ve]-V .1 slonova.njuk.i hiAfl žete«niSkerra nodpf)i'npjd društva na vogalu Stritarjeve in Erjavčeve ulice.
Mariborska beležnica
Kino L ni on: Vzorni soprog Grajski kino: Gospodarji viharja
Dežurni   lekarni:   Mavorjeva   v Gospoeki m  Van-potova na  Aleksandrovi cesti.
■aoibso
.  Iz Ljutomera
— Premestite t. Po slnžbemri potrebi sta premftšiena Šolski upravitelj g. Alfou-z Turbo fa njegova soproira ga. Barlea Turko iz Štrikove v Gorican v preloSki srez.
— Slana. Tutri pri nas >e padla atoma in
napravila veliko £kodo na ajdti. Neskatord kraji eo prizadeti manj, drugi bolj. To je hud udarec za našega poljedelca, ker se pri nos seje mnogo &j*Je.
— Krompirjeva bratva. Kmetij e so ieH popravljati krompir, ki ga bo na splošno letos manj, ker ga je mnogo uničila pomladanska povodenj. Krompir ni letos tabo obrodil kakor prejšnja leta, pač pa je precej debel, lep in zdrav.. Že sedaj je po-vpraftovauje po njem veliko. V Pomurju so celo posestniki, Id ne bodo krompirja radi povodoji pridelali niti za evo Jo lira no. kaj šele za seme  svinje in prodajo.
— Kamarja nadloga. Nekoliko toptejše vreme je privabilo rodi komarje ki moev+r-nih floodov. Ker 90 h*fi komarn Ba&rtiK hladno jesen, so poataH §e nadležnejši, kakor 90 bOi poleti. Z rejrakacijo in čiščenjem našib potokov bo Ij^đta t-ndi ta cpolarcen, ker bodo s tem odpravljene nriakuže.
— Groadje lopo tort Lepi soinM dnevi pretefclejra tedna €0 dah sladkorja jrrozdju. ki ae mm je letos precei navestto na trto. S Vm vremenom bo nekoH'ko popravljeno. kar drtovja psossklfh tednov pokvarilo. Soda! sa li vasaato tudi gnitje m opacno, da a bo pri nadaljnje*" ugodnem vremena