o j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 fZ 0 n 3D List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily is the United States. o Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 176. — ŠTEV. 176. NEW YORK, WEDNESDAY,- JULY 29. 1925. — SREDA, 29. JULIJA 1925. VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIII. BRYAN BO POKOPAN V PETEK PREDSEDNIK NA POČITNICAH m ~ Bryana bodo v petek pokopali na Arlington pokopališču v zveznem glavnem mestu. — Vdova je izjavila, da je nameraval Bryan spisati svoje me-moare. — Spomini časnikarskega poročevalca. Izjave Bryanove vdove. Poroča Charles Michelson. govor. — Delavci hočejo, da se udeležita posvetovanja Warriner in Richards. Poi-oea John J. Learv. WASHINGTON, D. C, 28. julija. — Polkov-nik William Jennings Bryan bo počival na najvišjem mestu Arlington narodnega pokopališča, v bi ižini prostora, kjer spi zanje spanje general Nelson Miles in kjer je počival admiral Dewey, dokler niso prenesli njegovega trupla v Narodno katedralo. Tam bo položeno truplo Bryana k počitku v petek popoldne, po pogrebnih obredih, ki bodo pri-prosti, soglasno z željo njegove vdove. Domneva pa se, da bo truplo razstavljeno tukaj, kakorhitro bo dospelo z vlakom iz Tennessee-ja, v četrtek zjutraj. Te in druge podrobnosti pa niso še natančno določene. Pogreb je bil treba preložiti na petek, da se ga lahko udeleže vsi člani Bryanove družine. Na povelje predsednika bo dan pogreba dan narod- ; or^HlOSfHriGV nega žalovanja. Na Ari ington pokopališču bo pokopan bolj radi tega, ker je bil ameriški državni tajnik, kot radi njegove vojaške službe. Drugače bi se nahajal nje- j gov grob v sekciji, določeni za veterane španske > vojne, kajti Bryan je tičal v uniformi le kot pol- j kovnik prostovoljcev iz Nebraske, ki so že dobili i povelje za odhod na Kubo, ko je bil podpisan mir. j Naravnost presenetljivo je, da si je mogel Bryan izbrati vojaško pokopališče, kajti on ni le mrzil voj- j ne, temveč tudi vse, kar je v zvezi žnjo. Pred leti sem stal žnjim v Westminster Abbey j v Londonu. Prav nič mu niso imponirali sijajni grobovi in spomeniki, katere je imenoval "spomenike krvi" ter govoril z obžalovanjem o poveliča-|m vanju kraljev in vojskovodij, kojih slava se je tikala izključno njih vojaških činov. Leta pozneje je ponosno pokazal mramornato soho na patio svojega doma v Miami ter izjavil, da si ne želi nobenega boljšega spomenika. Ta spomenik je bil tribut dežel, s katerim je sklenil kot državni tajnik pogodbe, da se bodo i. vzdržale sovražnosti tekom devetih mesecev potem ko bi se razvil kak navidezni vojni vzrok. Le Nemčija, Mehika, Japonska in Turčija niso hotele podpisati tega dogovora. Te dogovore je imel v mislih, ko je obsojal pozornost, katero posvečajo zgodovinarji vojnam. Ko se je vrnil v Združene države po potovanju krog sveta, je bil njegov prvi korak objaviti načrt za svetovno razoroženje. Izkrcanje ameriških mornarjev v Vera Cruzu leta I 91 3 ga je pretreslo in ko je bila potrpežljivost predsednika Wilsona izčrpana ter je pričel pošiljati Nemčiji ostrejše poslanice, je Bryan resigniral. Boril se je proti vojni ter zavzel stališče, da jo podpihujejo iskalci dobičkov, a ko smo se dejanski nahajali v vojni, je odločno zahteval, da je treba sovražnika poraziti, neglede na stroške. DAYTON, Tenn., 28. julija.—Truplo Williama Jennings Bryana bo odvedeno v sredo zjutraj v Washington. To je objavila vdova pokojnega. Mrs. Bryan, čeprav je invalidinja ter nemore hoditi, je kazala značilno odločnost vspričo nepričakovane smrti svojega moža. Dala je vsa potrebna navodila za prevoz in pogreb. Zahtevala je, naj bodo pogrebne slovesnosti povsem pripro-ste. j-. . — Prinesite seboj bele obleke, ne pa črnih, — je svetovala svojim otrokom, s katerimi se je menila po telefonu na večje razdalje. Glede smrti svojega moža je izjavila: — Moj mož je večkrat govoril, kaj naj se zgodi v slučaju njegove smrti. Hotel je biti pokopan >n, če bi bilo mogoče. To je bila njego-zdi se mi, da bi bilo to primerno, kajti ZA PREPREČENJE PREMOGARSKE STAVKE V ANGLIJI Ministrski predsednik Baldwin hoče preprečiti stavko premogarjev. — Unija skuša uveljaviti premirje v industriji. — Delavski voditelji se pripravljajo na svetovno krizo. Poroča John Balderston. COfVKlOMT.KIVfTONK VltW CO. NIW.VOM Pij.id sodnik Coolidjro, njojrova žena in kapitan: \n»lrmvs na krovu i>r< <1<. jahte " Mav flower i Odločne zahteve Splošna stavka Mrs. La Follette v Saair dolini, ne bo kandidirala. Voditelji antracitnih pre- ' V Saar dolini je izbruhni- 2ena zamrlega "vstaša" ne bo nastopila kot kan-didatinja za senat. — Pravi da lahko boljše pomaga stvari s sestavljanjem življenjepisa La Folletta. mogarjev trdijo še ve- la generalna stavka, dno, da nima komite j j Vsakovrstne novice iz delodajalcev polnomo- Nemčije. — Komunisti-či, da sklene mezdni do- čni voditelj Eichhorn umrl. ATLANTIC CITY. X. .7.. 28. ju-ija. — Dolavski Mani an t raeif.no zilmo knntVn ne o se l>o1*»:ne«ra napredka v posrajamjih ali bodo popraja-nja. prekinjena. an:o lotili pro-! hlemov pred komitejem. Premojrarji trdijo, da je komi-tej, kateivjmu na.es 'ljuje major In-irlU. brez vsake poli ion 11 oei in da -ikir^a izvabiti iz zastopnikov delavcev vso nuni io i jo. predno so bodo delodajalcu pripravili na akcijo. — Ni nam bilo mogoče dobiti i niti OTiesra definifivnojra <*d1opnik ptro-mnTaxje-v. — Ti ljudje le predstavljajo AVarrinerja in BERLIN, Nemčija. 28. julija. Premosta.lo .š*- večje vsle ' na/lailjnih odredb kojmisa-je. tika joči h se reoruliranja die-Iavaiejra ea.sa. Ta nezadovoljnost j< dobila sedaj duška v veliki stavki, koje središče je v Saar-bnrpru in S:na(rbrueekon. BERLIN, Nemčija. 2S. JdMja. 'J nkaj je umrl znauii komunistični voditelj Emil Eichhorn. Eichhorn je bil leta 191S in 1919 hei'lin.