Leto UDOV«, it $7 LfrtOaaa, ponedeljek 10. Cena Din 1.— SLOTENS Izhaja vsak dan popoldne Trst a Din 2, do 100 mt 4 Din 1.50, od 100 do 100 rrsta Dta 4.—. Popust po dogovor«, inseratnl davek velja mesečno t Jugoslaviji Din 14-—> UREDNIŠTVO Of UFKAVNMTVO LJUBLJANA. KBmflJevm oflen H. • Pođritnlc«: MARIBOR, Grajski trg ML T — NOVO MESTO, Ljubljanska cests^ tslsfon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: SIroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 65| podružnica uprave: Kocenova uL X telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« OLOVKfJ GRADfiG) m^av^ tr» &. — Postna hranilnica t Ljubljani it. 10.351. o spreietju Roosevelfovega zakona Ameriški senat je sprejel z veliko večino zakon o pomoči Angliji in drugim demokratskim državam - Predsednik Roosevelt bo takoj po podpisu predložil ogromne kredite za izvajanje svojega zakona Wasblngton, 10. marca. s. (Tasfe) Senat je v soboto pozno ponoči s 60 : 31 odobril zakonski osnutek o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Za zakon je glasovalo 49 demokratov, 10 republikancev in 1 neodvisen senator. Proti zakonu pa 13 demokratov, 17 republikancev in en neodvisen senator. Kakor poroča United Press, je predsednik reprezentančne zbornice Revburn sporočil, da bo reprezentančna zbornica sklicana na sejo v torek, ter da bo ob tej priliki naprosil poslance, da zakonski osnutek v obliki, kakor je bil sprejet v senatu, soglasno odobre. Na ta način bo Roosevelt lahko že v sredo zakon podpisal, nakar bi takoj stopil v veljavo* United Press tudi javlja, da bo takoj nato predsednik Roosevelt predložil kongresu v odobritev finančne kredite za izvajanje novega zakona. Zaenkrat namerava Roosevelt zaprositi v ta namen kredit v visini ene milijarde dolarjev. VVashington, 10. marca. AA. (Reuter). Načrt zakona o pomoči omogućuje predsedniku: 1. da odredi zidavo tovarn ali ladjedelnic ali da na kakršen koli način preskrbi vse* kar je potrebno za narodno obrambo, bodisi, da je namenjeno Ameriki ali državam, v pogledu katerih predsednik stoji na stališču, da je obramba teh držav bitna za Zedinjene države. 2. nudi možnost, da bo vojaški material izročen zamteresiranim na različne načine: s posojanjem, izmenjavo ali prodajo. 3. dovoljujejo se poprave na račun tujih vlad. Angleške oklopne ladje n_ pr. bodo lahko popravili v ladjedelnici v Broo-klmu, če predsednik smatra, da je ta ukrep v soglasju z interesi Zedinjenih držav. 4. vlade, ki vživajo pomoč Zedinjenih držav bodo mogle dobiti vsa poročila glede obrambe, načrte ali fotografske kopije, ki se nanašajo na izročene predmete. V smislu zakona o sprejetih amandma-nih bodo ta posebna pooblastila predsednika prenehala 4. junija 1943. Skupna vrednost maieriala, ki ga morajo ameriške vojaške ustanove neposredno dati, je omejena na 300 milijonov funtov šterlingov. Predsednik Zedinjenih držav bo imel tudi v smislu teh mandatov možnost posvetovati so s šefi narodne obrambe prej, kakor pa bi Zedinjene države odstopile material. Končno bo predsednik redno poročal kongresu in ga bo obveščal o tem. kako se je posluževal danih mu pooblastiL Triletni načrt za podpiranje Anglije VVashingaon, 10. marca. e. AA. (Reuter). Izve se, da bo po sprejetju zakona o posojanju in zakupu vojnega materiala Angliji i..delan triletni načrt o podpori Zedinjenih držav Angliji Kakor zatrjujejo, je ta načrt že izdelan. Znano je. da bo ta zakonski načrt stvarno stopil v veljavo v sredo in od tega trenutka se bo takoj pričela v naj obilnejši meri nuditi podpora Angliji. VVasnington, 10. marca. s. (Reuter). Pričakujejo, da bo program za posojanje ameriškega vojnega materiala demokratskim državam določal za prihodnja tri leta posodi tev v vrednosti približno 10 milijard dolarjev. V tem smislu bo stavila vlada kongresu v odobritev potrebne kredite. Anglija dobi »komarje" VVashington, 10. marca. AA. (Reuter). Na odločilnem mestu izjavljajo, da bo Anglija, po sprejetju zakona o pomoči demokracijam, dobila mnogo majhnih toda zelo okretnih in okretnih ladij, tako zvanih »komarjev«. Te ameriške ladje bodo imele nalogo, da se bore proti nemškim podmornicam. Prav tako bodo v množinah izdelovali male ladje za izstreljavanje torpedov. Na pristojnem mestu izjavljajo, da se po načrtu za pošiljanje podpore Angliji ne predvideva pošiljanje rušil cev ali drugih vojnih ladij večjega obsega. Glede podpore Anglije v živilih bo sestavljen seznam, toda ta načrt spada šele v drugo vrsto. Ta načrt je bil izdelan na konferencah med ministrom za kmetijstvo, vojsko in mornarico. Prav tako smatrajo, da bo Anglija še naknadno naročila vojni material v Zedinjenih državah. Z ameriške strani se bo storilo vse. da bodo ta naročila kakor tudi prejšnja čim prej izvršena. Opozicija je utihnila TTasjv.n^ton. 10. marca AA. (Reuter) Pri poslednjih debatah v senatu o zakonu jo opozicija utihnila. Že v petek popoldne se je videlo, da se ic vpliv opozicije precej poslabšal. Opoz:cijo je do konca prejšnjega tedna zelo podpirala javnost, kakor se vidi iz velikega števila pisem, ki so prihajala iz vseh krajev države V ponedeljek in torek pa so pisma prenehala. Nasprotniki predloga so v sredo in torek poslali javnosti poziv, na i čim več ni se senatorjem, da bi glaso-vaii proti predlogu Ta poziv pa je ostal brez odgovora. Med debato v soboto je prišlo do incidenta. Ne- ka ženska, ki je bila na tribuni, je razvila m vrgla v dvorano zastavo, na kateri je brlo napisano, da je treba glasovati proti zakonu. Vojna združuje angleški in ameriški narod London, 10. marca s. (Reuter) V angleških krogih je bila izredno ugodno sprejeta vest, da je ameriški senat odobril zakon o posojanju vojnega materiala. Poluradni engleski komentar pravi, da sta od danes naprej angleški in ameriški narod združena v vojnih prizadevanjih. Za vsako angleško tovarno dela danes tudi po ena ameriška tovarna, za vsakega angleškega delavca tudi po en ameriški delavec. Topov, iadij, letal. tankov in drugega vojnega materiala v vrednosti 400 milijonov dolarjev bo takoj poslanih iz Zedinjenih držav v Anglijo. Poleg tega bo Anglija deležna tudi materiala iz ameriškega oborožitvenega programa. Ze doslej sita ameriška vojska in mornarica naročili za 16 milijard dolarjev material«, med drugim 50.000 letal, 9000 tankov, 380 vojnih ladij. 17.000 težkih topov in 33 milijonov granat. Kakor je izjavil včeraj mornariški minister Knox, bo lahko odsflej predsednik Roosevelt vso veliko ameri^co proizvodnjo stavil na razpolago Angliji. Grška oSenzivna akcija Grki so zavzeli nove postojanke — Siloviti italijanski protinapadi — Glavni boji med Tepelenijem in Klisuro FJ ERI •VAJLOMAVj /r^WrJ »'Kanina .APfeveni; -*m,. f 1 j» I i ■ ' i "i?-*' Cirila* 2^»Suka JfraienJ 1 *|«Gramosts Trajaš "ema*^™^^ ,......d^mU\ ' • HIMARA' \ / >A ° fLESKOVIK I G J »NO K ASTER ^"Uj M ' • I , .....KONICA Pikernion DELVIN 4JUARANTA Atene, 10. marca a (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 134. voj nem poroč i lu: Naša ofenzivna akcija se je včeraj nadaljevala ter so bile zasedene nove sovražne postojanke. Da bi zadržal našo ofenzivo, je podvzel sovražnik silovite protinapade, ki pa so bili vsi z i'elikimi žrtvami za sovražnika odbiti. Zajeli smo okoli 150 sovražnih vojakov in velike množine vojnega materiala, ki je obležalo na bojiščih. Letalstvo je uspešno sodelovalo s kopno vojsko pri teh operacijah. Angleško poročilo London, 10. marca AA. (Reuter) Posebni Reuterjev dopisnik z albanske meje poroča, da so se včeraj na osrednjem delu bojišča razvili živahni boji in so Grki tam izvedli več uspešnih napadov in zajeli okrog 100 italijanskih vojakov, zaplenili pa se nekaj avtomatskega orožja in en top. Gri^co in angleško letalstvo je izvedlo napade na zaledje italijanskih čet. Neka italijanska eskadrilja je skušala bombardirati čete za grškimi postojankami, pa so jo odbili s protfletalskrm ognjem. V dolini reke Skumbe severno od Pod gradca je grško topništvo prisililo k motku več strojniških gnead. Italijani ne poskušajo izvesti ofenzivo v tem odseku, vendar pa se močno upirajo grškim napadom. dneh, odkar so zopet pričeli z ofenzivo, zajeli skupno 2200 sovražnih vojakov. Med drugim je uspelo Grkom uničiti eno italijansko topniško baterijo. Čeravno grška poročila ne povedo, kje se razvijajo trenutno glavni boji v Albaniji, se je zvedelo, da je glavna grška ofenziva usmerjena proti italijanskim postojankam na severu med Tepelenijem in Klisuro. Posebno važno vlogo v teh bojih je imelo grško gorsko topništvo, ki je doseglo velike uspehe. Grki so z največjo hitrostjo prestavljali svoje topniške postojanke v skladu z napredovanjem pehote. Angleško letalstvo je prav tako sodelovalo v bojih in je napadlo koncentracije sovražne vojske in motorizirane transporte. Po grških informacijah so angleški lovci v soboto sestrelili pri Tepeleniju pet italijanskih ietaL sirene, 10. marca s. (Ass. Press) Po grških informacijah so Grki v zadnjih dveh Atene, 10. marca. s. (Columbia B. S.) Italijanski častniki, ki so bili v netek ujeti na bojišču pri Tepeleniju, pripovedujejo, da je te dni ministrski predsednik Musso-lini osebno inspiciral italijanske postojanke na bojišču. Mussolini se ie v olelopnem vozilu podal tudi v Drve nostoiankc pri Tepeleniju. Isti ujetniki pravijo. Ca sta bila v bojih v drugi polovici pretekle-g atedna med drugim ranjena ita iianski prosvetni minister Bottai in pod ta j ni1: za korporacije, ki sta se oba borila v divizija »Giulia«. Vojna v Afriki prodirajo proti Hararfn v Abesimfi — Vsako* dnevni letalski napadi na Malto Kairo, 10. marca a (Reuter) Včerajšnje uradno poročilo poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleške čete, ki prodirajo iz Somalije v Abesinijo, zasedle Gabredero, ki leh že več ne&o na pol poti iz Mogadiscia do Hararja. Sicer na bojiščih na Bližnjem vhodu ni bilo večjih dogodkov. Poveljstvo angleškega letalstva javlja, da so angleška letak v petek zvečer bombardirala pristanišče in kolodvor v Tri pol isu. Več bomb j» direktno zadelo cilje. Druga letala so bombardirala sovražna letališča v Trvpolitaniji. Vsa angleška letala so se vrnila s teh operacij. Kairo, 10. marca s. (Reuter) Uradno poročajo, da so včeraj sovražna letala zopet napadla Malto, Na otoku je bil v teku dneva štirikrat letalski alarm, vendar so se samo enkrat, in sicer zgodaj zjutraj letala približala otoku ter so s strojnicami obstreljevala razne objekte. Uradno poročilo pravi, da je bflo povzročene nekaj škode na javnem imetju. Protiletalsko topništvo je'en nemški bombnik tipa Junkers sestrelilo. Štirje člani posa-Ike sestreljenega letala so se ubili. Kairo, 10. marca s. <"Reuter) Po uradnih podatkih je bilo doslej nad Malto sestreljenih skupno 110 nemških letal. 50 nadaljnjih nemških letal je bilo nad otokom tako poškodovanih, da se verjetno niso utegnila vrniti na svoja oporišča, manj poškodovanih pa je bilo še 40 drugih. Angleži Angleški krogi poudarjajo, da bo sedaj poleg angleške mobilizirana tudi vsa ameriška industrija Zedinjene države proizvajajo štirikrat več jekla m desetkrat več motorjev za letala. Poleg vojnega materiala pa bo Anglija prejemala iz Zedinjenih držav tudi živež. Kakor je predsednik Roosevelt dejal v svojem govoru v soboto ponoči, so ameriške zaloge živeža dovolj velike, ne samo za Ameriko samo, temveč tudi, da preskrbe vse demokratske države, ki so prijateljice Amerike. Zedinjene države bodo. kakor pravijo v angleških krogih, odslej ne samo arzenal. temveč tudi žitnica demokratskih držav. so izgubili doslej nad Malto v bojih z Nemci 15 aparatov. Izjava generala Snratsa Nairobi, 10. marca s. (Reuter) Južnoafriški ministrski predsednik general Smuts je pred svoj i m odhodom na letališču v Nai-robiju podal angleškim novinarjem izjavo o rezultatih svojih obiskov v Keniji in v Lairu. Smute je dejal, da se dogodki v Vzhodni Afriki razvijajo izredno dobro. Vojaške kampanja v Italijanski Somaliji bo skoraj končana, vojna v Abesiniji pa stopa po Smutsovem mnenju prav tako v končno razdobje. Italijani v Abesiniji se umikajo v notranji obrambni krog. Ni verjetno, da bi vojna za Abesinijo trajala dolgo časa. Na konferenci, ki jo je imel v Kairu z zunanjim ministrom Edenom in načelnikom generalnega štaba Dillom, je bila proučena tudi možnost, kako bi bilo mogoče najbolje izkoristiti angleško ekspedicijsko vojsko v AbosinijL Nadalje je konferenca v Kairu temeljito proučila vsa vojna vprašanja za ves svet, vse njihove možnosti in izglede. Smuts je dejal, da je z izidom konference povsem zadovoljen ter da je prd-pričan, da bo rodila zelo koristne rezultate. General Smuts je nato z letalom odpotoval v Južno Afriko, in je že včeraj popoldne pristal na letališču v Pretoriji. Francija bo sama branila svoje kolonije Vichy, 10 marca s. (Ass. Press) Snoči je bilo objavljeno službeno poročilo, ki pravi: Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan je priredil v nedeljo privatno kosilo na čast generalnemu delegatu francoske vlade v kolonijah, generalu \Veygandu. Pri kosilu so bili navzoči tudi vojni minister Huntzinger, letalski minister Bergeret in minister za kolonije. Nato je bila konferenca, ki je razpravljala o vseh političnih, vojaških in gospodarskih vprašanjih francoskih kolonij. Možnosti obrambe proti vsakemu zunanjemu napadu na francoske kolonije v Afriki je bila posvečena posebna pozornost ter so bile ponovno potrjene obveznosti, ki jih je prevzel v okviru pogodbe o premirju maršal Petain. da bo Francija s svojo vojsko branila severnoafriške kolonije proti vsakemu napadu od zunaj. Temu komunikeju pripisujejo znatno važnost, ne samo ker poudarja odločnost Francije, da brani svoje kolemije, temveč tudi zato, ker izrecno naglasa, da se bo to zgodilo brez vsake tuje pomoči. Odločilni francoski odgovor Japonski Tokio, 10. marca. AA. (DNB.) Poluradno je bilo objavljeno, da bo danes dopoldne sklepna konferenca pred podpisom začasne mirovne pogodbe med Francijo, tndokino in Slamom. Pogodba bi morala, biti podpisana že včeraj, pa je bil podpis odložen zaradi tega. ker fancoski veleposlanih Henry že ni prejel zadnjih navodil iz Francije in bo še Te uanes zunanjemu ministru Macuoki izročil odločilni odgovor Francije. Japonska in Nizozemska Indija London. 10. marca s. (Cohjmbia B. S.) Davi sta s posebnim -letalom odpotovala iz Londona v Bata vi jo nizozemski zunanji minister van Kleffens in še neki drugi član nizozemske vlade, ki bosta osebno vodila gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Vzhodno Indijo. Moč naše vofske Naj nam usoda določi kakršnokoli bodočnost, ponosni na svojo preteklost in v zavesti svojih dolžnosti in pravic v sedanjosti stopamo mi vojaki vedrega čela in visoko dvignjenih glav dogodkom nasproti. Naše geslo je: Vse za kralja in domovino! Iz govora komandanta dravsk** divizije generalu Lj. Stcf anovlć*. ki je zastopal ministra vojske in mornarice na včerajšnjem vojaAkem koncertu v Ljubljani v proslavo Žoletnico prve jugoslovenske dobrovoljske divizije v Rusiji Kar je s krvjo pridobljeno, moramo braniti Novi Sad, 10. marca. AA. V učiteljskem domu v Novem Sadu so včeraj ^tvorili učiteljsko čitalnic > ;n linjižnico. Te svečam^ sti se je udeležil minister za telesno vzgojo naroda Duian Pantić, ban dunavske banovine dr. Kij urina, poveljnik armije general Milan Rad en kovic ter delegati raznih ustanov in korpo raci j. Predsednik čiudnice dr. Milan Protić je otvoril svečanost s pozdravnim £ovo. nato pa je spregovoril minister Dušan Fantič, ki je učiie!jem priznal njihovo domoljubno delo pri vzgoji bodočih rodov, ki bodo ohmniii s krvjo pridobljeno veliko domovino. Dalje je med drugim rekel: Kar je s krvjo prdob jeno, moramo braniti la učitelji so tu. da pri naši mladini neguj* jo ljubezen do kralja iu domovine, i!a bi bila naša mladina dostojen naslrdn'k svojih prednikov. Kaša sveta dolžnost je, da delamo vztrajno za razvoj vseh kulturnih pri dobitev irt da nadoknadimo tisto, kar smo v tem smislu izgubili zaradi stoletne borbe, ki po nam jo naložile prilike. Za kralja, domovino in narod Novi Sad, 10. marca. AA. Včeraj je brl v Novem Sadu letni občni zbor oblastnega odbora Aerokluba, ki so se ga udeležili minister za telesno vzgojo naroda Dušan Fantič, ban dunavske banovme dr. Branko Kij urin a in delegati iz Novega Sada ter drugih mest dunavske banovine. Minister PantM- je imel govor, v katerem je izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega dela oblastnega odbora v preteklem letu in, poudaril, da Y$\ vlada ceni napore Aero-kluba in je med drugi mrekel: Pozivam našo mladino, da v teh časih vloži v delo vso svojo dušo, da gr*jji ljubezen do kralja, dinastije, domovine in naroda. Kajti to d->^ Ino smo dobili po krvavih stoletn«> * ah. V svojem delu bo imela naša r*~ uia našo popolno pomoč« Samo tako U -.>mo zagotovili svojo bodočnost. Nemški vofašlki narod ceni hrabrost j ugaslo venskega vojaka Rim, 10. marca. e. V zvezi z izjavo o odnosa j i h med Nemčijo in Jugoslavijo, ki jo je podal te dni predstavnik "SVilhelmsstra-se. se v berlinskih političnih krogih z. največjimi simpatijami poudarja umerjen ost in daljnovidnost j u gosi o venske politike. Nemčija goji .tako pravijo v Berlinu, iskrena čustva da naroda, ki je stoletja služil kot branik preti aziatskim vpadom, ki j* <*eJe sedaj pričel živeti ,ki šele sedaj okreva od težkih ran in ki je s svojimi pred niki rešil in omogočil razvoj ostalih evropskih narodov. Ta narod ne bo n'komur dovolil, da ga izkoristi kot sredstvo svojih ciljev, ki za njegovo bodočnost nimajo po-memau Nobena skrivnost ni. da je nemški vojaški narod vedno cenil hrabrost jugo-slovenskega vojaka. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD c, ponedeljek. 10. marca StCL ftterr. 57 Angleški poslanik zapustil i njim so odpotovali poljski, belgijski in nizozemski đsp lamati — Zatemnitev bolgarskih mest — Turčija je ohranila svojo oladaokrvnost Sofija, 10. marca. AA. Bolgari ia ie takoj, ko je Anglija prekinila diolomatske odnošaje z Bolgarijo pozvala predstavnike Poljake. Belgije in Nizozemske, nai zapuste Bolgarijo. Včarai so z brzim vla'rom od do tova) i noliski zastODnik Tmovsk\ belgijski pooblaščeni minister Mott in nizozemski odpravnik poslov z osebjem poslaništva. Poljski, belgijski in ai^zernski državljani so večinoma že zapustili Bolgarijo. Angleški veleposlanik v Sofiji Ren-dell ie z osebjem poslaništva in angleškimi državljani odpotoval iz S::fiia v Carigrad dnnes ob 10.50. S^fUa. io. marca. e. Angl&:ki veleposlanik Rerdc'l ie odpotoval v Carigrad Do bolgarrko turške meje ga ie sp em!{d ameriški ro-lanik Karle, ki se bo nato vrnil v Sofiio. V zadniih dneh i? velen s a-znfc Rendall izvršil več prot ko'amih ob-*sk. v v bolgarskem zunanjem mini-rtrstvu. Poleg tega ie obiskal več članov diplomatskega zbora in svoie prijatelje, od katerih :-:e ie ooslovil. Sofija. 