^ki -policijski predsednik ter je podpiral ]>o svojih močeh vstajo špar takisto v. katero pa je z železno roko zatrl takratni minister tza državno obrambo. Noske. Eiehhorin je bil član državnnga zbora tor druge badensko zbornice. Držav, prav-i<;ništvo je dvignilo proti njemu številne obtožbe radi veleizdaje, o kal tri h pa ni bilo mogoče razpravljati, ker je užival EicJi-luvm potsilansiko imuniteto. WASHINGTON. D. C.. 28. jul. -Mrs. Robert M. La Follette je daises formalno objavil«, da ni kan-riida.t.inja za mevto v srnalii. ki je ]V stalo praza^p v sled smrti njenega moža. Temu svojemu sklepu je dala izraza v pi-mu na neko žensko organizacijo. ki ji je prigovarjala, naj se poteza za urad. Rekla jo, da lahko stori napredku večjo uslu če pišr življenjepis svojega m(-ža od leta 1912 naprej pa do njegove smrti, ker ima na razpolago obilo notic in materijala. ka-teroga je v ta namen zbral 171 pripravi! senator La Follette. Čeprav c-e mi glede ti ga še ničesar izvedelo, so vendar splošno domneva. da bo skušal mlajši Robert La Folloitte slediti svojemu očetu v senatu in da je ta okoliščina prispevala k temu. da noče nastopiti vdova senatorja kot kandidat.inja, ker hoče podpirati svojesra sina. Ljudje, ki poznajo politični .politični položaj v Wi.sconsi.nu. izjavljajo, da bo to važen in mogoče celo merodaje.n falktor v kon-testu. Slovenski Sokoli na poti v domovino. LONDON, Anglija, 28. julija. — Ker manjka le še štiri dni do popolnega prekinjenja obratovanja v angleških premogovnikih, če ne bo do takrat dosežena uravnava, je prevzel včeraj ministrski predsednik Baldwin osebno vodstvo nad pogajanji. Povedal je komiteju, katerega je imenoval Trades Union Congress, da se bo danes posvetoval z lastniki premogovnikov. Položaj je postal včeraj nekoliko bolj upapoln, ko je stavilo več posameznih lastnikov premogovnikov ponudbo, naj bodo rovi odprti na temelju dogovorov, sklenjenih od dne do dne. Voditelji premogarjev javno izjavljajo, da bodo odklonili posamezne ponudbe, a privatno namigujejo, da bodo sprejeli ponudbe in da bo preprečeno neposredno prekinjenje, če bodo lastniki premogovnikov podaljšali sedanje mezdne lestvice za časa pogajanj. Kabinet se bo sestal danes ter je pričakovati, da se bo dogovoril glede predlogov, s katerimi hoče ministrski predsednik intervenirati, če bi se izjalovila pogajanja v zadnji minuti. Pričakovati je tudi, da bo odobril odredbe, katere nameravajo uveljaviti, da se vzdrži obratovanje železnic ter zagotovi prehranjanje narodu v slučaju, da bi stavka izbruhnila. Ce bo stavka izbruhnila, bodo železničarji podpirali premogarje. Železničarji ne nameravajo za enkrat vprizoriti splošne stavke, d a preprečijo transportacijo živil, pričakuje pa se, da ne bodo hoteli prevažati premoga s kontinenta. Herbert Smith, predsednik Miners Federation in J. Cook, tajnik organizacije, sta včeraj odpotovala v Pariz, da prisostvujeta sestanku mednarodnega komiteja v onem mestu. Ta komitej se bo posvetoval z Mednarodno federacijo transportnih delavcev ter bo skušal dobiti zagotovilo, da ne bo evropsko delo dovolilo, da bi se kontinentalni lastniki rovov polastili angleških trgov tekom stavke ali pošiljali premog v Anglijo. Nemški lastniki premogovnikov so zahtevali daljše ure, skrčenje bremen socijalnega zavarovanja ter nadaljna skrčenja prevoznih pristojbin. Francoski in belgijski lastniki skušajo istotako skrčiti proizvajalne stroške. S temi dejstvi v mislih izjavljajo tukaj šni mednarodni delavski voditelji, da je bila dosežena kriza v industriji, ne le v Angliji, temveč po vsej Evropi. je rekel, "da votlo dje&xlajalci i>o-vsem dobro, da ne bo premogar-Riehardisa. for no morejo ničesar, ska federacija privolila v arbittra-storiti. dokler ne izrečeta ona dva } cijo. Arbitracija ni predmet se-svoje bo-edo. Mi hočemo, da so v dan jih razprav. Sponno vprašanje •komiteju možje, ki imajo ka.ko (»flloeilino besedo. Komitej delodajalcev bo najbrž prišel -na posvetovanje brez Warrinotrja Ln Riehardsa in če bo istavljeuo tozadevno vprašam je. bo odgovoril, da ima prav "toliko pol-nomoei kot je j*? k-daj imel katerikoli TsJični komitej. Filip Murray, podpredsednik so primerne plače in delavna pogoji. Zalite van je arbit racije je kamuflaža". Neglede na to določa program delodajalcev tozadevno ponudbo, kakorhitro bi is|°- nudila prilika. S to zahtevto je tudi spojena zahteva, da ne lx> dno 1. septembra prekinjeno obratovanje v rovih v slučaju, dia bi ne bil do onega Unitotl Mine "Worikers of America, časa sklenjen dogovor. Y našem uredništvu so se oglasili slovenski in hrvatski Solcolii. k: gredo na VaeHokolisSci ziot v Zagreb. kateri se bo vršil dne 15. avgusta. Ameriške Jugoslovane bodo na zl itiu zastopali: A. Ven-eel, -T. Vidic. člana Sokola, Chicago. 111.; J. Jajkoš, član Hrvatskega Sokola. Milwaukee, "Wis.; M. Baz larič. član Hrv. Sokola, St. Louife, Mo.; F. Novo.sel in J. Ma-roviHrv. Sokol, Chicago, 111.. •Tueoslovansko četo bo vodil J. N. Nazdarič. vodja sokol.ske žirpe. Zastavonoša je Vinko Arbanat?. tudi on se je boril za Ameriko kot se je boril za Boga svojih očetov, pogumno in brez strahu. — Ah, kako sem želela, da bi živel še par let. Pisal je svoje spomine, in svet jih potrebuje. Prihodnjega februarja je nameraval potovati v Sveto ddželo. Izvoz žita. "WASHINGTON, D. C., 28. jul. Izvoz žita az Združemi+i držav je znašal v preteklem tednu 2 milijona 393,000 b uši j J v, proti 3 milijonom 330,000 v prejšnjem tednu. . . DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.90 2000 Din. —$37.60 5000 Din. — $93.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 8.50 500 lir..........$20 25 300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu. Zli pošiljatve. ki presojjajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOr LIR dovoljujemo po mogočnosti še posel^n popust. Vrednost Dinarjem is Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $ /— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali poi New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 MM - - —'------ - • -■ ■ -■_i......... -- T._._■ -J.'j GLAS NARODA. 29. JTL. 1923. G'.AS NARODA (SLOVENE DAILY) NACELNICA ČLOVEKOLJUBNE DRUŽBE Kil Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Rakger, pre*ul«nt__Louia Benedik, treasurer Plan« of buNines« of the corporation and addrewe« of above officers: 82 Cortlandt 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 44 GLAS NARODA" ___"Voice of the People"____ Issued Every Da\f Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list ta Ameriko t« Kanado__________________ $6.00 Za pol leta___________$.3.00 Za četrt leta______________$1.50 Za New York ta celo leto _ $7.00 Za pol leta_____________$3.50 Za niozemstita ta celo leto _ $7.00 Za pol leta______________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in pratwikov. Dopitti brci podpisa in osebnosti se ne priobčuje?~ Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremeuabi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče namani. da hitreje najdemo naslovnika. GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. REŠEVALCI CIVILIZACIJE S. ,1. m nifri." k ill avijat ileov, ki so ^t udeležili svetovne vojne l.tivi> v .iini-i i.«!vi Iv« i j Irarieo-Jki -liižbi. je sklenilo zopet po« est i svojo kožo n.i tr_r in sicer v tem -.lučaju za Francoze, da *4 pomagajo sb*d-iijim !'