10. marca. AA. Prior a ve za zrt-temn^ev Sofiie in drugih bolgarskih mest so končane. Z zamračitviio. kakor s3 pr1'-čakojo. bedo začeli po odhodu ang es'cega noslanika Rendella. ki oduotuie danes dopoldne. Naloga bolgarske vojske Sofija, 10. mn-ca. e. (Eutodi Pres^) Z uradne strani se izve. da namerava Bolgarija odpustiti nekai lefavkov r?z2rvi~ slov, ki fo bili poklicani v vojsko. Ostali rezervisti bd^o poklicani samo v orim ru rotr^be. Odpuščeni bodo v glavnem vojaki, ki 7a"orleni ori pomladanskih poljedelskih delih. V v?.3k^m Dr'meru. tako iziavlialo. ostane skrb za varnost Bolgarije edina naloga boćarske vojake dočim so nem^° č°te v Požarih iam-stvo za mir na vsem Balkanu. Stališče Turčije Carigrad 10. marca. e. Kljub rnzbu~li1-vim dogoolarja, Hočevarja, Horvata in Kostukovskega. Le-ta Ima pripraviti tudi preddela za izdajo primernih strokovnih knjig ter se nadalje proučiti vprašanje sokolskega tiska za Slovenijo. — Iz vseh razprav in poročil Je zvenel krepak poudarek za potrebo, okrepiti in pomnožiti sokolsko delavnost na vseh področjih sokolskega dela, ker pač časi to zahtevajo. V ožji delovni povezanosti slovenskega dela jugoslovanskega Sokolstva bodo te pomnožen© naloge lažje izvedljive. — Sokolska tupa Ljubljana je razposlala okrožnico vsem svojim društvom in četam s pozivom, da na primeren način počaste spomin 20-letnice smrti prezasluznega zvočnega staroste, brata dr. Ivana Oražna Ta obletnica njegove prerane smrti je 11. t. m. — Nadalje so vabljena vsa ljubljanska sokolska društva, da nujno prispevajo primerne leposlovne knjige za novo knjižnico bratom in sestram v eni naših žilavih obmejnih postojank. Naj ne bo sokolskega pripadnika v Ljubljani, ki ne bi v ta namen daroval vsaj eno svojih knjig. Knjige je oddati v župni pisarni. — Obenem opozarjamo že danes vsa društva in čete na važno zborovanje vseh društvenih in četnih pro-svetarjev. odnosno njihovih namestnikov, ki se bo vršilo v Ljubljani v nedeljo, dne 23. t. m. Ob tej priliki bodo organizirana tudi prosvetna okrožja, ter določen skupni program dela v tekočem letu. Pri župi je že organiziran prosvetni odbor, ki ga vodi brat dr. Simon Dolar s svojim namestnikom, bratom prof. Lojzetom Merčunom. — Ljubljanski Sokol vabi članstvo na komemoracijo 20-letnice smrti staroste brata dr. Ivana Oražna, ki se bo vršila v torek, 1. t. m, v dvorani na galeriji ob 18.45. — Kamniško sokolsko okrožje bo imelo v sredo 12. t. m. važno posvetovanje v soli okrožnih društev pri Sokolu v Domžalah. Poročala bosta župna odposlanca, brata Jazbec in Ah čin o vseh tekočih na log ali. Začetek je določen ob 20. url. Gasilsko zborovanje v Celju Uspešno delovanje celjske gasilske čete Celje, 9. marca. Celjska gasilska župa je imela danes dopoldne v Narodnem domu občni zbor, ki se ga je udeležilo zelo mnogo delegatov gasilskih čet iz celjskega sreza. Zupni starešina g. Konrad Gologranc je v začetku pozdravil vse delegate, zlasti pa sreskega načelnika dr. Zobca, zastopnika poveljnika mesta in 39. pp., kapetana g. Kleca in zastopnika celjskega župana, višjega magistralnega komisarja g. Korena Udleženci so nato v^kluknili Nj. VeL kralju Petru II. in pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavvu, zatem pa so počastili spomin dr. Antona Korošca in umrlih članov. Zupni starešina je v svojem poročilu omenil žrtve, ki jih zahteva politika nevtralnosti od naše države. Velika doba nas mora najti velike po udarni sili, ljubezni do domovine in pripravljenosti na najtežje žrtve. Gasilstvu je z najvišjega mesta poverjena naloga organizacije zaščite domovine pred sovraijrumi napadi iz zraka, zato morajo gasilci podrediti vse udobje in lastne želje skrbi za obrambo domovine. Delovanje celjske gasilske župe je bilo uravnano po okolnosti, da živimo v resnih časih. Gasilska župa je prirejala tečaje in predavanja o organizaciji pasivne zaščite pred letalskimi napadi v vseh važnejših krajih svojega področja. Bili so tudi tečaji z obvezniki telesne vzgoje in z obvezniki vojnih gasilskih čet Pod okriljem gasilske župe in z njenim sodelovanjem je bil prirejen strokovni tečaj za poveljnike. Na župnem področju so bile lansko leto 3 delne župne vaje, ki so dosegle svoj namen. V sestav gasilske župe sta bili med letom vključeni industrijski gasilski četi tvrdk Westen in »Metka . Do ustanovitve gasilske župe v Konjicah še ni prišlo, ker je ministrstvo razpustilo gasilsko četo v Konjicah. Celjska gasilska župa je podpirala vse težnje svojih edinic in posredovala v vseh vprašanjih gasilske službe. Ob zaključku je starešina pozval gasilce, da z vsemi svojimi močmi sodelujejo pri delu za obrambo in okrepitev domovine. Zupni tajnik g Adolf Bervar je poročal o obsežnem delu župne uprave, o predavanjih, tečajih in gasilskih vajah ter o prireditvah, ki se jih je udeležila župa. Lani je število gasilskih čet v župi naraslo od 57 na 59. V teh četah je bilo konec 1. 1940. včlanjenih 1675 izvršujočih, 1043 podpornih in 79 častnih članov. Naraščajnikov je bilo 76, samarijank pa 26. V to članstvo niso všteti obvezniki vojne gasilske službe. Lani je bilo na župnem področju 49 požarov (nasproti 40 v letu 1939.) in sicer 20 malih, 19 srednjih, 6 večjih in 4 veliki. Po- gorelo je 15 stanovanjskih hiš, 17 gospodarskih poslopij, 13 kozolcev, 3 hlevi, 2 sušilnici za hmelj ter po 1 vini čari j a. cvetlič-njak in koliba. Statistika zaznamuje 3 gozd-in 4 sobne požare. Vzroki požarov so domnevno v 27 primerih nepazljivost ali samovžig, v 14 primerih pa požig iz maščevanja, v 5 primerih vžig zaradi strele, v 3 primerih pa požig iz koristoljubja Požar je izbruhnil v 45 primerih na zavarovanih, v 3 primerih pa na nezavarovanih poslopjih. Na zavarovanih poslopjih je bilo okrog 1,958.400 din. na nezavarovanih pa okrog 14.000 din škode. Gasilske če*c BO sodelovale pri gašenju 47 požarov skupno s 722 gasilci Dva prebivalca gorečih posio-pij sta se smrtno ponesrečila, v enem Drini eru pa je zažigalec zgorel v zažganem poslopju. Pri gašenju so se laže poškodovali 3 gasilci in 1 vaš čari. Ce bi ne bili gasilci sodelovali pri vseh omenjenih poprih, bi bila škoda narasla na okrog din 4,820,000. Na področju župe je število motor k naraslo od 51 na 56. Motorizacija gasilskih čet je skoraj docela dovršena. Le 6 čet uporablja ročn ebrizgalne. Skupna vrednost opreme, oblek itd_ vseh gasilskih čet znaša 3,667.017 din, vrednost gasilskih domov in zemljišč pa 1,332.900 din Obenem z nabavljenimi motorkami zn.n*a skupna vrednost 5,100.000 din. Ob r čku je tajnik pozval gasilce, da se zavedajo vsekdar in povsod, da so Slovenci in Jugoslovani, in da kažejo in branijo svoj narodni ponos ob vsaki priliki in pred vsakomur. Zupni blagajnik g. Franc DoboviČnik ;*» poročal, da so znašali dohodki 7.705 din, izdatki pa 6.200 din. Na predlog revizor|a g. Koprive iz Arje vasi je prejela uprava razreŠnico .Proračun za 1. 1941. Izkazuje 8.937 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Na občnem zboru so bile odobrene številne gasilske prireditve za 1. 1941. med njimi proslava 601etnice gasilske čete v Žalcu, združena z župnim zletom in proslava 401etnice gasilske čete v Bras!ovčah. Občni zbor so pozdravili gg. treski načelnik dr. Z^bec. višji komisar Koren v imenu celjskega župana ter kapetan Kleč v imenu poveljnika mesta in 39. pp. Zupni podstarešina g. Virant iz Zalcn in Kupni starešina g. Gologranc sta se sreskemu n -čelniku dr. Zobcu .ld odhaja na novo službeno mes4o. zahvalila za podporo, ki jo v dobi službovanja v Celju izkazal gasilstvu. Ob zaključku občnega 7-hora je -i ral župni starešina poja^ri'a na r^zna vprašanja delegatov. Spsrtai pregled Ljubljana, 10. marca Kljub dežju in slabemu vremenu je bil včeraj pri nas razmeroma pester športni program. Na sporedu je bilo več smučarskih prireditev, pričela se je pa tudi že nogometna in lahkoatlc-tska sezona. Na Rožei je aipinski klub Skala priredil tekmo v smuku. Startali so v megli in proga je zahtevala od tekmovalcev mnogo tehničnega znanja, pa tudi vzdržnosti. Več favoritov tega tekmovanja je padlo. Prvi je bil Praček Ciril (Skala) 4:38, 2. Lu-kanc Slavko (Tržič) 4:39.2, 3. Kobler Stanko (Skala) 5:01.2. Na Golteh so smučali za pokal trgovca Meštrova iz Celja. Med 20 tekmovalci iz Maribora, Mežice in Olja je zmagal Savinčak (SPD Celje) v 2:17.1, 2. Cop Franc (SPD Maribor) 2:17.2, 3. Dvorak Franc (SPD Celje) 2:18.3. Na Klopnem vrhu pa je bilo tekmovanje za prvenstvo MZSP v teku na 14 km. Zmagal je Fanedl Karel (I. SSK Maribor) 52:50 2. Kranjčič Leopold (SK železničar) 58:01, 3- Legvart Vlado (SK Maribor) 1:00:03. SK Ljubljana je po večmesečnem odmoru startala v pomladansko sezono. Povabila je na prijateljsko srečanje Viktorijo iz Karlovca, kl pa je bila zanjo prešibek nasprotnik. Ljubljana je zmagala z 10:1, a kljub visokemu rezultatu ni pokazala posebnega znanja. Dolgi zimski odmor je igralcem se v kosteh. V hrvatski ligi je Hajduk porazil Con-cordijo 5:2 in zaradi tega prišel na čelo prvenstvene tabele. Hašk je oipravil železničarja 5:0, Sašk je zmagal nad Splitom 3:2, Varaždinska Slavlja nad osješko Slavijo 2:0, a Gradjanski nad Bačko 7:0-V srbski ligi sta lokalna tekmeca Jugoslavija in BSK remizirala 1:1, Jugoslavija iz Jabuka je porazila sarajevsko Slavijo 2:1, Vojvodina je zmagala nad Gradjanski m iz Skoplja 4:1, tekma Bata : ŽAK se je končala 5:1. dočim je Jedinstvo že v sobto popoldne zmagalo nad Baskom 2:0. Vlom v šmartaem pri Litiji Ljubljana, 10. marca V šmartnem pri Litiji je bilo v noči na 5. t. m. kakor smo kratko že poročali vlomljeno v tovarno Pavla Knafliča. Kakor je pokazala preiskava, sta bila na delu dva skrajno pretkana in predrzna vlomilca, ki sta se na vlom najbrž že delj časa temeljito pripravljala. Sele, ko sta zasnovala točen načrt in ugotovila vse, kar je bilo potrebno, da sta lahko prišla do plena sta Sla na delo. Ponoči sta z vitrihom najprej odprla vezna vrata in prišla v vežo, kjer je bil v drugih vratih velik ključ. Potisnila sta ga Iz ključavnice s pomočjo vitrina, nato pa vrata odprla in prišla v plsarno. Tam sta odmaknila nekaj pisarniškega pohištva, da sta lažje prišH do železne blagajne, okrog katere sta položila nekaj cunj, da drobci železne b-igajne, ki »ta jo načela prav strokovnjaJko. niso padali na gola tla, s čimer sta preprečila vsak ropot. V blagajno sta na vrtala veliko luknjo v obliki »svinjske noge« in vzela iz tresora 9000 din. vso gotovino, ki jo j« Knaflič hranil doma. Ko je bil naslednji dan vlom odkrit, je bil pozvan iz Ljubljane tudi daktilo: ki pa ni našel na vlomljeni blagajni prstnih odtisov. Vlomilca sta imela na rokah rokavice. Pač pa so nosil na tleh nekaj odtisov čevljev in ugotovili, da je eden lan 1 vlomilcev nosil gumijaste, drugi pa podkovane čevlje. Vlomilca sta brez sledu izginila in Ju ni opazil niti nočni tavaj, ki mora vsakih 30 minut obhoditi vsa tovarniška poslopja. toot K O L E I> A R Danes: Ponedeljek, 10. marca: 40 iyui6en-cev DANAŠNJE P R I K K D I T V E Ivino SLška: Torpedo 48 Kino Mo»te: Izgubljeno devistvo in To-sem pustinje Orkestralno društvo Glasbene Mutice koncert ob 20. v veliki FHIkumonlčhl dvorani Združenje tr<;ov(vv GO. redna letna ftfcup-žčina ob 19. v veliki dvorani Trgovskoii doma Filharmonična dražba občni zbor ot v Hubadovi dvorani Glasbene jCatloe DE2URNI L BKA K N ■ Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar. Celovška ce^ta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Stvvd sTta Planinski domovi so odprti in dostopni vsem. To je treba javno pribiti Ne zato, ker bi ne bilo vsem znano, tem\cč zoio, ker nekateri tega nočejo priznati. !\'a Gorenjskem stori lup planinski dam. Mož, ki v njem gospoJuri, pa misli, da ene goste lahko ljubeznivo sprejema, druge pa manj ljubeznivo ndklanja. Zgodilo se je oni dan, da jc prišla neka dnmu, ki sicer ni stanovala v domu, pa bi biki rudet v njem obedovala, toda zu\'rn:li so jo, da za njo ni prostora v domu, ker ne sr>udn med stalne goste. Zaenkrat zamolčimo ime tcg» doma in njeguve&i 0&$pothwj*. Če bi se pui se kdaj pripetilo kpj takega, bo konei nu>.e obzirnosti in pOVfd%ii bcn:o n namerah v tem planinskem domu vse, kar jc treba povedrti. Snežne nzmss* Poročilo Tujrti epi iui( t u Ih zve* \ LJvMJaal In Martbem t*»r spd io. marca 1941 Kranjska gora 810 m: —3. jasno. 60 rm snega, Podkoren 800 m: 0. irisno, 75 cm snega, srenec, Pokljuka 1300 m: —5, jasno. 180 cm snega, Frenec, Bohini-ZIatorojr 530 m: 4-3. delno oblačno, 30 cm snega, Dom na Kcnmi 1520 m: —2, delno oblačno. 355 cm snega, srenee. Triglavska jezera 1688 m: - 3, delno oblačno, 310 cm snega, srenec. « Bte*. 57 »SLOVENSKI If AROD«, fimMp*. TO. marca »fl. Stran I DNEVNE VESTI — Uredba o državnem računovodstvu. V današnjih >Službenih novinah« je objavljena uredba o državnem računovodstvu. Z njo se postavlja vse državno računovodstvo na novo podlago. Dosedanji sistem državnega računovodstva, sloneč na zakonu o državnem računovodstvu iz leta 1910 je s tem zamenjan, na njegovo mesto je stopil modernejši, duhu časa in razmeram odgovarjajoči sistem. Naša državna uprava bo z uredbo o državnem računovodstvu mnogo pridobila, ker se bo vse poslovanje znatno lzpremenilo in zboljšalo. — Državni dohodki in Izdatki v 10 mesecih proračunskega leta. Državni dohodki so znašali januarja 1351.5 mil. din ter so bili za 130.8 mil. ali 10« „ višji kakor je dolčal proračun. Kljub temu so ee dohodki neposrednih davkov zmanjšali za 32.3% dohodki carin pa za 27.5« 0. Toda posebni davki so dali za 47.3f> \ več dohodkov kakor je bilo dolčeno po proračunu, trSarine 55.7^?-. takse 25.5 oist. in monopoli 11.44" n. Dohodki železnic so dali 26 odat. več kakor 1e bilo proračunano, postna stroka 3.72 odst. in rudniki 68%. — Dohodki v 10 mesecih proračunskega leta so znašali 12.044.5 milijona din In so bili za 683.5 mil. ali za 5.57 večji kakor proraču-nani. IaclaUu so znašali 11.223.4 mil. din ter so bili za 8.46";0 nižji kakor je določal proračun. Dohodki so bili torej v 10 mesecih proračunskega leta za 121.2 milijona din večji od izdatkov. Povečani dohoditi t^r^arin in taks gTedo na račun zvišanja državne trošarine. — Železniški *urifa bo zvišala za 10%. Proti ponovnemu zvišanju železniške blagovne tarife je bil hud odpor v vseh gospodarskih strokah. Zvišanje tarife pomeni podražitev blaga in proti draginji so se se dolžni predvsem boriti na pristojnih mestih. Lani se je tarifa zvišala za 15 do 20*/» Zvijanje tarife so na sestanku tarif nea*a odbora u pravi če vali s tem, da so B izdatki železniške uprave znatno povečal] zaradi povečanja vozovnega parka m zaposlitve Številnejšega osebja. Železniška up'ava je zzvišanjem tarife za tranzitni p: omSet dobila okrog- 50 milijonov din za kritje večjih izdatkov, a potrebno je še 150 >nov, ki jih nameravajo dobiti z lO^ž I::-.-a.rnim zvišanjem tarife v lokalnom prometu. Posebne olajšave za indns'iijska poo_ J^tja. Ko je izbruhnila vojna, se je kapital začel seliti v nepremičnine, kar seveda ni h:Io v interesu pospeševanja industrijske d lavnoeti. Z it o zadnje čase na pristojnih mc -šljajo o uvedbi posebnih olaj- Sav za Inc istri ^ka podjetja, predvsem za ki so pomembna za državno obrambo. N katerim podjetjem so bile te olaj-Save že odobrene, in sicer znižanje davkov, trošarin Ln carine. Od teh ukrepov si obetajo, da bodo ljudje zopet raje nala- nar v industrijska podjetja. Pri tem opozarjajo, da je rentabilnost kapitala nalo* nerrr v nepremičnine, minimalna ter da v nobenem primeru ne presega 5°V 7c 100 \ :u:°noy pv« nične moko iz Biovaftke 485 koruze. Minister za prehrano je do> odu«, ca sme uvoziti 200 vagonov pšenične moke iz Slovaške Po-god bo moko plačal s 485 vagoni koruze. — Omejitev avtobusnega poštnega prometa. Zarnd: pomanjkanja avtomobilskih gum je direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, primorana začasno orne- vožnjo tudi na progi Brežice—Novo mesto. Od 8. marca dalje izostanejo sle-oeče. vožnje poštnih avtobusov: Odhod iz K st mjevice ob Krki ob 5.05. prihod v No-vo mesto ob 6%0. — Odhod iz Novega me-sta ob 21 15; prihod v Kostanjevico ob Krki ob 2 7 12. i ve advokatskih pripravnikov. 1 raj so zborovali v Beogradu advokatski I Na zborovanju je bila spre- i resolucija, v kateri zahtevajo advo-h itski pripravniki med drugim zvišanje plač in znižanje pripravuiškega staža. — Iner. Milo« Savič umrl Po daljši bo- |e umrl včeraj v Beogradu inženjer i- bival minister Miloš Savić. Pokojni je bil rojen 26. julija 1865 v Svilajncu. Tehnično fakulteto je dovršil v Munchenu, po-l se je pa naselil v Beogradu, kjer je ►rl i nžrnjorsko arhitektsko pisarno. Sodeloval je pri ustanovitvi mnogih gospo-h podjetij in sploh je temeljito po-B V gospodarsko in politično življenje. Časa je bil tudi beograjski župan. Politično je pripadal samostojni radikalni, ...... je demokratski, končno pa samostojni taki stranki. Napisal je tudi več strokovnih del. — Prejried ' rn°r°rnlh vozil za obrrr°čje ureskega a&£eistva v Ljubljani (izvzemši Iz občin --rhriškega srednjega okraja^ bo v petek dne 14. in soboto dne 15- marca 1941. vsakokrat od 8. —12. v Ljubljani pred n lam oddelka za kontrolo mer, Grudnovo nabrežje štev. 17. S resko načel-stvo v Ljubljani poziva vse lastnike motornih vozil, da pripeljejo svoja vozila ^ na kraj pregleda in sicer prvi dan avtmol -*1», drugi dan pa motorna ko-lesa. Hkrati se poziva vse one lastnike • 1 ki svojih obveznosti za tele e 1 sto Se nišo uredili da to čimpreje Izvršijo, — Blsjalcova tovarna keksov v Zagrebu obratovanje. Znano slovensko pod-B ' wa tovarna keksov v Zagrebu Je. prisiljeno ustaviti obrat, ker ne pre-j> --H dovolj moke. podjetje se je obrnilo v i' k rs t o a mestno občino, naj i i omogoči re no ;- t.o moke, a vsa prizadevanja so m. Podjetje je zaposlovalo doslej i'cev in 20 nameščencev, kakor r ■ J ' hr "^t^ki listi. — Potres v Kosovski Mitroviei. Včeraj ob 19.31 so aparati seizmološkega zavoda na tajdanu zabeležili začetek potresa v • : lOSti 230 km od Beograda. Po gt:rih minutah je bil zabeležen še en sunek t- u*: razdalji. Potresno gibanje je trajalo ol Dg 10 mikronov. Epicenter potresa je - NOtrovica, potres ni povzročil gmotne škode. _ Nov 2-rOb. Včeraj je umrl na Jezici položno znani in spoštovani g. Matija Pro-?ek. Zapuž hčerki srdč. Zorko in Zofko. Pogreb bo Jutrj ob 15. iz hiše žalosti. Sto-»ce 64 rs pokopalidee k Sv. Juriju. Po-kojniku blag spomin, žalujočim naSe iskreno sožalje! — Xoy vr*zni red na avtobusnih progah. Kr. banska uprava podiva ^ podjet;a. H vrše obrt rednega prevažanja oseb z nvw tornimi vodili in nameravajo 73. po'etro sezono 194' izoremeniti svoi sedanji vozni red in cenik, d^ iu ugotovc in ored^e v predpisno odobritev do 20. t. m Novi vozni red avtobusnih podjetii stopi a ori direkciji poste in telegrafa v Ljubljani. Pri sestavljanju voznega reda ie treba rjremisliti in uvaževati vse v poštev prihaja ioče okolnosti. Naknadno izpreminjanje voznih redov med sezono ne bo dopušjeno. Prekasno predloženi vozni redi ne bodo odobreni in bo ostal v veljavi dotedanji vozni red. Po:e;j tega prihajajo v poštev kazenske mere. Pod letniki, ki voznih redov, odnosno cenikov ne nameravaio izpremeniti. nai to prijavijo, in sicer, ker na poziv, s tfttae prosto vloso ali z dopisnico, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Beogradu, na Visu. v Splitu ln na. Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Sarajevu 18. v Kumboru 16, na Rabu 15. v Splitu 14. v Mariboru in Beogradu 12. v Ljubljani 11.2. v Zagrebu 11. na Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.0. ti rnperatura je znašala 3.2, v Sarajevu 5. v Mariboru 6. v Zagrebu in na Rabu 8, na ViBu 9. v Beogradu 10, v Splitu 11, v Kumboru ln Dubrovniku 12. — Nesreče. Na cesti v Dravljah je snoči podrl neki tovorni avto 401etnega sodar-skega mojstra Franceta Miklavčiča iz St. Vida. Miklavčič je obležal s polomljenima nogama in poškodbami na glavi ter na rokah Ponj so prišli poklicani reševalci, ki so ga odpeljali v bolnico. — Posestnikova žena Uršula Žitnik iz Stare vasi pri Grosupljem je včeraj metala iz kozolca deteljo, pa ji je na drogu spodrsnilo, da je padla in si zlomila desno roko v rami. — V Tunjicah nad Kamnikom je konj brcnil v levo nogo posestnika Franceta Nograška in mu jo občutno poškodoval. — V bolnico so prepeljali tudi 2 leti staro hčerke mesarskega pomočnika Heleno PiseK H Hradeckega ceste, ki je ooma padla s klopi in si zlomila levo roko. — Poskusen saniom°r in poškodba. \. Zagorju ob Savi si je 50!ctni vojni invalid Jože Rohavs prereza] včeraj v duševn: zmedenosti z britvijo žile na levi roki ir vrat. Domači so nemudoma pozvali zdravnika, ki je nesrečnežu ustavil kn in odredil, da so ga prepeljali v bolnico. — V nekem vinotoču na Vilharjevj cesti v Ljubljani pa so se včeraj stepli gostje in je nekdo udari] delavca Franceta Svetka tako moćno po glavi, da so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnico. L?ssb2|ane —lj C«\s*o na Bro0 In zv^ne ceste je mestno cestno nadzorstvo že pričelo urejati in bo popravila res potrebna Cesta na Brdo temeljito popravljena do kraja tega meseca. Popravilo omenjenih cest se jc zavleklo predvsem zaradi vremena m tudi zaradi prispevka opekam za potrebno gradivo, ker so svoj prispevek poslale šele ta mesec. —lj Ob Vilbarjevi cesti mestno cestno nadzorstvo že dalj časa ureja severni hodnik, a južni hodnik še ni dosti od tajan, ker je v senci in se zmrzal drži v globini ter bi prezgodnje popravilo hodnika ne bilo trajno. V kratkem bosta torej oba hodnika ob Vilharjevi cesti urejena, da bo prebivalstvo gotovo zadovoljno. —lj Pcroka. V soboto 8. t. m. sta se poročila v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani inž. Marijan Dolgan ln gdč. Bernardka Hafner, učiteljica v Zavrču pri Ptuju, hči judenburškega junaka in mučenika Antona Hafnerja. Priči sta bila ženinov oče Jožef Dolgan, šolski nadzornik, in dr. Anton Kodre, magistratni svetnik. Poročal je prof. dr. Peter Sorli. — Mladima poročencema obilo sreče! —lj Naše koncertno občinstvo opozarjamo na zanimivo koncertno prireditev Orkestralnega društva Glasbene Matice drevi v veliki dvorani Filharmonične družbe (kino Matica). Godalni orkester Glasbene Matice nastopi pod vodstvom prof. L. M. škerjanca in s sodelovanjem pianistk Bože Cernivec-Saplja in Silve Hrasovec z Izbranim pestrim sporedom skladb za. godalni orpester in klavir. Osrednja točka je Bachov koncert za dva klavirja ln orkester, ki bo v originalu prvič izvajan tokrat v Ljubljani. Ostale točke sporeda so posvečene deloma violinskima klasikoma Vi-valdiju in Corelliju, deloma francoskima modernistoma Rousselu in Debussyju, deloma pa jugoslovanskima skladateljema Juriju Gregorcu In Franu Lhotki, katerih dve skladbj bosta pri tej priliki prvič izvajani pri nas. Gregorčev >Prelude mčlan-eolique« je bil odlikovan pri zadnjem nagradnem razpisu Glasbene Matice ljubljanske z Lajovčevo nagrado ter tvori pomemben doprinos k domači literaturi za godalni orkester, medtem ko je Lhotkov »Scher-zo< pred kratkim doživel krstno izvedbo v Zagrebu. Koncert se prične ob 20., vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu ln pri večerni blagajni Kina Matice. —lj Sokol MOste uprizori v Četrtek 13. marca, v dvorani kina Moste pravljično igro v 4 dejanjih »Jurček«. Začetek točno ob 20. Za to predstavo vlada veliko zanimanje pri naši mladini, zato priporočamo, da si preskrbite vstpnice v predprodaji br. Ravbarja na Zaloški cesti 41. Izredno zanimanje vlada za vsako našo predstavo tuči pri naših »prijateljih.«. Se vsakokrat so bili potrgani letaki, tako tudi tokrat in o dosleono vsakokrat takoj prvo noč. BrezdVomrio je to delo nekje organizirano, pa nič zato, vse nade prireditve so odlično posečane. Povemo pa, da jih mi S takim delom ne bomo posfiemalt Kar še naprej z vašim kulturnim delom, —lj NA VSAKO MTZO LAŠKO PrVO! —lj Na korist Društva prijateljev Golnika bo v petek 14. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani akademija a koncertnim sporedom. Pokroviteljstvo je prevzela ga. banica Nija dr. Natlačenova, sodelujejo pa ga. Mira Danilova, pianistka Dora Gusičeva iz Zagreba, Valerija Hey-balova. Erna Moharjeva in Franc Lipah, Marijan Lipovšek, Leon Pfeifer, Boris Pi-Isto. Karlo Rupel, Stane Sever, dr. Danilo švara in komorni orkester slušateljev Glasbene akademije. Vstopnice za to akademijo se dobe od danes naprej v knjigami Glasbene Matice. —lj V boj zoper sadne tu vrtne škodljivce! Po naredbi kralj, banske uprave o zatiranju Škodljivcev in bolezni na sadnem drevju so lastniki vrtov dolžni zatirati škodljivce in bolezni na svojih nn nadih | Najuspešnejše se zatirajo škodljivci in bolezni na sadnem drevju s škropljenj ero. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. bo tudi letos opravljala svojim članom Škropljenje sadnega drevja in jago- dičja po okoliših svojega področja in po čim najnižjih cenah. Člani se poživljajo, da Izpolnijo svojo zakonito dolžnost ln se prijavijo radi obave škropljenja najkasneje do 12. t. m. po dopisnici ali po telefonu družbenemu blagajniku g. Teodorju Dre-nigu. Cesta v Rožno dolino št. 36/1., tel. 23-55 ali pa osebno pri predavanju v torek dne 11. t. m. Cene bodo razvidne iz naročilne knjižice, ki jo ima seboj pred-delavec. Podružnica tudi izposoja svojim članom ročno in nahrbtno škropilnico. Informacije daje podružhičin blagajnik in predsednik. —lj Niko Stritof, dirigent nase operr. bo slavil v petek, 21. t. m. svojo 25-letnico umetniškega dela. Za ta praznik se bo pela v operi pod njegovim vodstvom >Carmen< z Zlato Gjungjenčevo kot Carmen in z Ado N o n i j e v o kot Micaelo. Na ta izredni večer naše občinstvo že danes opozarjamo. • —lj Nase agilno pevsko društvo Kra-i kovo-TTnovo priredi v soboto 15. t. m. v Sokclskem domu v Trnovem samostojen koncert, na katerem bo izvajal zbor IS slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Zbor Krakovo-Trnovo je na zelo dobrem glasu, ima izvrstne pevce, ki so zelo priljubljeni. Zato opozarjamo na zborov koncert v Trnovem. Vstopnice v knjigamj Glasbene" Matice. 193-n —lj Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice bo drevi ob 20. v veliki filharmonični dvorani pod vodstvom dirigenta L. M. škerjanca s sodelovanjem pianistk Bože Cmivec-Saplje in Silve Hrasovec. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice. 193-n —lj Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da bo danes točno ob 20. v Trgov skem domu 60- redna letna e! upščina Združenja trgovcev. 182—n —lj Ukradeni kolesi. Na Pogacarjevem trgu izpred Kreslje je bilo ukradeno Stanku Svetetu 1600 din vredno, rumeno ple-skano kolo zaiamke »Žerjal«. — Iz veže hiše št. 8 v Gosposki ulici pa je tat odpeljal 1000 din vredno črno pleskano kolo znamke »Stadion« služitelju Glasbene Matice Antonu Novaku. —lj B*uBa vu za zgradbo ln vzdr$pvanj#-SoKolakesra flt^rna v fcfski bo imelo redm letni občni zbor v petek 14. t. m. ob po! 20. v mali dvorani Sokolskega doma v Spodnji Šiški. ___4 Roparski nagrad ln tatvine Ljubljana. 10. marca. Ko se je v soboto ob dveh ponoči vračal železniški ^vaničnik Janrz L. iz mesta domov v Zeleno jamo, sta v bllž'ni PavSkove gostilne v Bolgarski ulici pristopila k n]Y-mu dva neznanca, ki sta en pričel n ogovarjati. Janez je pohitel, neznanca pa sta se mu pridružila in ga nekaj časa spremljala. Nenadoma pa sta se zakadila vanj in ga jela pretepati. Napadenec se ju je otresel, na':ar sta napadalca' poresrnils na bližnje dvorišče. Kmalu pa je ed»:n spet pritekel za nnm in ga podrl na tla. Boiiln sta se nekaj časa na tleh, nato. pa je neznanec ponovno pobegnil. Doma ie Janez ugotovil, da mu je napadalec ukradel med ruvanjem iz žepa 600 din vredno uro znamke ^Ornega*. Nadzornik skladišč mestne aprovi^ci'e Metod Zorman je v soboto ustavil stražnika in mu prijavil, da ie nekdo posku.-al vlomiti v mestno skladišče na štepan.-ski cesti 11. Odšl^ sta tja. kjer je stra >nik ugotovil, da je vlomilec skušal odriniti vrata s kolom, ki ga ie najbrž prinesel s seboj in pot^m spet odnesel. Skrivil Je tudi železen zapai, ? so vrata pritisk vzdržala in je mor8i vlomilec oditi brez plena. Skladišče, v katerem je nakopičenih mnogo živil, so bolje zavarovali. V stanovanje upokojenega učitelja Matije Juga na Jaani Poljani v Ljubljani je oni dan vdrl tat, ki je odprl omaro. Iz ka-kere je ukradel 550 din vreden siv suknjič. V omari Je bilo še več druge obleke, ki se je vlomilec nI dotaknil. Tatvino Je opazna služkinja Marija Lavričeva, ki je takoj obvestila policijo. Kot osumljenec je bil kmalu aretiran neki dimnikarski pomočnik, a se je izkazalo, da je nedolžen. Tatvino je zagrešil najbrž kak prosjak, ki je neopaženo odprl vrata v stanovanje in po tatvini hitro pobegnil. Da pride tatovom vse prav. izpričuje tudi tatvina v Daj-Damu. Včeraj okrog 10. dopoldne je neki gost poprosil blagajni-čarko za ključ od telefonske celice in ostal v kabini precej časa. Kmalu po njegovem odhodu pa je hotel telefonirati neki drug gost, ki pa se je hitro vrnil iz celice in povedal blagajn i čarki, da je izginila telefonska slušalka, ki jo je oni pred njim odrezal in odnesel. Koncert pevskega zbora »Edinost« na Viča Mladi pevski zbor pod vodstvom Cirila Oblaka je dosegel velik uspeta Vič. 10. marca Viski pev.'ki zbor »Edinost«, ki obstoja ivomai rx>ldruao leto se nam ic piedstavii v razmeroma kratkem času s svojim koncertom, :-u je bil v soboto 8. t m. ob 20. v telovadnici meščanske šole na Viču. ob veliki udeležbi liubite!iev lene slovenske narodne in umetne pesmi. Med po-setriiki koncerta so bili pevovodja Huba-dove pevske župe Venturiui. zastopr^vki pevskega društva »Slavec.. viske*?a Sokola, erasiiake čete. prosvetnega društva, meščanske sole in drugih viških organizacij Z majhno zamudo se nam ie predstavilo na ^dru 24 pevcev pod vodstvom ambicioznega pevovodie g. Cirila Oblaka, ki se ^e izkazal kot izvrsten pevovodja in zna pritegniti na sebe vse ocvce. ki so nastomli disciplinirano in lepo opravili svoi koncert. Na sporedu ie bilo 18 pesmic našzh domaČih skladateljev. Izbira spo-i-eda je bila nrav posrečena, le zadnja cesmica cd neznanega avtorja »Moj dom* sedanjim časom več ne odgovarja. Z malce nervoznosti so oričeli oevci z Venturijevo »Deklica ti si k>kala« Id ni novsem d^segln svojega nam?n3 zato va so pevci želi viharno odob avairje i vovo »Viffred oribliža se« Naslednic Ven-t u rini i evo »Zvezde žariio pokorno s> • zapeli odlično in se ie zlasti odlik -»val s svojim sočnim prvim ten^riero Tone 2* e n Poslušalci so prtredil; vrlim pevcem tople ovacije Dolinnrievs »Pred n čio« ni že a zaželenega