■ "ti i rviKzaci jo bt'lt'jia moža". T.iko \ >.ij je rekel povtfijirik teh pustolovcev, »polkovnik Sweeny. ii;»t«-i i iu;i ne tla /iLica miru. T<»it j iv^it < v civilizacije belega moža je njegovo geslo ter geslo ■ i« > .Miiii «li ličili, ki m) biLi tako sli ipi ali pa blazini, da so se vd'injali FraiJK-o/j.ui ter opravljajo zanje delo krvnika. Polkovnik Sweeny praivi, da je v siLužbi nuam.vkejza sultana, lci .i- ,-i/iiri! v-e dobrote SraneoMke ciwilizacije t«er sedaj pomaira Fran-to/. m iinm»vati ljudi. katerim |>oveljuje Abded Kirčm. .Miii-c-ki > ili.m je direktni i potomec proroika Mohameda, — \ vi j pravijo tako. — a njegov mi>top ne kaže, da bi se pretela po > ih /ilali vroča kri arabskega žreca^ N.i in:Io>t in n» milost, mogoče tudi iz tsame udobnosti, sv je udal Kr.. :].m>/. .m r sprejel njih prortekftorat. Ytsak od)j>or je bil nemo-■_! o i in <• • >i n.- sprejel francoski pronktorat. bi moral sprejeti šipan-ali angleškejiM, — kar bi bilo ]>i ilieno isto ali pa še hujše. Nasi aineri.vki junaki, večinoma irske kr\beleje ue- more prehvaliti pdkoj- (]VOt|aj, poročil mlado Mino] ki | obrtno zbornico. k*" .. 'pa takoj po poroki postala j Odkar obstoji v Gorici trgov- ravi.fo. trijo m tako je pod Itahjo. Kisno zju-rtanrih idealih. „ -i„ tw..i;i • . ......I »-en oj:n seKtrsih s silo podil i/. IHizajo volitve v zbornico in Potemtaikem je bil najs-n^čsivjsi ,-• , - , , ... .. . __ ni.se. Ko se je /ena eetrt \ ruila Jialijam se b-.je, da bi ne prišli človuk. kar jih je kdaj živelo na ^ j-- svetu. Zid. da da kot tale ni niti veri niti znaifco-Jti. niti splošno^ti z ni-eeiuur korrslil jo na|kadli mož. obe j-vakinji Fračiška iin Mina. ko:ie— 110 pa še hlap«»e Veneelj /upa 11- njo tudi sJ.»venski zastopniki. N'oliluo okrožje »o razd«dili v tri -ekeij" /:i (iorieo. Tolmin. Idrija Mož jo je d:»vil za vrat. da je Cradiška in Krmin pa brnlo imeli Iz Jugoslavije. Smrtna obsodba v Osijeku. i Pred sodnim atolom st» je \TŠi-; la gla •• na razprava projj Vince-ntiču iz Iiošnjakov Ziiradi jev vi .larine za pretekli mes Ta je zahtevi o<1;k1. Soko!'ov)ič je „ . vsied tega zaprl vo^tovod. tako. Pavru; , , ^ .. . (ta eeia h:sa ni mogla dobiti vo- . ! de. T»» dni pa je Sokolovie odšel ovojnega roparskega umora. \ 111- ce-tič j.1 v noči od 21. na '2'2. aprila umoril in oropal posestnika Adama Nikodiča in njegovo ženo Kato. Obtožen je bil raz) ;n t»*gra še hudodelstva ]xxžiga in tatvine, (ilivle lojKirskega umora je obtoženec Lzjiavil. da je zločin izvršil j v <<>M-dnjo kavarno i;i<" hifdcgs i .slu!ee. Kmalu pa mu je si) idil ■'lo loi-ovie. ki je imel v roki se-• kiiv». Pre«l vhc*lom l'e bo šlo v>transko zbirališče vseli giva-' teriicw;. oršikih Slovencev. A'ko bo ideja dobro za- novana. ni vrasr. tla bi ne imeli ž njo več .-reče kot -.1110 j-o imeli s tsIov«n-ikii-111 a cerkvama v New Yonku in Brooklyn« L * ve. če so fotogr-afirali Stje- znto. ker je portiredxival denar za potovati je v Sarajevo, kjer je bil fprejtt za finančnesga panika. Vincetič je bil olisojen 11a -smrt. Proti razsodbi je prijavil ničnost-1.0 pritsiižbo. Obupana Ljubljančanka v Zagrebu. Privatni nameščenec Mafkso stre«bl v Zagrubu m* je slučajno se/.natiil z neko mlatilo žensko, k; •mu je potožila, da se naha ja v težkih denarnih .stiskali in da morn potovati v MarilK);}*. Ker 11111 je v kavarno je, parna Uatliča, ;ko se je zadri preu Todoj ovič napadel Sokoloviča >rs' zbrano ljlulsko množico v Be«.-ira }><)i»il »1.1 tla. Vsa trageclijavs«* gta lii: Ntika Bos živi Njega Veje odigrala v Irt-nutku. Na ulici ličajistvo kralja Aleksandra!" je bila v -bliižini samo ne»ka ženi- Tis;ta fotografija bi bibi izbo več dni s težavo jvožirala. Vsi i tir je so bili obsojeni pri okrajnem sodšču v Škofji Ixvk; vsik na .'» dni zapora, toda eim so se-^etri in hlapec kazen .sprejeli ii* tiuli že prest al i, se je mož pritožil na deželno vodkšee. ki pa je pritožbo o»U»ilo 1:11 pr\io kazen potrdilo. Zaradi nedovoljene posesti orožja je bil svoječasno pri okrajnem s'o-dišeu v Riutovljiei oi^sojun na ur z;LjK»ra Valentin Repine, ker našli v njegovi postelji pod slaninjačo vojaško karabinko ir. , 1- p> eno sekeijo. Ajdovščina. Bovec in Komen ostanejo brez is v oje volilne sekeije. kar ie očitna krivica, zlasti glede Ajdovščine. ki ima -^odno okro/.je tako \e!iko. kakor ga menda nima nobeden dr - sedež volilnih sckeij. Z^otlilo -c je to raditetra. da s^ 1-; 'lovetisicim v<»lile»-m obteži ševanje volilne pravicie. rzvr- "Strahovalec" Velikega Repna. Preti tržaško poroto se je vršila razprava proti Josipu Škabarj-t in njegovemu sinu Miro>la\u ter i-:osipu Puriču iz Vel. Rcq>na. ki >0 27 naboje^. Mož se je pritožil z bili obtoženi, da napadli Kn ska. ki je takoj, čim j - opazila kr- ren prispevek k razpravi; "O zn.n-vavi dogodek, pričela klicati na čaja jugaslovanvskih voditeljev, pomoč* Iiz ika-varne so takoj prihi-.brez razlike na »pol. vero in poli-teii gosjje. a bilo je že itrekasno.' 1 ičnr prej ričain.ie**. Kmaiu se je zbrala 11a kraju tragedije eeila ulica, ki skoraj ni m<»-gla verjet i. da j- 90-lt tni sta rček izvršil lak<» st-rašino dejani je. Gospod J'j j>ri Republikanskem ! Združenju, zaenkrat Sokoloviča «0 ftakoj prepeljal1! v treba obupati. C'e je vam w n i bil Radič izgovorom, da sploh ne ve. kex!a_ ii. tka.ko so stvari prišle v njegovo postelj. Senat je verjel zagovorniku, da jr ponekod 11a km iti h navada, da slamnjače sploh 11 pre:st"Jajo. tem % «•<• leže na njej. dofciler slama ne j 1.:'nade zato je vziklicil ugodil in-moža oprostil. dola Ska barja in ga usmrtili z 1. dare i. Pokojnega Rudolfa Ška-barja so >e (h) izpov dbali 11a soil -šču bali vsi in obtoženci pravijo. da so se le branili pred njim; o 1 tčen jc liil 7.\ pravega straho-valea e« lega Velikega Repna. Mi-! r.sla v Ska bar in Josip Purič sta J bila cpj-oščeua obtožbe. Josip Trgovec Milko Jesih je bd'tn-'bar pa je )»il obmjen radi pr>*ko-di ovaden, da nima. pravilnega ' rač 1:1 ja silobnnia na 1:1 rn^eeev bolnico nesrečnež je že med potjo izdihnil svojo dušo. Todo-j rovič je bil takoj j>o dejanju aretiran. 1'mor je vzbudil v Beogradu ve-jliko senzacijo. Množšee Ijiuid-stva sprejet p»-: kralju v aivdijenei. -bo 1 dovolj en ja za posrist raznega o-j in 10 dni zapora in povrnitev sod- menda še »cdo. ponudila za jamstvo neko p. trdi- so s0 ,,)irav11^ prercivaK da vidi lo hot.rla 'Esplanade*, ji je Strehi i/.rr,čil 120 Din. Neznatnka ga je nato prosila, maj reši še njim ko\-j ček, na kaiterega dolguje v hotelu i v imenu te hvaJisaine civilizacije ! An Din. i-n ga obdrži pri sebi. Po katerim vo vzeli deželo, — s»,-\etla v zavoljo svojega kramarsko^ga do-seveda v imemu eivilizaeije btllega K«i.| vse se je že jwocelo gle/.i so iiia.-y k rinili lauUje.e-. iui-. nu ci\ihzaeije. I bogini Kitajce«! so vsilili bičica opij. ki uničuje narod. — mo/.a. I* !.i~t:li >c vr Kpipta. tn* da kontrolirajo Sueški prekop, pač pa da 1 m,;o egipčansko eiviliziieijo ter jo ]>olagoraa prepoje z ajigle- \ znamenju iste civilizacije more sedaj iti pobijajo francoski \vetovvn.i vojna, ki je zmedla možgajie tako številnih, vojakov \eduje v njem svoj samomor. I* i.n civilistov, .;«• 011 j. dvtwna zmenila tudi duiSetx ne izimožnosti mož kot jvlja, da se pi.