uspeha in to predvsem amdi nogreSne intonacije. Lepo so zatem red-našali Jerebovo »Pisemce« močno oa ie nato užeala Vračkova »Tam v Ibalerstd deželi«, ki so io morali ob sp'o^nern odobravanu) ponoviti Po k7ai?em odmoru Je sledil drugi del koncerta, ki so sa za'eh z Jerebovo »O kresu*, potem so zapeli izredno učinkovito Hafner i evo »Murček«. dalje Devovo »Cei so tiste stezice*. V en turi ruj evo »Lovsko«, ki so io morali tudi °o navdušenem odobravanju ponoviti. Ve'ik uspeh ie dosegla Kimovčeva *Mariia mimo šla«, kier se ie zlasti odlikoval »'L-ritonist Pislar s svojo solo partijo Piši ar je velik talent in mu želimo, nai se svoje znanje poveča s študijem na našem observatoriju. Obeta se mu še lepa bodočnost. Pavčičev »Potrkan ples« ie snet osvojil srca vseh. V tretjem delu smo slišali Jerebovo »Pelin rožo«. Ic je močno navdušila Bučarjevo »Tam kier psa na so polja«. Hafnerjevo »Kaj kleolie« Kramar-jevo »Kai pa delaš Angel iček«. ki ie izzvala snloSno odobravanje nakar ?o pevci dodali izven sporeda zn?no rusko »Dvanajst razbojnikov«, ki so io žareli odhčno in se ie spet uveljavil sohst Pi^'ar Čuvstveno so nato zapeli prelenc Raju':ovo *Srce ie žalostno« in za zaključak »Moj dom«, ki smo o njej spregovorili ie zgoraj. Pevski zbor. ki Šteje 24 pevcev ie pokazal homogeno celoto vsi glasovi se |coo zlivajo, zlasti velja pohvaliti oba ba-a ki irvonita prijetno, oravr-ko s*a na do;to'n! višini tudi cba tenorja Pevci so nove"in; mladi ki oHnodaio nižiemu in srodni t.u sloju, predvsem pa moramo OTOSnlt! dva pevca, ki se bližata sedmim križem Je'ene in Pezdir. ki nai bi bila za zr.ed ostalim pevcem, Pevovodji g. Cirilu Oblnku ie bi! poklonjen len š^oek rdečih načinov i državno tr "bojnico, kar ie vzb'dlo tople ovacije občinstva Vrlemu viScemu JŠbnTO k lenemu koncertu Mcreno čestitamo in kličemo no tej poti naprej! z»- Lfiibljana svojemu zvestemu pevcu Ljubljana 10 marca. Janez Za vršan je bil v soboto deležen tolikih dokazov simpatij in iskrenega prijateljstva, kakor gotovo ni pričakoval Dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna jubilantovih čestilcev in prijateljev lepega zborovskega in kvartetnesfa petja. Slovenska pesem ie doživela zopet svoj Častni večer. Prihiteli so najodiičnejši nredsta\niki nagega glashi-n^fra življenja zastopniki skoraj vseh ljubljanskih pevskih društev, kvintetov, kvartetov Itd., da vzornemu pevcu častita jo in se poklonijo njegovemu 50'etnemu dobrovoljstvu. Slovenski vokalni kvintet. Trboveljski azz-kvartet. Zivišanov kvartet in p:vski zbor Glasbene Matice so se mu poklonili s pe.^nvjo, vrsta govornikov je proslavljala s:avllenčeve pevske vrline. P?vski zbor Glasbene Matice. Hubadova župa Pjevački savez in rjtPOg] prijatelji so mu poklonili lepa darila, odlikovanja in nešteto cvetja Kup brzojavnih in pismenih čestitk tisoč prisrčnih stiskov roke in objemov in poljubov — to vse je plemenita pevska duša doživela na tem nepozabnem večeru. On pa se je zahvalil, odklanjajoč priznanja o pcžrtvovalr.osti. s pesmijo: >£odi zdrava domovina«. Dodal je: Ne meni. ampak slovenski pe^mi velja ta častni večer — oni prelepi slovenski pesmi, za katero sem in bom živel do konca svojih dni. Res prijetno je bilo ta večer med Zavr-šanovimi pevci. Prav škoda pa je. da ni bilo navzoče več mladine, ki ima v Za-vršanu najzvestejšega prijatelja, in pev-skasca očeta. DRAMA Začetek ob 20 url Ponedeljek, 10. marca: zaprto Torek. 11. marca: Cigani. Red torek Sreda, 12. marca: Brez tretjega Izven. Proslava 40-letnice umetniškega dela Hlnka Nučiča in gostovanje Vike Pod-gor?ke, članov zagrebške drame OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 10. marca: zaprto Torek, 11. marca: Rusalka Red A Sreda. 12. marca: Sabska kraljica. Red sreda. Gostovanje Josipa GostlČa, tenorista zagTebške opere * V sredo bo gostovanje priljubneca tenorista Josipa Gostiča, ki bo nastopil v veliki Goldmarkovi operi »Rabska kraljica*. Čeprav je bila ta opera avtorjev prvenec, je vendar delo izredne zrelosti ln veljave ter si je v kratkem času osvojilo vse večje svetovne odre. Naslovno partijo bo podala Kogejeva. Sorzna poročila Curih. 10. marca. Beograd 10, Pariz 722. London 16.905, New York 431. Bruselj 69, Milan 21.70. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.575, Oslo 98.50. Kopenhagen 83.50. §otija 425. Lisabona 1752.50, Budimpešta 85, Atene 300. Carigrad 337.50, Bukarešta 212.50, Helstngfors 875. Buenos Aires 98 50. Inserirajte v „S1. Narodu44! Umrl je najin dobri oče Matija Prošek Pogreb pokojnega bo v torek 11. t. m. ob 3. uri popoldne Iz hiše žalosti, Stožice 64, na pokopališče k Sv. Juriju. JEZICA, 10. marca 1941. ZORKA in dr. ZOFKA PROfcEK Žalujoči hčerki MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda din i.— davek posebej. znamko — Popustov za maae oglase ae priznamo £a pismene odgovore glede malih oglasov je j-eoa priložit) Beseda BO par. Davek posebej NaimanjSi znesek 8.-- din ČEVLJE ▼ modi ln kvaliteti dobite v trgovini »EDOc Prešernova 4«. 14. T. OGLAŠUJTE male oglase „Sloy. Narodu44 kar «o najceoej&J MOTNJE V ČREVESJU neredno stolico, krče, slabosti ln drugo Vam prežene uživanje »AMBROŽEVE MEDICE« ki jo pristno dobite le v ME-DARNI«, Ljubljana, Židovska ulica 0. 13. T. Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčnj ceni TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošič«va 34 TRAJNO ONĐVLACUO s 6-mesečno garancijo za din 50.— Vam naredi salon Milan rurk, Trubarjeva 2, pri mostu sv. Jakoba. 623 KLIŠEJE • £.nc -. vc.'fi;vne Beseda 50 par. Davek posebej NajmamSi zneseH >s din PRODAM MANJŠO PAK CELO 500 kv. m po 12 din kv. m, v bližini Domžal. Poizve se dnevno od 14. ure dalje, v nedeljo ves dan. Domžale. Cerkvena ul. 9. pri Krtlanu. 616 <\ rvOKS • DRVA i. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL, 20-ob ^ostrežDa orezn>bnn sigirarcji Beseda 50 par. Davek posebej. Naimam*' jneses din CVETLIČNI MED sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARNL Ljubljana, židovska uL 6. UL T. KUPIM MOTOR ki fronti 'vrata v svobodo m utrla pot zedinjcnju vseh Jugoskvvenov. Sestava te divizije je bila »zgodovinsko svetel moment jugo&lovenske misli in naporov za izgraditev naše današnje skupne domovine«. Prva dobrovoljska divizija ie štela v trenutku ko je stopile v D ob rud-ži v borbo, 20.541 oficirjev, podoficirjev m vojakov. V svojem sestavu je nemila štiri i* siavo ovenčane zastave starih srbskih polkov. »Prsa jugosllovenska divizija — je nadaljeval o. general — je bila sestavljena H najboljšega in moralno najmočnejšega materiala, iz ljudi, ki jih niste zbrala sila ali zakon, temveč najbolj vzvišeni motivi, ljubezen do domovine in svobode ter želja po osvobojen ju m zodinjemju vseh Srbov, Hrvatov m Slovencev. Jugoslovenska divizija je predstavljala v svojem sestavu resnične idealno tvorbo, ki je bila v tistih dneh najmočnejši izraz naše jugcsloven&ke ideologije v letih 1915 m 1916. V dobrud-žkih borbah je padle 245 oficirjev in 8036 podoficirjev in vojakov, to je nad 40 od-stotkov vseh borcev. Sovražnik pa je izgubil v teh bojih 14.800 mož. 15 topov in 8 strojnic.* DoOim je poslušala množica besede generala Štefanovića o nesmrtnih delih 1. ju-goslovenske dobrovoljske divizije s pobožnim molkom, je pričela prekinjati drugi del njegovega govora z orkanskim odobravanjem, ko je govoril o naši sedanji vojski: *Moč naše vojske ie v tem. de predstavlja zbor najboljših moči našega naroda in njegovo odločnost braniti svobodo. Mi smo relativno majhni po številu, toda ni naroda v Evropi, ki bi bil večji od nas po ljubezni do svoje grude in svobode. V tem je največja moč naše vojske. Jugoslo-venska vojoJct. ima zelo bogate vojne izkušnje, ki so njeni člani sodelovali v Številnih zmagoslavnih vojnah Ona je tudi tehnično d<*bro opremljena Moralna sila našega naroda rn slava naše vojske predstavijo ta danes brez dvoma dejstvo, s katerim je treba računati pri vseh kombinacijah balkanske politike Slovita po svoji hrabrosti in svojih vojaških sposobnostih v daljni in bližnji preteklosti, uživa danes naša vojska v svetu upled. ki je v čast kraljevini Jugoslaviji Ob ~ \ih vrlinah in taki pripravljenosti našega naroda ali. kar je isto, oborožene sile kraljevine Jugoslavije ni žrtve, ki je ne b* mogli doprinesti, ako bi bilo postavljeno vprašanje naše svobode in naše pravice do svobodnega življenja na rodni grudi ln naj nam usoda doio-či kakršnokoli bodočnost, ponosni na svojo preteklost in v zavesti svojih dolžnosti in pravic v sedanjosti, stopamo mi vojaki vedrega čela in vraofco dvignjenih glav do- godkom nasproti. Naše geslo je: Vse za dobrobit kralja in domovine!« Od stavka do stavka je raslo navdušenje občinstva, ki je pritrjevalo mislim g. generala Štefanovića z aplavzom kakor gs ljubljanska opere že dolgo m doživela Z enakim odobravanjem je bri sprejet tretji del govora, v katerem je g general apeliraj na našo mladino in ki ga je zaključil z besedami našeg« velikega Prešerna: »Manj strašna noć je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dne/vi.« Ko je še sporočil pozdrave in zahvalo ministra vojske in mornarice za današnjo lepo prireditev je končal z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II tri kraljevskemu domu. Navdušeno se je vzkhku pridružila vsa množica, godba pa je zaigrala državno himno Govor bana dr. Natlačena Po Jenkovi simfonični sliki ^>Kosovoc so se med igranjem godbe 40. pešpolka vrstile krasne neme slike iz naše preteklosti, zaključene z apoteozo jugoslovanske misli in državne zavesti. Bajoneti so se zalesketali okrog nase visoko dvignjene državne zastave in zadoneli so mogočni klici kralju, Jugoslaviji in naši vojski. Potem je pa izpregovoril ban dr. Natlačen. Najprej je v imenu Slovencev prisrčno pozdravil našo vojsko, na katero smo ponosni in ji popolnoma zaupamo. Prepričani smo, je dejal g. ban, da se naš narod tudi danes v polni meri zaveda kako neprecenljiva vrednota nam je svoboda, brez katere ni napredka, ne sreče. Polni smo zaupanja, ker vemo, da budno bdi ob krmilu naf države modri krmar, kraljev namestnik namestnik knez Pavle (navdušene ovacije). Verujemo tudi. da preveva našo vojsko isto požrtvovalni in junaški duh, kakor v preteklosti. Zato lahko upravičeno zakličemo vsemu narodu: Kvišku glave! Naša junaška vojska naj živi! Tudi banove besede so bile sprejete z navdušenim pritrjevanjem Ln na koncu njegovega govora je občinstvo ponovno manifestiralo za našo vojsko. Koncert Včeraj se je v proslavo 25-letnice ustanovitve prve jugoslovanske dobro voljske divizije vršil v našem opernem gledališču prvi koncert za našo vojsko, ki so ga organizirali Udruženje rezervnih oficirjev, Udruženje vojnih dobrovoljcev in ljubljanska radijska oddajna postaja. Spored je poleg priložnostnih govorov divizionarja Lj. Štefanovića. bana dr. Natlačena, dr. Vrhunca in R. Pavlina obsegal glasbene točke. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika Herzoga prav lepo izvedla Pučikovo >Triglavsko koračnico«, Jenkovo simfonično sliko >Koeovo«, Zajcev duet in finale iz >NI-kole Zrinjakega« in drugo, pevski zbor 40. pp. Triglavskega je ubrano in navdušeno zapel več vojaških in nacionalnih pesmi ter je s svojim izvajanjem žel prisrčno priznanje poslušalcev, zlasti še v alegorični sliki »Slovenec, Srb, Hrvate, Ivan Levar je učinkovito recitiral Goljevo »Misel na mater« iz ^Dobrudže^, bežigrajsko pevsko društvo pa je lepo zapelo nekaj slovenskih narodnih vojaških pesmL Celotno prireditev- ki je uspela odlično in je v celoti dosegla svoj namen, je režiral in poskrbel za efektne simbolične scene prof. šest. Prvega koncerta za našo vojsko nikakor ne nameravam vrednotiti s kakšnega umetniškega kriterija, ki tu ni bil "iti vodilen, niti primaren. Mnogo važnejši se ml zdi marveč nacionalno-vojaško vzgojni vidik, ki zlasti v današnjih dneh postaja vedno važnejši. Naš vojak potrebuje poleg vesti svojih vojaških, državljanskih in cionalnih dolžnosti še drugih spodbud, ki mu bodo v resno, strogo življenje prinašale elana, veselih trenutkov, polne vere v bodočnost, neomajno prepričanje v nujnost svobode svojega naroda in države, v pristnost kulturne in politične ter gospodarske samobitnosti svoje krvne zemlje. V veliki meri mu more prispevati k temu cilju prav narodna pesem, bodisi da jo posluša, bodisi da jo poje sam. Ob njej se mu vzbuja samo zavest in odločnost braniti rodno grudo, ob njej se veseli in plemeniti, ob njej se neprestano spominja tistega, kar je značajnomu, svobodnemu človeku vedno najvišje: domovine. Ta čisto psihološki značaj učinkovanja pesmi je neizmerno pomemben za moralo vojske in ni čuda, da so mu v vseh časih odgovorni in njegovo važnost potrebno razumevajoči činitelji izkazali največjo pozornost. Včerajšnji koncert za našo vojsko je pokazal, da je ta nujnost našla pravega odziva tudi v naši vojski in zdi se mi potrebno naglasiti, da se mora za- j četna pot nadaljevati, poglabljati in razširjati v vseh možnih oblikah: z organizacijo popularizacije glasbe v vseh vrstah naše vojske s pomočjo pevskih zborov, vojaških godb. gramofona, radija, gledališča, lastnega vojaškega gledališča, katerih ustanavljanje se je menda že začelo, primernih koncertov, pri katerih naj sodelujejo vsa naša tovrstna društva in podobno. Na misel mi prihaja potreba, da bi naša opera vsaj enkrat mesečno nudila vojaštvu prvovrstno brezplačno operno predstavo, s čemer bi marsikateri vojak vsaj enkrat v življenju imel priliko slišati opero, kar bi njegovi izobrazbi, ki jo mora razširiti tudi njegovo vojaško življenje, prispevalo znatni delež. Prepričan sem. da bi prej omenjeni načrt v svoji izvedbi mnogo pomenil še višji stopnji zavesti naše vojske in bi njeno pripravljenost za izpolnitev njenih najvišjih smotrov Se bolj utrdil, hkrati pa bi sedanjemu vojaku razširil njegovo obzorje, da bo, ko se bo vrnil na dom, sposobnejši za sprejemanje kulturnih vrednot ter za sodelovanje v njihovem dviganju in bo še tesnejše povezan s svojo narodno vojsko, na katero ga bodo vezali lepi spomini in s katero ga bo spajal duh nerazdruzljive pripadnosti. Učinek bo tako vsestranski: vojaško, nacionalno in splošno vzgojen, kar bo v svojih posledicah nedvomno rodilo najlepše in nad vse koristne uspehe. Vsi ti vidiki poudarjajo, da je pot, ki jo je začrtal včerajšnji koncert za našo vojsko, absolutno pravilna — poleg navedenih činiteljev tudi Še iz zelo širokega splošno glasbeno-izobrazbenega vidika. Po zelo lepem prvem uspehu jo bo treba sistematično nadaljevati v korist vojakov in vsega naroda, da se za vselej utrdijo in potrdijo pogoji za neovirano uspevanje vsega našega, tudi kulturnega življenja. cA. — Horoskon za tekoči teden od io. do 16. marca 1941 glede na planetne tranzite s položajem Sonca ob rojstvu t Rojeni med '22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Utegnejo se pojaviti nevšečnosti v družabnem življenju. Za zdravje nekoliko bolj kritično. Po 21. marcu zboljšanje za nekaj tednov. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Izkoristite dneve do 20. marca za karkoli, kajti poslej aspekti za nekaj Časa ne bodo ugodni. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Za zdravje še kritično, in sicer do 2. aprila. Zmanjšana energija in zaradi tega manjša možnost za uspehe. Bodite previdni pri ravnanju z nevarnim orodjem ln vnetljivimi predmeti. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Razburkane razmere, toda mnogo žarkov sreče sije kljub temu in bistrovidni jih bodo opazili in izkoristili. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Nič posebno dobrega glede financ,- družbe, ljubezni in kupčij. Dobro premislite pred važnejšimi odločitvami. Rojeni med 22. junijem in 22. julijem v Raku: Kritična doba za zdravje, sreča pa se obeta v poslovnih zadevah. Uspehi v družabnem življenju. Rojeitf med 23. julijem in 23. avgustom v Levu: Spoznavati morate vse resnosti živ- ljenja in se bonu z raznovrstnimi težavami. Vztrajajte, da boste lažje vzdržali kritične dneve v maju. Rojeni med 24. avgustom in 28. septembrom v Devici: Pazite na svoje zdravje, ognite se konfliktom v družbi, sicer pa vam je usojeno prav toliko sreče kot smole. Ako se pravilno razgledate, lahko uspete. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: V splošnem teko zadeve normalno, le za zdravje je teden precej kritičen. Rojeni med 24. otkobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Dobre in slabe spremembe v zdravju. Morda boste gledali preveč črno v svet. Poslušajte dobre svetovalce in preženite črne misli. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelen: Bodite previdni v družabnem občevanju, pazite na izdatke, da ne bo deficita, odženite obrekovalce in izpolnjujte vestno službene dolžnosti. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Kdor je vajen borbe z usodo in premagovanja križev Ln težav, bo napredovnl todi sedaj. Sicer pa zmanjšana energija in manjša možnost za uspehe. B. K. Ob 20 letnici smrti dr, Ivana Oražna vrlega, zaslužnega Sokola, vnetega rodoljuba in velikega dorotnika dijaštva Ljubljana, 10- marca Pred er^ajsetiim" leti 11. marca 1921, je nenadoma umrl v Ljubljani na svojem »Zelenem hribu« dr. Ivan Oražen, prvi starosta zedinjenega jugoslovenskega so-kolstva. S pomiri jamo se dvajsetletnice njegove „mrti, da bi počastili srpomin in izkazali spoštovanje imenu brata, ki ga je naš prvi sokolslci sabor na Vidovdan leta 1919 v Novem Sadu postavil na čelo našega sokolstva. ko so bili na tem saboru likvidirani predvojni plemenski sokolski savezi in ko je pod vodstvom dr. Ivana Oražna sokolstvo strnilo sokolske vrste pod geslom: Ena država en narod, eno sokolstvo! V dobi smrti brata dr. Ivana Oražna smo bih sredi priprav, ki jih' je on vodil za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljub- ljani od 14. do 16- avgusta 1922. Takrat je bil pokojni dr. Oražen šef zdravstvenega odseka pri pokrajinski vladi v Ljubljani in je V tem svojstvu dan pred smrtjo odpotoval v Maribor. Zvečer se je vrnil domov in legel k počitku. Drugo jutro so ga našli mrtvega, čeprav je tožil, da mu ni srce zdravo, vendar je cio zadnjega izvrševal svoje okolske dolžnosti kot starosta JSS. Ko se je izvedela žalostna novica o smrti dr. Ivan Oražna, se je Ljubljana in vsa sokolska Jugoslavija odela v črnino. Iz sokolskih domov sirom naše domovine so zaplapolale žalne zastave. Starosta dr. Oražen ni dočakal vsesokolskega zleta. ki ga je on pripravljal, prehitela ga je prezgodnja smrt. Pokojni dr. Oražen je bil rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici kot nezakonski sin revne kmetske deklice. Bil je bister in neverjetno odločen, kar mu je pomagalo, da je kasneje prebrodil vse težkoče in da se je mogel posvetiti študiju medicine na dunajski univerzi. Na Dunaju je navezal stike s srbskimi akademiki v društvu >Zora« in je bil obenem predsednik akad. društva »Slovenija«. Že na Dunaju je propagiral misel združitve vseh Jugo-slovenov in je ostal tej ideji zvest do svoje smrti. Po končanih študijah se je hr. dr. Oražen kot mlad zdravnik vrnil v Ljubljano in si namah osvojil srca vseh, zlasti pa med siroma-šnimi, ki jih je zdravil večkrat brezplačno. Kot odločnega ju-goslovenskega nacionalista so ga tožili avstrijskim oblastem, češ da vzdržuje zveze s Srbi, posebno s srbskim sokolstvom v kraljevini Srbiji. Tragični dogodki leta 1908. ko je tekla nedolžna slovenska kri po ljubljanskih ulicah, so se bolj okrepili njegovo jugoslovensko zavest in je z besedo bičal metode, ki jih je avstrijska oblast uporabljala nad slovenskim narodom. Takrat je bil dr Oražen starosta Slovenske sokolske zveze in je na tem položaju razvil največjo delavnost za razširjenje sokol- ske mteli med slovenslrtai narodom. Ko je izbruhnila leta 1912 balkanska vojna, je bil