še tfliiza Weiss, pri-je polkovnik .-sweeny. Isiojna v Lj-ubljano in da je bila Tr;-ko in krulo je ir; v vojno za intei -se la-rfne diomovitie. a dve 1 ti poročiina z nekim Pavlo-n.; ra \ nos: ongavno seje \din.jaii tujeti ter mu pomagati pri u resni- vičem. Ta je zaistrupil njei«o živ-č eni ju nj»w°'vih loparskih nakan. ljenjc in ji zapravil vse jvremože- T'-j /a.(k vi t udi ne manjka humor'ust.icue struni. nje, kar j^ je kljub njenim 20 le- Ani'ci-ki junaki s,, že nameravali odriniti v Maroko, misleč, da.toni tako užalostilo, «•111 razven ne-M,,rn kolodvor. Z d-dom za pove-l po' »'atku iz Maribora da mu bo ta k«.-* vrnila dnar. Strcbl je v resnici rešil kovčeg I rese>. cenv nje kaj predmetov l»re/. vrednosti dve r;:ll!< ]'isini in tri listke. Pisni i sta bili naslovljeni na njenega očeta Al-1 on za We.sKa v Ljubljani 111 njeno si tro IliV> lleller v Ptuju. "Kn list k j'"4 bil določen za zagrebško policijsko ravna-teljstvo in na.po- jo sta-rčka, ki je ubil svojega gospodarja. -u.i.rega in bolnega moža. Razširjenje kolodvora v Splitu, j Z ozirom 11a otvo>'te\ luške železnice in znatno povečsinje pro-m-ta se kobulvor v Splitu pri-! R;*v. Truntk vedno pouda-rja svoji mučt ništvo in neprestln«>tna zadovoljnih. Trcdsislmik Ooolidge je bil i/.redno vesel tega sporočila. ko j prične akdija za pobijanje draginje v Sarajevu, kakor se j?« tvor-to zgodilo že Ljubljani in v Za-1 j Bog ve če je pri ti m pomislil, da je v Združfwniit državah skoro V noči 1. J.lija leta 10J2 so na Viču pri Kapusovi rodbini obhajali sod in sicer pekovski pomočniki Kr. Buitnik. Jože Bučar ir. Stefan Zalaznik. Ko so po polnoči odhajali, so trčili 11a cesti škripaj z Martinom Oštirjin, kate- | h rod p«>topLL Iglavci so se prnvo-reka sta Zalaznik in Bučar obde-|časno rešili. Težko je bil poškr.-laval'i. da je oslepel na desnem o-{dovan ofl-leMii kurjač Destradi ki jc 0.1 potu v tržako bolnico umrl. Tri.:<* pomorščaki >n lahko ranjeni. posebne vrvte brodom, ki j* v to •\rho »prendjen s stroji in drugimi pripravanwi. Pri delu je počil parni kotel, del krova se je odprl in oirf :n-n oblak pare je bruhnil na dan. V desetih nifnutali s,» jt» teh sedem milijo«io«\" far- merjev razmoroana mfajtien odsto- grebu. Odbor je soglasni o sklenil.« 111».« * • 1 * ,< , . . j tek CHiokiiipnega j^rrljivalstVa- u;i se zahtevi ugodi. če> 11 •ter ima ohroine.lo levico. (»lavne [Kišrkodbe mu je brey.-dvo111.no priz.idjal Ztlaznrk, ki je vzel seboj d(*!gi* dvo-roglate vilice. ^Zaradi tega zločina so bili v si trije že bit>"i 10*2:{ prc.il poroto, a se je razprava preložila v s vrli o r. ...... i Onatitji na»laljnuh podzved.b. Poško00 Din. za ix»ko. Tujski promet v Opatiji. Orožnik obsojen na smrt. V N. w Vorku se je poročila hči ral boriti piLti Ann rikaneem. lzvtvleli pa tso še pred odhodom, da edini izhod iiz lvjemega ohntpn,iga j t . y d 1 "It imajo l'i .uicozi pr^l poroko •n; :o [Mulobna paradiranju po pariških birlevardih. O tean nam priča 0 dogwlfkii tako ljubljansko ka-;V"'l|* kl dlu* ~4* aPBL,a lanske n.i v 'o! mi« ljutli. ki »o se dali ziavetsti t«*r so «sLužili kot fi*aiuc«»ki ]Cl r "tudi marilKirsko polici.jo. j' ' • !an«'.sknt uit i ". ' beli kiilturivnosei v francoskih kolonijah in pro- 90-letni starček morilec. Zalaznik se olxsodi na ."» tednov. h dijan.-lki listi prh »"bougie jo nove podatke o tiijs/kem prometu v Letos je bilo tam v prvem poletju tujcev: iz Madžarske 1 ooTS. i/ Avstrije iz Jugosla- vije 1.1S7. potem iz Anglije, Fran- Bučai* pa na 4 teopoliioma }-oražen. Opravljani bi morali svojo služIjo celili pt t ii I negb-dt Jia Ai>del Krima mi njegove četaše. ]>rcs{o.p!!a iz Ika.toličanstva V proga leta pijana prišla na dvorišče testantizem. eljaka Dragoitina Fajnika v lir-' Kaj ne. da te*?a niste čitali v ženrku pri Jakki ter tamkaj raz- Edinosti? Kadar bo treba kakih novih or-gelj. bo še prav j>rišla kaka drobtinica k Roek:-fe!3erjeve. Oarno- graja.la. Prišlo je do prepira. Ra-V liiši Koste Sokoloviča v Dal- d čevic je -začel .streljati ter sjnrt-matinski ulici št. v Beogradu j nonevarno ranil vaškega župana. ali Vanderbiltove miz>. lo pa Amerikam-,mi najbrž ni dišalo ter .»'kušajo priti v Maroko'^ttJ,u>vaJ ^toja.n TodtoMki je wled t/<žko poškodbe umrl: (?ij"ve ^ kaki elega'je bil prvič ^prejert zakon o st,i->., jnovanjih, je meti rodlbinama pri < ivill/acija belega nioža predsta^ja napore miroljubnih mož ostrega prerekanja /nano.sti. tehnike in tako dalje, ne pa dela mtlitartstov ter uničevalcev tega. kar >0 je zgratlilo ter doseglo v 'luirnih čatsih. potoon vza> innih prizadevaaij nusl marolko sodišče je Staanenkoviča ob- Angleiki premog za Nemčijo. "Daily Mail" poroča, da sta »Nemčija in Anglija na podlagi trgovske }>ogodl>e obvezaini na med-sebo^no izročitev imenikov vseh vr-t bi ua, ki naj bi ne izvažalo. Nemška vlada je predložila svojo listo 9. julija kj-tr sporoča, da bo v bodoče prepovedala u\Y>» Sokolovič je zahteval večjo najemnino. a Todono\*ič je vsako povišanje, kategorično odklanjal. Pred ima letoma je Sokolovič» «az legitimist^ so se culi ^ poistal ner\ozen in razbur-v parlamentu-klici: Ne potrebuje-j 1J»V- Njegov najemnik TodonoviČ 1110 no*>ene«ga Hab*buržana! Smo'i* še sttarejši, kajti bil je *tar v^eli, evrtliala uvoz vs«h C no je moral predsednik izjavili, J dan na dan, je te dmi dosegla svoj Vr.-t žganja, aluminija, izdelke in (Ja vprašanje kralja in Haft>«»bur- \Thi*nec. Sokolovič je zahteval od "kovine, ki v^ebujc/o aaitimon. »govew ni aktualno. Todocoviča, da mu plačta 20 dimar- sodilo 11a smrt. Radičevuča pa na dvajset let težke ječe. Velika defravdacija v Novem Sadu. V novosadski drža\ni-i predilnici svile so prišli na sled vcfVikim ut fravdacijam, ki znašajo nad 100.000 dinarjev Vič uradnikov je aretiranih. V Novi Sad je pr.i-s-pela preiskovalna komisija iz Heo^rada, da progi' da vse poslovne knjige. ZA DOM SLEPCEV" V LJUBLJANI. vitno je. da da. * Navsezadnje /bi bil dober tudi nasl> uhlji primer: rievelandski TVvne tako Mrašno r.avdušvno govori, cvili. ropoče. hrešei, tii'li itd., kot da hi mu bili z gramofonsko iglo cepili koze. Di s<» Cleveland*fci Tone res temeljito bavi z italijanščno, navajam naslad ji j i dlokaiz. V Postojni je hotel, ki se je svojčas imeno\til "Jarma". Po okupaciji so im/• izpremmili ter se imenuje po italijanski •Grotta*. (i rd i na je pa pisa l ndkem-u svo-jcinu prijatelju v Cleiveland: Tu- ♦Tohn JeKeroko. S^hia. Tal..* $3. kaj v Postojni «e imamo prav do-Denar »prejeli in ga bomo izro-lbro. Nahajamo fae v hotelu <4Kro-cili na pristojno me«to. j In**. • ' J Uredništvo O. N. V vseh slučajih najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačan je denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA P0SL0VN1CA V AMERIKI T GliAS NARODA, 29. JUL. 1925. Franc Milčinski: MUHOBORCI. (Nadaljevanje.) — Pi.tcm mora pričati. Narodna ►tvar, nerodna. . . Toda kar bo mogoče. . . Pronnjo za ]>omilosti-tev nazadnje tudi lahko ravnava -- num 4*11 i .v* vam 'kazen izpre- sme biti! Če ga doleti zapor, in se tako kratek, zanj bi ne biJo več Pred sodnim poslopjem so ee.sto pometali kaznjenci. Oblttčeni so bili v tisti gnusno okorni kaiznilmiš-ki kroj: nekateri so povešali glave in skrivali obraze — ali bo tudi on kdaj med njimi i Ne. ne, ne. to me gleda ali vsaj kapremeni v denar. Škoda, da je naša stranka ta hip zopet v opoziciji, drutgače bi *am govoril s pravosodnim ministrom. Skoda ! — Le pomirite se. gospod župan, vse, kar 'bo mogoče. . . Sicer pa — kdo je oni, ki >te ga — ki je poškodovan? — Podržajev Janko, upokojeni ga naduciteja. našega tajnika hin. Morebiti se ga spominjate: 11t i mladenič, ki je sedel vam nasproti takrat |>ri volilnem shodu. — Pa ne tisti pravnik, čeden, prijazen mladenič — pel ie.. . . — Da, t is* i. — Tisti! Revež! Zdaj mi pa ni jasno . . . Povejte gospod župan: kaj pa jia ndadi mož pravzaprav iskal ponoči na vašem dvorišču? Ali morebiti stanuje pri vas? — Nič, prav nič ni imel opravka na našem dvorišču. Zato si je kolikortoliko tudi sam kriv poškodbe. Kaj je iskal ponoči okoli nase hiše, ni 1ežko uganiti: Jul-ko je prišel klicat, mojo hčer — za njo lazi, čeiprav ve, da tega ne trpim. Zgodilo se y- pod njenim oknom ; pobiral je kamenček, 1a-ko sodim — da ji ga vrže v okno. •Jaz sem pa mislil, da je kdo od Smerajčeviili ali Oivhovih. . . Dr. Gad je pomislil. — (,'ujte, župan. — je rekel dr. (lad, — jaz ne poznam razmer, zato ne svotujem, ampak le vpra-tiim. Ali je izključeno, gospod župan, ali je izključeno, da bi vaša gospod i ena hčerka se poročila s t«"iii Podržajem. Vprašam zato: «kn postane poškodovanec vaš zet, potem mu ni treba več pričati zoper vas, lahko .se ubrani pričevanju. Tako bi ostala vsa stvar ne-razkriia in pokopana. Župan je počasi in globoko zasopel. — To. . to. . . to si moram šele premisliti. > — Gotovo, trotovo! —r je pritr-jaJ dr. Gad. — To morate sami preudariti — jaz ne poznam razmer! In saj ne gre zgolj za vas, gre tudi za srečo drugih, kaj ne! — O, če bi videli, kako je pri nas doma! — je vzdinnSl župan. — Torej dobro si premislite vso stvar iu pri kosilu se pomeniva naprej. Vlak gre tako šele ob treb zdajle je enajst. . . torej na svidenje ob poleni! Zrupan se je poslovil in je šel. Tako je bil razburjeni, da je komaj našel vra.ra. Vse mu je vrvelo po glavi. Naj raznovrstne j še mMi so se mu kri zale. — kako naj potem mirno pre-udarja! Da bi njegova hči in eše? . . . Kaj če doma že čaka*a orožnika. . . O mraku je bil doma. Orožnikov hvaln Boeu. ni bilo videti. Od domačih je zvedel, da Janku ni slabše. Poslal jc koti po tajnika. Komaj ga je pričakal. — Kaj je novega? — Sodnija v Lučah je pisala in vprašala zastiran mojega fanta, ali se ž> zaveda in ali se ga lahko zasliši. — Kaj odgovorimo? — Odgovori. . . — je pričel župan. — Vprašanje je bilo nujno, sem že sam poslal odgovor. Župan se je zgenil. — Pa kaj si odgovoril? — Tako, kakor je res. Fanta zdaj še ne kaže ralzburja.ti z zasliševanjem. — sodnija mu ne bo vrnila zdravja. Ko toliko okreva, da is • rr.i lahko zasliši brez nevarnosti. jim že sporočim. Tako sem pisal. Župan se jc oddehml. Tajnik pa jc z:išlort«i'l z zobmi. — Tista m rein a. ki ga je pobil. že še dovolj zgodaj pride v /eleizje! Potem je nadaljevali svoje poročilo. — Orožnika sta te iskala. Zupana je zopd zgrabilo. — Me že imajo. — si je mislil. Hotel je ostati ravnodušen, pa je vep-dar jecljal, ko jc vprašal: — O-rožniki, zakaj? — Saj jaz. . . jaz ne vem. . . rajnik je zmignil z ramami. — Izvedeti sfa hotela od tebe. kaj si v idej, kaj su slišal — ti si bil prvi na lici mesta. — Jaz. jaz. . . — je govorilo iz župana in hripav je bil. Tajnik je skoz okno gledal in naprej pravil; — Sam se ni pobil, moj fant! Povedati pa tudi ne mara, kako in kaj. Mislim, da ga je sram — zaradi lulke. saj veš! — Orožnika sta me izpraševala, koga jaz sodim in ali je dme.1 moj fant kakega sovražnika. Zupa i se je odkašljal za rad* glajšega glasu. -— Sovražnika? Ne verjamem* — je r^kel. Sovražnika ni ime! nobeneca. Tvojega fanta imajo vsi radi. Tudi naša hiša — kaj ti bom pravil — in jarf. . . talko ,mi je hud o, kakor da jc moj lastni sin. NEMŠKI TOPOVI NAMAKANJE ZEMLJE NORMALNA ŽENA ti 5888% m i" UMOMWOOO « L'XCf 1WOOD. M. V. Amerika je dobila vešč kot etn milijon ton zaplentjenega nemškega orožja. Topovi, katere nalagajo na vlak. bodo razstavljeni po raznih ameriških mestih. ITALIJANSKE ZADEVE Časopisje beleži z vidnim veseljem angleške komentarje k imenovanju novega finančnega ministra Volpija, (ločim je v zadregi glede Belluzza. ki je celo v Italiji nepoznana gospodarska kapaciteta. V politični javnosti je znan le kot poslanec, katerega zasluge so še odvisne od njegovega milanskega poznanstva z Mussolinijem. Senator Volpi je ostal v političnem spominu od časa njegove fun- KAJ JE SE TREBA IZUMITI? Naša doba se priljubilo imenuje doba izumov in >sc z ozirom na prej.šne čase rada ponaša, da je na vrhuncu tehnike. Umestno .j"' torej, da se ne oziramo samo v preteklost, temveč da pogledamo tudi v prihodnjost in da proma-tramo one probleme, ki še čakajo povoljne re-šitve. Breizžično govorjenje na daljavo. za katerim smo tako dolgo tremili. je postalo resničnost; zdi kcije na mirovni konferenci po tri- pa se. da nas loči še dolga doba politanski vojni, v novejšem času f,d onega idealnega >tanja ko ho Ze dalje časa se bavi profesor Sclnvarz z načrtom velikopoteznega namakanja jm-^tinje v Južni Afr:ki oh r»(ki Kunene. Ravnatelj južnoafriškega letalstva Pierre van Ky ne veld je delj č;ush delal polete nad tem ozem'" m in ugo-l»ivil iz višine, da ima profesor Schwarz prav s svojim načrtom, ki se bo dal razmeroma lahko Izvesti. Gr« namreč za to, da se velika rdka Kuene zajezi v kotlini EtoŠi. >k«»/.i katero teče. Z izvedbo tega velikopoteznega načrta bi ,>e več milijonov hektarjev se Ta j več uh manj pustinje okrog Outja in Groottrimti.ina izprenienila v j>rvo-vratno polje, kakor se je t<> zgo-dilo z Nilom v (iornjem Kgiptn pri A Miami, kjer e najrodovit nejše zemlje, ki je bila cTosl- j sama puščava. Pre,I j>ar loti je sklenila južnoafriška vlada s Poiit.uiralsko ]>o-god'bo. s katero sme polovico vode K imena odv<*4ti z jezom. Ta voda bi namakala deželo Ovam-bov in omogočila ir»O.ODO Ovam-bom. ki jim preti sedaj hevarnost. da uniro lakote, življenje in jim dala priliko, da postanejo dobri kmetje. Profcts-or Selnvarz izjavlja, da Pre*l kratkim časom so se obrnil«- neke angleške iborVteljice za ži.nskc pravice na Rudvarda Kip-linga s .prošnjo, naj ptnla izjavo, kakšna bi morala biti po njegovem mnenju normalna ženska. Pe Niiik jc v nastopnih šegavih besedah opisal ]»xzitiviie in netgativne meje lastnosti normalne žene s pesniško svobmlii: Tri stvari katere naj bi po mojem nm uju imela vsaka žena. ki združuje s talenti za domačijo telesno in duševno enakomerje. na drugi strani pa bi morala biti brez njih. Slif-iti bi morala polžu, ki le poredikoma zapiwti ^vojo hišo. po drugi strani pa ne Iti smela kako polž nositi okoli na hrbtu v>f svoje imetje in premožtrnje. Potem naj hLz-koriščane mimo nas; rn vendar tiči v blisku električna moč. ki jo komaj slutimo, a ne le v blisku, temveč sploh v eiektricitcti. ki napolnjuje zrak. Še ogromraejše so moči. ki v vetru neizkoriščane vejejo mimo nas. A ko anee j početkih svojega razvoja, kar je d'Ttalia, ki pa se je iz dosedaj še j tfnn bolj obžalovati, ker delujejo neznanih razlogov opustila. P>rez- se strnile v nov sodni okraj, t>i ne dale dovolj opravila novemu uradn. — Prisili/ti se pač ne da taka istvar. kad ne? Sicer pa — saj včasi niti dobro ni. če je sod-nija preblizu, habaha! Živio! Trenili so. Zupan je srkal šampanjca — ali mu ga bodo zavidali Muhoborei — šampanjec je bil liladm in zelo prepričevalen in zdelo se mu je čisto naravno, da pc sod ni je ne da izsiliti. — Gospod župan. — je nadaljeval dr. Gad in udaril župana krep- raiejal: — Kaj pa vi tukaj, župan? ko po plečih, — da ste pa taki pti-Kaj je novega? Ali ste pridtno hodi-jči v Muhoboru, ne bi verjel! Tz-li na lov? — in vkupe sta šla do borna misel vaša zadruga za dvig sortnij> Tako visok gospod in ta-|sodnih opravil! Vse vem, vse! ko prijateljsko govori z njim!.Kako smo se smegali! Notar iz Naj pa pride obtožba in sodba,jW je bil tukaj in je pravil . . noben boljši človek ga ne bo vec Sodni predsednik je tudi i25vedel. pogledal, Civha in Smerajec, ta ne vem kje — rekel je. da je sko -ilva mu bosta vrstnika. — Ne, za- raj po&il od smAu. TUfeel je, da prt pa n^ te Kraanote na moben na-j morate v državni zbor; vi bo*te pokasxh,' kalj ju J/ijiMionf "pofc»:F Res je županu trepetala ginje-nost v glasju. Kaj bi ga ne geniila nezgoda, ki mn zdaij kakor meč vi>i nad lastno gla.vo! Najrajši bi bil tajniku kar razkril svoje na.nere, ali ta hip ni mogel, izdal bi se. . . (Konec prihodnjiS.) Dob«r in aplolca liniment Pain-Expeller t* vas mučita itmitinm aH nrr-rslpij«. vdunlu ta iz boren domači UancBt u bo Uže Mesto ia Blodila bo hitra od pomoč. 33 ia 70 centov t lekarnah. Pazite aa troraiiko rmmlro Sidro. F. AD. RICHTER A CO. ^ Barry * South Sth Sta. L_ Broohlyn, M. T. M| dvomno se je Mussolini v zadnjem trenutku premislil, ker so opomnili na neizogibne poslediee tega koraka. In ker je lira že itak slaba, jo je raje pustil v miru! Zdi se, da je začelo tudi med intransigent nimi zagovorniki dosedanjega političnega kurza prevladati spoznanje o potrebi vzpostavitve zaupanja, kar pa je možno samo potom dejanj, ki bodo dokazala, da je interes skupnosti večji nego so koristi še tako močne politične skupine. Kljub radodarnim izjavam senatorja Quartierja, ki je preskrbel še pred podpisom firenskih konvencij za publicistično propagando doseženih uspehov v korist razširjenja italijanske trgovine, se javnost neverjetno malo zanima za to pogodbo, ki je po "rimskem sporazumu" najvažnejšega pome- na za razvoj bodočih odnosa j ev /. zelo ceneno močjo. Na daljnem severu nas danes že znatno prekašajo glede izkoriščanja vetrovne moči. Vprašane uajbiranja moči jc ludi oni problem, s katerim se že dolgo bavi jo raziskovalci — nabiranje solnčne toplote. Naravnost grandiozna je potrata, da nas narava poleti po več meseci obsipava z vročino, dočim moramo po zimi proizvajati umetno gorkoto. Bilo bi umestno, da se to izravna. Gre za to, da se najde Nnov, ki bi popila kolčno gorkoto ter jo pod golo.imi pogoji zop t oddajala. A k o se posre-či. bomo imeli pozT-mi nekje v sobi par kroglic, ki bodo celo sobo ogrevale, in poznejši rodovi bodo z rameni tfkomiga-1*. ko bodo čitali o naši nerodni in dragi kurjavi. "V dobi. ko so i-meli v sobah še peči," tako se bo pričenjala marsikatera pripoved* odlikovali in pridejo sedaj dn kjer j- v sled naglo na stopi vsega svoje zemljiške posesti Takih ju- j hudega mraza zmrznil s šestorico na kov je nad P>000, Pri posvetitvi. • d mirih turistov, ki ima biti plačilo za njihove zn-slusre v preteklosti so prisegli, da bodo vodili vzorno življenje kot ■ ljudje in pa tri jot je in da se morajo tekom enega leta poročili vsi. ki si> danes brez žen. A ko se rz-kaže kdo nevrednega, izgubi svoj junaški naslov in posestvo. Junaška posestva razdeli na temelju Kje j/.- moj sin ANTON BRLE ? l>oma ima veliko posestvo, a se ni že dve leiti nič oglasil. Ne vem je li živ ali mrtev. Kdor kaj ve naj mi poroča, ali naj se s** pa sam oglasi svoji materi. Uršula Brle, Rudnik od Ljubljano, Jugoslavija. (2x 29.30) zakonske določbe državni upravi-' tel j. Prodaja, obremenjen je ali Stari Ljudje, Izčrpani Vsled Živ-zakup junaških posestev je pre-j ljenskih Skrbi, Najdejo Po-povedan. S stvoritvijo teb poses-' moč v Nuga-Tone. ♦ . Je učinkovita in hitra. te\ se je zasledovalo polog mora- Ti.sor.-m j.. . u,iovi«o Poma,,no v par ličnih momentov V glavnem pre- fn,h- Nuga-Tone povrne živahnost in mo^ ' izčrpan i m živcem in miSicam. Dela rth-r-o prečenje razkomadania malih kri- močne in mirne živce in na r-udovit kmečkih posestev, ker junaška:ivfne^Ti^tien^s^e^'dob^ posestva pridejo 'lahko samo na e- -ro ,,rf'bavo' r,d"n s«'>i ter ami.i.-ijo. — . j< e so dobro ne počutite, j*- vaša dolžnost nega decliea, ako ga ni. pripad" je !«l:i J" poskusite. Va3 nič ne stane ako zopet državi. Posestva morajo bb jSST in' P^mTtJZ ^S^iTe ti urejevana vzorno. Poskrbi if no iViim j" nl vas zdravnik, Po- pojilite takoj v lekarno in kupite Oa-JC t lun za moderno gospodarsko Z" N'ufja-Tone. NV sprejmite nadomestil- • i t i • ■> i i •• * Vživajte jo par dni in če se ne nočutlfe \Z2T0J0 teh poljedftl-kin junakov. I.oljss in ne zRle,late boljši, nealte ntl- riaz;ij lekarnarju, ki vam l»n povrnil se življenje človeštva Še dolgo vr-|v:,s «l.-nnr. IzOelovateljl Nusa-Tone sta-„ , ... .. ... ... htevajo rxl vseh lekarnarjev, da Jamčijo K!lO \ sedanjih ZlVljensklh obli- za isto in povrnejo denar, če niste za- [ do voljni. — Priporočena, jamčena In na ' __prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. med Italijo in Jugoslavijo. Večje zanimanje pa vlada vsekakor za napovedano uvedbo nove uniforme v italijanski vojski. Najprej se spremeni uniforma moštva. Tako bodo morebiti kdaj tudi r. čem drugem skomigali z rameni, na primer o načinu, kako smo zavživali hrano, kakoršna je danes in ki zahteva, da se mora tre- potem pa oficirjev. Mussolini si je tji ali četrti človek baviti s tem. dal v svojstvu začasnega vojnega ministra predstaviti vojaka v novi uniformi ter je bil po poročilu lista "Giornale d'Italia" zelo zadovoljen z njo. Nova uniforma je baje izdelana v duhu "zmage pri "Vittorio Veneto." Odpravili bodo tudi dosedanje čepice ter jih nadomestili s trdimi čeladami iz klobučevine. Važnejšega pomena so najavljene reforme v vojski, ki pa še niso znane. V glavnem gre za zmanjšanje stroškov in za decentralizacijo gotovih vojaško - upravnih panog. Pasivna vojaška podjetja se bodo izročila privatni inmost r i ji. da nam pripravi hrano. Tu bo posegal vmes kemik, ki bo na podlagi znanosti o prehrani pripravil kake kroglice, ki bodo vsebovale vse snovi, ki jtih človek potrebuje za življenje, in sicer v komprimirani obliki, ki bo množino dnevni potrebne lirann znatno zmanjšala ter silno ojajšala delo za pripravo hrane. Pot do tega cilja bo morebiti nekoliko daljši, kakor oni do povolgne rešitve ostalih problemov. Kakor vidimo, so že velevažni problemi, ki čakajo rešitve in je morebiti dobe že v bližnji bodočnosti. Skoraj izključeno je, da bi ZASTAVE SVILENE \ AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJN ICE, ZNAKE, UNIFORME ITD. Sigurno 25% renrje lot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. II. SKUPNI IZLET v Jugoslavijo s parnikom " Pre si de n te Wilson" dne 18. avgusta 1925. t Y Trstu bo potnike čakal naš uradnik, ki bo skrbel za prflago in potnike spremil do Ljubljane; vsi potniki III. razreda bodo nastanjeni v kabinah po 2., 4. in G. skupaj. Cena do Trsta je $100. z vojnim davkom; tja in nazaj $162. in vojni davek. Za vsa tozadevna pojasnila pišite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 29. JUL. 1925. t Kapitan Marryat: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil G. P. ZNAČILEN JUBILEJ 4 (Nadaljevanje.) Tretje poglavje. Star pi- govor pravi: (_'e l»i ne bilo priknivace bi tudi ne bilo tatov. Ruslibrook bi črpaj le malo dobička Lz nvoje lovske tatvine, če bi ne imel sredstev, da sipravi *.\v>j plen. v denar. V tem ozira je bil krošnjar I>\res zelo dragocen pomočnik. BLI je vefliik lopov in v^led ti iga \ se prej kot prijailedj težkega dela. Lzprva je delal kot pomočnik zidarja, a ti. delo je bilo le začasno ter malo dobička nosno. Kmalu se je posvetil drug »mu zaskižiku. Kupil -»i je koš z lončeno j>osodu ,t r pričel krošnjar itd '}*> okolici. Ta obrtt je bila v onih ča.vih še dobičkano^na, ker so bwle zveize slalbe in kjt:r so ljudje le malo izvedeli, kaj m> gol; j>o širnem svetu. Byres je posta.l v.sled tega nekak orakel, kajtd imej je pni 1 i k ^ izvedeti na svojih potovanjih marsikaj. kar je na*o raztrosil po deželi. Listi niso bili še razširjeni m ljudje kol Hvre.s no prcnu.šali novice iz kraja v kraj. Ysileo vreli v go^iršljio, e ne muc vtrfjljali ptic. ki letajo prosto na-okrog ter so navidez skupna Ia^t. ob belem dnevu. /'nane ^o mu bile postavne prepovedi, vemdar pa se je vpraševal, z.ilvaj je nI v ar ure jena na tak način. Tako je živel mali Joe še ti i leta od časa naprej, ko smo ga predstavili svojim čitateljem. Očetu je postal vsaki dan bolj koristen in tudi na la-t.no pt-t je vprizarjal lovske izlete. Očertia so imeli ljudje na sJiiiu, a nikdo ni domneval, da se je lotil tudi s*Ln isrtega rokodelstva. Tedaj pa ->e je naetnkra4 pripel ilo nekaj, kar je azpremenilo živ-1 jensko smer našega mladica junaka. Četrto poglavje. Povedali smo ze, da jc prodajal Bvres divjačino, katero je na-strelil Rushbrook. Bvres pa ni poznal nikakih dolžnosti napram bližnjemu Jer je skušal v-akega opffeariti. Pri Rushbi-ook-iu je Okušal storiti sto, a s slabim uspehom in rad »tega je postal njegov ta-jun, a otlločcn >ovražnJU. Poteklo je že več nie>eccv, odkar sita s- spni a »m ker sta bila oba osvrte/eljna, m nista zaupala. Konečno sta se sestala v pivnici, v katero sta zahajala or#a. Tudi Furnetis jc bil tam. v družbi štvtvilnih, ki so že vsi dosti pili ter bili v ded tega jako glasni Ln hrupni. Byres je držal v rokah list ter deklamiral glasno proi.i vladam in posit-avam, ko je stopil v sobo neki tujec. Ruslibrook je ravnokar zcvizel svoje mesto, da mirno popije svoj vrč ter se nato mirno napotil domov. Ni imel namena iti na lov in vsltd tega tudi ni mislil na to. da bi se delal pijanega. Ko pa je tujec Wopil. je Ruslibrook z veUikira presenečenjem zapaf.il, da je izmenjal z Bvremom jvogle> nato odšel iz gostilne ter pustil oba sama. Sedela sta drug poleg drugega na klopi in Ruslibrook je -ležal v bližini. navidez popolnoma pijan. Razgovarjala sa se na tak način..da ju je Rushbrook labko razumel. Krošnjar j. rekel, da je pazil več noči, da pa ni mogel dognati koda j zapusti Ruslibrook svojo kočo, »čeprav je večkrat sledil sledi dečka. Rusbbrook jc iz tega sjx>znal, da ga hoče Bvres iedati temni člo-veku ki je bil kot je spoznal iz pogovora, lovski čuvaj gospodarja. Nekaj časa sta se ol)a pripravljala na odhod in Bynete je oblubil gozdarju, da ga bo spremljal na poizvedovanje in da mu bo pomagal pri aretaciji prejšnjega tovariša. Oba .sta prijela nato Rushbrodka za roki, ga pričela tresti ter oil vedla domov, kjer sta ga izročila oskrbi žene. Komaj pa so se zaprla vrata, ko ni mogel R/ushJbrodk še nadaHJe zadrževati svojega srda. Skočil je pokonci udaril s pestjo po mizi ter pričel prisegata, da l>o krošnjar drago plačal svoje iBdajsfrvo. Njogava žena g5t v«a prestrašena prOsfla za pojasnila, katera ji je dal s kratkimi beldam i. Jane je sicer delila ogorčenje svojega moža, a se je stresla v spričo misli na prelivlanje krvi. Pregovoril* je moža, naj gre spat, kar je hidi storil njej na ljubo, — ceq>rov ni zaspal, kajti pohlep po os vet i nad izdajalcem mu ni dajalpoeitTca. (Dalje prihodnjič.) ____mu U RlT®TOrašal: "Oče, povejte mi. ka j pa je gledališče3 Sosedov Andrej je bil v mesbu in v gledališču . . luči piv še človeštvo . . .na ozki brvi .. . pleše za življenje ali za mu rt ... in drug drugemu se napoti . . . Zgrozil se je. Y znamenje te prispodobe je gledal i>ot |ired >a- "Kilo ti je pravil?" ■'V kuhinji sem slišal, pa sem jt vedno bezal, ue iz bojaizui, ampak iz nepojmlj-iAetga .sramu. In zdaj jc stal sam v črnem risu! Pekoč.? ogorčen je ponovil: "Da, divjaki ste vsi skuipaj!" Andrej ga je zaničljivo ošitiil: "Reva! Nisu. vreden, da te zmika-stim. Kdo pa misliš, da si. če te spod ! Ha! Te bodo že še izučili, karj se pravi živeti !*' Eraz.Mii se je zagrozil: oni njemu tuji svet, ki ga je zdaj izzval. s<* mu jc zdaj zoperstavil brez krinke in ga .skoa-o pdzrval na boj. Zbal se je. Čudno vdaaio je zaprosil : "Andrej ne bodi hud, ne zameri. če sem te razžalil . . Nasprotnik je samozavestno zamahnil z roko. Ytmdar sta začela govoriti. Andrej se je ponašal: " . . .Ali sploh veš. kaj je moč: nasilje; tejH4 bi se. razbijal bi in uničeval in poklekoval bi samo pred onim, ki bi me zrušil na tla. O. veselje lvojm-nika !In nape! je svoj«.*! močne roke in jih krivi! in InxVd. kot da se pripravlja na r<:koborbo. Slednjič sta se celo tovariško razšla. Totla Eraizem j«-taval kot omotičen. "Danes sem se zatajil, svojo lastno misel sem zaikril. ker sem s«* bal posmeha. O, jaz izdajalec s«-mrga si-be! Ah. novi preizkušnji ne ubežim!'' In slutil .je, da spet pride čas dvoboja, ki se mu ne bo -smel več izogniti s spravo. Tisti večer je E-lazeni molčal, domačih se 'je izogibal. bal se je vprašanj. Komaj je pričakal noči. Dt-idaj se je zamislil. Na va'si so peli fantje . . . mesečina je čarala v poikrajino . . tlaljave so svistole v valih nezna- bo. obzorje v daljavi, ljudi okrog - ne in sv<>je misli in čudna tesno-' nih vonjev ... v starem stolpu so brnele ure . . . Erazem je mislil. Prvič se ga je lotevala maloduS- ba ga je prevtzemaln. Ko ji' pri vie ob nekn priliki, vi se hal spraševati, smejali bi se j del gledališče, se era je jvulastilo nosit. Zbal s - mesta, — Andrej mi . . .r' i razočaranje. Oder. kulise, igrale: j" zrastcl v nadnara\ino prikazen. fJledališče? Ilm. to je oder. na »— k: »;oriH "komedi- J*' zavil m^ta in ljtuli. pre- zares. pa je samo igra v jsabavo j i" z viiljakom in stredjalni-drugim ljude-m, ki gledajo. Na o- |co. V nedeljo popoldan, po nauku dru so tauli postavi j na mesta, va-;pa -o ljudje od Vseli sitrani \i-\-eli si. polja, gozdovi, gore . . je po-flgb-dat junaka na vrvi, pripeti na visokih železniih drogih. Erazem jc-drhtel od zavzetja: bila je to njegova davna podoba. Toda, ko je videl te razpaljbne obraze v.ival-ske radovednosti, ki ni ječala v »veti grozi prispodobe, temveč je i/, varnega zavetja škodoželjno hlastala po čudežih. e je okrenil na ]xvt I»roti domu. Med potjo pa je ustavil njekov sc-solec Andrej, vzhi-čen, rekoč: "Eraizem, >si videl? Kaj. to je imenitno! Jaz bi šel kas- j asm jeva J oče. "To mora biti lepo!" je vzkliknil mali in spet molčal. Zvečer Erazem ni mogel zaspali. — Vedno se nnu je po»vračala nej a .sna prelistava: oder ... In si je ustvaril podobo: oder — to j.> d o'g. lesen, kvadrast steber, pritrjen vo-doravavo od enega stolpiča do drugega in po tem odru hodijo kralji, kraljice, vitezi, vojaki. ki jih je poznal iz pravljic, in govorijo in delajo, kol, da je vse zares . . Totla.. jo j. steber je ozek in če kdo po nerodnosti pade v glo!7""' v,'(ino * tem5 komedijanti! Kabino in se ubije . . . Ubije . . . ali | ka 1,1,1 na vrn! Kako,-1 pa vsaj zlomi nogo. samo .zato, kerjsf VS1 občudovali! In ti?' mora delati ljudem zabavo . . . \diia. grozna stvar —- Kako oder! V*o noč je sanjal, kakor je mislil predno jV zaspal. In videl je. kako se množic.' zlato opravljenih kraljev, bleščečih vitezov na konjih. mrkih vojakov, nagajivih vajencev in šolarjev kreče. spol i-ktf in lovi po ozkem drogu, podobnem brvi brez ograje, vzpetem j »reko globokega brezdma, v katero zdaj p>i zdaj kdo omahne . . , V snu je bil zelo nemiren kakor ■vročičen. ^lati se je prestrašila Tn gr. drugo jutro spraševala po vzrokih. toda ker je bil mali sicer zdrav se ni več vznemirjala. . . . Ko ji* Erazem dovršil četrti razred z odliko, ga jc njegov oče skloBiil poslati v mesto, v gbnna-zijo. - . • • "Erazem, dva meseca boš počival. Igraj se in ve mu Eraizem je molčal. Vi dolgo je čutil odpor ]>roti temu dečku, ki >e mu je v presledkih približeval in rom se je premagoval. Oni se je smehljal : "Kar poizkusi!" Bratzma je streslo, doklej mu ni še nikdo rekel žal bestde, ta pa se kar norčuje ... Ni doumeil, kot fcudi ni ra- ra.stel je samo misel in v noč je 1-utal njfgoiv vesoljni |>orog . . . Tedaj se jc Erazem zdramil iz vročičnih sanj in je iskal ... iskal. i-.kal in bila je podoba nvaic-re. ki se je je oklenil kot potapljajoči se in prosil: "Naj ostanem tu. večno tu . . . tih, sam, v domu . . A je zaklical ukaz: "V mesto moraš . . . Osem l)Ht je pred tabo, napornih, morda tudi bridkih. . .* "O. zdaj vem. ktaij je bridko*«. Tudi jo je oče s/kusil in spozna! . . . "Toda ne omagiuj . . . zatajuj se . . . drži se ... ne mdsdi na drugo kot na konec . . . 'potem . . . potem . . Res. res? Ali sem tudi jaz ple-lee na vrvi in moram priplesatf — kam —-? Ali v brtezdno ali na —-konec ... in kakšne je konec iu kaj je ?! Y tisti uri ga je pogledala smrt. I:i rože so u venal e in mesečina je ugasnila in 'zvenenje daljin se je zameglilo. — - Ostala je snmo misel spoznanja: "Tudi jaz sem plesalec na vrvi . . . kam priple- Smrt arheologa Bonija. 10. julija je umrl na PaJatinu •znani arheoloig Oiacomo Boni. Zadela ga jn srčna kap. Nj"e»govo znanstveno raziskovanje starega Palatina in Foruma Romana je znano vsemu kulturnemu • -vsetm. Boni je bil iz Benetk ter je doživel CO let. Pogreb se je vršil na stroške rimski »ga mesta. POTREBUJEM DVA MOŽA za vrtzi'i s kanja, delo stalno, pia-z4imel vaših fantov, ki se spro in j ča $75.00 na mesec. — Joe Bartol, sj»oprimejo. Prerduna, Hamburg: Ameriia, Bremen. 22. septembra: R. solute, Hamburg. 23. septembra: Mauretanin. Cherbourg: Zeeland, Cliei buurg; < r«k Pojasnila, ki vam Jib umoi dati v8leu naSe dolgoletne Izkušnje Vain bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi ▼ I1L r a« redu. Glasom nove njutelnlshe postave ki Je stopila v veljavo n 1. julijem 1924, iHmorejo tudi utnlrinvljnui dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako i»otrebuo tudi delj . tozadevna dovoljenja izdaja p-ue ralnl naselnlškl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tnko do voljenje se labko napravi tudi » New Torku pred od potovanjem. te» M poSlje prosilcu v stari kraj gla som nan o ve J Se odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnika al svojca lz starega kraja, naj naal prej pli5e za pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpufcčenlh v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napr« vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa samorej dobiti sem žene ln otroke do 13. 1» ta brea, da bi bili gtet! v kvoto. T rojene osebe se tudi ne fitejejo . kvoto. SturLšl ln otroci od 18. d< 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Plilt« ■ pojasnila. Prodajamo vosne liste aa vse pr« ge; tudi preko Trsta aamorejo Jo-goslovanl sedaj i»otovatt Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 8t., New York Prav vsakdo— kdor kaj 1kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar ▼sakdo priznava, da imajo čudovit tuspek —. MALI OGLASI ▼"Ola* Naroda" Pozor čitatelji. Ogovorite trgovca ti o-brtnik«, pri katerih kupu-| je te ali naročate in ste * tf jih postrežbo *ad o voljni, da oglafujejo v listu "Glae Naroda". Š tem boste vatregll vsem. Uprava "Olap Naroda' GLAS NARODA", TITE RESU JUGOSLAV ADVEBTISINO MSDIUli t