pokojni br. dr. Oražen med prvimi zdravniki, ki je pohitel v bratsko Srbijo leč it rane ranjenim srbskim junakom. Te lepe spomine je napisal v posob-ni knjižici >Med ranjenimi srbskimi junaki«. Čas od bankanske do svetovne vojne je porabil, da bi jugoslovensko sokolstvo prav tako tudi formalno povezal v celoto. O tem nam jasno pričajo njegovi sestanki leta 1912 v Ljubljani in leta 1914 v Zagrebu s predstavTiiki hrvatskega in srbskega sokol st v a. Ideja teh sestavkov naj bi se manifestirala na III. slovenskem vse-sokolskem zletu v Ljubljani 1913 oz. 1914, ki ga je avtrijska vlada prepovedala Med svetovno vojno je bil tudi pokojni br. dr. Ivan Oražen med onimi nacionalisti, ki bo jih preganjale avstrijske oblasti, vendar mu niso mogli do živega. Svetovno vojao je srečno prestal in veroval v vstajenje južnih Slovanov. To so mu je izpolnilo in tako je doživel srečni Vidovdan leta 1919, ko je bil v Novem Sadu izvoljen za prvega starosto JSS. Na tem mestu je ostal žal komaj eno in pol leta — prezgodaj je omahnil v naročje večnosti. Ob svoji smrti je zapustil v oporoki vse svoje premoženje revnim dijakom, v prvi vrsti študentom medicine nezakonskih roditeljev, da bi jim na ta način olajšal pot do kruha. Njegov pogreb v Ljubljani dne 13. marca 1921 je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil naš prvi starosta dr. Oražen- Armada Sokolstva s prapori naša narodna vojska in večtisočgiava množica ga je spremila na njegovo zadnje domovanja k Sv. Krištofu Od pokojnika so so poslovili v imenu sokolstva dr. Ravnihar, dr. Lazar Car in na žalni svečanosti E. L, Gangl. mimo drugih stanovskih tovarišev. Danes * počiva naš nepozabni brat dr. Ivan Oražen na novem pokopališču pri Sv. Križu, kamor vsako leto romajo Sokoli Jn dijaki, da počaste spomin vrlega Sokola rodoljuba in velikega dobrotnika dijaštva. Bratu dr. Ivanu Oražrm večna sla val Iz Trb — Krsti, poroke in smrU V Trbovljah so bili krščeni: Vetrih Franc G-ačnik Her-mina, Stariha Jožefa. Kušar Cirila. Vuka-več Miroslav, Kelner Marija. Oberžan Jožefa. Zalaznik Cvetka Jan Ana K; .ar Erika. Vertnik Slavka. — Poroči i: so ^o: Hudarin Adolf, rudn:šk: strojnik in Povšo Alojzija služkinja; Kočar A'ojz. rudar in Kodič Bogomira, šivilja; Kos Franc rudar in Sovinšek Frančiška, šivilja*. Dobovisek Avgust, rudar in Pire Angela, služkinj i; Medvešek Mihael, delavec in Buhaker El-za, hči rudarja. Bilo srečno! — Umrli so: Dornik Franc. nrTar. star 4^ I*»1 <>- nesreči!; Tomšič Viljem, krojaški pomočnik, star 28 let. se obesil; Podbev&ek Ivana, stara 26 let. skočila v Savo Kmet Adela, kmečka hči. stara 28 let: Po-še Marija roj. Zupan, žena rudarja. 61 let; C erar Ignac, samski občinski ubožec, star 55 let. NaSe sožalje! — Občni zbor trboveljske p. diultklco CMD bo v četrtek 13. t. m bb 19J0 v Sokolskem domu z ob:čninirn dnevnim redom. Ko polagata obe tukajšnji podružnici obračun svojega dela. je dMžnost član— stva, da se istega gotovo udeleži polno-številno in s tem pokaže svojo narodno zavednost — Opozorilo. O priliki sokolske prireditve za zimsko pomoč so se razširile po Trbovljah neosnovano vesti, ki Škodujejo ugledu sokolskoga društva Opozarjamo, da borno v bodoče moti vsem rnznašalcem istih sodnijsko postopali- Ker so se v >-.ad-njem času slična obrekovanja zc večkrat ponovila, prosimo vsakogar, ki zazna za enaka zlonamerna oodtikanin. ia javi ime raznašalca društveni upravi 188-n Iz Ce!*a —c Točenje alkoholnih pfpč rezervKtnnt prepovedano. Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse lastnike gostinskih obratov, da ne smejo dajati alkoholnih pijač rezervistom, ki odhajajo na orožne vaje. Vsi, ki ne bodo upoštevali te prepovedi, bodo strogo kaznovani. —c Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval drevi ob 20. univ. prof. dr. Fran Mesesnel o umetnosti v S -vmjski dolini. Zanimivo predavanje Hodo ponazorovale lepe skioptične slike. —e Poslopje O UZD v Vodnikovi uli« t ki ga sedai gradijo, bo. kakor je sedaj sklenil STTZOR. dvonadstropno in ne eno-nadstropno. Prva polovica poslopja bo dograjena do avgusta, nakar se bo urad iz sosednega starega poslopja preselil v novo stavbo. Nato bodo .etaro poslopje podrli in tam zgradili drugi del novega poslopja. —c Klal*čevn gledališka družina Narodnega gledališča v Beogradu uprizori v torek 11. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Kočičevo učinkovito dvodejanko >Jaz-bec pred sodiščem c in Nušičevi enodejanki > Muha t in »Analfabeta. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Pierre Mael: 2 Blodna ljubezen Roman Hermina je stopila korak nazaj, tako se je bfla ustrašila srditega pogleda, s katerim jo je bila oši-nila njena družica. Jeanne je opazila, da je bila s svojimi nepremišljenimi besedami zelo prestrašila sestrično. Zato je z mehkejšim in zaupljivim glasom odkrila mlademu dekletu svoje srce: — Prav storiš, če me opozarjaš, da me ni nihče silil, omožiti se s poročnikom Romainom. To je čista resnica. Sama sem si izbrala Romaina de Quelerna za moža in priznam, da sem mu dala prednost pred drugimi. Ce pa ne moreš razumeti te izpremembe v mojem srcu, me ne obsojaj; počakaj, da se omožis sama, potlej me bos pa razumela. — Da, sama sem mu podala roko, to je moja edina krivda, da sem storila ta prenagljeni korak. Izbrala sem si poročnika Romaina za moža, zagledala sem se vanj, ko ie hrabro korakal na čelu svoje stotnije. Uniforma mu je tistega dne zelo lepo pristojala. Očarala me je njegova lepa postava. Zakaj se je ta iluzija razpršila? Povesila je glavo. Obraz se ji je zjasnil in oci so ji bile zažarele. Ob pritajenem razburjenju je nadaljevala: — Vedi, Hermina, ljubezen hrepeni vedno po tem, kar je daleč od nje in kar ji je tuje. Čim pa dosežemo predmet svojega hrepenenja, ga nehamo ljubiti. — Pazi se, — jo je svarila Hermina. — Vidim, da si zmožna storiti nepremišljen korak, kajti sodeč po tvojih besedah, bi bilo vse na tem svetu samo prevara. Vsak človek bi moral le bezati pred res-ničnostjo. — Ah, Jeanne. — je ugovarjalo mlado dekle nežno in otožno. — ne govori tako. Ali ne vidiš, da podiš od sebe srečo, ki nam cvete v edinem možnem načinu na zemlji, in to je družina in domača sreča. Zakonska sreča in materinska sreča sta ženski edino, kar jo more osrečiti in dvigniti. Jeanne se je zasmejala. Uprla je svoi pogled v praznino in se zamislila. Rahel nasmeh ji*je zaigral na ustih. — Ne, — je dejala Jeanne z mladostno živahnostjo, — ne trdim, da bi moral bežati pred resničnostjo, zadostuje, da z njo ne živimo, da ne napravimo iz nje družice svojih dni in noči. — Moj dobri angel, — ji je zašepetala. — ostani pri meni, kadar le moreš. Človek se počuti tako srečnega, če se more s kom posvetovati, če ga kdo vodi in ščiti. Ti si pa edino bitje na svetu, ki me zna s svojo modrostjo voditi in varovati vsake nesreče. Potem je pa napeljala pogovor drugam. — Da, — je dejala, — materinska sreča. V tem pogledu imaš prav. Biti mati je gotovo največja in obenem najčistejša radost, edina, zaradi katere nam ni treba zardevati od sramu. Zopet je stopila k Hermini, jo objela in vroče poljubila. — Ne smeva pozabiti da naju pričakujejo ob treh v Port Louisu. čas je že, da poobedujeva in se pripraviva na pot. Odšli sta v jedilnico, kjer je služkinja povedala, da je miza pogrnjena. Med obedom je bilo veselo; govorili sta in se smejali. Jeanne je bila zopet izredno dobre volje. Kmalu potem je pa izgubila duševno ravnotežje. Zbijala je šale o vsem mogočem, namiga vala je na svojo zakonsko zvezo, toda brez trpkosti prejšnjega pogovora. Končno sta se sestrični oblekli in odšli žareči od mladosti in lepote v pristanišče, od koder sta se odpeljali s čolnom na ladjo, pripravljeno k odhodu. Obe sta bili v Liorientu zelo dobro znani. In v tem mestu je vse govorilo o njuni lepoti. Prišla je bila že v pregovor. Ljudje so govorili: Lepa je kakor gospodični La Fougerave. Hermina je bila sirota, Jeanne je pa imela še očeta in mater. Njen oče La Fougeraye je bil sodnik. Bil je preprost, trezen mož, toda brez prekipevajočega srca, čeprav ga je hči edinka oboževala. Imel je to nesrečo, da se je oženil z lepo mladenko. Gospa La Fougerave, hči veleindustrijca, je slovela po svoji koketnosti in lepoti. Hudobni jeziki so trdili, da je pripravila svojemu možu mnogo težkih ur in da je imela na vesti njegovo zagrenjeno, nemirno življenje. NiČ drugega niso mogli očitati tej lepi ženi, ki je bila še pri svojih štiridesetih letih tako mikavna, da niti mladostni čari njene hčere niso mogli zasenčiti njene lepote. Bili sta res krasen par in vso pot sta bili predmet splošnega občudovanja. Zdelo se je, da hodita sreča in radost z njima, da sta nebo in morje zavoljo mladih lepotic oblekla sinji plašč, da je solnce njima na ljubo zalilo z zlatimi žarki obalo, da ju občudujejo celo pene na morskih valovih in da krožijo galebi njima v zabavo nad morsko gladino. Jeanne je bila podedovala po svoji materi živahen, ognjevit temperament. Bila je izredno razburljiva in vrtoglava, vzgojena kot večina mladih deklet naših dni je uporabila vsa sredstva, da bi bila moškim všeč. Veliko premoženje njenih staršev ji je omogočilo najboljšo vzgojo. Bila je zelo nadarjena in znala je svoje vrline uveljaviti, da se je povsod odlikovala pred svojimi družicami in da so ji ni bilo treba bati nobene konkurence. Precenjevala se je tako zelo, da je začela prezirati druge ljudi, da je sprejemala njihovo občudovanje in laskanje kot nekaj samo ob sebi umevnega. Toda to ni bilo vse. Zrasla je bila in živela je v ozračju, kjer so se ji vsi dobrikali in jo hvalili tako, da je bil njen napuh še večji, da se je smatrala za bitje, vzvišeno nad drugimi, po svojih duševnih in telesnih vrlinah vredno, da zavzame izjemen položaj. Urejuje Josip Zupančič // Zrn Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratnl del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani