PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur NOV ZLOČIN FAŠISTIČNIH POLKOVNIKOV Leto XXIV. St. 267 (7160) TRST, torek, 19. novembra 1968 Odločen protest demokratične javnosti zaradi sramotne obsodbe Panagulisa Smrtna obsodba temelji na ponarejenem dokumentu Soodgovornost NATO - Ostre reakcije v Italiji ATENE, 18. — Ves demokratični , je ogorčen zaradi sramotne “(»ločitve atenskega vojaškega so-?'sca, ki je obsodilo na smrt gr-eBa antifašista Alekosa Panagu-l5a. Pesimistična predvidevanja o “?di 29-letnega bivšega častnika pske vojske so se torej uresničila: panagulisa, ki so ga obsodili na pjhujšo kazen bodisi zaradi dezer-?anja kot zaradi poskusa strmo-slavljenja obstoječega režima, čaji® Ustrelitev, ki bi jo morali po gr-jKl.h zakonih izvršiti v roku treh Pni- Rešiti bi ga utegnila le pomi-pstitev, za katero pa obsojenec no-Ce Prositi. Drugega glavnega obtoženca na Ruskem procesu, 38-letnega odvet-aika Elefteriosa Varivakisa, za kakega je javni tožilec zahteval tttttno kazen, so obsodili na do-jjtortno ječo. Devet obtožencev so ^sodili r,a zaporne kazni od 2 do ’ 'st, štiri pa so oprostili. Na začetku zadnjega zasedanja to*sča, ki se je zaključilo s sramno obtožbo, je Panagulis pono-**> da je proces nezakonit, ker te-V*eUi obtožba na lažnjivem dokumentu, ki ga ni on nikoli podpisal; •ahteval je zdravniški pregled, ki ?’ Potrdil, da je bil v zaporu mu-J.en; končno je zahteval sodni postopek proti majorju Jannakosu in p.Petanu Hatzisu, ki sta izdelala ®žni dokument o njegovem priče-van]u, . fanagulisov odvetnik Karanfildes f Protestiral proti sodišču, ker se 5e Pet dni ni smel srečati z obtolčeni. Vojaško sodišče se je nato zbralo aa Posvetovanju: po skoraj treh u-je bila izdana zloglasna obsod- Po vsem svetu so bile reakcije ,a, to novo fašistično hudodelstvo 7*0 ostre. Od vsepovs9d prihajajo , Atene pozivi, naj režim polkovni-Jtov ne zakrivi novega zločina. V ■Jtockholmu je Andreas Papandreu, „°d>telj panhelenskega osvobodilne-*a.gibanja (PAK) obtožil atenski e*un, da je kršil vse civilne zako-7 to. izjavil, da bo Panagulisova /jtortitev hladnokrven zločin. Ko-/toJ bo naša dežela osvobojena — dejal Papandreu — bodo morali •°iaška junta in člani vojaškega ,0®sča pred sodnike pod obtožbo j.toora prve stopnje. Grški antifa-lst je tudi obtožil NATO, kateri ,iriP?da tudi Grčija, da dobavlja ‘toancem puške, ki jih naperjajo Proti grškemu ljudstvu. stične stranke Nenni, sindikalne or- preostaja drugega, kot da se resno pripravijo na obrambo, kolikor si ne žele uklonitve velikim. ganizacije CGIL, un/in CISL, predsednik ACLI Labor, Narodni odbor Zveze italijanskih žena (UDI), senator Parri in predsednik poslanske zbornice Pertini Številni poslanci KPI in PSIUP so v poslanski zbornici vprašali, kaj misli italijanska vlada storiti, da bi preprečila izvršitev obsodbe proti Panagulisu. V znamenje protesta proti smrtni obsodbi so študentje stavbarstva neapeljske univerze zasedli fakulteto. Nikola Ljubičič o pritisku na Jugoslavijo NATO pri Panagulisovi obsodbi. Medtem ko je Atlantski svet, ki se je pred kratkim sestal, protestiral za omejitev svobode na češkoslovaškem — je dejal Nikolaidis — ni tega storil za Grčijo. Tajnik Zveze sredine je tudi zanikal, da bi bil Panagulis kriv dezerterstva, ker je kot vojak obljubil zvestobo ustavi, ne pa junti, ki je ustavo kršila. Predstavnik grške patriotske fronte v izgnanstvu Brillalds pa je pozval papeža Pavla VI., U Tan-ta, Couve De Mourvilla, Erlander-ja, Willyja Brandta in italijanskega ministrskega predsednika Leo-neja, naj nastopijo pri grških o-blasteh v korist Panagulisa. Podu-ben poziv je poslala grška filmska igralka Melina Mercouri predsedniku Johnsonu, ministrskima predsednikoma Wilsonu in Kosiginu In generalu de Gaullu. Socialistična internacionala je poslala grškemu ministrskemu predsedniku Papadopulosu protestni telegram. medtem ko je mednarodna zveza za človeške pravice izrazila upanje, da bo Grčija, tudi tista, ki ji vladajo polkovniki, ostala zvesta svojim tradicijam in ne bo izvršila obsodbe proti Panagulisu. Zapadnonemška, avstrijska, danska, norveška in švedska vlada so naročile svojim diplomatskim predstavnikom v Atenah, naj nastopijo pri grški vladi v korist obsojenca. Zelo živahne reakcije na podlo obsodbo tudi v Italiji: zunanji minister Medici je sporočil, da je pozval grško vlado, naj pomilosti Panagulisa. Svoje ogorčenje nad obsodbo atenskega vojaškega sodišča I so izrekli tudi predsednik sociali- BEOGRAD, 18. — Državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Nikola Ljubičič se je danes v obrazložitvi proračuna za narodno obrambo v skupščinskih odborih zvezne skupščine dotaknil tudi vojnopolitičnega položaja na svetu in pri tem ugotovil, da prihajajo ponovno do izraza posledice blokovske razdelitve, kar se odraža večanju blokovskih oboroženih Vojaško zemljepisni in strateški pomen Jugoslavije in njen socialistični samoupravni sistem, neodvisna miroljubna politika ter ugled: to so vzroki, zaradi katerih je po mišljenju Ljubičiča Jugoslavija bila prej in je tudi sedaj izpostavljena pritisku in grožnjam. Močna in dobro opremljena operativna armada skupino z dobro pripravljeno teritorialno vojsko in za odpor organizirano družbo je najboljše jamstvo za mir. Morebitnemu napadalcu se mora najprej dati vedeti, da je nemogoče pomoriti ljudstvo, ki je dobro pripravljeno, organizirano in odločno boriti se. Državni tajnik za narodno o-brambo je glede oborožitve Jugoslavije poudaril, da Jugoslavija ne more držati korak s svetovnimi silami, toda ne sme zaostajati glede osnovnih borbenih sredstev,, ki zagotavljajo izpolnitev strateških in taktičnih načrtov. Zvezni program predvideva v prihodnjem letu za narodno obrambo 7 milijard 318 milijonov dinarjev, oziroma 6,21 odst. narodnega dohodka. Predlagani izdatki so za 0,8 večji od izdatkov v tekočem letu. Pogovor s predsednikom mešanega odbora veleposlanikom dr. Z. Perišičem Dobri in prijateljski odnosi pozitivno delujejo na razvoj in življenje obeh etničnih skupin Na zasedanju mešanega odbora so obravnavali vprašanje uporabe jezika, slovenskih funkcionarjev, napisov, šolstva in druga vprašanja Predsednika jugoslovanskega dela italijansko-jugoslovan-ga mešanega odbora n izvajanju londonskega sporazuma glede vprašanj dveh etničnih skupin veleposlanika dr. Zvonka Perišiča, ki je na poti iz Rima potoval skozi Trst, smo prosili. naj pove o delu zasedanja kaj več, kakor izhaja iz skupnega uradnega sporočila* Kot smo že poročali, je bilo zasedanje tokrat v Rimu in je trajalo deset dni, od 7. do 17. novembra. Predsednik dr. Zvonko Perišič se je rad odzval in je odgovoril na vrsto vprašanj. Kakšni so Vaši vtisi o ce-------------------- lotnem poteku zasedanja; saj gre za vprašanja, ki se nujno prepletajo s celotno problematiko odnosov med dvema državama in torej za vprašanja, ki so tesno povezana s splošnimi italijansko - jugoslovan- skimi odnosi. Odg.: Po mojem mnenju letošnje zasedanje mešanega odbora, kol to tudi izhaja iz skupnega poročila tisku, refleksno odraža splošno stanje odnosov med Italijo in Jugosla- Pogovor predsednika italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora, veleposlanika Zvonka Perišiča s tržaškimi slovenskimi novinarji. Po razgovoru je veleposlanik Perišič dal dopisniku našega Usta intervju, ki ga objavljamo sil. Malim narodom, ki so izpostavljeni pritisku velikih sil, ne ..........n,mi.im............................................... Zaradi plač, zdravstvenega zavarovanja in sindikalnih svoboščin Danes splošna stavka uslužbencev javnih ustanov po vsej Italiji Stavkali bodo državni uslužbenci, poštarji, šolniki in železničarji - Preklicana stavka ENEL - Še danes ostavka Leonejeve vlade - Delne upravne volitve in izidi v pokrajini Ravenni ter deželi Tridentinsko - Južna Tirolska .Tudi tajnik Zveze sredine dr. Nl-*0totdis, ki je v izgnanstvu v Ri-“to. Je poudaril soodgovornost ........................................... ....................".n........................................................................................... RIM, 18. — Ob polnoči se je pričela splošna stavka državnih uslužbencev, ki je zajela milijon in skoro dvesto tisoč uslužbencev državnih ustanov, šolnikov, železničarjev in drugih sorodnih kategorij. Samo uslužbenci ENEL so zadnji trenutek stavko odpovedali, ker "je posredoval minister za industrijo Andreotti. Železničarji so pričeli s stavko V NEDELJO PO BURNIH RAZPRAVAH S kompromisom zaključen češkoslovaški plenum CK Spremembe v vodstvu ■ V Budimpešti pričetek posvetovulne konference komunističnih partij - Izjave Gromika - Pajetta o različnih stališčih glede CSSR Draga, 18. — V nedeljo ob 4 zjutraj se je po tridnevnih burnih i^Pravah končal v Pragi plenum KPC. Skupno je nastopilo 57 swrnikov> mnogo od njih pa je Ato govore predložilo pismeno. n Wa plenumu so sprejeli resolucijo sedanjem položaju in o glavnih oh0®3*1 Partije, ki pa ni bila se .“Javljena. Sklenili so tudi, da bo 7embra še en plenum, ki bo raz-otavljal o reorganizaciji državnih Banov v zvezi z novo federativ-n “reditvijo države, ln^^vladuje mnenje, da bo reso-S? .V bistvu kompromis med slil^paimi mnenji, ki jih je bilo i,.,sati na razpravi. Ta mnenja so s‘‘a najrazličnejša: od takih, ki ?e zavzemala za dosledno in počilo izvajanje pojanuarske po-7llte. in ki so kritizirala vodstvo, s ni dovolj odločno, do takih, ki tudi kritizirala vodstvo, toda Za* Mitizirala tega, ker ni dovolj odločno vil. ^Pnlnjevanju sporazuma s So: (W • zvezo in v nastopu proti kn!?lčarskim silam. Verjetno rnpromi; Sč°a ZV6Z0 in V ki sko*1-* — - zavzemajo za (jojanuar- ns manj ugoden za tiste, fn *e ®e vedno vsebinsko in ne le mir* * slovaške bo tudi kongres KP češke. Vsi ti sklepi so bili nedvomno sprejeti na podlagi zahtev iz tu- ^"sestava centralnega komiteja pa je ostala nespremenjena. Konservativni člani CK si niso upali frontalno nastopiti proti pojanuar-ski politiki. Resolucija, ki sp jo objavili pozno zvečer, poudarja, da mora politika partije temeljiti na izjavah iz čier-ne ih Bratislave in na sovjetsko-češkoslovaškem sporazumu, podpisanem 26. oktobra v Moskvi. Resolucija zagovarja predvsem »lavne obrise pojanuarske politike, vendar «ni januarski plenum imel dovolj časa, da bi temeljito analiziral pretekle napake in tudi ne, da bi pripravil jasen program za prihodnost. To je pripeljalo do novih zapletljajev, ker so bili delni ukrepi sprejeti pod pritiskom ne samo zakonitih vplivov temveč tudi vplivov, ki so prihajali z desnice in so se večali«. Resolucija pravi, da prezidij CK in vlada nista zavzela dovolj odločena stališča, da bi začrtala jas- v. Politiko, n‘,a plenumu so ustanovili nov tan)jski organ, in sicer izvršni nArt]'te, ki bo imel osem članov, •uatem ko bo predsedstvo še na-7eJ imelo 21 članov. Tudi to je ; ukakor bil kompromis. Plenum d v okviru kompromisa pustil se-t,anl.e predsedstvo, zraven njega Vr-s '-e ustanovil ožji odbor, t.j. iz-srJni .komite. Člani novega organa Bernik, Dubček, Erban, Huda \ Sadovski, Smrkovsky, Svobo-dV1-1, .Strougal. Večino imajo pn-‘ clmki zmerne struje. IVik Predsedstva CK je izpadel m,-.nar, na njegovo mesto pa je »' Strougal. Plenum je izbral o, b'i'0 češkega dela partije, ki j.Vodi Štrougal. ongres KPČ bo šele prihodnje Da°\ Pogoj za niegovo sklicanje Da*.!1® normalizacija v državi in jartl.h in ozdravljenje med ČSSR c “lenimi socialističnimi zavczm-"uP' Šele po kongresu KP Češko- ter proti buržoazni ideologiji«. Študentje so odločno zavrnili zaključke centralnega komiteja in so v Pragi ter na ostalih univerzah proglasili tridnevno stavko — zasedbo univerzitetnih poslopij. Razpravljali so o množičnih manifestacijah po ulicah, do katerih pa ni prišlo zaradi številnih pozivov partijskega vodstva. Iz Madžarske poročajo, da se je danes pričela posvetovalna konferenca nekaterih komunističnih in delavskih partij, ki bo razpravljala o sklicanju svetovne konference. Danes je bilo samo polurno formalno zasedanje posvečeno vprašanjem postopka, dejansko delo pa se bo začelo šele jutri. Danes namreč niso bile prisotne številne delegacije, katerih prihod je napovedan, ker so vremenske neprilike onemogočile redne letalske zveze. Sovjetski zunanji minister Gro-miko je zaključil uradni obisk v Madžarski in je danes na tiskovni konferenci povedal, da je razpravljal predvsem o evropski varnosti in o vprašanjih, ki so povezana z __.___________ :lrmrmni. no notranjo politiko. ((Nastala je | notranjim razvojem med komuni-zaradi tega zmeda mnenj v partiji - ' ” ,J in v javnosti. Zdelo se je, da je kritika ki je bila namenjena pravim krivcem pogostoma obrnjena v notranjost partije. Desničarske sile in oportunistične tendence so še dalje rahljale vodilno vlogo partije. Pretirana publiciteta tem silam in tendencam v tisku in radiu je ustvarila vtis, da predstavljajo uradno politiko partije. Hkrati so se pojavile tudi sektaške in dogmatske težnje, ki so še bolj pove- 7mpfin » V takem' stanju niso ((centralni komite, njegov prezidij, komunistični člani v vladi v ljudski fronti in ljudski skupščini znali organizirati dovolj odločne sistematične borbe za dosledno izvajanje sklepov majskega plenuma. Sporazuma iz čierne in Bratislave se nista dejansko izvajala in niso bili sprejeti potrebni organizacijski ukrepi in se niso preosnovali kadri:« Resolucija poudarja, «kot najnujnejšo nalogo partije odločno borbo proti desničarskim, protisocialističnim in protisovjetskim silam Za občinske in pokrajinske svete se volitve vrše v nedeljo in v ponedeljek in so zato bili pozno ponoči znani podatki samo za Ra-venno, za ostale občine pa bodo v zgodnjih jutranjih urah. Deželne volitve pa so se vršile samo v nedeljo in so bili podatki prej objavljeni. Volitve v deželi Trentinsko - Južna Tirolska so se vršile ob izredno neugodnih vremenskih prilikah, zaradi česar je bila tudi volilna udeležba relativno nizka in je bila za 0,6 odstotka nižja kot na zadnjih volitvah, kar je ‘ povzročilo določeno zaskrbljenost med predstavniki «volkspar-tei«. Izidi deželnih volitev 17.11.1968. leta so naslednji: (udeležba 89,6 odst.) glasov 175.679 8.747 KD PRI PSU PSIUP KPI-PSIUP KPI PLI MSI SVP PPTT Ali. Cont. Art. PST o/o sedeži 37,1 20 že ob 21. uri in bodo jutri tudi svet Tridentinsko-Južna^ ^ Tirolska zaključili ob isti uri. Dejansko pa velja ta strogi urnik samo za osebje postaj, medtem ko se vlaki ustavijo vedno na neki večji postaji, tako da se preprečijo nesreče in najresnejše težave za jiotnike. Po vseh predvidevanjih bo jutri ustavljen celotni promet na železnici. Železniška uprava še zlasti opozarja na cestna križišča, ker bodo nekateri vlaki vseeno vozili, križišča pa niso zavarovana. Stavkali bodo uslužbenci vseh ministrstev in vseh perifernih uradov. Ustavil se bo tudi sodni stroj, ker so stavko proglasile vse tri sindikalne organizacije, ki vključujejo številne tajnike, zapisnikarje, sodne uradnike, upravno in drugo osebje. ___ Popolna bo tudi stayka v PTT v vseh osrednjih in tudi v vseh perifernih uradih, tako da bo delovala samo teieselekcija. Glede šolnikov je položaj nekoliko zapleten, ker so enotno proglasili stavko za osnovne šole, za srednje šole pa so stavko proglasile osrednje sindikalne organizacije in nekateri avtonomni sindikati, drugi avtonomni sindikati pa so stavko proglasili za prihodnji teden, da bi se nekako ločili. Dejansko bodo torej danes zaprte vse osnovne šole po Italiji, v srednjih šolah pa bo položaj različen iz pokrajine v pokrajino in morda celo v raznih šolah. Iz navedenega izhaja, da je_ bila odpovedana samo stavka uslužbencev ENEL, zaradi česar ne bo predvidenih težav pri dobavi električne energije. Stavka bi se morala pričeti že danes z zadnjo iz; meno, so pa jo preklicale vse tri sindikalne organizacije po posredo: vanju ministrstva za industrijo, ki je pričel s pogajanji. . Jutrišnja stavka je ena izmed najodločnejših stavk javnih uslužbencev v zadnjem razdobju in je proglašena, ker vlada ni izvedla zakonskega pooblastila o izboljšanju plač, preureditve položajev, glede zdravstvenega skrbstva in tudi v zvez.i s sindikalnimi svoboščinami. vijo, ki so dobri in prijateljski. Kot predsednik odbora, ki se neposredno ukvarja s posebnimi vprašanji, ki so v interesu narodnih skupin, ki živita na področju ene ali druge države, lahko rečem, da sem prepričan, da obstaja neposredna povezanost v dveh smereh, ko govorimo o ozračju dobrih odnosov med dvema državama in o konstruktivnem reševanju vprašanj življenja in razvoja narodnih skupin: 1. Dobri in prijateljski politični odnosi med dvema vladama delujejo povsem razumljivo pozitivno na razvoj in položaj ter na mirno življenje posamezne etnične skupine. 2. Prav tako pa reševanje posameznih življenjskih vprašanj s področja kulture in življenja narodne skupine na splošno, aktivno vključevanje in pozitivno sodelovanje v življenju države, v kateri živi, zelo pozitivno deluje kot spodbuda za dobre in prijateljske odnose. Lahko rečem, da je to zasedanj© potekalo v tem duhu, in ugotovilo se je, da obstajajo med dvema državama nekatera vprašanja v interesu slovenske etnične skupine v Italiji in italijanske etnične skupine v Jugoslaviji, ki so rešena, nekatera se rešujejo, in mislim, da ne bo treba dolgo čakati na njih ureditev, nekatera vprašanja pa čakajo na ustrezno rešitev Mislim pa, da je ozračje ugodno, da se tudi ta vprašanja lahko čim prej rešijo. Vpr.: Med osnovna vprašanja vsake manjšine spada uporaba materinega jezika ne samo v družini temveč tudi v javnem življenju ter predvsem z organi oblasti. Prav gotovo ste t» vprašanje kompleksne-je obravnavali in proučili položaj na obeh področjih pristojnosti dela mešanega odbora. Odg.: Vprašanje svobodne uporabe materinega jezika, oziroma u-porabe v odnosu do javnih organov, je bilo vedno na dnevnem redu zasedanj mešanega odbora, kjer so se tudi proučili vsi ukrepi, ki so bili sprejeti na obeh področjih. Na področju, kjer živi slovenska etnična skupina, se to vprašanje postavlja še vedno ostreje, kot za področje, kjer živi italijanska etnična skupina. Na jugoslovanskem področju je to vprašanje urejeno z zvezno ustavo, z ustavama obeh republik, s statuti občin itd. Pa tudi drugače je to vprašanje rešerro v duhu enakopravnosti, da ni težav pri javni upravi, v sodstvu in drugod. Želim poudariti, da na področju Trsta, poleg pozitivnih naporov, obstajajo še vednc odprti problemi, ki so v samem sistemu in ki otežko-čajo uporabo slovenskega jezika v organih javne uprave in v sodstvu. Pri tem je treba tudi govoriti o pomanjkljivi prisotnosti uradnikov MOSKVA, 18. — Moskovska v državnih in drugih uradih, zla- «Pravda» ostro kritizira poročilo, tern« kjer imajo neposreden stik nja partizanqv. Med večdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bo italijanska delegacija pogovarjala z zastopniki zveznega združenja borcev, z zastopniki zvezne konference SZ DL Jugoslavije in zvezne skupščine in bo poleg Beograda obiskala Skopje, Zagreb in gradbišče v že leznih vratih. 53.817 7.721 13.602 16.141 17.280 15.108 138.132 19,915 2.275 5.321 1,8 11,4 1,6 2,9 3,4 3,6 3.2 29,2 4.2 0,5 1,1 1 6 1 1 2 2 1 16 2 stičnimi gibanji. Na vprašanja novinarjev o perspektivah evropske varnosti v zvezi z zaključki NATO je izrazil upanje, da bodo tudi v okviru NATO prevladala realistična mnenja in da je pomirjenje v resničnem interesu vseh držav. Ni hotel neposredno odgovoriti na vprašanje glede Ru-skove lestvice odgovora na more bitni sovjetski napad na nevtralno Avstrijo in Jugoslavijo in na Romunijo odnosno Albanijo in je samo posredno dejal, da ZDA dobro vedo, kaj meni Moskva in druge socialistične države, kadar go vore o evropski varnosti. Gromiko je govoril tudi o Vietnamu, Srednjem vzhodu in nekaterih drugih vprašanjih. Danes se je vrnil Pajetta iz Varšave in je na letališču v Rimu dejal, da iz zaključka kongresa jasno izhajajo različna stališča glede češkoslovaškega vprašanja, da pa te razlike ne preprečujejo sodelova nja in izmenjave mnenj med komunističnimi partijami. Danes je bila zadnja redna seja vlade, ker se bo vlada ponovno sestala že jutri, ko pa bo razprav ljala izključno o ostavki. Leone menda še ni nameraval podati o-stavko, pa ga je prepričal Rumor ker bi drugače na dnevni red par lamenta prišla zadeva SIFAR in revizija pokojnin. Ti dve vprašanji pa sta za demokristjane dokaj kočljivi in zlasti zadeva SIFAR, kjer bi se znašli popolnoma izoliram. Skratka menijo, da je za njih bolje, da za sedaj ti vprašanji ne prideta na dnevni red in da se o njih pogovarjajo s socialisti v okviru kompleksnega reševanja programa bodoče vlade. Ministrski svet je danes razpravljal o celi vrsti pomembnih upravnih vprašanjih in je sprejel tako ukrepe v zvezi s civilnimi invalidi, delne spremembe kodeksov za kazenski in civilni postopek, ustanovitev brezplačne pravne pomoči za revne, spremembo profesionalne ureditve novinarjev, izdatke deželnih odborov za gospodarsko načrtovanje in nekatere druge zadeve V nedeljo so bile upravne volitve v nekaterih občinah, za pokrajinski svet v Ravenni in za deželni glasov o/o sedeži KD 168.054 36,6 19 PRI 1.408 0,3 — PSI 37.496 8,2 4 PSDI 27.534 6,0 3 PSIUP 6.079 1.3 - KPI 20.757 4,5 2 PLI 17.775 3,9 2 MSI 18.240 4.0 2 SVP 134.178 29,3 16 PPTT 13.758 3,0 2 Ali. Cont. Art. 6.340 1,4 1 THP 5.258 1,1 1 Mov.Dem.Lav.lt. 1.836 0,4 - V pokrajini Ravenni pa so izidi naslednji: glasovi o/o sedeži KD 54.373 23,4 7 PRI 35.807 15,4 5 PSI 20.063 8,6 3 KPI-PSIUP 113.797 48,9 15 PLI 5.454 2,4 0 MSI 3.131 1,3 0 Prejšnje volitve: o/o sedeži glasovi KD 54.776 24,1 8 PRI 27.894 12 4 PSI 15.080 6,7 2 PSDI 7,288 3,2 1 PSIUP 10.225 4,5 1 KPI 95.600 42.1 13 PLI 8.774 3,9 1 MSI 3.697 1,6 0 Nuova repubblica 3.669 1,6 0 ki so ga izdali v Bruslju ob zaključku atlantskega sveta, ki ga »preveva duh najslabših časov hladne vojne«. Glasilo KP SZ obtožuje Američane in njihove bonske tovariše, da skušajo prestrašiti svoje zaveznike z »rdečo grožnjo«, z namenom, da jih prisilijo ostati v NATO. Vojnohujskaško zadržanje članic NATO — piše Pravda — je nevarno iz dveh razlogov: prvič, ker je bila že pospešena tekma k oborožitvi, drugič pa, ker podpira s prebivalstvom, kot tudi obstajajo v sodstvu določene težave pri izvajanju tega načela v neposred nem interesu slovenske manjšine. Z zakonom imenovani tolmači za slovenski nn srbohrvaški jezik na sodišču so do neke meje olajšali reševanje tega vprašanja, kar po trjuje dobre namene da se spopol-ni obstoječa zakonodaja s pozitivnimi predpisi, ki bodo slovenski etnični skupini ne samo dali pravico, da se poslužuje sodnega tolmača temveč bodo omogočili, kar je iz- revanšistične težnje bonske vlade, raženo v londonski spomenici, «ena- •iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiimi Velik preplah na zahodnih borzah De Murville o «bolczni valutnega sistema» Delegacija italijanskega odporniškega gibanja v Beogradu BEOGRAD, 18. - Kot gost zveznega združenja borcev NOV Ju goslavije je prispela danes v Beograd delegacija odporniškega gibanja Italije pod vodstvom predsednika nacionalnega združenja partizanov Italije in podpredsednika italijanske spodnje zbornice Arriga Boldrlnija. V delegaciji je več uglednih osebnosti italijanskega oolitičnega življenja in visokih funkcionarjev italijanskega združe- PARJZ, 18. — Danes je vladalo veliko pričakovanje za sklepe francoske vlade na finančnem In valutnem sektorju, ker se je govorilo o morebitnem razvrednotenju franka. Zvečer pa je govoril po televiziji predsednik vlade De Murville, ki je izjavil, da ne gre za izrecno francosko krizo, temveč za mednarodno krizo, ki je nastala zaradi špekulacije, ki se je začela okoli nemške marke v zvezi z govoricami o revalvaciji te valute. De Murville je dejal, da je sedanja kriza prizadela vso Evropo in tudi ZDA, in seveda je prizadeta tudi Francija zaradi dogodkov v maju in je Francija ošibela ter si ni še popolnoma opomogla. Zatem je De Murville zagovarjal ukrepe, ki jih je prejšnji teden sprejela vlada, med katerimi tudi zvišanje obrestne mere, in je dodal, da je bilo povsem naravno, da je vlada sprejela te ukrepe, da pobija špekulacijo. Dejal je dalje, da so ukrepi začasni. Zatem je De Murville dejal, da sedanji finančni problemi izhajajo iz dejstva, da je »valutni sistem bolan in je treba to bolezen ozdraviti s sporazumom med vsemi prizadetimi državami«. Omenil je zatem zasedanje guvernerjev desetih centralnih bank v Bazlu in dejal, da se je tu pokazala mednarodna solidarnost v okviru pomoči, ki jo eni lahko dajo drugim. Franciji je obljubljena brez pridržkov vsa pomoč, ki bi jo v prihodnosti potrebovala. Zatem je De Murville podrobno govoril o pozitivnih in negativnih plateh francoskega gospodarstva, izključil je novo povišanje davkov ter napovedal zmanjšanje bremen «ki preveč bremenijo proračun«. Kakor poročajo iz Bazla, se je zasedanje guvernerjev centralnih bank glavnih zahodnih držav zaključilo davi, niso pa objavili nobenega uradnega sporočila o sklepih. Glavne točke dnevnega reda so bile: mednarodno valutno stanje s posebnim ozirom na stanje funta šterlinga in francoskega franka ter morebitna revalvacija nemške marke. Popoldne so se sestali tudi guvernerji osrednjih bank šestih držav skupnega tržišča. Tudi o tem sestanku niso objavili nobenega sporočila. V Bazlu se zatrjuje, da so sklenili akcijo za podporo francoskemu franku. V švicarskih krogih zatrjujejo, da je Francija zavrnila nemško ponudbo za posojilo, ker je Bonn postavil zahtevo, naj bi se posojilo vrnilo v markah, kar bi bilo za Francijo preveliko tveganje. Poleg tega meni Francija, da bi bil s sprejemom posojila odpravljen eden od številnih pritiskov na Nemčijo, da bi revalvirala marko. Po mnenju švicarskih finančnih krogov se zdi. da so tri možnosti: 1. razvrednotenje franka za 15 odstotkov: 2. revalvacija marke za 5 odstotkov; 3. kombinacija obeh ukrepov. V zvezi z vztrajnimi govoricami v zadnjih dneh o revalvaciji nemške marke ln razvrednotenju francoskega franka je bil te dni velik preplah na največjih svetovnih borzah, ki je sprožil celo vrsto špekulacij. Tečaj marke je stalno naraščal, tečaj francoskega franka pa je padal. Tudi na londonski borzi je bil preplah, ker bi morebitno razvrednotenje francoskega franka imelo za posledico novo razvrednotenje fnr.ta storlinga. kopravno upom bo jezika pred sodiščem« in drugou ne kot jezika tujcev, temveč kot jezika etnične skupine, ki kot narodna manjšina vrši pozitivno vlogo državljana države, v kateri prebiva. To vprašanje je p. i nas dosledno rešeno, tako da se lahko uporablja italijanski jezik ne s pomočjo tolmača, temveč neposredno s funk cionarjem, ker se že s tem kriterijem volijo in nastavljajo funkcionarji. Vpr.: Med perečimi vprašanji so tudi javni napisi in mi opažamo, da je to načelo, ki je jasno predvideno v londonskem sporazumu, kolikor toliko izvedeno samo v slovenskih občinah, oziroma točneje v občinah, kjer so slovenski volivci v večini. Ko pa gremo čez mejo v sosednje področje, vidimo, da je načelo dvojezičnih napisov dosledno in zelo široko izvedeno. Odg.: Tudi to je predmet stalnih razprav na vseh zasedanjih mešanega odbora. Menim, da obsežnost zvez na tem obmejnem področju omogoča, da se točno vidi, kako je to načelo izvedeno na jugoslovanskem področju, in zaradi tega o tem ni treba govoriti. Točno ugotavljate, da se pri vas v krajevnih občinskih okvirih to mnogo dosledneje izvaja kot pri napisih v nekaterih občinah, napisih pokrajine, dežele in države. 2;elim pa opozoriti, da se v mešanem odboru ni zanikalo načelo samo in da se nekatere razlike pojavljajo pri preučevanju obsega izvajanja tega načela, oziroma se razpravlja o izgovorih v nekaterih občinah, ali točno v tržaški občini, v zvezi s sorazmerjem v številu slo. venske etnične skupine. Ne bi želel preiti pristojnosti, ki jih imam kot predsednik jugoslovanske delegacije mešanega odbora in zato samo osebno izražam svoje mnenje, da se bo to vprašanje že zaradi intenzivnosti medsebojne izmenjave in zaradi vloga slovenske manjšine v življenju tega področja, lahko v doglednem času pozitivno rešilo ne samo v načelu, temveč da se bo to načelo tudi v zadostnem obsegu uresničilo v praksi. Vpr;: Na dnevnem redu so bila prav gotovo tudi nekatera konkretnejša vprašanja, ki sicer nimajo tako širokega in načelnega obse-ga, ki pa so prav tako zanimiva. Pri tem menim nekatera vprašamo šolstva, kulturne izmenjave in še zlasti izredno pereče vprašanje slovenskega strokovnega zavoda industrijske smeri v Trstu. Je glede teh vprašanj kaj novega? Odg.: Kulturna izmenjava je dala do sedaj dobre rezultate in smo se strinjali, da spodbujamo pobude, da bi razširili možnosti zlasti glede mladine. Tako smo priporočili, da se šolski mladini omogočijo krajši izleti pedagoškega ’n kulturnega značaja na sosedna področja brez kakršnih koli formalnosti, in mislim, da bo to sprejeto. Prav tako so bili sprejeti zanimivi sklepi glede olajšanega gostovanja raznih skupin. Sporočeno je bilo, da bo razpisan natečaj za slovenske učitelje in da bodo imenovane komisije za izpite za šolnike srednjih šol, kot so bile sprejete tudi razne druge pobude s področja šolstva. Med pomembnimi vprašanji slovenske etnične skupine je otvoritev strokovne šole industrijskega tipa, saj gre za stvar, ki je za manjšino življenjskega interesa in so jo podprli vsi krajevnimi dejavniki. Jugoslovanska delegacija je na zasedanju izrazila prepričanje, da bo ta šola pričela delovati v prihodnjem šolskem letu. Uradno sporočilo o zasedanju V Rimu se je zaključilo petnajsto zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora, ki je bil ustanovljen v smislu čl- 8 posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Na zasedanju, ki se je začelo 7. novembra, sta italijanska ln jugoslovanska delegacija, ki sta jima predsedovala opolnomočeni minister Gianluigi Mi lesi Ferretti in veleposlanik Zvonko Perišič, temeljto pregledali vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja posebnega statuta glede prizadetih etničnih skupin. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanjem, ki se tičejo šolskega sektorja, vključno vprašanju šolnikov: v ta namen je italijanska delegacija izrazila upanje, da bi se v prihodnjem šolskem letu mogla odpreti srednja šola z italijanskim učnim jezikom v Bujah, in jugoslovanska delegacija je s svoje strani izrekla upanje, da bi se v prihodnjem šolskem letu mogel odpreti strokovni zavod industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Mešani odbor je sprejel z zadovoljstvom na znanje obširne programe kulturne izmenjave, ki so se izvajali v razdobju med štirinajstim in petnajstim zasedanjem v korist vzdrževanja vezi ene in druge etnične skupine s kulturo matičnega naroda. V prihodnje se predvideva razširitev teh programov s pobudami tudi na drugih sektorjih. Končno so proučili tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo svobodne uporabe jezika, pravičnega predstavništva etničnih skupin, dejavnosti njihovih organizacij ter drugih programov, ki se tičejo ozemlja za izvajanje londonske spomenice o soglasju Razgovori, katerih namen je bil ugoditi zahtevam etničnih skupin, so potekali v ozračju prisrčnega sodelovanja, ki odlikujejo prijateljske odnose med obema državama.) — 2 — 19. novembra 19^ V LJUBLJANI SREČANJE ČASNIKARJEV TREH OBMEJNIH PODROČIJ Časnikarji bodo nadaljevali napore za še bolj prijateljske odnose V delegaciji naše dežele sta tudi dva časnikarja Primorskega dnevnika Ogled industrijskega področja v Ljubljani in moderne tiskarne «DeIa» Nagovor Leopolda Kreseta in Jožeta Borštnerja . Danes bo časnikarje sprejel predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 18. — ((Časnikarji treh obmejnih področij so že mnogo prispevali k medsebojnemu razumevanju ter bodo s svojimi napori v tem smislu še nadaljevali, da bi odnosi med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo postali še bolj prijateljski)), je izjavil v svojem pozdravnem nagovoru predsednik društva časnikarjev Slovenije Milan Pogačnik na sprejemu delegacij časnikarskih zvez Furlanije - Julijske krajine ter Koroške včeraj v Ljubljani. Prvo časnikarsko srečanje teh treh obmejnih področij je bilo lani na Koroškem, letošnjega prireja časnikarsko društvo Slovenije, prihodnje pa bo v deželi Furlaniji-Julijski krajini Srečanje se je pričelo v nedeljo zvečer ter se ga poleg slovenskih kolegov udeležuje sedemčlanska delegacija časnikarjev naše dežele, v kateri sta tudi dva časnikarja Primorskega dnevnika, ter sedemčlanska delegacija Koroške in Štajerske. Včeraj so si časnikarji ogledali Industrijsko cono v Ljubljani, Javna skladišča in toplarno ter se pogovarjali z ravnateljem Javnih skladišč Jožetom Borštnerjem in predsednikom zbornice za trgovino SE Slovenije Leopoldom Kre-setom, popoldne pa so si ogledali moderno tiskamo časopisnega podjetja «Delo» ter se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Jako štularjem. «Casnikarji v službi sredstev javnega obveščanja imajo veliko prilik, da nakazujejo možnosti novih oblik sodelovanja, ter sem prepričan, da bodo to svojo nalogo u-•pešno opravljali tudi v bodoče z objektivnim poročanjem o skupnih naporih, ki jih vlagamo v prid obojestranskega gospodarskega razvoja,)) je uvodoma nagovoril časnikarje predsednik zbornice za trgovino SRS Leopold Krese. Opisal Je razvojno pot povojnega slovenskega gospodarstva, dvig povprečnega narodnega dohodka slovenskega državljana na sedanjih tisoč dolarjev letno ter odgovarjal na vprašanja časnikarjev o skupnih in telesih, ki zadevajo jugoslovansko-italijansko in jugoslovansko-avstrij-sko gospodarstvo. Predsednik je poudaril, da je slovenska vlada sprejela zakon o graditvi štiripasovne avtomobilske ceste s plače- PARIZ, 18. - Sodnik Rene Pa-tard, ki vodi preiskavo o nasilni smrti bivše telesne straže Alaina vanjem cestnine, ki bo speljana od, Delona, Stevana Markoviča, in dva hodnjo pomlad ter bo dograjena predvidoma v štirih letih. Vse kaže, da jo bodo začeli graditi prispevkom Mednarodne banke in z javnim posojilom. Vrhu tega so realne možnosti za konkretne po govore o cestnih povezavah s Trstom in zaledjem ter bo že prihodnji teden v Trstu sestanek strokovnjakov, posvečen temu vpraša nju. Ravnatelj Javnih skladišč Jože Borštner pa je govoril o nastanku in perspektivah Javnih skladišč, katera sprejemajo pri sedanjih 116.000 kv. m pokrite površine 14.600 vagonov blaga na leto, ki ga dnevno odpremljajo s 1200 tovornjaki., potem pa je nakazal možnosti za razširjenje obrata tudi na Sežano ter Vrtojbo, kjer bo mednarodni prehod v Gorici, kakor tudi želje, da bi prišlo do aranžmajev s tržaško luko. Ker prehod pri Gorici jugoslovanske in italijanske oblasti združno planirajo po enotnem načr-tu, bo v kratkem prišlo do sestankov med predstavniki Javnih skladišč in pa zastopniki občinske uprave iz Gorice. Ogled modeme tiskarne podjetja «Delo» je vse časnikarje, ki so se v tem kraju naravno počutili najbolj doma, napravil mogočen vtis. Gre za izredno moderen obrat, ki ga bodo neuradno odprli prihodnje dni. V obratu so namestili najbolj moderno tehnologijo, med drugim tudi tisk offset, ki bo slovensko tiskarstvo postavil v sam svetovni grafični vrh. Jutri dopoldne bo časnikarje sprejel predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, popoldne pa bodo uradni pogovori časnikarjev o skupnih vprašanjih, zlasti o njihovem prizadevanju za vse tesnejše in razvejeno sodelovanje Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Srečanje sa bo zaključilo v sredo. G. V. Neznanec pravi v pismu, da bodo «kneli osem odgovornih za smrt Markoviča* in sicer Alaina Delo-na, njegovo ženo Nathalie, njunega otroka in še pet oseb, med katerimi je tudi nekaj Jugoslovanov. «Vseeno — pravi neznanec — bomo še nekoliko počakali, da bomo videli, do kod pride nepoštenost pravice.* V pismu je tudi navedeno, da bodo v kratkem razdelili časnikom fotografske kopije dokumentov, ki jih je Markovič hranil in ki so iih dobili pri pokojnikovih sorodnikih. Francoski policijski komisar Bardom ki je v Beogradu večkrat zaslišal Markovičevega prijatelja U-roša Miloševiča, je danes prispel na letališče Orl,y. Komisar je šel k svojemu avtu in se kmalu izmuznil časnikarjem. LONDON, 18. — Policija je obtožila 18-letnega hotelskega nosača Jamesa Caseya, da je namerno zanetil požar v hotelu Marine v Bronghtonu, kjer je v plamenih umrlo sedem oseb. IZGINIL JE 1963. LETA Rockefellerjev sin žrtev ljudožercev DJAKARTA, 18. — Glasilo indonezijske vojske »Berita Yudha» piše, da je sina newyorškega guvernerju Michaela Rockefellerja jr., ki je 1963. leta izginil brez sledu v pragozdu zahodnega Iriana (Nova Gvineja), verjetno ubilo in tudi zaužilo pleme ljudožercev. Časnik piše, da je vodja plemena Asmar omenil funkcionarju indonezijske zdravstvene službe, da so na področju Agasa po plemenskih obredih ubili in tudi pojedli belega človeka. Isti funkcionar, ki je obiskal tiste kraje s komisijo zdravnikov, je opazil, da so imeli ljudožerci plemena Asrnat na sebi srajce z začetnimi črkami «MR JR». Do tega priznanja so ljudo-žerskega poglavarja prisilili z grožnjo, da bo duh mrtvega sprožii epidemijo koiere. RIM, 18. — Danes le v tukajšnji polikliniki umrl agent javne varnosti Giuseppe MasoimeHi, ki so ga pred štirimi dnevi sprejeli na opazovanje. Agenta so .našli ne zavestnega v svojem avtoraoDhu «fiat 1100», ki ga je parkiral na dvorišču stanovanja. Agent je ime opekline na trebuhu, dve rani na glavi in je po ugotovitvah zdravnikov zaužil precejšnjo dozo uspavalnih praškov. V pričakovanju avtopsije, ki bo ugotovila točne razloge smrti, je policija uvedla preiskalo, da ugotovi če je bil agent, ki je živel ločeno od žene, žrtev napada ali če je sam skušal naredil samomor, kar je po dosedai,ih izsledkih najbolj verjetno. 14-Ictna ciganka hotela ugrabiti enoletnega otroka PALERMO, 18. — Policijski a-genti iščejo po vsej Siciliji cigansko karavano, kateri pripada 14-letna A. K., ki je včeraj popoldne skušala v Termini Imerese ugrabiti enoletnega sina jetniške-ga paznika Santa Zarbata. Mlada ciganka je potrkala na vrata stanovanja in je prosila miloščino. Medtem ko je komaj 12-letna sestrična enoletnega Orazla Concet-ta Cosentino, ki Je bila sama doma, ponudila ciganki kruh in sadje, je stopila v stanovanje in je vzela v naročje jokajočega otroka ter zbežala proti predmestju. Con-cetta je stekla za ciganko, ki je 'bila v družbi drugih otrok svojega plemena, jo dohitela In s pomočjo nekega mimoidočega iztrgala otroka. Otrokov oče je zadevo prijavil policijskim oblastem. Pozno ponoči sta dva agenta aretirala mladoletno ciganko in ostale otroke, ki so zanikal; obtožbo, kljub temu, da jih je Concetta Cosentino spoznala. Karavana ciganov pa je medtem izginila brez sledu. Verjetno jih ne briga usoda svojih otrok, _______________ BOČEN, 18. — Poveljstvo finančne straže je javilo, da je treba smrt agenta Giovarminija, ki je nil včeraj na straži v volilnem sedežu Covelana, pripisati nepazljivosti drugega agenta. Poveljstvo finančne straže je ugotovilo, da je strel iz puške «MAB», ki je ubil Gio-vanninija, nehote sprožii 22-letrii Gabriele Capanna iz Terama, ki je bil prav tako za stražo. Oba agenta sta pregledovala orožje, ko je strel iz puške skoraj na mestu ubil Giovanninija. V Vidmu sestanek študijske komisije «Moretti d'oro» V soboto zvečer se je v Vidmu sestala pod predsedstvom predsednika nagrade Lea Menazzi Morettija nedavno obnovljena in razširjena študijska komisija «Moretti d’oro». člani nove študijske komisije so: Getulio Alviani, Elvio Bartolini, Dino Basaldella, Oliviero Honore Bianchi, Domenico Cerrnni Cadoresi, Guido Candussi, Sergio Gervasutti, Amedeo Giacomini, Al-do Giannini, Claudio Magris, Vit-torio Marangone, Marcello Masche-rini. Libero Mazzi, Dino Menichi-ni, Fulvio Monai, Carlo Mutinelli, don Pietro Nonis, Fran Rauber, Danilo Soli, Fabio Vidali in Giuseppe Zigaina. Med sestankom, katerega sta se udeležila tudi podpredsednika Luigi Menazzi Moretti in Riccardo Cri-stini, so preosnovali statut nagrade, ki je bil dopolnjen z nekaterimi členi, ki mu omogočajo vedno večjo funkcionalnost. Sestavili so prvi seznam imen za sestavo žirij za prihodnjo izdajo nagrade, nato pa so nekaterim članom komisije in tajništva nagrade poverili nalogo, da izdelajo osnutek pravilnika za dve dodatni nagradi, ki jih bodo osnovali za prihodnjo izdajo s prispevkom industrialcev Rive in Variole in ki bosta namenjena novim močem na področju kulture. Ti nagradi, vsaka po pol milijona, bosta podeljeni «una tanlum» v okviru «Moretti d‘oro». Leta 1969 bo «Moretti d’oro» za kulturo podeljen za literarno delo v vsedržavnem merilu (3 milijone), za deželne osebnosti pa bo nagrada podeljena za likovno umetnost in esejistiko, po en milijon za vsako nagrado . VČERAJ IN DANES V UMAGU Srečanje jugoslovanskih in italijanskih likovnikov Protestna brzojavka grški vladi zaradi krivične obsodbe Panagulisa Zaradi Markovičeve smrti Grozilna pisma sodniku in dvema dnevnikoma Maribora preko Ljubljane v Gori- pariška dnevnika so danes dobili co. Cesto bodo pričeli graditi pri- v srbščini pisana grozilna pisma. •HiiiiiHiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiifiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiitiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiio JE ŠE VEDNO REKTOR POLITEHNIKE V KALININU Čudni inkvizitorski sistemi profesorja Prisluškovalne naprave pod namiznim koledarjem MOSKVA, 18. - 2e nekaj časa je rektor politehnike v Kalininu prof. V. Gvozdev vabil ljudi, ki so prihajali k njemu na razgovor, naj glasneje govore, istočasno pa je ves čas premikal eno nogo. Ljudje so pač mislili, da je bil profesor nekoliko naglušen in da je bil živčen. Toda iznenada so odkrili resnični razlog njegove na-glušnosti in gibanja noge. Nekega dne je namreč njegov namestnik nehote s komolcem premaknil koledar na rektorjevi mizi in presenečen ugotovil, da je bil skrit v luknji mikrofon. Tako so tudi zvedeli, da je rektor z inkvizitorskimi nagnjenji sproti registriral vse, kar se je dogajalo in govorilo v njegovi pisarni. Današnja »Pravda*, ki je objavila vest, pravi da so o tem škandaloznem obnašanju prof. Gvozde-va razpravljali tudi v partijski celici politehnike, a da rektorja, ki je imel hobby za prisluškovalne naprave, niso kaznovali. Še več, on je celo prešel v protinapad in se maščeval Njegovega namestnika, ki je nehote odkril skriti magnetofon, je praktično odslovil, druge profesorje, tudi z zelo znanim5 imeni, je prav tako odpustil z dela ali pa jih je postavil v položaj, da niso mogli poučevati. Zdi se nam, zaključuje «Pravda», da dejavnosti rektorja Gvozdeva do danes niso pravilno ocenjevali. Upahno, da se bo o tej pozanimal partijski komite Kalinina in seveda ministrstvo za višje šolstvo Sovjetske zveze. Štiri smrtne žrtve dveh prometnih nesreč MESTRE, 18. — V nedeljo se Je pri Mestrah pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta dve osebi umrli na mestu, tretjo pa ■o morali odpeljati v bolnišnico. žrtev prometne nesreče Je postal 35-letn! novinar Armando Gerva-soni, ki je bil kot urednik beneškega «Gazzett1na» namenjen z avtom v San Stlno dl Livenza, kjer je bil sestanek, o katerem bi moral pisati. Kakih 15 km od mesta je Gervasonijev avto zdrsnil na mokri cesti in se postavil počez prav v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil 69-letni Ireneo Dal Fabbro iz Vidma, poleg Katerega je sedela njegova 56-letna žena Germana. Trčenje je bilo tako silovito, da sta šoferja umrla na mestu, medtem ko so morali hudo ranjeno žensko, ki je imela zlomljene noge in roke, odpeljati v polikliniko «San Marco» v Mestre, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Armando Gervasoni, ki zapušča ženo in dva otroka, Je bil osem let urednik «Gazzettlna». V soboto je končal pisanje romana o tragediji Vajonta z naslovom «Sence Erta in Cassa». PADOVA, 18. — Štiri osebe so danes umrle v prometni nesreči, ki se je pripetila pri Stanghelli 7 km od Roviga na cesti Rovigo-Padova. Avto, ki ga je vozil 26-letni gradbenik in v katerem Je bila tudi 18-letna študentka Nives Soldatlč iz Pulja, je silovito treščil v tovornjak s prikolico, ki je prečkal cesto. Avto se Je zaril med krmilom prikolice in tovornjakom in je nato treščil ob drevo. Vsi potniki, ki Jih ni bilo mogoče spoznati, (enemu je tudi manjkala glava) so bili na mestu mrtvi. BRINDISI, 18. — Kakih 10 km od Brindisija se je danes pripetila huda nesreča, ki je terjala tri smrtne žrtve. Avto, v katerem so bile štiri osebe, je zgrmel v prekop »Apani*, kjer se je potopil. Samo en potnik se je rešil, medtem ko so trije utonili. Do sedaj so gasilci, ki so avto že dvignili iz vode, našli le truplo enega ponesrečenca. Nesreča se je pripetila, ker se je pod avtom udrl rob cesto. ŽENEVA, 18. — Dva Italijana sta se ubila, pet pa je bilo ranjenih v dveh prometnih nesrečah na državni cesti Coira - Sangallo v Švici. V prvi nesreči Je umrla 34-letna Odlila Belotti iz okolice Vicenze, medtem ko so njenega moža, ki Je čelno trčil v nasproti vozeči avto, sprejeli v resnem stanju v bolnišnico. V drugi nesreči pa je avto s petimi Italijani zgrmel z mosta v reko Ren. šofer je bil na mestu ubit, ostali štirje potniki pa so ranjeni. Švicarska policija meni, da Je treba obe nesreči pripisati slabim razmeram na cesti, ki so bile zaradi snega spolzke. Samo v soboto so zaradi tega zabeležili v zuerl-škem kantonu 37 prometnih nesreč. ......................m...im.milili.im.......min.mmmmmimm.. PO ENOTEDENSKEM POLETU PROTI LUNI IN OKOLI NJE Vesoljska ladja «lond 6» pristala v nedeljo na sovjetskem ozemlju V uradnem poročilu Tass prvič omenja «spustne naprave» in «dvojni skok» v atmosfero BOCHUM, 17. — Osebje opazo-i Med «prvim spustom* v atmosfe-valnice v Bochumu v Zah. Nem- ro so drugo vesoljsko hitrost (več PHNOM PENH, 18. - Ameriško-Južnovietnamski izvidniški motorni čoln je po pomoti streljal na kmete, ki so bili pri delu na polju v bližini vasi Prek Kroeus ob kam-boški mej!: devet žensk in trije otroci so bili ubiti, šest oseb pa je bilo ranjenih. Vzroki, zaradi katerih so začeli vojaki streljati na civiliste, so še neznani. čiji je že včeraj izjavilo, da je sovjetska «Zond 6» po zaključnem kroženju okoli Lune pristala v popoldanskih urah nekje v Indijskem oceanu. Po mnenju direktorja opazovalnice Heinza Kaminskega je sonda pristala vzhodno od Madagaskarja. To mnenje je potrdil kasneje tudi direktor opazovalnice Jodrell Banka pri Manchestru sir Bernard Lovell. Kot je znano so Sovjeti izstrelili prejšnjo nedeljo «Zond 6», ki je v četrtek obkrožila Luno in se nato vrnila proti Zemlji. Kaminski je izjavil, da so ob 13.30 zabeležili signale s sonde, ki so napovedovali začetek poleta proti Zemlji. Ti so popolnoma prenehali 40 minut kasneje, kar pomeni, da je avtomatska postaja pristala na Indijskem oceanu in da so jo Sovjeti že dvignili na kako ladjo. Direktor opazovalnice v Bochumu je izjavil, da so sovjetski tehniki proučili razne tehnike in da so verjetno že pripravljeni za nadaljnje poskuse. Ni izključeno, da se bodo lotili nadaljnjega dela njihovega vesoljskega programa s tem, da bodo izstrelili proti Luni sondo s človeško posadko. Do tega bi lahko prišlo med 2. in 12. decembrom, ko bodo najbolj primerne razmere. Precej razprav je sprožila izstrelitev umetnega satelita «Proton 4». Sovjeti so se poslužili za izstrelitev zelo močne rakete, ki je po pogonski sili najmanj taka kot ameriška «Saturn 5». Direktor bo-chumske opazovalnice Kaminski je obrazložil, da je do tega mnenja prišel na podlagi računanja potrebnih sil za izstrelitev take ladje kot je «Proton», ki tehta 17 ton. Za pogon take ladje je potrebna raketa s težo od 3000 do 4000 ton. Po njegovem mnenju bi lahko med spojitvijo ladje vrste «Sojuz» s človeško posadko in vrste «Proton» uredili izvenzemeljsko postajo in platformo za polete proti Luni in bližnjim planetom. Ta kombinacija meti »Sojuzoni* in »Protonom* bi služila tudi kot vesoljska postaja, ki bi omogočala kozmonavtom povratek na Zemljo ali pa bi lahko služila poletom popolnoma avtomatičnih vesoljskih sond Kaminski je mnenja, da sovjetski organi niso še objavili uradnega poročila o pristanku sonde, ker je verjetno se niso potegnili na ladjo. Sovjeti so imeli namreč malo ur na razpolago, da bi prišli do postaje, ki je pristala v Indijskem oceanu. Možno je, da so včerajšnje iskanje prekinili. Po njegovem mnenju bodo Sovjeti poslali vesoljsko ladjo s kozmonavti okoli Lune pred Američani. To pod pogojem seveda, da so jim uspeli vsi poskusi z «Zond 6». Kot je znano, so Američani najavili izstrelitev »Apollo 8» s tričlansko posadko za 21. december. MOSKVA, 18. — Po dolgih urah molka je sovjetska tiskovna agencija Tass javila, da je «Zond 6» pristala na Zemlji in ne v Indijskem oceanu, kot se je zgodilo z «Zond 5». Sovjetski znanstveniki so tako presenetili zahodne kroge, ki so bili prepričani, da je sonda pristala na morju. Tass tokrat ne skopari z obrazložitvijo povratnega poleta in pojasnjuje, da je sonda izvedla dvojni «skok» v atmosfero. S tem poskusom, pravi Tass, so prvič preizkusili bolj zapleten povratek ladje z medsatelitskih tirov, ki pa sicer dobro obeta. Ta sistem spusta ga nadzorujejo z aerodinamično zavorno silo in se bistveno razlikuje od balističnega, kar pomeni, da je možno preiti na določenem kraju v zemeljsko območje z manjšo obtežitvijo in predvsem z večjo točnostjo. kot 11 km na sekundo) zmanjšali s pomočjo aerodinamičnega zaviranja na 7,6 km na sekundo. Sondo so nato s pomočjo njenih naprav spravili spet iz gostih zračnih plasti in je polet nadaljevala po balističnem tiru do določenega mesta, kjer je prišlo po odprtju spustnih naprav do «drugega skoka* in pristanka na določenem območju na Zemlji. Agencija je tudi navedla naloge, ki jih je imela «Zond 6» in sicer polet okoli Lu- prav v realnih pogojih vesoljskega poleta, kolavdacija nadzorovanih spustnih sistemov med povratkom proti Zemlji v drugi vesoljski hitrosti in uporabe aerodinamične zavorne sile. Z izboljšanjem naprav in predvsem z «mehkim» pristankom «Zond 6» so sovjetski znanstveniki napravili odločilen korak k poletu na Luno. Zato se ne bo nihče čudil, če bodo Sovjeti še pred Američani poslali posadko na «spre-hod* okoli satelita, saj so z Zemlje popolni gospodarji vesoljske ladje, ki lahko že pristaja s «spust- ne v razdalji 2420 km, znanstveno raziskovanje v vesolju in v bližini i no napravo*, to je Lune, preizkus sistemov in brez padal. Marsikdo je mnenja, da je «Zond 6» verzija vesoljske ladje «Sojuz*. LONDON, 18. - Kaze, da je 26 osen zgorelo v plamenih, ki so danes zjutraj iznenada zajeli skladišče trgovine z kožuhovino v pristanišču v Glasgovvu. Požar se je hitro razširil v gornja nadstropja, zaradi česar se je strop udrl na ljudi, ki so bili v pritličju. Na kraj je prišlo nad 100 gasilcev, ki so 20 brizgalkami preprečili, da plameni niso, zajeli bližnjega skladišča tobaka. Med žrtvami požara . verjetno, ker I so tudi nekateri vodilni uradniki na-1 pač Tass teh nikjei;, ne omenja, I tvrdke. • . • .............."""""lini..."II..................."""""""""'Uimii,111111,111".......II"....................................................................."lili""",.."||""""""""""|""""""|"|""""I"||"||I|MI* UMAG, 18. — Prvi dan dvodnevnega prijateljskega srečanja italijanskih in jugoslovanskih likovnih umetnikov in kritikov, ki sta ga pripravila v istrskem mestecu V-magu milanski publicist dr. Giuseppe Piccolo in glavni urednik resice revije «Panorama» Lucij ero Martini, še ni bil delovni dan, pač je bil namenjen le medsebojnemu spoznavanju med umetniki, izmenjavi misli, izkušenj in podobnega, vendar pa vse v nevezani obliki, torej pri kozarcu žganja ali pri črni kavi. Po prihodu italijanskih in jugoslovanskih umetnikov v Umag, so ti kmalu nadaljevali pot v Umski zaliv, kjer jim je bilo prirejeno kosilo, nato so se vrnili v Umag. Čeprav prvi dan ni bil delovni dan in bodo šele jutri začeli razpravljati o temi, kako naj bi prišlo do medsebojnega bolj organiziranega sodelovanja v obliki razstav, italijanskih likovnikov v Jugoslaviji, začenši z Reko, in jugoslovanskih likovnih razstav v Italiji, in tu začenši z Milanom, so se v razgovorih in pomenkih med posamezniki ali skupinami slišali tudi glasovi, da bi jutri ne smel biti govor le o konkretnih ali praktičnih zadevah v smislu gornjih načrtov, pac pa je marsikomu od umetnikov pri srcu tudi tema, kaj naj danes umetnost kot taka predstavlja tako v naši kapitalistični družbi, za katero je značilna izrazita potrošniška miselnost, kot tudi v jugoslovanski in sploh vsej socialistični družbi. Nadalje bi posamezniki radi razčistili tudi vlogo umetnika v tej in oni družbi. Skratka, možno je, da bo šla razprava tudi nekoliko izven programa, kot so si ga zamislili organizatorji, in ta razprava bi znala biti zelo zanimiva kajti gledišča posameznikov so v marsičem deljena. Italijanski in jugoslovanski likovniki in likovni kritiki, so s tega srečanja poslali grški vladi protestno brzoiavko, v kateri protestirajo moti krivični obsodbi mladega Grka Panagulisa, ki ga je včeraj grško vojaško sodišče obsodilo na smrt. Fre bil afriško-francoski pisatelj Yavf bo Ouologem za knjigo «Le devti de violence*, ki je izšla v zaloi Seeuil. Clavel ima 45 let. Ko je konti' osnovno šolo, se je šel učit za p®’ ka. Mislil je tudi na umetnost® šolo, toda prišla je druga svetov na vojna in moral se je skrivni1 pred Nemci. Ko je končala vojM je bil že poročen in imel je dti otroka. Misliti je moral na zaslk žek za družino, a posrečilo se je, da je od dela v knjigoveznic in drugod končno dospel k /«0° je njegovo prvo in še edino delo-Afriški avtor se je rodil v MalH“ in potem odlično študiral v Pariz0: Danes je bilo potrebnih kar deV? glasovanj, da je zmagal Ouologe®' ki je na drugem mestu spet p«s. Louis Aragon pa je sporočil -* še pred glasovanjem — da izstop iz akademije Goncourta. Razjezil0 ga je. da je nekdo sporočil jaW°‘ sti, kako namerava oh glasove« (bil je za Nourissiera). V ostreč pismu, ki ga je poslal drugim ele' nom, je napisal med drugim, da sl ne namerava «pridružiti take l’r' ste kanibalizmu, ki vlada med ne' katerimi našimi tovariši». CAPETOVVN, 18. - Prof. Bat' nard je ob sodelovanju italija?1' skega kirurga Maria Giordanija ># prof. Osvalda Gallette operiral P* srcu Italijana Diega Jacobinij3, kateremu je skušal odpraviti okv>' ro na dveh srčnih zaklopkah. . PARIZ, 18. — Danes so v Pat1' m presadili srce neke 50-1 / 'e ženske v 53-letnega gradbenik* Jaccjuesa Hemona. Stanje pacie*1' ta je zadovoljivo. KOŠARKA B LIGA V tekmi s peterko Junior Goričani presegli stotico SPLCGEN BRAU (Gorica) —JUNIOR (Casale Monferrato) 105:55 (40:16) Spliigen Brau: Pieri 2, Merlati 17, Ponton 20, Maginoni 13, Medeot 9, Poloniato 10, Comelli 4, Kristian-cic 2, Krainer 14, Meneghel 14. Junior Casale: Braghero 9, Oglia-ro 12, Lazzarl, Marletta, Comeglio 2, Galtoiatj 4, Valentini 14, Rossi 9, Motto 5. 5 osebnih: Lazzari (J) 18’ p. p. Prosti streli: Spliigen Brau 13:20; Junior 11:18. Sodnika: Bardelli in Boria lz Milana. Goriška peterka je v svoji prvi tekmi dobesedno matirala goste iz Casala. Domačini so se predstavili prvič domačemu občinstvu v polni postavi in dosegli rezultat 105 točk. Lahko bi trdili, da sta se predstavili ekipi jz različnih lig. Spliigen Brau bi lahko brez dvoma igral v prvi ligi, medtem ko je Junior Casale ena izmed ekip, ki se bo morala ostro boriti za obstanek v B ligi. Pri taki razliki smo pričakovali gladko zmago Goričanov, a nismo pričakovali, da bodo dosegli domačini že v prvi tekmi tak rezultat. V prvem polčasu je Djerdja poslal na igrišče prvo peterko: Pieri, Magnoni, Krainer, Merlati in Medeot. V tej peterki je manjkal Mauri, ki je prisostvoval tekmi kot gledalec, ker je moral odsedeti diskvalifikacijo še jz prejšnjega prvenstva. Na nasprotni strani pa je bila peterka tako sestavljena: Branghero, Lazzari, Valentini, Rossi in Motto. že v prvih minutah smo opazili, da ne bodo mogli gostje vzdržati tempa, ki so ga igrali domačini. Prvi koš je zabeležil Krainer. V 3’ so Goričani vodili z 9:0. Gostom pa je uspelo priti do koša šele v 4’. V obrambi sta gospodovala Merlati in Magnoni v napadu pa se je mirno premikal Krainer, ki je bil vedno prost. Preigraval je nasprotnika in bil vedno prost v napadu. Pieri pa je delil žoge soigralcem, ki so u-spešno zaključeval) akcije. Pri taki igri so domačini vodili v 11’ za 18 točk, dve minuti pozneje pa kar 20 točk (30:10). Tudi tako vodstvo ni ustavilo goriških igralcev, ki so nadaljevali napade in zaključili prvj polčas pri razliki 24 točk. V drugem polčasu je Djerdja zamenjal peterko: Comelli, Ponton, Meneghel, Merlati, Magnoni. Tudi ta peterka, ki bi jo lahko o-značili kot drugo postavo Spliigen Braua, je brez usmiljenja polnila nasprotni koš. Naj le omenimo da Je v 10. minuti drugega polčasa bila razlika v koših že ogromna, znašala je kar 43 točk (77:34). V tem trenutku sta stopila na igrišče še zadnja dva Goričana: Polo- niato in Kristiancjc, ki sta zamenjala Merlatija In Magnonija. Tudi ta postava je dosegla 28 točk v drugi polovici drugega polčasa. V tem polčasu smo opazili novost v ekipi. Ponton je prešel na položaj zunanjega igralca, medtem ko je na njegovo mesto stopil Comelli, ki se počuti izredno dobro v tem položaju. Ponton, ki se je po dolgem času vrnil v vlogo, ki mu najbolj ugaja, je polnil koš iz vsakega položaja. V 17’ drugega polčasa so domačini prebili magični zid stotih točk, ki ga v Italiji doseže le maloka-tera ekipa. Goriški Igralci so v nedeljski tekmi popolnoma zadovoljili s svojo igro, kot vedno pa so najboljše igrali Pieri, Merlati in Magnoni; od «starih)> igralcev pa sta bila najboljša Ponton in Krainer. Nasprotniki niso mogli bolje braniti svojega koša proti igralcem, ki so tehnično močnejši od njih. Vseeno pa jih je treba pohvaliti zaradi borbenosti, ki so jo pokazali, čeprav so vedeli, da je tekma že izgubljena. Skušali so doseči še nekaj košev, da b[ ne bila razlika tako velika. Po otvoritvi je bilo na sporedu osem konjskih dirk. V dirki za nagrado G. Jegher je zmagala kobila Valpiana. 2 Qualto, 3. Barbabiu itd. OBVKSTILO ŠD Breg obvešča nogometaše prvega moštva, da bo zaradi neuporabnega igrišča v sredo odpadla trening tekma pri Sv. Ivanu. Zato bo v sredo običajni trening v Bo-ljuncu. ŠPORT NA DRUGI STRANI MEJE Enajsterica Nove Gorice jesenski nogometni prvak v zadnjem kolu nogometnega pr- čani v odlični formi venstva Slovenije je Nova Gorica na svojem igrišču premagala kranjski Triglav z 2:0 Na razmočenem igrišču sta obe moštvi prikazali borbeno igro. Domačini so Novogoričani so praktično že er svojili naslov jesenskega prvak8, saj ima samo še mariborski lezničar teoretično možnost, da J1" zaradi boljšega količnika prebit1. bili v obeh polčasih boljši in so i Toda to so le računi na papirju' zasluženo zmagali. Lahko bi bila ’ ’" .............~ razlika še občutnejša v njihovo korist, če ne bi imeli Kranjčani v vratih odličnega Zormana. Koper je po pričakovanju izgubil v Ljubljani s Svobodo, vendar je 0:2 časten poraz, saj so Ljubijan- .""""■'■■"'i.i""""..........i... MOŠKA KOŠARKARSKA B LIGA Zadnje minute igre usodne za Italsider Končno pa moramo Se pristaviti, da sta bila tudi sodnika na višini tekme in sta sodila zelo dobro. KONJSKI ŠPORT Montcbello obnovljen V nedeljo so zopet začeli s konj skimi dirkami na povsem prenovljenem in moderniziranem dirkališču Montebello v Trstu. Otvoritve so se udeležili mnogi predstavniki tržaškega javnega življenja in oblasti, trak pa je prerezal župan inž. Spaccini. Na prenovljenem dirkališču je vrsta novosti, najpomembnejša pa je zasteklitev tribun, tako da bodo odslej gledalci pozimi zaščiteni pred neprijetno tržaško burjo Zgradili so tudi pomožno progo, na kateri bodo lahko trenirali konje, namestili pa so tudi najsodobnejše merilne naprave za merjenje časa. ITALSIDEIt TS — LA TORRE (R. Emilia) 45:49 (23:32) ITALSIDER: Cavazzon 7, Ru- precht 2, Mocenigo 6, Pilon 4, Tomasi 7, Moreni 4, Papis, Simsig 8, Poreelli 2, Dalla Costa 5. LA TORRE: Castagnetti 3, Can-diani 3, Gorreri 7, Davoli 2, Fab-bi 2, Gasparini, Spaggiari 8, Bruni 13, Grassi, Ferrari 11. SODNIKA: Pilone in Melillo (A-vcllino). Kazenski meti: Italsider 18:5, La Torre 42:19. Tržaški Italsider je v prvi tekmi letošnjega prvenstva B lige klonil pred močnim moštvom La Torre iz Reggio Emibe. Gostje so že od samega začetka spravljali v zadrego Darmanije-vo peterko z agresivno .mramjo na moža in s hitrimi protinapadi. Domači igralci se niso znali reševati kritja in so žogo podajali preveč statično, daleč od nasprotnikovega koša. To je olajšalo o-I hrambo nasprotnikom, ki so spret-' no izkoriščali številne naivne napake Tržačanov ih sc se nezadržno spuščali v protinapad. Cavazzon, Pilon in Tomasi se niso odlikovali z običajno točnostjo pri metih na koš od daleč. Igralci Ital-sidra so bili pod obema košema ves čas v težavah, čeprav je Piloni še kar dobro skakal na odbite Žoge. Obramba jt* na splošno ustvarjala vtis statičnosti in sistem conske obrambe (2:3) ni odgovarjal nalogi, ki jo je zastavil svoji ekipi trener preprečiti nasprotniku pot do koša. Da bi ustavili nasprotnikove prodore so se morali posluževati osebnih napak. Zato so imeli igralci ekipe gostov ha razpolago 42 kazenskih metov. Začetek srečanja je bil naklonjen gostom, ki so zaradi krhke obrambe Tržačanov nanizali več zaporednih točk in so si tako kmalu priborili 10 točk prednosti. To razliko so nato bolj ali manj ohranili do konca prvega polčasa. Tudi v začetku drugega dela igre se položaj na igrišču ni bistveno spremenil. Italsider je skušal strniti svoje vrste, da bi izenačil, to pa mu je uspelo šele nekaj minut pred koncem, ko je celo povedel z 41:40. Vse je kazalo, da imajo Tržačani zmago že v žepu, zlasti, ker so morali boljši igralci nasprotne ekipe zaradi petih osebnih napak že zapustiti igrišče. Toda domačini so zopet zgrešili nekaj podaj ter prodorov in to jih je pripravilo ob zmago. Adrijan Zavadlal kajti v srečanju Železničar-Svobo' da je težko pričakovati kaj dW' gega kot tesen izid v korist prve' ga ali drugega. K izrednemu uspehu je treh8 goriškim nogometašem iskreno stitaiti. Letos imajo res odlič1’8 ekipo, ki jo poleg tehničnega zn8' nja odlikuje tudi velika borb6' nost._ Sicer bo prednost zelo tei*° obdržati v spomladanskem del*1* toda nič ni nemogočega, kajti glaV' ni konkurenti Nove Gorice igraF v dokaj spremenljivi formi. Zadnje mesto Kopra je rezuU8* sprememb, ki so nastale v z8<1' njem letu dni. V moštvu je nah1' reč več talentiranih, vendar bC' izkušenih mladincev. Toda prav tl mladinci so v zadnjih tekmah P°' kazali že lep napredek in če s? bodo disciplinirano udeležili Pf1’ prav, lahko od Kopra pričakuj®" mo spomladi mnogo več, kot si«0 videli jeseni. Pomemben uspeh piranskih rokometašev V republiškem finalu za jug«s*0' vanski rokometni pokal je Pir8« pripravil izredno presenečenj^ premagal je člana zvezne lige C®' Ije z 12:7. Tekma je vzbudila °° vsej slovenski obali veliko zanim8' nje in se je na igrišču zbralo n8« tisoč gledalcev. Piran je za®® izredno oorbeno in je prvi polč8* zaključil s prednostjo 6:2. Vsi n8' daljnji napori Celjanov so bili za' man in vse do konca jim ni usp®' lo niti enkrat ogroziti zmage. Z«8' žilno je, da gostje niso podceni®" vali nasprotnika, marveč so s._ zagrizeno borili do zadnjega sod«1' kovega žvižga. Preprosto poved8' no, tokrat jim ni šlo in nikakor «*' so mogli najti taktike ki bi '/.nie®" la Pirančane. Domačini so odU#1" pokrivali najnevarnejšega celj®'1*' ga napadalca Telica, s tem pa >0 paralizirali celotno ekipo. Pri zrn8' govalcih moramo pohvaliti pr®«' vsem Domnika kot organizatorj' vseh akcij, nadalje Kolška kot re8' lizatorja in odličnega vratarja P1*' Špana. PARIŠKA JESEN 1968 Duhovi se še niso pomirili odnosi so se celo zaostrili Majsko-junijski dogodki v luči študij in knjig PARIZ, jeseni 1968. — Dogodki, ki so dosegli svoj vrh v maju in juniju, so danes prisotni v vsakodnevnem življenju Francije na različne načine. Ne samo, da so posledice dogajanj v maju in juniju opazne v gospodarskem, strankarskem in parlamentarnem življenju — o njih je pred dnevi ponovno spregovoril notranji minister — temveč so majsko-junijski dogodki vplivali na odnose, ki so politiki in gospodarstvu mnogo bolj odmaknjeni. Tako je na primer obširna anketa, ki jo je izvršila ženska revija «Elle», pokazala, da se je majsko-junijsiko vrenje odrazilo tudi v psihičnih in emotivnih odnosih med starši in otroci. Starši v anketi izjavljajo, da v vedenju svojih otrok niso še nikdar opazili take zavzetosti in takega navdušenja, kot v tem času. Politična nezainteresiranost, predanost potrošniški družbi, klasično francosko združevanje v kavarnah se je v maju in juniju spremenilo v masovno gibanje, ki je v posameznih trenutkih doseglo resnično angažiranost, enotnost in kolektivno solidarnost. Toda samo Študentovsko gibanje, ki so ga se stavljale grupe z najrazličnejšimi političnimi orientacijami, od ultra levih, prokitajskih in prokastrov-skih vse do zmernih političnih koncepcij. je od samega začetka kazalo znake neenotnosti in nevarnosti razkola ter s tem razpada gibanja. Prav tako je bila enotnost študentskega gibanja in delavskega gibanja, ki so ga vodili sindikati, v mnogočem samo navidezna. Vrenje v delavskih vrstah je nastalo iz drugačnih motivov in je zato imelo tudi drugačne interese. Zahteve, ki so jih postavljali delavci, izvirajo iz razmer, ki so nastajale v Franciji po vojni. Nagel gospodarski razvoj je zaradi velike akumulacije kapitala v rokah države večal moč države, sorazmerno razvoju pa se ni dvigala življenjska raven. Zadnji podatki o plačali posameznih strok delavcev, ki jih je sredi septembra objavil «Le Mon-de». kažejo, da so plače, ne glede na zvišanje po juniju, v primerjavi z ostalimi razvitimi evropskimi državami, zelo nizke. Tako na primer imajo kvalificirani delavci plačo 1050 novih frankov ''moški) in 700 (ženske), ročni delavci 710 moški in 560 ženske. Plače, preračunane v plačilna sredstva drugih držav, se ne zde tako nizke, toda preračunavanje mora upoštevati, da so tudi življenjski stroški v Franciji skoraj še enkrat večji kot npr. v Italiji. Zaposleni, ki prejemajo plačo pod 1000 frankov so, glede na francoske razmere, uvrščeni v razred z nizkimi dohodki in zato nizko življenjsko ravnjo in kar 57,5 odst. vseh zaposlenih prejema plačo, ki je manjša od 970 frankov, 20 odst. zaposlenih pa prejema celo plačo, ki je manjša od 580 frankov. Prav to so razlogi, zaradi katerih je v maju in juniju stavkalo skoraj 9 milijonov delavcev in zaradi katerih je bila stavka tako dolga. Da je stavkovno gibanje izviralo iz težkih življenjskih razmer, ne pa iz kakršnega koli političnega fanatizma, se je izkazalo tudi v tem, da so stavko vodili sindikati, ne pa stranke. S tem so se delavci ne samo izognili vsem strankarskim razprtijam, nasprotjem in političnemu taktiziranju med vodstvi strank, temveč je prav to morda vzrok relativnega uspeha stavke. Prav dejstvo, da so zahteve temeljile na realnih interesih delavcev je verjetno razlog, da francoske politične stranke takšne kot so, ne glede na smer, skorajda niso imele vpliva na stavkovno gibanje. Samostojnost stavkovnega gibanja pa je pokazala, da konkretna politika vodstev levih strank v marsičem ni v skladu z realnimi interesi delavcev. Od tega pa do poraza, ki so ga doživele vse leve politične stranke na volitvah, ni daleč. Neuspeh levih političnih strank na volitvah v juniju zato ni toliko neuspeh delavskega gibanja, kot pa neuspeh politike levih strank. Sindikalne organizacije, ki so vodile stavko, niso parlamentarne predstavnice volivcev in zato tudi niso mogle vplivati na rezultate volitev. Nezaupanje delavcev do obstoječih političnih strank kaže samo to, da delavsko gibanje nima organizacije, ki bi odražala njihove realne interese in uveljavljala te interese preko parlamenta. V nasprotju z delavskim gibanjem pa se študentje niso mogli zadeniti niti v najosnovnejših točkah akcijskega programa. Vzroki temu niso samo tipično mladoletno odklanjanje vsake avtoritete in želja po prostosti, temveč so vzroki tudi socialne narave. V družbi, kakršna je francoska, imajo vsi, glede na dokaj ostro družbeno razslojenost in hierarhi-zacijo, natančno določene družbene položaje. Iz različnosti teh po- ložajev izvirajo tudi različne življenjske, politične in miselne orientacije. Edino družbeni položaj študentov je toliko neopredeljujoč in neobvezujoč, da jih ne združuje v enoten sloj s skupnimi interesi. Ta socialna neopredeljenost in neob-vezanost, ki izhaja iz posebnosti njihovega družbenega položaja, o-mogoča, da na njihov položaj v veliki meri vpliva tudi položaj staršev. Ker jim družbeni položaj (denarna moč) staršev omogoča študij, vpliva na njihovo življenjsko orientacijo tudi orientacija staršev. To potrjuje tudi dejstvo, da na francoskih univerzah študira izredno velik procent otrok iz premožnih družin in zelo malo otrok iz delavskih družin. Iz teh razmer izvira tudi zahteva, naj bo možnost študiranja dana vsem ne glede na položaj staršev in v prvi vrsti glede na sposobnosti mladih samih. Po drugi strani pa jim prav specifičnost njihovega družbenega položaja omogoča neko prostost, zaradi katere se študentje lahko navdušujejo za Ohe Guevaro, Mao-cetunga in Merousea ali pa za ideje najekstremnejših desničarskih organizacij. Toda prav ta prostost jim je omogočila, da so se izrekli proti temu, da bi njihovo gibanje imelo trde organizacijske oblike, da bi se z institucionalizacijo in postavitvijo vodstev njihovo gibanje sklerotiziralo. Iz tega morda raste možnost, da postane njihovo gibanje nekaj, kar ne bo podobno klasičnim političnim organizacijam, ki so se do te mere oddvojile od ljudi, da se realni interesi ljudi ne odražajo več v njihovih političnih akcijah. Toda, ko se je v prvih septem-orskih dneh iz najradikalnejših študentovskih vrst pojavilo geslo o vsesplošnem bojkotu izpitov, je celotna akcija propadla v trenutku, ko je rektor univerze v Parizu zagrozil študentom, da bodo v primeru, če se ne prijavijo k izpitom, izgubili leto ali celo dve študija. S tem, da se je k izpitom prijavil izredno velik procent (blizu 90 odst.) študentov, so študentje tudi izrazili svojo nepripravljenost za takšne akcije. In medtem ko so najbolj vneti študentje pod častitljivimi oboki stare Sorbone prodajali svoje časopise in delili letake, v katerih so pozivali k nadaljevanju akcij, se je večina študentov prijavljala k izpitom ali pa posedala po kavarnicah Latinske četrti. Čeprav je znani astrolog Jac-ques Berger v tedniku »Ici Pariš*, poleg napovedi, da bo Liz Taylor morda doživela poklicni poraz in da je general de Gaulle v polni formi, prerokoval, da se bo, zaradi srečanja Urana in Jupitra z Luno, študentsko gibanje v začetku januarja prihodnjega leta pomirilo, se bo moraa ponovno izkazalo, da se zvezde gibljejo po drugačnih zakonih kot pa človeška življenja. Dejstvo, da so se študentje izrekli proti bojkotu izpitov, ne pove veliko. Pove namreč samo to, da se ne strinjajo z akcijo, ne pove pa s čim bi se strinjali. Skupščine, ki so jih nato imeli študentje po posameznih fakultetah, so pokazale, da so študentje nezadovoljni z reformo. Po spremembah v vladi je mesto ministra za vzgojo prevzel Edgar Faure. V znak protesta so pripadniki desničarske organizacije Occident (Zapad) po ulicah delili letake, v katerih so obtoževali Faura. Za njih pomeni prihod Faura na mesto ministra za vzgojo »pomarksizenje* univerze. Toda na drugi strani mu levica zameri, da je reforma univerze premalo radikalna. Časopis akcijskega komiteja «Action» je v eni svojih številk na naslovni strani, nad karikaturo, ki prikazuje staromodnega, provincialnega pisarja s polcilindrom na glavi in z dežnikom za pisalno mizo, objavil naslov: «Torej Edgar, to je ta tvoja reforma univerze.* Kmalu po junijskih dogodkih so izšle pri posameznih založbah prve knjige, ki pa tako ali drugače prikazujejo majsko-junijska dogajanja v Franciji. Do konca septembra je izšlo več kot 30 različnih knjig. Nekatere izmed njih imajo dokumentaren značaj: s fotografijami in s spremnim besedilom prikazujejo, kako so se od-viiali dogodki. V neki knjiki je objavljenih več tisoč gesel, ki so jih študetnje napisali na zidove hodnikov in dvoran fakultetnih poslopij. Napisi so tako raznovrstni, iskrivo duhoviti in inteligentni, da skoraj verjamemo napisu, ki ga je nekdo napisal na zid stopnišča Sorbone: To je revolucija imagi-nacije. En del objavljenih knjig pa ima analitske in diagnostične ambicije. Mednje spadajo knjige dveh znanih sociologov Henrija Lefevra in Ra.vmonda Arena, knjiga generalnega sekretarja KPF Waldecka Rocheta in knjiga Jeana Femiota. Sociolog Raymond Aran v predgovoru svoje knjige «Nanajdena revolucija* z veliko vzvišenostjo pravi, da se ta knjiga ne obrača na mladino in študente, ker ga ne morejo razumeti. Medtem ko je Rochet v knjigi «Nauki maja-junija 1968» zapisal, da ima glavno zaslugo za uspeh stavke francoska KP, je Femiot v knjigi «Smrt neke revolucije* poudaril: Levica je umorila revolucijo, toda revolucija je umorila to levico (misli na volilni poraz levice). Nasprotne ocene dogodkov v maju in juniju kažejo, da se duhovi ne samo, da se niso pomirili, temveč so se odnosi celo zaostrili. Med temi knjigami polnih protestov in obtožb stoji tudi šaljiva knjižica s sliko de Gaulla z mao-cetungovsko kapo in z naslovom »Citati generala de Gaulla.* A. M. S prispevkom deželne uprave so v otroški bolnišnici «Burlo Garofolo* ustanovili tri centre socialne medicine za otroke obeh spolov od rojstva do 12. leta. Na sliki: center za odontostomatologijo, ki ga, bodo uradno odprli 2. decembra. iiiiiiMMiiiiiuioimmiiimioiiiiiiiiiniimiiiiiiiiMiiiiHiiiMNMHiiMiiiMiNOiiinMimiiiniiHiiniiiiifiiinioniniiMOiiiMiiimmiiinininoininiouiininoHHioniimiiioiMinoiiiiiiiiuiiiMiniiiiiiuiiinmiiiiiiiiiiiiuMiuMi Ob drugi letošnji premieri Putcinijeva Lastovka je v soboto v«Verdiju* doživela lep sprejem Za drugo premiero letošnje operne sezone, ki je bila v soboto v gledališču Verdi, je bila izbrana zelo malo znana Puccinijeva opera v treh dejanjih «Lastovka», novost za Trst. «Lastovka» se skoraj popolnoma oddaljuje od običajnega Puccinijevega sloga, čeprav se v nekaterih odlomkih, predvsem dramatičnih, izrazito prepozna skladatelj «.Boheme» ali «Manon Lescaut». O «Lastovki» je sam skladatelj dejal, da «...je to opera lahkotnega značaja, sentimentalna, tu in tam nekoliko komična, a simpatična, preprosta, spevna, z nekaj lahkotnimi valčki, vesela in melanholična hkrati...» Pucciniju se je porodila želja, da bi napisal delo, pri katerem bi se lahko sprostil od večne dramatičnosti, tedaj, ko je bival delj časa na Dunaju, kjer se je spoznal in postal dober prijatelj s Franzem Lebarjem. A ko so mu ponudili, da bi napisal opereto za dunajsko gledališče «Karltheater», je brez pomislekov odklonil. »Ko-mično opero bi še napisal, operete nikoli,» je dejal. Upravniki Karl-theatra so se takoj strinjali s tem in pogodba je bila podpisana. A libreto, ki so mu ga predložili, je bil skoraj nesprejemljiv za Puccinija, ki ga je skupno s svojim libretistom Adamijem toliko popravljal, predeloval in pilil, dokler se mu ni zdel zadovoljiv. Zgodba je jako preprosta in zelo spominja na vsebino «Travia-te»: Magda, glavna junakinja Puccinijeve «Lastovket>, prav tako kot Violetta Valerg, živi v Parizu prosto in razkošno življenje ob bo- Sestra Jacqueline se je poročila z mogotcem Onassisom, Lee Rad-zhvill (na sliki) pa je imela smolo v Londonu: okradli so jo tatovi. OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojo odločnostjo boste stopili na prste ljudem, ki se postavljajo v ospredje. Ljubljena oseba je iskrena. BIK (od 21.4 do 20.5.) Z razumevanjem do tujih težav boste pomagali tudi sebi Če ste duševno utrujeni, si privoščite počitek. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Verjetno boste morali na pot, seveda bo to poslovnega značaja. V ljubezni ne zahtevajte preveč. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odkrili boste človeka, ki vam je podtikal neprijetne stvari Bodite zmerni. Tudi v ljubezni ne rinite predaleč. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ponovno se boste vživeli v delo, ki ste ga začeli zanemarjati. Skrajni čas je že. Ljubosumni boste. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Edino vnema vas lahko reši iz neprijetnega položaja. Nova poznanstva, nova prijateljstva. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odločno razčistite zadevo, da se vam še bolj ne zaplete. Imeli boste nekaj družinskih težav. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite previdni, posebno ko gre za novo in zahtevno zadevo, Nekoliko hladni boste do ljubljene osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odločno ostanite pri svojih načrtih, ker se boste edinole tako uveljavili. Kratko potovanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ohranite mirno kri, tudi ko bi najraje eksplodirali. Mir boste našli v družini. VODNAR (od 21.'. do 19.2.) Na vaši poti vas ne bo mogel danes ustaviti nihče. Izogibajte se ljubezenskim prigodam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S primernim taktom boste ugnali v kozji rog tudi tiste, ki se delajo velike. Večer naj bo posvečen družini. gatem prijatelju Rambaudu. Nekega dne pa sreča preprostega mladeniča Ruggera, kateremu se predstavi kot preprosto dekle. Zaradi njega zapusti Pariz in bogatega prijatelja, a ko jo mladenič zasnubi, se zave, da ga ni vredna ter mu razkrije vso resnico o svoji preteklosti. Prav zato, ker ga resnično ljubi, ga mora zapustiti. Čeprav je v operi precej odlomkov, ki spominjajna opereto, kot predvsem komična dvojica Li-setta, Magdina služkinja, in pesnik Prunier, je vendar tudi v tej operi Puccini ostal v glavnem zvest samemu sebi. In to občutimo predvsem pri oblikovanju glavne junakinje, ki je po mnenju skladatelja samega, prav na isti višini kot vsi ostali njegovi ženski liki; zato mu je tudi bilo vedno žal, kadar so jo označevali kot njegovo *Pepelko*. Prvič je bila opera uprizorjena leta 1917 v Montecarlu in je dosegla res velik uspeh, kateremu je pripomogla tudi odlična izvedba. Takoj zatem so jo uprizorili v raznih italijanskih mestih, a kmalu je «.Lastovka» nehala detetu od gledališča do gledališča, potisnjena v pozabo od ostalih Puccinijevih oper, s katerimi jo res ne moremo niti zdaleč primerjati. Vendar pa je kljub vsemu še kar prijetna opera za poslušanje in tu in tam se še vedno pojavi na odru kakega opernega gledališča. Sobotna predstava je dosegla pri tržaškem občinstvu res zelo prisrčen sprejem, saj je bila izvedba vse prej kot lahke partiture na visoki kakovostni ravni. Posebno je navdušila nosilka glavne vloge odlična sopranistka Virginia Zea-ni, ki je s svojim zelo lepim in močnim glasom, z občuteno lirič-nostjo m prav tako z zanosom, posebno v dramatičnih odlomkih, ustvarila pristno čustveno Puccinijevo junakinjo. Zelo je ugajala komična dvojica — Cecilia Fusco kot Lisette in Piero de Palma kot Prunier. — Prav tako ostali nastopajoči: tenorist Aldo Bottion (Ruggero), Gianluigi Colmagro (Rambaud), Gloria Paulizza, Laura Cavalieri, Bruna Ronchini in drugi. V drugem dejanju se je zopet izkazal zbor, ki ga je pripravil Gaetano Riccitelh. Režiral je Carlo Piccinato, dirigent pa je bil znani Oliviero de Fabritiis; zelo lepe scene in kostume je zasnoval Maurizio Monteverde. — h — IZVOZ AVTOMOBILOV V ŠTEVILKAH Zahodna Nemčija izvozi 50 odst. svoje proizvodnje Bogate ZDA delajo izključno samo zase Ingrid Bergman spet v ZDA Znana švedska filmska umetnica Ingrid Bergman se bo po dvajsetih letih vrnila spet k ameriškemu filmu. Tako poroča družba «Columbia», ki pravi tudi, da bo Ingrid Bergman igrala glavno vlogo v filmu «A walk in the Spring Raim, kar bi po naše pomenilo «Sprehod v pomladnem dežju*, ki ga bodo povzeli po romanu pisatelja Rachela Maddoia. Scenarij za film je napravil Stirling Silli-phant, ki bo hkrati tudi producent filma. Ingrid Bergman je izbral za to vlogo zato, ker meni, da je švedska umetnica primerna prikazati «zrelo ljubezen z razumevanjem in dostojno». Gre za zgodbo žene nekega profesorja, ki se zaljubi in ima tesne stike z nekim hribovskim robav-sem. Film bodo snemali v nekem hribovskem kraju v Tennesseeju. Poslednji film je Ingrid Bergman igrala v Ameriki leta 1948. Bil je to film «Orleanska devicam. Kakor je znano, Bergmanova s tem filmom ni bila zadovoljna in tudi občinstvo ga ni sprejelo z navdušenjem in zato se je Ingrid umaknila v Evropo. Ko smo pred nedavnim v zvezi s turinskim mednarodnim avtomobilskim salonom spregovorili o italijanski avtomobilski industriji, smo z zadovoljstvom ugotovili, da letošnja avtomobilska proizvodnja obeta veliko. Hkrati smo tudi povedali, da gre precejšen del italijanske proizvodnje na tuje trge, kar je znak, da se italijanska avtomobilska industrija iz leta v leto vedno bolj uveljavlja v mednarodni konkurenci, ki prav gotovo ni majhna. Danes bi se k isti temi vrnili, vendar ne več samo v okviru italijanske avtomobilske industrije, pač pa v okviru tistih držav, ki na svetovnem trgu največ pomenijo, torej držav, ki imajo močno avtomobilsko industrijo in ki tudi izvažajo. Ker pa še ne razpolagamo s podrobnimi podatki za letošnje leto, pač pa za lansko leto, bomo napravili ustrezno primerjavo na osnovi lanskoletnih podatkov. Italija je v lanskem letu izvozila 404.500 osebnih avtomobilov in 22.454 tako imenovanih industrijskih vozil, Francija se letos prav gotovo ne bo mogla meriti z lanskimi uspehi. Skoraj dva meseca stavke nekaterih avtomobilskih podjetij v letošnjem maju in juniju bosta prav gotovo krepko prizadela avtomobilsko industrijo v obračunu ob koncu leta in po podatkih, ki smo jih objavili pred nedavnim, je Francija edina od zahodnoevropskih pomembnejših držav, ki bo letos zabeležila v avtomobilski industriji zmanjšanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Toda lani je Francija izvozila le malo manj kot 547.000 osebnih avtomobilov in 43.000 industrijskih, Vse drugačna je slika Zahodne Nemčije. Zahodna Nemčija je vse do predlanskim polagala izredno pozornost na izvoz svojih vozil in v tem žela tudi izredne uspehe. Lani pa je začel ta izvoz nekoliko upadati, vendar pa ne v absolutnem, pač pa le v relativnem smislu. Lani je Zahodna Nemčija tudi izgubila drugo mesto na svetovni lestvici najpomembnejših držav, kar zadeva proizvodnjo avtomobilov. Prehitela jo je namreč Japonska, ki se je v zadnjih letih povzpela na drugo mesto, pa čeprav je še pred petimi leti bila na petem mestu. Kljub relativnemu upadanju zahodnonemškega izvoza avtomobilov, pa je nemška avtomobilska industrija lani izvozila kar 1,440.000 osebnih in 123.500 tovornih avtomobilov, torej skupno več kot poldrugi milijon avtomobilov, kar je skoraj 50 odst. vse njene lanskoletne proizvodnje. Velika Britanija prav tako beleži relativno krčenje svoje proizvodnje. Hkrati pa na račun ekonomskih razmer, v katerih se je znašla po razvrednotenju funta šterlinga, skuša izvoziti čimveč svoje proizvodnje. V lanskem letu je Velika Britanija izvozila nad pol milijona osebnih avtomobilov in kar 135.000 tovornih in drugih industrijskih vozil. Seveda se Velika Britanija v izvozu ne more kosati z Nemčijo, vendar pa je, čeprav za malenkost, pred Italijo in v razmerju s proizvodnjo tudi pred Francijo. Sedaj še nekaj besed o največjem proizvajalcu avtomobilov na svetu. Mislimo na ZDA, kjer bo do letos izdelali okoli 8 milijonov avtomobilov. In vendar ostane pretežna večina te ogromne proizvodnje doma. Lansko leto so ZDA izdelale nekaj nad 7 milijonov in pol avtomobilov in od tega je šlo na zunanja tržišča le obilnih 280 tisoč osebnih in 82.000 tovornih avtomobilov. Če te številke primerjamo z ustreznimi številkami Velike Britanije, Francije, Italije in še posebej Zahodne Nemčije, je ameriški izvoz avtomobilov neznaten, nepomemben. Pri tem pa velja dodati nekaj: ameriška avto- mobilska podjetja ne izvažajo toliko svoje proizvodnje, pač pa izvažajo veliko svojega kapitala. Njihova velika vozila s kubaturo več tisoč kub.cm prav gotovo ne morejo najti plasmaja na bolj siromašnih trgih Evrope, da ne govorimo o drugih celinah. Zato pa ameriški velikani razpolagajo z velikimi paketi delnic malone že vseh večjih avtomobilskih tovarn v Evropi, Preostane nam med velikimi in v tem smislu pomembnimi državami še Japonska. Japonska je nekakšno odkritje na tem področju. V nekaj letih se je prerinila na drugo mesto na svetovni lestvici. In vendar Japonska ne izvaža toliko svoje avtomobilske proizvodnje kot bi človek pričakoval. V lanskem letu je Japonska izvozila le 224.000 osebnih in 139.000 tovornih avtomobilov. To sicer ni malo, vendar predstavlja razmeroma nizek odstotek celotne njene proizvodnje, ki se je lani približala 3 milijonom vozil. Če bi hoteli vse te številke strniti, bomo ugotovil' da so evropske tovarne avtomobilov izvozile lani nekaj nad 3 milijone avtomobilov. Toda ta vozila niso šla vsa na izvenevropska tržišča, pač pa bolj v »izmenjavo* na samem evropskem tržišču. Na evropskem tržišču je ostalo kar 1,830.000 evropskih vozil, kar pomeni, da so vozila evropske proizvodnje šla iz ene države v drugo, dočim je šlo iz Evrope na ameriško celino milijon 120.000 evropskih avtomobilov, v Afriko 220.000, na azijsko celino 16.000, v Avstralijo pa 12 tisoč. Ob koncu bomo omenili še Švedsko in Švico. Švedska doslej ni predstavljala veliko v avtomobilski industriji in vendar je lani Švedska izvozila nai 120.000 osebnih avtomobilov, Švica pa nekaj nad 15.000 tovornih in drugih industrijskih vozil. Mm na Krasu Kaj so bila gradišča ali kašteljerji Na Krasu pri Komnu najdemo nad vasjo Zagraje grič, ki ga vaščani imenujejo Britek, okrog vrha samega pa ruševine, ki nam povedo, da so stale tu nekdaj stavbe in cerkvica ter pokopališče nekoč v srednjem veku, če ne že prej, ker nam izročilo le malo pove. Grobovi pod rušo bi nam morda dali več pojasnil. V kameni dobi je bilo življenje nemirno. Prebivalci so se zatekali na osamljene griče zaradi varnosti. Tako so nastajala gradišča, male vaške naselbine z razgledom. To so bila naselja, kjer so prebivali člani skupin hiš na manjši ali večji vzpetim z namenom, da se skupino branijo pred morebitnimi napadi. Gradišča so imela obzidja in nasipe (okope). Pri izbiri prostora za gradnjo je obliko stavb u-smerjala struktura tal. Če je bilo potrebno je imelo gradišče običajno več nasipov. Gradbeni material so bili kamini, pri večjih objektih pa »kvadri*. Nasipe so delali, kjer ni bilo skalnatih, strmih sten, da bi branili dostop. V spodnjih slojih so pri velikih stavbah delali debele zidave. Debelost so postopno zmanjševali v zgornjih plasteh. Gradbeni material so zlagali brez malte in šele od Rimljanov so se sčasom marsikaj naučili. Arheologi so pri raziskavah z meritvami zidov in z drugimi pripomočki in po črepinjah razbite posode, ki jo najdejo in predmetih iz žgane gline, ugotavljali dobo gradnje. Kjer brije ostra burja, je treba zajeziti silo burje in pri gradiščih na Krasu je bilo treba zidove zvišati ali pa celo postaviti plote ali ogrado iz kolov, prepletenih z vejevjem na mestih, kjer si po navadi burja utira pot. To velja tudi za vhodna vrata, ki so morala biti trdna. Od glavnega vhoda v notranjost gradišča je vodil hodnik. Za graditev hiš je bilo treba izravnati tla po možnosti kot na planem. Oblika gradišča je bila krožna, če je zadostovalo prostora in je bil zid potegnjen okoli vrha, bočni ali polkrožen pri gradiščih, ki imajo na eni ali več straneh naraven branik iz strmih sten. Obzidja pri gradiščih so bila enojna, dvojna, koncentrična ali polkrožna. Navadno je bilo več okopov, ki so branili vhod. Zidali so s kamni. Manjši ali večji nasipi so bili potrebni tam, kjer ni bilo že po naravi zavarovano. Če tla niso bila ravna, se je moral graditelj ravnati po terenu in po potrebi pri bokih napraviti več nasipov. Če je bil padec enakomeren, so potegnili nasip okoli | vsega vrha in. to so imenovali obzidje utrdbe. Kjer so navpične skale nasip m potreben, ker zadostuje polkrožno obzidje. Za večjo varnost so napravili večkrat zunanje in notranje obzidje. V gradišču so imeli domove vsi člani skupine. Pa tudi domovi so bili različni. Iz nekaj desk ali kolov sestavljene koče, naslonjene na obzidje ali pa na nasipe. V takih barakah so spali na stelji pokriti z živalskimi kožami. Bila so pa tudi udobna stanovanja. Ljudje so živeli od živinoreje (pastirstva) ob kozjem mleku. Redili so govejo živino in prašiče. Voda je bila velika skrb za prebivalce gradišč in tudi za živino. Pomagali so si tako, da so nabirali kapnico ali izdolbli v deževni dobi mlakuže s kamnitim dnom, če m bilo blizu kakega studenca. Za oranje so vzeli močno drevo, pravzaprav žrd, v katero so zabili ost s konico in oralo je bilo gotovo. Znali so gojiti tudi žitarice in imeli so drobilce iz kamna kremenjaka. Ukvarjali so se tudi s predelavo mleka in volne za obleko in tudi v lončarstvu so bili izurjeni (še danes se najdejo pri kakem gradišču črepinje. Mrliče so pokopavali na vrhu in grobove so pokrivali s kamni ali ploščami iz kamenja. Pri grobiščih (nekropolah) so u- porabljali 80 cm dolge zaboje in vanje so polagali mrliče na bok, pokrili so jih s ploščo iz kamna. Veliko grobišče je bilo na Marku pri Kopru. Po stari šegi so mrliče sežigali. Omeniti je vredno, da je še mnogo grobov, grobišč in nekropol neodkritih, čeprav marsikateri od teh lahko hrani za arheologe važne predmete, iz katerih bi se mogla izpopolniti kakšna vrzel prazgodovine teh gradišč, prazgodovine, ki je ostala zapisana samo v izkopanih ostankih, ki nam lahko razodenejo podobo tistih časov. Gradišče je z enim ali več nasipov ograjen prostor okrog vrha hriba. Do gradišč so zgradili poti ali celo ceste (gradišča ob rimski cesti). Nekatera gradišča so bila namenjena vojaškim postojankam. Večidel so pa nastala za obrambo človeka pred napadi roparskih tolp. Sicer pa so, gradišča imela nalogo signalizirati nevarnost napada, ropanja. Signalizirali so ponoči z gorečimi baklami, podnevi z dimom. Z razvojem se je tudi takšen način ob-veščevanja spremenil. Arheolciike raziskave so dale marsikatero pojasnilo o odnosih, običajih, načinu življenja, obredih itd. v tedanjih časih. Izkopanine so bile za raziskovalce neizčrpen vir. Prelomnica v življenju tedanjega človeka je nastopila, ko se je jamski človek prelevil v stalnega prebivalca. Tedaj si je začel graditi stalno bivališče. V krajih, kjer je bilo mnogo kamenja, si je lahko ustvaril svoj dom. Sicer pa do tega ni prišlo čez noč. Za napredek navdušenih doseljencev ni bilo dosti in zavoljo tega tudi ideja stalnega bivališča se je počasi osvajala. Tudi stanovalci v votlinah so se le prepričali, da je bolje stanovati na gradišču kot pa v votlinah. Število gradišč je raslo. Povsod, kjer so bile prometne poti, so namreč nastala tudi gradišča. Danes pa, ko gremo mimo gradišča, niti ne opazimo njegovih sledov, ker so pokriti s travo ali drevjem in gornjin zidov ni več. Toda pod zemeljsko rušo so dokazi za ugotovitev, ali je bilo tam gradišče. Pozneje so se stanovalci gradišč naveličali bivanja na gričih, ker ni bilo več toliko nevarnosti a v nižavi je voda, burja ne brije tako silno, in ni treba nositi v reber bremen na plečih. Tako si je človek sezidal novi dom v nižavi, zemljišče pa je imel blizu gradišča. Gradišč je bilo v naših krajih mnogo. Tržaški zgodovinar Kan-dler jih je naštel v Istri 321. Iskanje starih nezaznamovanih gradišč ni prav lahka stvar. Če nimamo natančnega zemljevida z označenimi gradišči, jih bomo težko našli. Pomagati si moramo z meritvami, s podatki iz knjig ali pri vaščanih. Zadnja pomoč je izkopavanje, ki pa je lahko negativno ali pa ni bilo zastavljeno na pravem mestu. Po tolikih stoletjih nas ne more čuditi, da so se sledovi izgubili. Dragoceni predmeti iz pod zemlje so morda izginili, toda drobci lončenih posod, kosti in podobno najdemo še kje. Ni pa bilo pozabljeno preimenovanje naselij z imeni Gradišče, Gradina, Gradiška, Gradno, Grad, Zagrad, Zagraje, Tabor, Gradec, Gradež. Volčjigrad, Zanigrad, Ivanjigrad, Gračišče, Gradinja in podobno. Takih »kašteljerov* je bilo polno na Krasu, v Istri, v okolici Trsta (Katinara, Montebello, Socerb, Podpeč, in drugje). Ponekod so take utrdbe obkrožili z jarki napolnjenimi z vodo. Rimljani so se poleg »kašteljerov* proti vpadom germanskih plemen zavarovali tudi z obrambno črto (limes). Obrambno črto so God imenovali claustva. Tak rimljanski limes so zgradili ob robu Furlanije: Pušja ves — Humin — Neme — Kormin. (Nadaljevanje sledi) DR. VLADIMIR OREL mmrmm TOREK, 19. NOVEMBRA 1968 RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 »Pratika* - 13.30 Glasba po željah -17.00 Lavrenčičev kvartet - 17.20 Plošče za vas 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Fagotist Di Cesare - 18.50 Orkester - 19.10 I. Cankar: «Kralj Matjaž* - 19.45 Zbor V. Vodnik iz Doline - 20.00 Šport - 20.35 Charpentier: »Louise* - 21.15 Pogled za kulise. TRST 12.05 Tamburaški ansambel -1—25 Tretja stran - 13.15 Poje E. D’Udine - 13.40 Radijska priredba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL 10.15 Furlanske pesmi 10.35 Prisluhnimo jim skupaj - 11.00 Otroški kotiček 11.15 Uspeli motivi - 11.30 Današnji pevci 12 00 in 12.50 Glasba po željah 14.10 Za mlade poslušalce 14 30 Dva mladinska zbora - 15.30 Iz operetnega sveta 16.30 Popoldne v glasbi - 17.00 Tretja stran - 17.40 Ital. narodne pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje Iva Zanicchi - 22.10 Češki orkestri NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe -11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13 15 Adrianov klub 14.45 in 15.10 Nove pesmi - 16.00 Program za najmlajše - 17.10 Plo- šče za mladino - 19.13 Renzo Ricci in Eva Magni - 20.15 Rossini: «11 Turco in Italia*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Nove pesmi - 11.00 Filmske novosti - 11.40 Pesmi desetletja 13.00 Program z Gassmanom - 13.3 Brez naslova - 14.05 Juke box 15.00 Odskočna deska - 15.35 Z mikrofonom v Gaeti - 16.35 Baletne skladbe -17.10 Popoldanski spored 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija 19.00 Ping pong - 20.01 Orient Express 21.10 Radijska priredba - 22.40 Jazz. tli PROGRAM 10.00 Paisiello, Koncert - 10.20 Blockov kvintet 11.25 Čajkovski in Janaček - 13.05 Dunajski oktet - 14.30 Canonica: «Medea» 15.15 Cambini, Koncert 15.30 Plošče resne glasbe 16 35 Sodobni skladatelji 17 20 Angleščina 18.30 Lahka glasba - 18.45 Urbanistika v Italiji - 19.15 Koncert 20.20 Ob stoletnici rojstva A. Banchierija. FILODlFUZI JA 8.00 Operna glasba - 8.30 Ario-stijeva Sonata štev. 3 in Mozartova Sonata - 9.05 Debussyjeve skladbe - 11.00 Simf koncert - 12.30 Tenorist W. Krenn 13.10 Ravelova Sonata za violino in čelo - 13.30 Mozart, Kvartet K 452. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoji. - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Zabavna glasba - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Mezzosopranistka R Pospiš 12.40 Slov. narodne - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih 14.25 Lahka glas ba - 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. orkester RTV 13.00 Aktual nosti 18.15 V torek na svidenje! - 18.45 Dr. B. Accetto: Geronto logija 19.00 Lahki noč, otroci! - 19.15 Nino Robič 20.00 T Stop pard: «Albertov most* 21 00 Pe sem godal 21.15 Deset melodij - 22.15 Jug glasba 23.05 J J Ra bearivelo: Pesmi - 2315 Plesni orkestri. ITAL TFLFVI7IJA Od 10.30 do 12 00 Šola 12.30 Planet Zemlja 13.'10 Slikanice 13.30 Dnevnik 15.00 Ponovitev šole 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17 45 Program za mladino 18 4 Nabožna oddaja 19 15 Potovanje po Hal’ji 19.45 ftoort in ital kronike 20.30 Dnevnik 21.00 Zadeva Drevfus 22.00 Film «La eommessa* 23.00 Dnevnik II KANAL 21.00 Dnevnik 21 15 Cordial mente - 22.15 Gilbert Becaud JUG TELEVIZIJ/1 20.00 in 23.00 Poročila 9 35 m 14.45 TV v šoli 10.30 m 15.40 Angleščina 11.00 i.i 16 00 Osnove splošne izobrazbe - 16.40 Franco ščina - 17.55 Risanka Gustav 18.10 Obrežje - 18 35 Iz studia 14 - 19.00 Evropa in mi 20.55 Destry - film - 22.30 Ples skozi svet — 4 — 19. novembra 196J Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11.5, najnižja 9.3, ob 19. uri 9.4 stop., vlaga 70%, zračni tlak 1007,9 narašča, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj, dežja je padlo 16,8 mm. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19. novembra LIZA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 16.31 — Dolžina dneva 9.21 — Luna vzide ob 6.00 in zatone ob 15.36 Jutri, SREDA, 20. novembra SREČKO y OBRAMBO stanovskih pravic in sindikalnih svoboščin V MARIJINEM DOMU V ROJANU 24-urna stavka nameščencev državnih ustanov Revija cerkvenih zborov Železničarji so začeli stavkati že sinoči ob 21. uri - Stavka na osnovnih šolah (tudi slovenskih) popolna, na srednjih šolah pa delna * Medmestni telefonski pogovori samo preko teleselekcije ■ Obsodba stavkokaštva avtonomnih šolskih sindikatov Nastopilo je 9 zborov, v glavnem mešanih, ki so pokazali zadovoljivo raven in ogreli številno občinstvo .aaSUMS H&SSSA* d“ so JO napovedale sindikalne orga-1 vse šolnike in šolske uslužbence nizacije CGIL, CISL in UIL ter ne-1 naj danes stavkajo v obrambo svo-katere manjše avtonomne organi- j jih pravic skupno s tremi vsedr- zacije državnih nameščencev. Železničarji pa so začeli stavkati že snoči ob 21. uri in se bo njihova stavka nadaljevala do 21. ure drevi. Stavka velja za nameščence državne uprave, železnic, pošte, brzo-java in telefona, državnega monopola, ustanove za ceste ANAS in šol. Glede telefona velja stavka samo za uslužbence državnega podjetja in bo delovala samo telese-lekcija. Stavkala bo tudi večina sodnih uslužbencev, to je vsi tisti, ki so vpisani v sindikate, kateri so napovedali stavko. Kot poročamo posebej, bodo po sklepu Sindikata slovenske šole stavkali tudi vsi učitelji osnovnih šol. Namesto vlakov bodo vozili na vseh progah avtobusi, ki bodo odhajali iz Ul. Flavio Gioia tik ob glavni postaji. Železniško ravnateljstvo v Trstu je tudi sporočilo, da bosta odpeljala dva vlaka proti Benetkam, in sicer eden zjutraj in eden popoldne. Zaradi stavke ne bodo danes raznašali poštnih pošiljk niti brzojavk ter bodo vsi poštni uradi zaprti. Isto velja seveda za vse urade državne uprave. Stavka pa se seveda ne tiče deželnih, občinskih in pokrajinskih u-»lužbencev ter uslužbencev poldr-žavnih (zavarovalnih) ustanov. Precej zmeden je položaj v šolstvu, saj stavkajo tudi vsi učitelji italijanskih osnovnih šol, medtem ko bodo stavkali na srednjih šolah samo člani velikih treh sindikalnih organizacij, ki so pri nas v Trstu v šolstvu v manjšini, medtem ko razni avtonomni sindikati šolnikov niso proglasili stavke. Včeraj so tržaške sindikalne organizacije izdale naslednje poročilo: V skladu s sklepi vsedržavnih sindikalnih zvez potrjujejo Nova delavska zbornica CGIL, Pokrajinska sindikalna zveza CISL in Zvezna delavska zbornica UIL današnjo splošno 24-urno stavko javnih uslužbencev. Za stavko so dale pobudo vse državne sindikalne organizacije sporazumno z zadevnimi zvezami in sindikati raznih strok javnih uslužbencev (državnih uslužbencev, železničarjev, poštnih u-službencev, uslužbencev monopola, ANAS in šole). S stavko se izraža nezadovoljstvo vseh kategorij javnih uslužbencev. Z njo protestirajo sindikalne organizacije tudi proti negativnemu stališču vlade, kar se tiče zahteve, da se tudi na javne uslužbence razširi pravica do neposredne zdravstvene oskrbe ter glede zavlačevanja pri uveljavitvi raznih norm, povezanih z zakonom o preureditvi plač. Sindikati protestirajo tudi proti vladi, ker nočejo rešiti vprašanja odbitkov od plače za časa kratkih stavk, kar je osnovnega pomena v okviru sindikalnih svoboščin, ki jih je treba uresničiti v v javnih službah. Šolski sindikat CGIL v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu je izdal proglas, v katerem obsoja nenadni preokret avtonomnih šolskih sindikatov, ki niso izpolnili svojih obveznosti, sprejetih naproti šolskih uslužbencev ter sp se tako odtegnili solidarnosti z vso kategorijo državnih nameščencev ob vsedržavni stavki 19. novembra. Šolski sindikat CGIL iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona smatra to ravnanje za eno izmed najslabših posledic sektorskega in korporativnega sindikalizma, ki s takšnim ravnanjem le škoduje šolskim u-službencem prav takrat, ko izjavlja, da hoče ščititi njihove interese. žavnimi sindikalnimi organizacijami. Nova delavska zbornica CGIL (šolski sindikat), Pokrajinska sin- Stavka na slovenskih osnovnih šolah Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na včerajšnji seji sklenil, da bo danes, 19. t.m., stavkalo učiteljstvo slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Sindikat slovenske šole v Trstu proglaša stavko zaradi splošnih in specifičnih nerešenih problemov osnovne šole. Obveščamo, da. imajo pravico stavkati tudi učitelji z letnim imenovanjem in začasni suplenti, čeprav so imenovani le za nekaj dni. Tajništvo pozivajo vse šolsko osebje, naj se udeleži enotne stavke vseh državnih uslužbencev ter obsojajo avtonomne sindikate srednjih šol, ker se niso udeležili stavke zato, ker se ravnajo po korporativnih stališčih in ločijo vprašanja šolnikov in šolskega u-pravnega osebja od vprašani drugih državnih uslužbencev. Š tem slabijo borbenost teh uslužbencev Šolski sindikat CGIL v Trstu sklicuje za drevi ob 18. uri na sedežu Nove DZ-CGIL v Ul. Ponda-res štev. 8 skupščino članov in kolegov, ki jih zanima razprava o najbolj nujnih vprašanjih stroke. Prekinjena stavka elektriških delavcev Včeraj zjutraj so se v Rimu sestali sindikalni predstavniki elektriških delavcev z ministrom za industrijo in razpravljali o sporu, zaradi katerega so napovedali za danes stavko. Po teh razgovorih in zagotovilih ministra so sindikati sklenili, da stavko prekličejo. Zaradi tega ne bo stavke uslužbencev vse omejitve, o katerih smo poročali v naši nedeljski številki. Ponovno posredovanje župana za Panagulisa župan inž. Spacdni je takoj po smrtni obsodbi grškega antifašista in rodoljuba Aleksandra Panaguli-sa v Atenah, posredoval pri grškemu veleposlaniku v Rimu in pri italijanskem zunanjem ministru Mediciju. Tržaški župan jima je tolmačil globoko ogorčenje, ki ga je obsodba na smrt mladega Pa-nagulisa povzročila med tržaškim prebivalstvom in jima izrazil upanje, da bo ta smrtna kazen preklicana. Kot smo pred dnevi poročali, je župan v odgovoru na vprašanje, k: so mu ga poslali nekateri komunistični občinski svetovalci s prošnjo, naj posreduje, da vojaško sodišče v Atenah ne bo obsodilo na smrt nobenega od skupine mladih antifašistov, izjavil, da je o-sebno in v imenu občinskega odbora že posredoval pri grškem veleposlaništvu v Rimu in pri italijanskem zunanjem ministrstvu v ENEL ter bo ta družba redno do- __ _______ bavila tok Acegatu. Zato odpadejo I korist sojenih grških rodoljubov. llllllllllllltlllllllII1ll|||||||||||||||||||||||||||||||II||||||ll||||||||||||||||l|ll|||||||||lllllimiim|||),m,ll,|mm||,||II||||||||M||||||)||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| IZ POROČILA DEŽELNEGA ODBORA O GOSPODARSKEM POLOŽAJU V letu 1967 se je kosmati dohodek poprečno zvišal za 7,3 odstotka Nazadovanje v kmetijstvu zaradi slabega vremena Število zaposlenih se je v deželi znižalo za 2000 Ob začetku razprave o proračunu in obračunu v deželnem svetu je deželni odbor razdeli] med svetovalce tudi poročilo o dejavnosti dežele v letu 1968 ter usmeritvah za leto 1969 in poročilo o gospodarskem položaju v Furlaniji - Julijski krajini v letu 1967. Poročili je pripravilo ravnateljstvo za načrtovanje, študije in statistiko pri predsedstvu deželnega odbora, predložil pa ju je predsednik Berzanti. Kot je že iz naslovov poročil razvidno, povzema prvo dejavnost deželne uprave in nakazuje smernice za bodočo deželno politiko, medtem ko drugo p uročilo prikazuje gospodarski položaj v deželi Konec leta 1967 ter vsebuje številne statistične podatke. Drugo poročilo se deli na sedem poglavij, ki se tičejo: prebivalstva in delovne sile, kmetijstva, gozdov in ribištva, industrijskih dejavnosti in turizma, prevozov in prometa, kredita ter dohodkov, kj so bili ustvarjeni v deželi. Prav podatki o dohodkih so najbolj zanimivi, saj povzemajo potek gospodarstva v letu 1967. Poročilo vsebuje tudi 20 razpredelnic z raznimi podatki. Glede kosmatega dohodka so u-gotovili, da se je v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu znižal za 2,9 odstotka zaradi slabega vremena. V industriji se je dohodek zvišal za 10,4 v gradbeni panogi in za 6 odstotkov v drugih panogah, poprečno pa za 7,3 odstotka. Najbolj se je zvišal dohodek v terciarnih dejavnostih (storitvah), to je za 9,5 odst. Med temi dejavnostmi pa imajo levji delež prevozi in prometne zveze, to je 13,4 odstotka povečanja dohodka. To je •■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllfllllUllllllimUlllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIIIIHllIllUlIlIllllHlll HUDA PROMETNA NESREČA PRED HOTELOM «DE LA VILLE» Z MERCEDESOM PODRLA ŽENSKO PUSTILA A VT0 IN POBEGNILA Nesrečnici, ki jo je avto stisnil ob ograjo, so morali zdravniki odrezati zmečkani ud - Pobegla avtomobilista naj bi bila dva Turka V nedeljo zvečer sta pred hotelom «De La Ville« na nabrežju dva tujca z avtom »mercedes* pritisnila ob železno ograja restavracije 42 letno gospodinjo Mafaldo Luca-rello Oblubliec iz Ul. Torrebianca 4 in ji zmečkala nogo, nato pa pobegnila. Moška, ki sta sedela v avtu, sta verjetno nameravala parkirati svoj «mercedes» toda pri tem sta zgrešila prestavo in zavozila na pločnik, kjer je prav tedaj hodila nesrečna ženska. Ko se je šofer nemškega avtomobila zavedel, je avto odmaknil. Ženska se je zgrudila na pločnik, okrog nje pa se je zbralo večje število ljudi, ki so ji skušali pomagati. Približala sta se tudi moška, ki sta bila v avtu. Nekdo je poklical rešilni avto in policijo. Mafaldo Lucarello so takoj naložili na avto Rdečega križa in jo odpeljali v bolnišnico, medtem pa so policisti stopili k avtu, da bi zaslišali šoferja. Tedaj so prisotni opazili, da sta moška izginila v gneči. Agenti cestne policije ju še vedno iščejo; širijo pa se govorice, da sta neznanca turške narodnosti. Medtem so zdravniki v tržaški bolnišnici zaman poskusili rešiti nesrečni zenski zmečkano nogo. Pozno zvečer so ji morali ud odrezati. Prav tako iščejo karabinjerji tudi neznanega mladeniča, ki je z ukradeno vespe povozil na Istrski cesti 82 letnega upokojenca Giusep-pa Vipirai iz Drevoreda D’Annun-zio 40. Priletnega moškega so pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo. Pri padcu se je pobil po obrazu in čelu. Upokojenec se ničesar ne spominja in ni mogel opisati neznanca, ki ga je povozil in takoj nato zbežal. Orožniki so medtem ugotovili, da je vespa bila ukradena Mundi-ju Košuti, ki je doma iz Križa, od koder pa se je izselil že pred leti v (Sorico. Motor je imel zaprt v neki lopi in ga že dolgo ni rabil. Agenti sedaj iščejo tatu na osnovi podatkov, ki so jih nabrali med slučajnimi očividci Počastitev spomina Gabriella Foschiattija Jutri bo 24 let odkar Je v nemškem taborišču v Dachau umrl tržaški antifašist — odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge — Gabriele Foschiatti. Dopoldne bo občinska uprava položila venec na spominsko ploščo Foschiattija v spominskem parku pri Sv. Justu, ob 12.30 pa bodo na županstvu izročili študijske nagrade trem študentom, ki jih je ustanovila Tržaška hranilnica, da počasti spomin svojega dolgoletnega uslužbenca Gabriella Foschiattija. Štiri razpisane štipendije dobijo letos sledeči univerzitetni študenti: Sergio Invemizzi, ki je opravil izpite drugega letnika matematičnih ved z oceno 30/30 s pohvalo; Ermanno Pitacco, tretji letnik ekonomskih ved z oceno 28,5/30; En-rico Franzil, četrti letnik filozofskih in leposlovnih ved z oceno 26.944/30. župan Inž. Spaccini Je včeraj sprejel trgovca Giuseppa Godino in mu izročil zlato kolajno za delavnost In diplomo zlate legije italijanskega odbora zasebnih organizacij pri Združenih narodih in specializiranih zavodih OZN, ki sta mu bili dodeljeni za posebne zasluge na področju trgovine z o-blačili. treba pač pripisati začetku delovanja naftovoda Trst - Bavarska, razširiti telefonske mreže, povečevanju števila motornih vozil in proizvodnosti v tej panogi. Toda tudi druge dejavnosti so napredovale. V deželni lestvici je naša dežela po kosmatem dohodku prebivalcev na 7. mestu in ta dohodek znaša na prebivalca 717.759 lir. če upoštevamo povečanje dohodkov v odstotkih v letih 1963-1967, tedaj je naša dežela v tem na 4. mestu. Kar se tiče števila prebivalstva, je znašalo konec 1967. leta 1.227.166 enot, to je . 777 manj od prejšnjega leta. To se dogaja, ker se izseljuje predvsem mlada delovna sila, poleg tega pa so ugotovili, da se niža tudi pri mladih parih, ki se Izselijo v mesta, rodnost, živorojenih je bilo v deželi 16.914, to je 1.067 manj kot leta 1966. Umrlo pa Je 14.895 ljudi, to je 695 več kot predlanskim. Iz drugih ital! lanskih pokrajin se je priselilo 12.511 ljudi, to je 536 manj kot nrejšnje leto, izselilo pa se Jih je 12.119, to je 829 več. Iz inozemstva se je vrnilo 4.183 ljudi, to je 572 več kot predlanskim; izselilo se jih je 7.371, predlanskim pa 9.530. število zaposlenih se je znižalo za 2.000, to je od 460.000 na 458.000, to je za 0,4 odstotka. Kar se tiče Industrije, je bil položaj v štirih pokrajinah različen. V Trstu so bile v raznih industrijskih panogah težkoče (v ladjedel- Nato je predsednik žirije prot. Jevnikar prebral kratko poročilo. Navedel je, da se to pot nagrade podeljujejo že tretjič. Komisija, v kateri so bili poleg njega še prof. Josip Tavčar, dr. Boris Sancin in dr. Zorko Harej je pregledala 19 iger — kolikor jih je prispelo — ter se odločila o podelitvi nagrad. Pri tem je prof. Jevnikar posebej navedel, da nekaterim dobrim i-gram komisija ni mogla dodeliti nagrade, ker niso ustrezale pogojem vabila; predvsem so bile predolge. (Biti bi morale dolge približno 30, a največ do 40 minut vendar pa je komisija predlagala radijskemu vodstvu, da jih odkupi in uvrsti med redne slovenske oddaje.) Komisija je odločila, da dobi šest iger nagrado po 50.000 lir poleg običajnega honorarja za avtorske pravice. Dr. Zorko Harej je prebral imena nagrajencev, naslove del, kratke utemeljitve, zakaj zaslužijo nagrado ter imena in naslove del, ki jih bo RAI odkupil. Nagrado po 50.000 lir dobe avtorji sledečih šestih del: Artač Ivan, Pepče se ženi; Curk Tončka, Dota; Godnič Neva, Diana Haška; Franc Jeza, Kam je izginila Annamarie? Zora Saksida, Beauty-Case; Zora Tavčar, Primer Steiner. Komisija je predložila odkup pravice za uporabo naslednjih del, ki iz formalnih razlogov ne ustrezajo vsem pogojem v vabilu: Alojzij Cijak, Iznajdba; Tončka Curk, Mešani zbor V nedeljo popoldne je bila v Marijinem domu v Rojanu tradicionalna revija cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Nastopilo je 9 zborov, med katerimi 6 mešanih, dva moška in dekliški zbor slovenskih skavtinj Dvorana je bila zasedena do poslednjega kotička in občinstvo je z velikim zadovoljstvom spremljalo izvajanje, ki je bilo na lepi ravni, kar velja posebno za nekatere številčno močnejše mešane zbore. Po pozdravu dr. Zorka Hareja, ki je poudaril pomen revije za popularizacijo tako cerkvenega kot posvetnega zborovskega petja pri Slovencih, so se zvrstili posamezni zbori, ki so zapeli vsak po dve pesmi, ki so bile z izjemo dveh vse narodne. Mešani zbor iz Bazovice pod vodstvom dr. Hareja je zapel «Na planine« in «Sekaj, sekaj smrečico»; mešani zbor iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa je zapel «Rož, Podjuna, Žila» in «Naše zvez de«; moški zbor ((Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja je zapel «Kaj bi te vprašal« in «Je na Dravce mehva«; mešani zbor iz Mačkovelj pod vodstvom dr. Hare-. ja je zapel «Dekle mi v ogradi« in «Boter polž«; mešani zbor Sv. Antona Novega je pod vodstvom Janka Bana zapel ((Oče naš« in »Najprej Bogu«; ((Tržaški oktet«, ki pa ga sestavljajo tudi pevci iz okolice, je zapel ((Slovenec Slovenca vabi«, in ((Travniči so žie zeleni«; mešani zbor iz Rojana pod vodstvom prof. Mamola je zapel ((Pustno« in «V snegu«; dekliški zbor slovenskih skavtinj pod vodstvom Janka Bana je zapel Vrab-čevo «Protuletje« in Simonitijevo (d.ahko noč«. Revijo je zaključil mešani zbor od Sv. Ivana pod vodstvom Nade žerjalove, ki je zapel vRukovet« in «Tone sonce, tone.« M. M. ski, tekstilni, oblačilni in gradbe- Pr®k]nJena slava; Jožko Lukeš, Deni), kar je imelo tudi vpliv na 1 *et minut pred dvanajsto; Aleksij število zaposlenih, ki se je znižalo frre9ar£-, Rudi, moj Rudi; Sergij za 6,5 odstotka. Ugoden je bil razvoj v železarski, živilski in papirni industriji, v industrijskem pristanišču je začelo delovati na novo 12 podjetij, ki so zaposlila 300 delavcev. Na Goriškem je bdi položaj v industriji ugoden razen v podjetju Solvay v Tržiču in v podjetju «Cotonificio Triestino« v Gorici, ki pa je največje podjetje v tej pokrajini. v Furlaniji je bil položaj v industriji na splošno dober, zlasti v kovinski, železarski in lesni industriji, v tekstilni, živilski, usnjarski In papirni industriji pa je tol položaj v glavnem nespremenjen Na področju Ausa - Como potekajo dela za njegovo spopol-nitev, na desnem bregu Tilmenta se močno razvijajo industrija go-spodinjskih strojev, keramike in pohištva Gradbena Industrija pa le napredovala za 10,42 odst. Znat-n? -se Je, izboljšal položaj v trgovini, medtem ko je ostalo v turizmu pri starem. V Lignanu se je povečalo število nočitev italijanskih gostov, medtem ko se število nočitev tujih gostov n; povečalo, P* se je povečalo šte-Vilo nočitev domačih gostov in zni-žalo število tujih. V goratih predelih se je nekoliko zvišalo le število gostov v Kanalski dolini. Pomorski in pristaniški promet f^arpS®;-?yižfla. za 33 odst. v Trstu in Tržiču (pri tem gre seveda ta povišek na račun naftovoda op ur) Prav tako se je povečal letal-,n avtomobilski promet. Na avto rfTrSt ~ ,vidern - Benetke je bilo dva milijona prehodov, predlanskim pa 600.000. Precej se je zvlšM tudi prevoz blaga s tovor-lZ tržaškega pristanišča v njegovo zaledje. Poročilo pravi, da lahko gledamo v prihodnost z določeno mero optimizma, zlasti če bo država spre-jela predloge za naložbe, ki jih bo dala dežela na podlagi člena 50 deželnega statuta, in če bo zaseb-na pobuda podprla ta napor. Podelitev nagrad za izvirne radijske igre Na sedežu RAI v Trstu je bila včeraj majhna slovesnost ob podelitvi nagrad za izvirne radijske igre, ki so jih na povabilo tržaškega sedeža RAI napisali slovenski avtorji v Italiji za postajo Trst «A«. Najprej je spregovoril ravnatelj tržaškega sedeža RAI ing. Candussi, ki je izrazil zadovoljstvo, da je pobuda RAI naletela na odziv, nakar se je avtorjem zahvalil in jim čestital. Posebej je še izrekel zahvalo žiriji. i Pregare, Rudi, moj Rudi; Verč, Rdeči gumb. Uradnemu delu svečanosti je sledil pogovor ob zakuski. Openski igrala nastopili v Nabrežini V nedeljo je v dvorani PD ((Igo Gruden« v Nabrežini gostovala dramska skupina z Opčin, ki je uprizorila igro «Pepče se ženi«. I-gralci so s svojo prizadevnostjo in sposobnostjo premagali vse tehnične ovire, ki jih je postavljal muli oder in s svojo igro zadovoljili občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Danes bo v nabrežinskem društvu prikazal svoje filme Aljoša Žerjal, v petek pa bo gostovalo novogoriško gledališče z veseloigro «Tast po sili«. Za isti dan je društvo najavilo tudi razstavo slovenske knjige. r — n iiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiMiimiiiiiimMimi,luuninmlllllll„(l„,l„llll|||||||||||||||||||m|imm|||1|||||||| Goriško gledališče je v nedeljo nastopilo v Bazovici Dve uri pristne zabave pri «Tastu po sili» Danes se bodo nasmejali Škedenjci Goriško gledališče iz Nove Go-,lepakov. Svetovalec vprašuje, ali je nceje v nedelo zvečer začelo svo- občinska uprava izdala zadevno dovoljenje za lepljenje omenjenih lepakov. če pa tega dovoljenja ni izdala, ali je kaznovala z globo kršitelje, kot to določajo obstoječi predpisi. Poleg tega svetovalec pravi, da so razne stranke v preteklosti plačale globo, ker so lepile lepake brez dovoljenja. jo turnejo po Tržaškem v Bazovici. Goriški gostje so si za to go stovanje izbrali Goldonijevo veseloigro «Tast po sili«. Ce bi sedaj vprašali, ali so dobro izbrali, po tem lahko kar takoj rečemo, da so na to vprašanje že odgovorili Bazovci. In odgovorili so z glasnim smehom, s ploskanjem pri odprtem odru. Bolj prepričljivega pritrdilnega odgovora torej res ne bi mogli pričakovati. In res je, da je «Tast po sili» ena tistih pristnih veseloiger, kjer ni treba prav nič čakati, kdaj bo pravzaprav ((tisto smešno«. Vsa komika pa je v bistvu silno preprosta, vedno očitna in ves čas navzoča. Poseben mik predstavi daje še sočno domača primorska govorica. Nekdo je rekel, da so Bazovci hladni, da se ne vnamejo kar tako hitro, če so se pa v nedeljo zvečer tako sproščeno smejali — je dostavil — in igralcem ploskali kar sredi dejanja, potem to pomeni, da jim je igra zares ugajala, jih zabavala in navdušila. Prepričani smo, da bodo danes zvečer Škedenjci enakega mnenja, da bodo prav tako veselo razpoloženi odhajali domov, ko se bodo dve uri prijetno zabavali V Bazovici je po predstavi g. župnik povabil ves ansambel v Slomškov dom in ga ljubeznivo pogostil. Razvil se je živahen pogovor do odhoda gostov, ki se bodo danes spet vrnili za nastop v Skednju. Vprašanja županu o lepakih za 4. nov. Občinski svetovalec PSIUP Fausta Monfalcon je poslal pristojnemu odborniku vprašanje, v katerem ugotavlja, da so razne organizacije ob praznovanju 4. novembra nalepile po zidovih mestnih hiš mnogo Nagrade trgovcem za razsvetljavo izložb Trgovinska zbornica bo šla na roke tržaškim trgovcem z denarnim prispevkom, če bodo za decembrske praznjke poskrbeli za razsvetljavo svojih izložb in ulic, v katerih imajo svoje prodalalne Združenje tržaških trgovcev na drobno pa se je obrnilo tudi na vodstvo ACEGAT, da bi jim dovolil popust pri ceni električnega toka, ki ga bodo porabili za omenjeno razsvetljavo. Antona Novega Gledališča Verdi Danes zvečer ob 20.30 bo v gledališču Verdi druga predstava Puccinijeve opere »Lastovka« za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih. Pod vodstvom dirigenta Oliviera de Faibritiisa bodo nastopili teti pevci kot na prvi predstavi: sopranistka Virginia Zeani v glavni vlogi, tenorist Aldo Bottion, sopranistka Ceclli Fusco, bariton Gianluigi Colmagro in tenorist Piero De Palma. Režija Car-lo Piccinato, scene in kostumi Mau-rizlo Monteverde in koreografija Ria Teresa Legnani. Prodaja vstopnic se nadaljuje pri blagajni gledališča (tel. 23-988). Teatro Stabile Dnes zvečer ob 20.30 v Avditoriju komedija Itala Sveva ((Marijina dogodivščina« v režiji Alda Trionfa in kostumih Emanuela Luzzatija. Nastopajo Franca Nuti v glavni vlogi, Paola Bacci, Giusy Carrara, Claudiio Cas-sinelH, Massimo de Francovich, Mario Erplchini, Glanni Galavotti in E-duardo Zanmarchi. V galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo in naslednje predstave. Nazionale 14.30 «Mayerling». O. Sha-rif, C. Deneuve, j. Mason, A. Gar-dner. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Helga ln Michael«. R. Gassmann, F. Franchy. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Lucrezia». O. Beroga, J. Garko in L. Castel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «11 medico’ della mutua« Alberto Sordi. Excelsior 15.30 «Gli uccelli vanno a morire in Peru«. J. Seberg, M. donet, P. Brasseur. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Hltz 15.30 «L’et4 del malessere«. H. Politoff, J. Sorel, G. Ferzetti In K. Rossi Drago. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 ((Silvia e 1’Amore«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Moderno 16.00 «Una rosa per tutti«. Claudia Cardtnale, Nino Manire ii. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «La lunga fuga«. K. Ross. R, Montalban. Color-scope. Aurora 16.30 «Meglio vedova«. Virna Lisi. Technicolor. Cristallo 16.00 «La volpe«. S. Deni3, K. Dullea. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 ((Indovina chi viene a cena«. S. Tracy S. Poitier in K. Hepburn. Technicolor. Impero 16.30 «Si salvi chi pud«. Loute De Funes. Technicolor. Vlttorio Veneto 16.00 «1 commediari-ti». Richard Burton, Elisabeth fay-lor. Metrocolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnja ob 21.45. Garibaldi 16.00 «11 ritorno dei ma-gnifici sette«, YuJ Brynner. Technicolor. Astra — Zaprto. Ideale 16.00 (zadnja predst. ob 21.30) «11 ponte sul fiume Kwai». VVilliam Holden, Alec Gui-nes. Technicolor. Kinemaskop. Abbazia 16.00 «C’era una volta un piccolo naviglio«. Stan Laurel, Oliver Hardy. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. In 18. novembra 1968 se ]e v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 27 oseb. UMRLI SO: 87-letna Santa Princl-pato vd. Sanfilippo, 87-letni France-sco Covacci, 76-letna LucS-a Miloch por. Pulgher, 66-letna Maria Prassel por. Reggente, Roberto Knez, star 11 dni, 68-letni Leonardo Ricci, 68-letni Mariano Grassi, 68-letni Mario Ruffl-ni, 62-letmi Milano Sossi, 85-letni Giuseppe Sgobba, 33-letna Bruna Ujcich por. Fa-cchetta, 82-letna Silvia Man-zoni por. Pitacco, 73-letna Antonia Zerial por. Parhauz, 74-letna Prezio-sa Capotorto, 75-letna Maria Ukmar vd. Lorenzi, 63-letna Gianna Saule vd. Zecchln, 94-letna Paula Knez vd. Ivanovich, 82-letna Gruseppina Rade-tlch vd. Zanari, 86-letni Glovanm Pa-ternč, 68-letna Irena Steffč, 71-letna Maria Prener vd. Beretta, 66-letni Raffaele Schergna, 54-letni Antonio Pizziga, 66-letna Vitallana Accerboni, 68-letni Giacomo Cesare, 85-letna Lui-gia Macor vd. Luša, 65-letni Giovan-ni Pagotto. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Dlaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. Picctola, Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Valmau-ra 11. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basllica, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-sinl, Trg Libertži 6. Testa d’Oro, Ul Mazzini 43. Mali oglasi 1S-KARATNO ZLATO GARANTIRANO I. KVALITETE, 800 LIR GRAM. HOLLESCH, TRG. S. GIOVANNI 1. GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA - NOVA GORICA Carlo Goldoni TAST PO SILI (Un curioso accidente) Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik) Prevod ln priredba v narečje J. B. Režija: JOŽE BABIČ Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA priredi danes, 19. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU, v sredo, 20. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH, v četrtek, 21. novembra ob 20.30 v dvorani A. Sirk v SV. KRIŽU, v petek, 22. novembra, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v NABREŽINI, v nedeljo, 24. novembra, ob 16 v Kulturnem domu v Trstu Za predstavo v Kulturnem domu abonenti SG 50% popusta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI V SOBOTO, 23. NOV. OB 21. URI V KULTURNI DOM NA koncert partizanskih pesmi Partizanske pesmi bo izvajal pevski zbor ((VASILIJ MIRK« s Proseka - Kontovela, ki je na splošno željo našega občinstva obnovil celoten spored lanskega izredno uspelega koncerta. Zbor bo 30.11. ponovil koncert v Gorici, 7. decembra pa v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. K številni udeležbi vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, še posebno pa naše partizanske pesmi. Vstopnina: 400 lir. dijaki in pevci 200. Rezervacija vstopnic od četrtka naprej pri SPZ. Ul. Geppa 9, tel. 31-119. SOLA GLASBENE MATICE TRST V sredo, 20. nov. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma RCCITAL VIOLINISTA ŽARKA HRVATIČA gojenca visoke šole (šola prof. Oskar K.iuder) pri klavirju prof. Neva Merlak • Corrado Spored; Boccherini: SONATA v Es-duru J. S. Bach: PRELUDIJ in GAVOTTA Iz Partite štev. 3 za VIOLINO SOLO Mozart: SONATA v B-duru (KV 378) Paganini: CAPRICIO štev. 14 Paganini - Prevoršek: SONATI- NA Vstopnina: 500 lir 200 lir (dijaki) Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779). OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V četrtek, 21. nov. ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval univ. prof. Anton Slodnjak o temi: »SLOVENSKO SLOVSTVO MED JUGOSLOVANSKIMI IN DRUGIMI EVROPSKIMI SLOVSTVI«. Vljudno vabimo šolnike in na splošno vse ljubitelje slovenske besede in književnosti. S P D IGO GRUDEN iz Nabrežine Danes, 19. novembra, 20.30 VEČER Aljoše Žerjala. Vljudno vabljeni! FILMOV Slovenski klub priredi Danes. 19. novembra ob 20.30 posebni večer ob 10-letnici slovenske televizije z naslovom ■ SLOVENSKA TELEVIZIJA V GOSTEH Skupina vodilnih sodelavcev TV Ljubljana bo ob tej priložnosti predstavila razvoj slovenske televizije v sliki in besedi. Predstavili nam bodo nekatere najboljše dosežke ob 10-letnici delovanja s pestrim izborom najboljših del s posameznih vej televizijskega izražanja. Občinstvo bo lahko sodelovalo z vprašanji o tehniških m programskih problemih slovenske televizije. Vljudno vabljeni! Jugoslovanski celovečerni film «K OZARA« ki na edinstven način prikazu-)e izrez iz NOB. bodo predvajali: danes, 19. 11. ob 20.30 v dvorani pri Križmanu v Repnu; v sredo, 20. 11. ob 20.30 PD Vodnik v srenjski hišivMač-kovljah. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok Justa Pertota darujeta Olga in Nini Per-tot 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na gro-b pok. Marije Marc darujeta Svetka Lipanje 1000 in Zofka Kalc 1000 lir za Dijaško matico. Ob 2. obletnici smrti dragega očeta Friderika Žnidarčiča darujejo hče-re 3000 lir za Dijaško matico. S P D IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v petek, 22. t. m. ob priliki predstave TAST PO SILI razstavo slovenske knjige Razna obvestila Odbor partizanov Opčine vljudno vabi svoje člane bivše partizane in aktiviste na otvoritev novega sedeža v Ulid dei Sallci 2, ki bo v petek. 22. novembra ob 20. uri. * • * Tržaški filatelistični klub L Košir bo imel v sredo, 20. t.m. od 19. do 20. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. dei Monteccbl 6 (Sv. Jakob). Sestanki so redno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. SPDT priredi za zaključek planinske sezone 24. novembra izlet na Javornik ln društveno večerjo v črnem vrhu. V primeru slabega vremena bo ogled znamenitosti Idrije. Prijave za izlet ali za samo večerjo v Ul. Geppa 9. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je preminil naš dragi Just Pertot Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 19. t.m. ob 15.30 iz hiše žalosti v Ul. Panzera štev. 17 na domače pokopališče. Žalujoči: In brat sestra Karel Marija z ženo Barkovlje, 19. novembra 1968 Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš predragi Mario Zahar Pogreb bo danes, 19. t.m. ob 14.30 iz kapele glavne bolnišnice na domače pokopališče v Borštu. Žalujoči sin BRUNO, hčerka VESNA z družino, sestri z družinama in sorodniki Boršt, Sv. Barbara, Boljunec, 19. novembra 1968 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in poti našo predrago spremili na zadnji MARIJO PRASSEL por. REGENT se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru s Kontovela In Proseka. Družini REGENT in PERTOT I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006 DRUŽINSKA DRAMA NA PROSEKU V napadu živčne krize zabodla lastno mater z nožem v hrbet Karabinjerji so hčerko, ki je po dejanju pobegnila, prijeli včeraj na domu, kamor se je vrnila - Po brezuspešnem zasliševanju so jo prepeljali v umobolnico ■ Mati bo okrevala v 10 dneh Včeraj opoldne so proseški karabinjerji našli 27-letno Silvio Starc, ki je prejšnjega dne z nožem zabodla mater 56-letno Bruno Cuk vd. Starc in nato izginila. Karabinjerji so Silvio že drugi dan zaman iskali, ko je nekdo o-pazil, da je v hiši na Proseku, kjer se je odigrala tragedija, prižgana luč. Orožniki so stopili k vratom in jih odprli. Dekle, ki se je verjetno šele tedaj vrnilo domov, se je zavedlo, da je bega konec. Skočilo je skozi okno na vrt in se skrilo k zidu, kjer so jo karabinjerji hitro našli in odpeljali na karabinjersko postajo. Že med potjo ni dekle izustilo niti besedice in se zaprlo v nesmiseln molk. Prav tako ni hotelo odgovoriti na vprašanja karabinjerjev, med zasliševanjem. Na vsako vprašanje je samo nemo pogledala in povesila oči. Tako tudi ni bilo mogoče izvedeti, kje se je potikala ves čas od nedelje zjutraj, ko je z nožem zabodla mater in nato zbežala, do trenutka, ko se je vrnila domov. Silvia Starc, ki se je pripravljala na maturo, je živela že dalj časa ločeno od matere. Ta je vestno skrbela za hčerko in plačevala drage zdravniške preglede zanjo, ko je opazila, da je izredno živčna in se od časa do časa zapira v molk. Pod zdravniškim nadzorstvom je bila Silvia že okrog sedem let. trikrat pa je morala tudi v psihiatrično bolnišnico. Med njo in materjo je češto prihajalo do sporov, ki so postajali iz dneva v dan hujši, dokler ni mati sklenila pustiti hčer samo doma ter se izseliti, najprej k bratu, nato pa na Opčine, kjer je vzela v najem sobo. Hčeri je Bruna Starc redno pošiljala denar, vsak dan pa je prihajala na Prosek in ji nudila potrebno pomoč. V nedeljo zjutraj .je prav tako prišla na Prosek in se napotila k hiši št. 91, kjer je bila nekoč živela tudi sama. Sosede, ki so vedele za pogoste spore so Bruni Starc svetovale, naj ne gre v hišo, ker že nekaj dni o hčeri ni sledu ne glasu. Vedeli so, da je doma, in mislili, da spet preživlja kako živčno krizo, ko je še posebej razburljiva. Starčeva je stopila k vratom in potrkala. Ko pi dobila iz hiše odgovora se je napotila k dknu in ga odprla. Na tleh je opazila razmetane bankovce, ki jih je bila prejšnji dan poslala hčerki po neki znanki. Hči je stala v kotu. Mati jo je nagovorila, toda zdelo se je,' da se zanjo sploh ne zmeni. Tedaj je ženska razumela, da so imele sosede prav. Vrnila se je k oknu in se povzpela nanj, ko je začutila v hrbtu ostro bolečino. Skočila je z okna in kljub bolečini stekla na cesto, kjer je ustavila neki zasebni avto. s katerim je prispela v bolnišnioo. Tu so 'jo sprejeli na oddelek za pljučno kirurgijo. Po mnenju zdravnikov bo ozdravela v dveh tednih. 1 reč uvrstil v finale, v katerega se Na vprašanja policijskega dežur- bo do maja uvrstilo skupno šest nega v bolnišnici ni ženska odgo- ansamblov iz prav toliko izločilnih vonla. Zaprla se je v trmast molk nastopov. Uspeli• našega ansambla m se iznoveriala šele nrnsestem,, jg ■ večjf če pomislimo, da se OR ZAKLJUČKU KMEČKEGA LETA je za tekmovanje prijavilo okrog 70 ansamblov in da jih'je bilo samo ■24 pripuščenih k tekmovanju. Godbenemu triu Bordon in vokalnemu duetu Dario in Darko iskreno čestitamo in želimo uspešen nastop tudi v finalu, ki bo v maju. V zvezi z objavo v našem listu, da bo nastop Tria Bordon in dueta Paško 'in Dario prenašala v soboto ljubljanska televizija, se- ansambla opravičujeta čitateljem in poslušalcem, ker je ta oddaja v soboto odpadla. oziroma je vodstvo programa TV Ljubljana preložilo na nedeljo, 17. t.m. o čemer pa prizadeti niso bili pravočasno obveščeni. in se izpovedala šele proseškemu brigadirju, ki so ga medtem poklicali. Povedala mu je. da jo je hči zabodla s kuhinjskim nožem. Prose-ški orožniki so se takoj po obvestilu iz bolnišnice napotili k hiši, kjer je stanovala Silvia, toda o njej ni bilo ne" duha ne sluha. Sosede so povedale, da so jo videle kako je skočila skozi okno . in nato zbežala proti borovim gozdičkom za Prosekom. Proseškim orožnikom so prišli na pomoč tudi agenti tržaškega sodnega preiskovalnega odseka in poveljstvo karabinjerjev iz Nabrežine. Po neuspelem zasliševanju na karabinjerski postaji na Proseku s'o orožniki poklicali rešilni avto RK, s katerim so Silvio odpeljali v tržaško psihiatrično bolnišnico, kier jo bodo morali zdravniki pregledati in skušali izvedeti za vzroke nenavadne živčne krize, ki bi hčer skoraj spremenila v morilko Uspeh našega ansambla na ljubljanski TV Vaš godbeno - vokalni ansambel «Trio Bordom in duet Dario in Darko je dosegel zelo lep uspeh na glasbenem tekmovanju z naslovom «Novi ansambli — nove melodije», ki ga prireja ljubljanska radiotelevizija. V svoji tekmovalni skupini štirih. ansamblov se je nam- iiiiiiiiimiimiiiiM ii im iiiniiiiiiniiiiiHiummi,,,iI,l||I,11I|11(||||mi|Mim|imil|111(1||l|1||i|iiiji|||4 OBISK SLOVENSKIH ZASTOPNIKOV V VIDMU Stiki Furlanija-Slovenija za industrijsko sodelovanje Sprva naj bi prišlo predvsem do izmenjave nekaterih vrst blaga, nato pa do sodelovanja v proizvodnji Odobreno posojilo miljski občini Ministrstvo za notranje zadeve je z dekretom z dne 6. novembra 1968 pooblastilo miljsko občino, da najame posojilo v višini 1,920.000 lir za kritje gospodarskega primanjkljaja v obračunu za letošnje leto. Z istim dekretom je ministrstvo pooblastilo bančni zavod, ki je pristal na to, da podeli občini posojilo, da izplača dve tretjini o-menjene vsote v smislu člena 1 dekreta štev. 51 z dne 11. januarja 1945. Domača slovesnost v Sovodnjah ob koruznem kruhu in vinu Na trgu pri cerkvi so razstavili tudi svoje traktorje ter številne tovornjake in avtomobile OB NEDELJSKEM GOSTOVANJU V GORICI Igralci iz Kostanjevice so navdušili občinstvo V pojočem dolenjskem narečju so lepo in živo prikazali Finžgarjevo ljudsko igro «Div.ji lovec» Preteklo nedeljo je gostovala v Katoliškem domu v Gorici igralska skupina iz Kostanjevice na Dolenjskem s Finžgarjevo Ijudsko-igro »Divji lovec». Gostovanje je bilo v okviru Dolenjskega kulturnega festivala. že v naprej prepričani, da se bomo dolgočasili. V nedeljo je bilo drugače. Igra je bila tako živo m sočno podana, da je vse prevzela. Poleg odlične izvedbe so igralci dali igri tisti pristen domač duh, ki ga le redko najdemo ter so jo Prireditvi je prisostvovalo še kar 1 obogatili še s svojo pojočo do- precej gledalcev, čeprav bi jih lah ko bilo še več; seveda je treba upo. števati tudi slabo vreme. Gledalci so se resnično zabavali, kar je dokazovalo tudi živahno ploskanje igralcem ob najlepših prizorih. Ob koncu prireditve sta spregovorila nekaj besed v zahvalo prof. Humar iz Gorice in vodja amaterske skupine iz Kostanjevice Lado Smrekar. Ob nastopih amaterskih skupin Domačini prisostvujejo blagoslovitvi traktor,jev na trgu blizu otroškega vrtca navadno zavihamo nos ter smo Preteklo nedeljo SO V Sovodnjah Z ODLOKOM MINISTRSTVA Opozorilo učiteljem Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici priporoča učiteljem slovenskih osnovnih šol, naj se udeležijo današnje 24-urne splošne stavke državnih uslužbencev ter se zato vzdržijo pouka. praznovali god domačega patrona sv. Martina. Ob tej priliki je domače kmečko društvo priredilo tudi tradicionalno zahvalo ob zaključku kmečkega leta, kakor so jo imeli prejšnjo nedeljo v štandrežu, Gorici in po drugih krajih. Čeprav je bilo vreme skrajno neugodno in je šele po 11. uri za nekaj časa prenehalo deževati, je vendar svečanost uspela. Na trgu v bližini cerkve so domači traktoristi razvrstili pod zidom otroške- Preteklo soboto se je mudila v blaga, pozneje pa naj bi se razvilo I . /- tudi sodelovanj v nmDvndnii Ho- Ua vrtca kaklh 10 ‘faktorjev in Vidmu skupina slovenskih poslov- tudi sodelovanje v proizvodnji do nih ljudi in zastopnikov gospodar 1 ločenih artiklov. Furlanske tovar skih organizacij, da bi navezali j narje zanima predvsem dovoz suro-nove stike s furlanskimi gospodar- vin iz Jugoslavije, med temi zlasti stveniki, in predvsem z zastopniki les za lokalno industrijo, v nasprot-videmskega združenja malih indu- j no smer pa naj bi se razvil izvoz strij. V tej zvezi nam je ravnatelj nekaterih končnih industrijskih pro zrduženja dr. Sorrentino povedal, da je bil obisk predpriprava za skorajšnjo povezavo med videmskimi industrijskimi obrati in sorodnimi organizacijami iz sosedne republike Slovenije. V okviru tega, sodelovanja naj bi v začetki prišlo predvsem do izmenjave nekaterih vrst MiiiiiiiiiiiiiiliiilliliiiiiliiiiiiiiiuiiiiiiiiMHiuiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii PRED PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM Ker nista utemeljila pritožbe bosta plačala nove sodne stroške Predsednik sodišča zaprisegel nove ljudske sodnike Pred prizivnim porotnim sodiščem, ki je začelo zasedati včeraj (predsednik Franz, prisedni sodnik Cariglia, generalni pravdnik Fran-zot, zapisnikar Petrocelli, obramba Devetag, Pascoli in Maio), je prva obravnava zadevala primer treh moških iz Gorice, ki so se morali škov druge stopnje. Na začetku obravnave je predsednik dr. Franz zaprisegel nove ljudske sodnike, ki bodo sodelovali na obravnavah do 8. decembra. Predvčerajšnjim zjutraj se je 90- Vo^mr^iš^m’vPGoncfnim-P" V mar cu' letos. Obtoženci so bili: 33-letni Lodo vico Smilovich iz Ul. Friuli 10, 56 letni Vladimiro Gallas s Trga sv. Roka 7 in njegov zet Italo Giaco-metti, star 30 let, ki stanuje isto-tam. Smilovich je delal v Gallasovi pekarni. V januarju leta 1965 sta ga gospodar in Giacometti zalotila v nekem prostoru pri pekarni do katerega ni imel dostopa Obtožila sta ga, da se je polastil dveh ključev in v trgovini nekaj hrane in 3000 lir. Zadeva se je zapletla, ker sta baje moška prisilila Smilovicha, da je prisilno podpisa! pred notarjem listino o prepisu lastništva lastnega avtomobila. Obtožnice je tedaj trdila, da sta moška prisilila Smilovicha na prepis z grožnjo, da bi ga sicer prijavila policijskim oblastem zaradi tatvine Ta čudna zadevščina je prišla na dan, ko je Smilovich zahteval, naj mu delodajalec izplača odpravnino za 13 let dela v njegovi pekarni. Porotno sodišč v Gorici je menilo, da je Smilovich neupravičeno posedoval ključe, ki so odpirali vra ta v prodajalno. Upoštevalo pa je olajševalno okoliščino majhne vrednosti predmetov ter Je amnestiralo ta prekršek. Glede tatvine živil ir denarja pa je menilo da niso bili podani prepričljivi dokazi o obto-ženčevi krivdi. Glede Gallasa in njegovega zeta pa je menilo, da dejanje (izsiljevanje) ki sta ga zagrešila, ni kaznivo. Proti tej razsodbi sta se pritožila Gallas in Giacomet ' pa tudi javni tožilec. Generalno pravdništvo je potem umaknilo priziv medtem ko obtoženca nista predložila utemeljitve priziva. Tako je ponovna obravnava pred prizivnim porotnim sodiščem postala brezpredmetna že takoj od začetka. Na včerajšnji obravnavi je sodišče odbilo vse prizive ter obsodilo Gallasa in Giaco mettija na plačilo sodnijskih stro dovala na svojem domu. Vstala je iz postelje, ko ji je spodrsnilo in je padla. Prj tem se je hudo pobila. Pomagala ji je 57-letna hči Elena Quarantotto, ki pa je šele danes klicala na pomoč'rešilni avto RK. Priletno žensko so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je pri padcu zlomila kolk. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. izvodov. Zanimanje za sodelovanje je živo na obeh straneh, o konkretnem izvajanju načelno sprejetih pobud pa bodo podrobneje razpravljali na skorajšnjem sestanku v Ljubljani. Med svojim bivanjem na Videm skem, so se slovenski gospodarstveniki ustavilv tudi v Majanu, kjer so bili gostije'tamkajšnjega društva «Pro Loco». Obisk v Majanu ni bil slučajen. Vsako lete se namreč v drugi polovici avgusta v tem kraju organizira obširna razstava obrtniških izdelkov (od značilnih furlanskih copat do lesn galanterije, od nožev do stolic itd ' ki polagoma prerašča strogo lokalne meje. Letos je na njej sodelovala tudi Jugoslavija, ki j razstavila svoje znane obrtniške izdelke na razstavi v prihodnjem letu pa bo menda sodelovala tudi Avstrija. V tem srni slu se je vodstvo organizacije «Mo stre Comunita ColJinari», ki prireja omenjeno razstavo, že sporazumelo s pristojnimi krogi v bližnji republiki Avstriji. Natečaji Ministrstvo za finance razpisuje natečaj za 240 mest svetnika III. kategorije v staležu vodilnega osebja finančne intendence. Tretjina mest je namenjena finančnim uradnikom. Potrebna je univerzitetna izobrazba, starost pa ne sme presegati 32 let (razen običajnih zakonitih izjem). Rok za dostavo prošenj zapade 15. januarja 1969. Podrobnosti v Uradnem vestniku štev. 291 z dne 15. novembra 1968. drugi strani celo vrsto tovornjakov ter avtomobilov, ki jih je ob 11, uri po maši blagoslovil domači župnik g. Komac, ki sta ga ob tej priliki spremljala še dva pomožna duhovnika iz Gorice. Na trgu se je za to priložnost zbralo precej vaščanov od najstarejših do najmlajših. Žal ni mogla zaradi slabega vremena nastopiti godba na pihalEi. jz Farre. Po tej svečanosti so se zgrnili v bližnjo prosvetno dvorano, kjer so brhke domače mladenke že pripravile na dolgi miziv celo bfflddotnico hlebov koruznega kruha, ki so ga prejšnji dan napekle gospodinje pri Peteja-novih. in Kovičevih za to priliko «za pokušnjo«. Kruh je šel vsem v slast, ker so ga gospodinje izboljšale s: tem, da so koruzni moki dodale tudi nekaj bele. Vse skupaj so starejši zalili s kozarcem domačega vina, ki So ga prispevali domači direktni obdelovalci. Na vsaki od dvelitrskih steklenic je bilo označeno ime pro-izvajalca-darovalca in tako so po- Prepoved uvoza živine in mesa zaradi nevarnosti slinavke Prepoved je začasna in velja tudi za kontingente goriške proste cone - Obvezno cepljenje živine v obmejnem pasu lenjsko govorico, kar je bilo bolje, kot pa če bi se sili z gorenjskim narečjem zaradi okolja v katerem se dogajanje razvija ali pa s strogo književno slovenščino. Kar se igralcev tiče naj najprej omenimo Ivana Mlakarja, ki je • vlogo Tončka, vaškega pijančka in norčka podal živ tip, kot bi ga režiser Smrekar pobral neposredno iz kake kmečke gostilne ter ga postavil na oder. Sledita glavna protagonista Majda (Vera Švab) in Janez (Ladko Skubecj. Marsikomu so se orosile oči, ko je gledal Majdo v njeni bolesti. Janez pa je vlil gledalcem precej ponosa, saf se je pokazal kot zdrav slovenski fant. ki se ne boji viharjev in n« smrtonosnih krogel; le v ljubezni je mehak in nežen. Se marsikoga bi morali omeniti od 50 igralcev. ki nastopajo v tej ljudski igri, pa žal tega ni mogoče zaradi prostora Igro je še poudarila lepa in posrečena kuliserija in nekatere scene so bile kar mogočne ter so napravile globok vtis. Kot rečeno, so se gledalci z živahnim ploskanjem zahvalili gostom za lepo podano igro ter izrazili željo, da bi jih leaj kmalu zopet gledali v Gorici. Zaradi slinavke, ki se je razširi- Žena se je ponesrečila na gori- «La Giulia* v Gorici za določitev la med govejo živino po nekaterih škem zelenjadnem trgu, k je J proizvodne nagrade. Obenem je CG IJL ugotovila določen postopek pri delovnem ritmu v tem podjetju ter bo zahtevala s tem v zvezi uvedbo akordnega dela, ali pa poseben . ,, , _ dodatek pri plači. Zborovanji KD je pridelal boljšo kapljico. Predsednik kmečkega društva Edvin Kovic nam je v zvezi s to proslavo, ki se v Sovodnjah ponavlja že nekaj let, povedal, da imajo v tem kraju 17 traktorjev in da se vedno bolj mehanizirajo, kar je nujno sedaj, ko je v vasi vedno več industrije in imajo domači vedno manj časa za kmetijstvo. Kmečko društvo nudi svojim članom in kmetovalcem na splošno razne ugodnosti, zlasti pri nakupu semena, umetnega gnojila in na drugih področjih iiiiiiiiiiiiiimmininniniinii»iinniiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»iiiiiiiiiMiintiniiiimiiiiiiiJniiiuiiiiM*iiiimiii»iiii min vzhodnih deželah, med katerimi sta z ročnim vozičkom pripc na tudi Jugoslavija in Madžarska, je: prodaj svoje pridelke, pa st je s mihistrstvo za zdravstvo odredilo,! konico ojesa ranila nad očesom, da se začasno ukine uvoz goveje; — —r" živine in prašičev ter njihovega mesa iz teh dveh držav. O zadevi smo govorili tudi s po-1 prea dnevl so imeli upravitelji krajinskim ■ živinozdravnikom v Go-| kjj, delujejo V ikfajbvnih ©točiA-nci, ki je dejal, da se prepoved j in pokrajinskem svetu, zDpro* nanaša tudi na divje prašiče m I V8nje v Gradiški, kj$č tSO. huaU /dl-drugo, divjad, ki se lahko okuži j skusi jo na temo «za bolj moderno-s slinavko. Kar se uvoza iz Ma-1 jn ^olj primerno socialno poiiti-džarske tiče je stopila prepoved v jj0)) Glavno poročilo je podal od-veljavo takoj, za uvoz iz Jugosla-1 prj pokrajinski upravi Bot- vije pa računajo, da bo mimstr-1 tef,aro Njegovemu poročilu j? s’e-stvo dovolilo uvoz tiste živine, ki, dlla ,3^^^ pri kateri so sndeio-so jo odpremili iz proizvodnega 1 valj .(.svilni prisotni predstavniki kraja v Jugoslaviji dne 15. m 16. ^rajevns uprav6i ter deželni odri m. ko še ni bil izdan odlok o ( bornik dr Tripam prepovedi. Prepoved velja tudi za I živino ki se uvaža iz Jugoslavije! Pred dnevi so imeli v severnem v okviru kontingentov goriške pro-, predelu mesta tudi pripravljalno ste cone 1 zborovanje za ustanovitev nove sek- Na naše vprašanje, koliko časa1 olje Krščanske demokracije na Sve-bo predvidoma trajala prepoved, tegorski cesti. Pripravljalnemu od-znavalci lahko primerjali, kateri! nam pokrajinski živinozdravnik ni boru so poverili naj pripravi vse VESTI Z ONSTRAN MEJE Posebna komisija ocenjuje škodo zaradi poplav v Ilirski Bistrici V tovarni Lesonit že obratujejo normalno, vendar je škoda precejšnja - Zastoj v elektrožagi Topol in v tovarni organskih kislin - Modernizacija sadnolikerskega kombinata Fructal v Ajdovščini vedel povedati nič točnega, ker bo potrebno tar izvolili tudi poseben predvidoma trajala dokler bo v so-; odbor za občinske zadeve Pri rte-sednjih državah trajala slinavka in bati na tem sestanku so obravm-dokler bo obstajala nevarnost o- vali predvsem krajevne zadeve, ki kužbe tudi pri naši živini. Med tem | se tičejo tega predela Gorice so odredili cepljenje goveje živine1 proti slinavki zlasti na našem obmejnem področju; tako cepljenje se je začelo prejšnji mesec ter so ga praktično že zaključili tako v goriški kot po drugih občinah, med katerimi so tudi občine So- Sindikalna organizacija CG1L jc vodnie, števerjan in Doberdob. Ta- j zahtevala sestanek na zvezi indu-j ko cepljenje, pri katerem daje dr- strucev v Gorici za pogajanja 7. žava cepivo brezplačno, ker je pač'vodstvom slaščičarskega podjetja 1 obvezno, so prav zaradi pojava slinavke v sosednjih državah tokrat | odredili bolj zgodaj kot pa druga leta. Spor v slaščičarskem podjetju «La (iiulia» uri, ko iz Loc- Krret iz Gradiškute padel z motociklom V nedeljo zvečer ob 21-. se je z motociklom peljal nika proti svojemu domu je zaradi mokre ceste padel v bližini železniške postaje v Ločniku 57 letni kmet Viktor Saurin iz Gradiškute št. 9. Odpeljali so ga v goriško bol nišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na licu ter več P"ask po obrazu. Okreval bo dneh. Film KOZARA> ta teden v Gorici Jugoslovanski celovečerni film «KOZARA», ki na edinstven način prikazuje del narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, bodo od 21. t. m. dalje vrteli tudi po sedežih nekaterih prosvetnih društev na Goriškem. Za film, ki je doživel lep uspeh pri predvaja* njih po prosvetnih društvih na Tržaškem, je veliko zanimanje tudi na Goriškem. Najprej bodo vrteli film v prostorih prosvetnega društva «Briškl grič« na Valerišču v četrtek, 21. t. m. ob 20. uri. V petek, 22. t. m. ob 20 uri ga bodo predvajali v Sovodnjah v prosvetni dvorani in v soboto, 23. t. m. ob 20, uri pa v dvorani prosvetnega društva »Jezero« v Doberdobu. V Gorici ga bodo predvajali prihodnji teden. v 7 Ma mokrem pločniku ji je spodrsnilo Včeraj dopoldne so v goriški bolnišnici nudili prvo pomoč 63 letni j Raliji Spangher iz Gorice, Ul. sv. Gabrijela 30 zarad. udarca nad des nim očesom in drugih poškodb. O-krevala bo v 8 dneh. Ženska je šla malo prej po Ul. Corsica pa ji je na mokrem pločniku spodrsnilo ter je padla V Rožni dolini sta trčila dva avta V nedeljo ob 21. uri so pripeljali v splošno bolnišnoco v Gorici 47-letnega Maria Bajta iz Gorice. Ul. S. Chiara 14. Zdravniki so mu ugotovili bulo na čelu in druge manjše * poškodbe ter so ga pridržali za 4 dni na zdravljenju. Bajt se je poškodoval okrog 19. ure, ko se je z avtom fia' 600 peljal s svojim prijateljem Andrejem Rupljem iz Trsta iz Nove Gorice proti bloku pri Rdeči hiši, pa sta trčila z nekim drugi.n vozilom, pri čemer je bil ranjen samo Bajt. 0> olj-O l Aj&Jj /ima v iii / .mjjjjdii! Sli Deželni prispevek goriški bolnišnici Po velikih poplavah, ki so zajele Rirsko Bistrico in okolico v noči med soboto in nedeljo, se je stanje zdaj nekoliko popravilo. Posebna komisija je že začela ocenjevati škodo. Precej je bila prizadeta tovarna Lesonit, vendar so razmere toliko uredili, da so v tovarni spet začeli z redno proizvodnjo. Za nekaj dni pa so ustavili delo na elek tro žagi podjetja Topol, ker je voda zalila stroje. Dokajšen zastoj pri delu so zabeležili tudi v tovarni organskih kislin, kjer je voda zalila stroje ih povzročila večjo škodo v skladiščih. Na glavnih ce stah ni prišlo do večjih zastojev prometa, v sami Rirski Bistrici pa je bilo nekaj ulic pod vodo. Gasilci in druge varnostne službe so še naprej v pripravljenosti, kajti zaradi nestalnega vremena še ni od- KINO »1 KIS" PKOSEH predvaja danes, 19. t. m. ob 19.30 zabavni film: 7-9-18 da Parigi un cadavere per Rocky (7_9—I8 iz Pariza truplo za Rockyja) po romanu Clarenca Weffa Igrajo: LOUIS DE FUNES, MIRELLE DARC in drugi stranjena neposredna nevarnost novih poplav. ¥ # * Sadnolikerski kombinat Fructal v Ajdovščini se bo že v nekaj mesecih uvrstil med najmodernejše to vrstne tovarne ne samo v Jugoslaviji marveč tudi v Evropi. Ravna telj tovarne Miro Oven in tehnični ravnatelj Zmago Trampuž sta seznanila novinarje « podrobnostmi velike investicijske naložbe v višini blizu dve milijardi starih dinarjev. Večina tega denarja bo šla za nakup modernih strojev v tujini, s katerimi bodo povečali proizvodnjo, izboljšali kvaliteto ter izvedli vrsto racionalizacijskih posegov. Prenovljena tovarna bo začela z delom ob občinskem prazniku Ajdovščine, 5. maja prihodnje leto. Nove investicije gredo izključno za proizvod njo sadnih sokov, medtem ko bo ostala proizvodnja žganih pijač v glavnem v sedanjih okvirih. Medtem ko znaša sedanja proizvodnja okrog 30 milijonov stekleničk let no, bodo nove zmogljivosti omogočale 80 milijonov in tudi več stekleničk letno. Zanimivo je, da bo kolektiv |»leg kredito angažiral tudi močna lastna sredstva, vendar prav zaradi modernizacij': proizvodnje ne bo trpel osebni dohodek. Na sprotno, od sedanjega poprečja 90 tisoč, bodo šli že prihodnje leto na 100.000 mesečno. ¥ ¥ ¥ V Hrušici pri Podgradu bodo ob dnevu republike odkrili spominsko ploščo domačinu Rudolfu Ukoviču, ki so ga ustrelili pred 50. leti v Radgoni, skupaj z nekaterimi rodoljubi. Ukovič se je kot borec za nacionalne pravice uprl avstrijskim vojaškim oblastem. Pripadal je 97. pehotnemu polku, v katerem so služili fantje iz Primorske, Istre in Trsta Spominsko ploščo bodo odkrili na Ukovičevi rojstm hiši v Hrušici na pobudo občinskega odbora zveze borcev v Ilirski Bistrici in krajevnega odbora zvez' borcev v Podgradu. Podlegel posledicam prometne nesreče V nedeljo je v tržaški bolnišnici umrl 68-letni upokojenec Mario Ruf-finj, ki ga je v petek povozil s svojim fiat 500 «abarth» 19-letni študent Sergio Marsillio Iz Ul. San Francesco 30. Nesreča se je pripetila v Ulici Schiapparelli. Priletni moški je prečkal cesto po zebrastem prehodu za pešce, ko ga je Marsillio podrl s svojim avtom na t'a. Upokojenec se je tedaj močno pobil po obrazu in senceh, močan udarec pa mu je zlomil desno nogo. Sekcija PSI iz Gorice sporoča, da je deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag podpisal odlok, s katerim bo deželna uprava dala prispevek poldrugi milijon lir splošni bolnišnici v Gorici za namestitev radio-telefona za prvo pomoč pri prometnih nesrečah. S tem bodo omogočili hitrejšo in torej učinkovitejšo pomoč v primeru prometni nesreč. slaščičarskega ■IHOIII lllllllllllt llllllt IIIIHIIHIIIIIIIIIIIII im ||||ltl||||llll||lvtlllflHI||||||l||||t||l||l|||||||||||||||||||||JIIIMIIIIIM ODGOVOR NA INTERPELACIJO R El/A JA Zanimanje deželne uprave za letališče v Ronkah V bližnji prihodnosti bo možno lololi proti vzhodu na progi Ronke - Umag Dva starčka sta si zlomila stegnenico Na hodniku v domačem stanovanju ji je že v soboto spodrsnilo, da je padla, 80-Ietna Marija Kos vd. Sartori iz Gorice, Tržaška cesta 96. Sprva je menila, da ni hudega; ker pa j ) je vedno bolj bolelo, se je včeraj odločila za pregled v bolnišnici. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve stegnenice ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Popoldne ob 16.30 pa so sprejeli za 40 dni na zdravljenje tudi 72-letnega Giuseppa Santolina iz Gorice, Ul. Mochetta 23. Ko se je malo prej peljal s kolesom po Ločniku, je na glavnem trgu padel in si pri tem zlomil levo stegnenico. Na zelenjadnem trgu se je ranila nad očesom 1 Včeraj dopoldne ob 11. uri so nudili prvo pomoč v goriški bolnišnici 66-letni Mariji Pizzulin iz Gorice, Ul. Faiti 53 Zdravniki so ji ugotovili rano nad desnim očesom; okrevala bo v 8 dneh. Pred kratkim je več deželnih svetovalcev poslalo na deželni odbor vrsto interpelacij v katerih so ti svetovalci zahtevali naj jim deželni odbor razloži v čem obstajajo omejitve za raznovrstne polete ki imajo svoj terminal na letališču v Ronkah. Interpelacije so svetovalci vložili pred nekaj meseci, ko so prišle na dan že omenjene omejitve. Med interpelanti je bil tudi deželni svetovalec Rinaldo Rizzi, ki je te dni dobil ustrezni odgovor s strani deželnega odbornika za transporte Varisca. Naj omenimo najbolj važne odlomke iz odbornikovega odgovora. Leta 1963, ko so nameravali povečati kapaciteto letališča v Ronkah, je obrambno ministrstvo dalo svoj pristanek za to razširitev pod pogojem, da bi upoštevali prepoved letenja civilnih letal nad ozem ljem, ki je važno z vojaškega sta lišča. Dandanes pa je položaj precej drugačen. Letališče v Ronkah je bilo modernizirano, lahko sprejema tudi interkontinentalna letala, pred kratkim so na tem letališču usposobili stalno gasilsko četo, promet se je v zadnjem letu zelo povečal, dnevno vozita dve redni liniji Ron-ke-Rim in Ronke-Milan, pokazaia se je nujnost otvoritve druge proge Ronke-Rim. To povečanje letalskega prometa je enako povsod in potrebe so se torej povečale. Lani in letos poleti so pristala na ronskem letališču številna «charters» le- tala, ki so pripeljala turiste Iz severnih držav, in ki so v glavnem nadaljevali pot v kopališča istrske cbale. Deželna uprava je precej prispevala iz svojih sredstev za modernizacijo naprav na tem letališču. Zahteva se otvoritev nove lini je Ronke-Avstrija s prehodom skozi Kanalsko dolino, a vojaška oblast se temu upira. Dovolila pa je drugo linijo na relaciji v Ronke-Umag, od koder je možno nadaljevanje bodisi v Jugoslavijo bocu.u preko Jugoslavije v Avstrijo. Dovoljenje pa ni še dospelo, kajti birokracsša praksa je zelo počasna. Vojaška oblast je dala svoj pristanek letiš junija v Rimu. Letališki konzorcij zahteva, da bi bila prošnja rešena do prihodnje pomladi, da bi tak:: ianko v Ronkah pristajala «char-ters» letala, ki bi prevažala turiste tudi za naša kopališča, 'odbornik Varisco je zaključil svoj odgovor z zagotovilom, da se bo deželna uprava prizadevala za to, da bodo letališke naprave v Ronkah vedno najbolj modeme in tudi za odpravo vojaških ali drugih omejitev. KLIJB »SIMON GREGORČIČ* Gorica vabi na kulturni večer ki bo v petek 22. novembra na Verdijevem korzu 13 ob 20.30 in ki bo posvečen letošnji sezoni Slovenskega gledališča v Trstu. Govorila bosta ravnatelj gledališča FILIBERT BENEDE-TIC, in umetniški vodja prof. JOSIP TAVČAR. Recitiral bo prvak Ljubljanske drame STANE SEVER. Ob tej priliki bo v klubskih prostorih odprta razstava go-riškega slikarja ANDREJA KOSIČA. TRŽIČ Danes Je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo« dr. Olivetti — Ul. I. magglo 94 — tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna «AU’An gelo» S. Olivetti— Ul. Roma 22 -tel 77019. Gorica CORSO. 17.00: »Romeo e Giulietta*, O. Husey in O. VVhiting. Italijanski film v barvah. VERDI. 17.00: «Corpo a corpo«, S. Cascina in L. Ventura. Italijanski čmobeli film. MODERNISSIMO. 16 15,19,22: »Vin-citori e vinti«, B. Lancaster in M. Schell. Ameriški čmobeli film. VITTORIA. 18.15: «11 maschio e la femmina«, J. Loan in G. Goya. Francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Autocolonna rossa«, J. Cohandlmr in A. Ni-col. Ameriški čmobeli film. 'H »• • Irzic AZZURRO. Danes zaprto. EXCELSIOR. 16.00: «11 carnevale del ladri«, St. Boyd in G. Ralli. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Bambi» — Walt Disneyjeva barvna slikanica. — Dodatek slikanica «11 cavallo i»-diano«, v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči je odprla lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italija 244 — tel. 35-38. ALlfiJL IZIDI Atalanta-Bologna 1-0 Fiorentina-Sampdoria 14 Milan Vicenza 4-1 Pisa-Inter 1-1 Cagliari-*Roma 4-1 Juventus-‘Torino 2-1 Varese-Verona 1-0 Napoli Palermo 1-0 LESTVICA Milan 7 5 2 0 11 3 12 Cagliari 7 5 1 1 19 • 11 Inter 7 3 3 I 11 5 9 Juventus 7 3 3 1 10 7 8 Fiorentina 7 3 3 1 7 6 9 Verona 7 2 3 2 11 9 7 Bologna 7 3 1 3 7 • 7 Pi.lermo 7 2 3 2 3 5 7 Roma 7 2 2 3 7 11 6 Napoli 7 1 4 2 4 7 6 Vicenza 7 2 2 3 3 8 ( Sampdoria 7 2 1 4 i 5 5 Atalanta 7 I 3 3 S 7 1 Torino 7 1 3 3 3 7 5 Piša 7 1 2 4 S 12 4 Varese 7 1 2 4 3 14 4 Prihodnje kolo Bologna • Milan; Cagliarl -Torino; Inter - Fiorentina; Ju-ventus - Piša; Vicenza - Napoli; Palermo - Varese; Sampdoria-Atalanta ; Verona - Roma. BAmICIA IZIDI BariComo 9-0 Brescia-Monza 3 0 Catanzaro-Temana 10 Genoa-Catania 3-0 Lecco-Keggi na 1-0 Lazio-Mantova 10 Modena Livorno 2-0 Cesena-Padova 10 Perugia-Foggia 0-0 Reggiana-‘Spal 2 0 LESTVICA Foggia 7 3 4 0 5 i : 10 Genoa 7 4 2 1 1» • i 10 loizio 7 4 1 2 15 7 9 Livorno 7 3 3 1 9 7 9 Como 7 3 3 1 S 7 • Reggina 7 3 2 2 f 4 8 Bari 7 2 4 1 5 4 1 Brescia 7 2 3 2 • 3 7 Perugia 7 1 2 1 :: 2 7 Temana 7 2 3 2 1 5 7 Catanzaro 7 2 3 2 5 5 7 Reggiana 7 2 3 2 C 6 7 Lecco 7 2 3 2 9 9 7 Catania 7 1 5 1 4 • 7 Cesena 7 1 4 2 4 5 • Spal 7 2 1 3 C 7 S Modena 7 1 3 3 3 6 5 Mantova 7 1 2 4 5 7 4 Monza 7 0 4 3 3 9 4 Padova 7 1 2 4 3 11 4 Prihodn.ie kolo Catanzaro - Modena; Cese-na - Bari ; Foggia - Genoa; Lamo - Spal; Lecco - Catania; Livorno - Padova; Monza - Mantova; Reggiana - Brescia; Reg-gina - Como; Temana-Perugia. A SKUPINA 02 = =■ ~ IZIDI Alessandria-Triestina 0-0 Monfalcone-Venezia 1-0 Piacenza Biellese 2-0 Pro Patria-Macohi Asti 3-0 Savopa-Cremonese 1-0 Solbiatese Marzotto 2-0 Izgnano-‘Sottomarina 2-1 TrevigUese-Rapailo 3-0 Udinese-Novara 1-0 Verbania-Treviso 2-0 LESTVICA Piacenza 10 6 2 2 14 3 14 Solbiatese 10 5 4 1 16 7 ll Pro Patria 10 5 4 1 9 4 14 Udinese 10 5 3 2 12 2 13 Novara 10 4 4 2 12 8 12 Treviso 10 4 1 2 6 • 12 Triestina 9 5 2 2 7 4 12 Veneri«. 10 3 5 2 10 • 11 Savona 10 4 3 3 7 7 II Alessandria- 9 2 6 1 8 7 10 TrevigUese 9 4 2 3 10 7 III Monfalcone 10 2 6 2 9 9 10 Cremonese 10 2 4 4 7 10 M 1-e gnano 9 3 2 4 11 12 8 Verbania 10 3 1 6 9 13 7 Marzotto 10 1 4 5 5 12 li Rapallo 10 1 4 5 5 12 6 Macobi Asti 10 1 4 5 6 19 • Biellese 8 1 3 4 6 8 5 Sottomar. 10 1 3 6 5 13 5 Biellese dve tekmi manj; Alessandria, Triestina, Trevi- gUese in Legnano i eno tekmo manj. Prihodnje kolo Alessandria - Piacenza; Biellese - Pro Patria; Cremonese • Verbania; Legnano - Savona; Macobi Asti-Monfalcone; Marzotto - Udinese; Novara - Tre-vigliese; Rapallo - Sottomari-na; Triestina - Treviso; Vene-zia • Solbiatese. mmm A SKUPINA C LIGE Dragocena točka za Triestino v nedeljski tekmi v Alessandrii Tržačani so izsilili neodločen izid z obrambno iaro ALESSANDRIA : TRIESTINA 0:0 ALESSANDRIA: Moriggi; Piacentini, Rossi; Daolio, Colombo, Be-gnasco; Corbellini, Berta, Tomy, Chinellato, Dori. TRIESTINA: Colovatti; Martinelli, D’Eri; Del Piccolo, Vamier, Pestrin; Tumiati, Giacomini, Sigarini, Paina, Ridolfi. SODNIK: Clerico (Chiavari). KOTI: 6:1 v korist Alessandrie. Približno 6000 gledalcev. Triestina je s pazljivo igro odnesla z nevarnega igrišča v Ales-sandriji dragoceno točko in se je tako obdržala v višjih predelih lestvice. Rdeči sicer niso pokazali blestače igre, to pa zato, ker so že od samega začetka zaprli svoje vrste pred svojimi vrati in so v glavnem pazili le na lastna vrata. Le Sigarini in Tumiati sta zaigrala v napadu na svojih mestih, tovariši s prednje vrste pa so raje strnili vrste na sredini igrišča in onemogočili nasprotno igro. Na tem delu igrišča je bilo videti najlepše spopade. Chinellato in Berta na eni strani, Pestrin in Giacomini na drugi, so režirali celoten potek igre in Tržačana, katerima sta uspešno pomagala še Paina in Ridolfi, sta imela pri svojem delu več sreče. Tako se je zgodilo, da ni bil Colovatti v prvem polčasu kljub stalnemu pritisku nikoli v nevarnosti ln pri tem je treba pohvaliti predvsem Del Piccolo, ki je popolnoma onemogočil najnevarnejšega napadal- iiiiJiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiii MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Brežani z odlično igro visoko premagali Esperio Strelci so bili: Kocjan, Zahar (2), Husu, Čuk, Slavec in Krmec BREG — ESPERIA 7:0 (2:0) BREG: M. Žerjal (S. Hrvatič), S. Kuret, H. Gerli, M. Krmec, V. Berdon, S. Husu, F. Bandi, I. Čuk, V. Krmec, B. Zahar, B. Kocjan (I. Slavec). ESPERIA: M. De Bernardi, P. Chittero, C. Bossi, S. Slavec, C. Vergan, E. Furlani, P. Spizzami-glio, G. Cincopan, V. Toniati, G. Starchi, L. Dolce KOTI: 8:2 za Breg. Z današnjo zmago so Brežani o j svojili svojo 7. zmago. Z visokim i rezultatom so premagali Esperio, j ki jim ni bila kos ne tehnično ne kakovostno. Brežani so popolnoma prevladovali na igrišču in nasprotniki so le poredkoma prestopili polovico igrišča ter ogrožali Žerja-lova vrata, Plavi so prikazali lepo in hitro igro, ki je nasprotnike popolnoma zmedla. Predvsem so se odlikovali Čuk, Husu (ki je bil neutrudljiv), Gerli in Zahar, ki je dosegel kar dva gola. Pohvaliti moramo tudi rezervnega vratarja Stojana Hrvatiča, ki je imel v tej tekmi svoj «krst». Brežani so takoj prešli v napad ter potisnili gostitelje v obrambo. V 7’ so dosegli prvi kot. 3 minute kasneje je Kocjan po lepi akciji dosegel gol tekme. V 18' je Esperia prešla v protinapad in Toniati je s silovitim strelom za las zgrešil vrata. Brežani so prešli ponovno v na pad in v 24' je Čuk skoraj dosegel drugi gol. Minuto kasneje je Zahar drugič zadel nasprotnikova vrata. V zadnji minuti polčasa je Čuk brezuspešno zaključi! lepo akcijo. V drugi minuti drugega polčasa je sodnik prisodil Brežanom kazenski strel tik kazenskega prostora in Zahar je s krasnim strelom realiziral. Tretji gol! Breg je nenehoma napadal in stalno ogrožal De Ber-nardijeva vrata V 11’ je Krmec V. prešel v protinapad, izognil se je nasprotni obrambi in lepo podal Bandiju, ki je zamudil priliko. V 15’ je rešila nasprotnikova obramba v kot. Po streljanju iz kota je dosegel Husu četrti gol. Tri minute kasneje je bil Brc.: ponovno v napadu in V. Krmec je zaključil z lepim strelom. V 20’ je dosegel Čuk peti gol po Krmečevi podaji. V 25’ je zamenjal Hrvatič Žerjala in med- tem ko je sodnik zapisoval menjavo so dosegli Brežani gol, ki ga je pa sodnik razveljavil. Esperia je prešla v napad in Hrvatič je krasno ubranil močan Cincopanov strel. Brežani so ponovno pritisnili na nasprotnikovo obrambo, ki je v 30’ odbila žogo v kot. Streljal je Zahar, obramba je odbila, Slavec je izkoristil priliko ter dosegel šesti gol. V 38’ je izključil sodnik branilca Chittero zaradi grobosti proti Krmecu, ki je v zadnji minuti v lepem napadu dosegel zadnji gol tekme. Naslednjo nedeljo čaka mlade Brežane tekma z ekipo Fortitudo. Upajmo, da se bodo tako izkazali kot v današnji tekmi, čeprav bo njihova naloga precej težja. K. II. * ♦ * Zaradi nerazpoložljivih igrišč, v nedeljo niso odigral', prvenstvenega srečanja 3. amaterske lige med članskima enajstericama Brega in Esperie. ca sivih, Tomyja. Nekaj skrbi je vladalo zaradi nastopa D’Erija, ki je nadomeščal obolelega Kuka. I-gralec je namreč zelo malo treniral zaradi vojaškega roka, na igrišču pa je s požrtvovalnostjo povsem opravičil svojo prisotnost v prvem moštvu. Drugi del tekme Je bil bolj razgiban in zanimivejši. Domačini so po številnih neuspelih poizkusih nekajkrat le prodrli skozi tržaško obrambo, toda tudi gostje so se nekajkrat pognali v napad in pokazali, da bi z različno taktiko lahko bili še nevarnejši. Zgodilo se je, da je Colovatti v dveh primerih z lepima paradama rešil skoraj gotova gola, v enem primeru pa so domačini celo zahtevali enajstmetrovko zaradi «roke» Del Piccola, nekaj minut pred koncem pa je Moriggi s precejšnjo dozo sreče v zadnjem trenutku ustavil silovit Painov strel. Vtis, ki ga je torej Triestina zapustila v Alessandriji je bil dober. Moštvo je potrdilo trdnost svoje obrambe, v zadnjih minutah pa je spravila v zagato tudi nasprotnike. Domačini so res gospodarili na igrišču, niso pa nikoli «imeli» nasprotnika v rokah, to pa zaradi odličnega dela Vamiera in tovarišev. V opravičilo jim je lahko tudi odsotnost Lojacona, ki je vir igre celega moštva, toda neodločen izid bi moral v glavnem zadovoljiti tudi domačine. Prvi polčas se je torej odvijal monotono, v znamenju jalove prednosti domačinov, ki so šele v 43’ prvič streljali blizu vrat: ChinelD-tov strel je bil nekoliko previsok. V II’ drugega polčasa je Alessan-ja izvedla najlepši napad: Corbellini je z dolgo podajo preskočil celo obrambo, Tomy je v obratu na sredini kazenskega prostora streljal proti vratom in Colovatti je v skoku branil nevaren strel. V 29’ je v podobnem prodoru Tomy zadel drog, 2’ kasneje pa se je Del Piccolo morda dotaknil žoge z roko (tako so vsaj zatrjevali domačini), toda sodnik ni bil tega mnenja. Tekma se je bližala h koncu in domačini so izgubljali svojo samozavest. Tedaj je tudi Triestina nekajkrat prešla v napad in v 37’ je Paina z lepim strelom prisilil vratarja k težki paradi, Moriggi je moral nato še enkrat posredovati, tako, da se je vrgel pod noge Tu- i miatiju. 1 u k iiMiiimiiiiiiiiiimiimimiiiiiitiiimii|l|||||ilu,l,l|||,llllmi|in,„m,l„IIM,lllimM,IIIMI|M|lll|IIIIIIIIIIIIini|, GOLF Italija srebrno RIM, 18. — Na svetovnem prvenstvu v golfu za profesionalne igralce je Kanada zabeležila dvojni uspeh. Zmagala je na ekipni lestvici, osvojila pa je z Baldingom tudi prvo mesto med posamezniki. Velik uspeh Je doživela tudi Italija. Med ekipami je bila tretja (za Kanado in ZDA), med posamezniki pa ji je priboril drugo mesto mladi Bernardini. Prvenstvo je bilo dokaj zanimivo in napeto. Prišlo je tudi do nepričakovanih preobratov. Tako so na primer predstavniki Formo-ze, ki so bili v začetku tekmovanja med favoriti za končno zmago, na končni lestvici skončali šele na četrtem mestu, njihov naj- Svetovno prvenstvo osvojila medaljo boljši predstavnik Oh Lu pa je bil celo šesti. KONČNA EKIPNA LESTVICA 1. Kanada 569 udarcev 2. ZDA 571 3. Italija 573 4. Formoza 576 5. Španija 580 6. J. Afrika 584 7. Nova Zelandija 585 POSAMEZNIKI 1. Balding (Kanada) 274 udarcev 2. Bernardini (Italija) 279 3. Trevino (ZDA) 283 4. Huggett (VVales) 285 4. Player (J. Afrika) 285 6. Broun (Škotska) 286 6. Oh Lu (Formoza) 286 PO PETIH KOLIH IZIDOV 0:0 Ljubljanska Olimpija je končno le zmagala Ljubljanska Olimpija, ki nastopa v I. jugoslovanski zvezni ligi je v nedeljo končno uspela prekiniti serijo neodločenih izidov in ohraniti obe točki. Olimpija je namreč v prejšnjih petih kolih zaporedoma igrala vedno 0:0 in tako lahko rečemo, da je imela v tem času najslabši napad in najboljšo obrambo v 1. jugoslovanski ligi. Pred nedeljsko tekmo pa napadalci Olimpije tgso dali niti enega gola celo sedem tekem zaporedoma, oziroma točno 678 minut igre, medtem, ko je v tem času ljubljanski vratar vmes le moral kloniti. To se je sicer zgodilo le na eni tekmi — proti Crveni zvezdi v osmem kolu — zato pa je tedaj pobiral žoge dokaj vneto: kar šest jih je skonča-lo v njegovi mreži. V zadnjih devetih tekmah je O-limpija igrala takole: Vardar-Olimpija 1:2 Olimpija-Dinamo 0:0 Crvena zvezda-Olimpija 6:0 Olimpija-Sarajevo 0:0 Radnički-Olimpija 0:0 Olimpija-Vojvodina 0:0 Olimpija-Proleter 0:0 Bor-Olimpija 0:0 Olimpija-Hajduk 2:1 3. AMATERSKA LIGA Presenečenje v Nabrežini: Primorje-Primorec 1:1 (0:1) Trebenci so izkoristili zmedo pri Prosečanih v začetnem delu srečanja Primorje: Canciani, Hervatic, O-sich, Francola, Sardoč, Press!, Trampuš, Prašelj, Zužič, Cadelll, Verginella. Primorec: Ciuk L., Pappatico, Milkovioh, Fontanot, Kralj, Možina, Sabadin, Suber, Salna, Križ-mančič, Race. Strelci: 18’ p. p. Suber, 3’ d. p. Verginella. Koti: 8:4 za Primorje. Sodnik: Knes (Trst). Slovenski derbi med Primorjem in Primorcem se je zaključil brez zmagovalca. Srečanje je bilo napeto od začetka do konca, številnim gledalcem gotovo ni žal, da so si ogledali to srečanje. To je bila edina tekma 3. amaterske lige, ki so jo odigrali v nedeljo, kajti nogometna zveza je ostale zaradi slabega vremena odpovedala. Ker pa sta vodstvi Primorja in Primorca vztrajali na odigranju tega srečanja je zveza pristala na to zahtevo. iMiiiiiikimiMiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii 2. AMATKKSKA LIGA Turriaco-Juventina 0:0 Srečanje je močno oviralo blatno igrišče TURRIACO: Peresini; Moimas, Todon; Mobaco, Cragnolin, Torto-lo; Pastiello, Onut, Bergamasco, Arentin, Peizon. JUVENTINA: Tomasin; Rosolen, Devetak; Pavlin, Costelli, Tabaj; Sirk, Ferfolja, Milocco, Nanut, Storniolo. KOTI: 8:5 za Rurr Turriaco SODNIK: Weigl (Trst). IGRIŠČE v slabem stanju. Izenačenje brez golov je popolnoma pravilen izid za tekmo, ki sta jo odigrala Turriaco in Juven-tina v Turjaku. Tekma ni bila preveč zanimiva, ker je vsako hitrejšo akcijo zaviralo blatno in lepljivo igrišče. Juventina je dala vse od sebe, da bi si izbojevala vsaj točko, zato je igralce 90’ take igre pošteno utrudilo. Domačini so se na blatnem igrišču znašli bolje in so sprožili več napadov, Juventina pa se je omejevala bolj na obrambo. To pa seveda ne pomeni, da so bili rdečebeli manj nevarni od domačinov. Kar se tega tiče sta si bili obe ekipi precej enakovredni, čeprav sta igrali dokaj različno igro. Pri obrambi Juventine je bil najboljši vratar Tomasin, ki je s svojimi pogumnimi posegi odločilno pripomogel, da je ostal izid neodločen. Ne le, da je uspešno prestrezal nasprotnikove strele, če-sto je moral posredovati tudi zaradi napak domače obrambe. V ekipi iz Štandreža že nekaj nedelj slabo igra Storniolo. Postal je boječ in premalo sodeluje pri prodorih, ki bi morali biti pred- Atalanta — Bologna 1 Fiorentina — Sampdoria 1 Milan — Vicenza 1 Napoli — Palermo 1 Piša — Inter X Roma — Cagliari 2 Torino — .luventus 2 Varese — Verona 1 Genoa — Catania 1 Mantova — Lazio 2 Perugia — Foggia X Cosenza — Messina X Taranto — Lecce X KVOTE 13 — 2.702.300 lir 12 — 94.700 » vsem njegova naloga. Tudi Devetak v obrambi ne izpolnjuje svoje naloge. Preveč sili v napad, to bi si pa lahko privoščil le, če bi bil dovolj hiter, da bi se lahko takoj vrnil na svoje mesto in kril njemu določenega nasprotnika. Tako pa pogostoma oslabi svojo obrambo in s tem povzroči nevarne praznine. V 24’ je sodnik izključil iz igre kapetana Turriaca Tortola, ker je pahnil Sirka. Ta je padel, vendar se ni poškodoval. * * * V okviru mladinskega prvenstva je mlada ekipa iz štandreža po številnih porazih v nedeljo dosegla visoko zmago nad ekipo Libertas Capriva s 7:1 D. R. Zato je bilo v nedeljo na nabre-žinakem igrišču tudi toliko gledalcev. Srečanje je bilo zelo zanimivo. Obe ekipi sta zaigrali dobro. Začetek igre je pripadal Trebencem, ki so znali izkoristiti prvih 20 minut zmede pri proseški ekipi in so v tem času tudi dosegli gol. V nadaljevanju srečanja pa so gostje nekoliko popustili in s tem so dopustili Primorju, da je zaigralo bolj urejeno in je proti koncu polčasa močno pritisnilo na nasprotna vrata. Prosečani so v nedeljo zakrivili več taktičnih napak. Začeli so igrati le z dvema napadalcema, Zužičem in Verginel-lo, ki pa proti Fontanotu in njegovim soigralcem nista opravila ničesar. V nadaljevanju srečanja pa Je trener poslal v napad še Praši ja, kateremu je poveril vlogo srednjega napadalca. Zužiča je pomaknil na desno krilo, kjer pa fant ni prišel do izraza. Tudi Trampuš je taval po igrišču brez pravega dela. Milkovich, ki je kot senca sledil Trampušu je bil tako po potrebi branilec, režiser in napadalec, vsak dvoboj pa je odločil v svojo korist. In prav zaradi napake Trampuša je Milkovič ustvaril pogoje za gol, ki ga je nato dosegel Suber. Več napak so storili tudi Trebenci, vendar zanje niso bile tako usodne. Kljub temu, da so bili v vodstvu so še naprej igrali precej odprto v obrambi in tako so se napadalci Primorja kar trikrat znašli sami pred nasprotnimi vrati. Treba pa je priznati, da je zaradi odprte igre srečanje postalo bolj zanimiva. Na splošno lahko rečemo, da je Primorje sprožilo več napadov od Primorca. Verginella in tovariši pa so preveč grešili, da bi zaslužili kaj več, kot neodločen zid. Trebenci so znali izkoristiti začetno zmedo Prosečanov, kasneje, ko je Primorje izenačilo, pa sta odlična Fontanot in vratar Ciuk popravljala napake ostalih njunih soigralcev v obrambi. Siečanje se je tako zaključilo pri slanju 1:1. Tekma je bila na splošno korekt- na, saj ni bilo hujših prekrškov in je torej prevladal športni duh. Kronika: čeprav je prvi napad sprožil Primorec je prvo nevarno akcijo pripravilo Primorje v 9’ toda Verginella ni bil dovolj odločen pri zaključnem strelu. V 14’ je Zužič z glavo zastreljal izredno priložnost. V 18’ zmeda pred vrati Primorja. Trampuš hoče preigrati Milkoviča, toda ta poda Suberju, ki pošlje žogo diagonalno v mrežo. Sledilo je obdobje premoči Primorja, ki je imelo vrsto lepih priložnosti, a so se vse končale brez zadetka. V 3’ d. p. izenačenje za Primorje. Pressl je podal žogo Zužiču, ki je preigral Kralja ter podal na sredino pred vrata Verginelli. Ta je žogi podaljšal pot z glavo do mreže. 1:1! Primorje je vztrajalo v napadu, a Ciuk je bil vedno na mestu. Po več izrednih priložnostih za Pro-sečane je Primorec izsilil dva kota in v enem od obeh Trebenci le za las niso zopet prišli v vodstvo. Tudi Primorje je imelo še nekaj obetajočih prodorov, toda izid se ni več spremenil. Najboljši pri Primorju so bili Pressi, Osich, Francola in Verginella, pri Primorcu pa Fontanot, Sabadin, Možina in Milkovich. Bruno Rupel 1. — 1. Valpiana 1 2. Qualto X 2. — 1. Creonte I 2. Zibibbo X 3. — 1. Anfioiu- 2 2. Impronto X 4. — 1. Tognonc 2 2. Pascalide X 5. — 1. Dcxer 1 2. Arpino 2 6. — 1. Lnngchamp 1 2. Pretoro KVOTE 12 — 2.809.864 lir 11 — 56.956 » 10 — 4.696 » 1 .....................................................................................lllimmiiiiini........................................... JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PR VElilSTVA I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Vojvodina — Velež Čelik — Rijeka Vardar — Maribor Dinamo — željezničar C. zvezda — Partizan Sarajevo — Zagreb Radnički — Beograd Olimpija — Hajduk Proleter — Bor LESTVICA 4:1 (2:0) 2:1 (1:0» 2:1 (1:1) 1:0 (1:0) 6:1 (2:1) 4:0 (1:0) 2:0 (0:0) 2:1 (2:0) 0:1 (0:1) Dinamo Sarajevo C. zvezda Hajduk Partizan Vojvodina Radnički Olimpija Velež Vardar željezničar Maribor Čelik Bor Beograd Zagreb Rijeka Proleter 10 6 6 4 6 6 5 4 4 6 6 5 4 3 5 3 4 2 32:12 21:11 28:11 20:17 22:21 17:17 11:12 11:17 17:17 16:18 22:18 18:20 18:24 10:17 20:24 13:23 13:20 8:19 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bor — Vojvodina, Hajduk — Pro- leter, Beograd — Olimpija, Zagreb — Radnički, Partizan — Sarajevo, željezničar — C. zvezda. Maribor Dinamo, Rijeka — Vardar, Velež — Čelik. II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD IZIDI Varteks Ljubljana Zadar Split Lokomotiva — Jedinstvo Šibenik — BSK Borac — Istra Rudar — Trešnjevka Aluminij — Mura Orijent — Metalac LESTVICA 0:0 2:1 (1:1) 2:1 (1:1) 5:0 (4:0) 3:0 (1:0) 1:0 (1:0) 1:12 (1:6) 0:1 (0:0) Borac Trešnjevka Orijent Varteks Metalac Šibenik Split Rudar Zadar Mura Lokomotiva Istra Jedinstvo Ljubljana Aluminij BSK 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 1 10 46:11 18:4 22:8 21:13 26:23 27:20 23:17 23:21 18:18 29:26 21:22 17:22 17:30 12:28 16:55 17:35 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Metalac — Zadar, Mura — Orijent, Trešnjevka — Aluminij, Istra — Rudar, BSK — Borac, Jedinstvo — Šibenik, Ljubljana — Lokomotiva, Varteks — Split. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Svoboda — Koper 2:0 (1:0) Hrastnik — Celje-KIadiv. 1:0 (1:0) Rudar — Nafta 6:0 (3:0) železničar — Kovinar 2:3 (2:2) Ilirija — Slavija 4:1 (1:0) N. Gorica — Triglav 2:0 (1:0) LESTVICA N Gorica 11 6 3 2 35:17 15 Rudar 11 6 3 2 21:13 15 Nafta 11 6 3 2 19:20 15 železničar 10 5 3 2 24:15 13 Svoboda 10 5 2 3 27:16 12 Celje Klad. 11 5 1 5 18:17 11 Kovinar 11 4 3 4 18:19 11 Slavija 10 5 0 5 19:23 10 Hrastnik ll 2 4 5 14:18 8 Ilirija ll 3 2 6 12:20 8 Triglav ll 2 2 7 15:36 6 Koper 10 2 0 8 8:26 4 ZAHODNA CONSKA LIGA Izola — Piran 8:0 (4:0) Kranj — Tolmir 0:1 (0:0) Zagorje - - LTH 1:0 (1:0) Sava — Tabor 2:1 (0:1) Slovan — Litija preloženo Primorje — Kamnik 9:0 (3:0) Primorje 11 6 3 2 27:12 15 Zagorje 11 6 3 2 17:7 15 LTH 11 6 1 4 15:11 13 Tolmin 11 6 1 4 14:13 13 Sava 11 4 4 3 17:17 12 Izola 11 5 1 5 26:14 11 Tabor 11 4 3 4 19:19 11 Kranj 11 4 3 4 15:18 11 Piran 11 3 4 4 15:25 10 Litija 10 2 3 5 10:12 7 Slovan 10 3 1 6 14:23 7 Kamnik 11 2 1 8 17:35 5 8. Hasan Seidbejli j TELEFONISTKA llllllllllllllllllllllllllttlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Hoče zakričati, vendar nima glasu. Omedli. Naenkrat jo kdove čigava mečna roka iztrga iz starčevih krempljev. To je Zakir! Na smrt prestrašena in utrujena objame rešitelja okoli vratu in joka kot otrok. Starec z vrečo izgine. Zakir ji skrivnostno šepeta na uho: «Moram oditi!« Mehriban se v strahu stisne k njemu. «Ne, ne, nikar ne odidi! Strah me je, ne odidi! Groza me je! Ne odiai!« Ko se razgleda po sobi, vpraša: «Kje imaš starše?« «Nikogar nimam... Sama sem. Sama...« Čeprav si Zakir še tako prizadeva, ji ne more razkleniti rok, ne posreči se mu. Vsa v solzah ga prosi, naj je ne pusti same. Zakir jo sprašuje: «česa se bojiš?« «Ljudi. Ljudje so hudobni, neusmiljeni Imajo kamnita srca. Oče me je zapustil, njegova žena me ne mara, babica mi je umrla, starec me je okradel. Ostani, Zakir, prosim te, ostani pri meni! Groza me je, ker sem sama.« Tedaj stisne Zakir Mehriban k prsim in jo poljublja na usta, mokra od solz, poljublja, poljublja... In spet jo je groza, toda zdaj drugače. Zdaj se hoče ona iztrgati iz rok svojega rešitelja. ...Mehriban je vsa zasopla skočila z divana in preplašeno pogledala na vse strani. To so bile torej sanje! Vse v sobi je bilo na svojem mestu. Torej starinarja sploh ni bilo in tudi Zakira ne! Olajšano je zavzdihnila. Mesto, ki se je razprostiralo onstran okna in je bilo čisto rožnato od zarje, si je odpočivalo od obupne dnevne vročine. Glasno vpitje otrok se je dvigalo naravnost v brezmejno, jasno nebo. Ne, nič strašnega se ni zgodilo. Toda zakaj ji tako žarijo lica, ko vsa zmedena, na pol oblečena stoji sredi sobe? Zakaj jo je sram? Zakir jo je poljubil! Prvi poljub v življenju je dobila v sanjah. Toda sanje so bile tako žive, da Mehriban dolgo ni mogla ločiti, kaj je res in kaj ni. «Zakaj, zakaj sem ga tako prosila, naj ne odide?« se je trudila razvozlati. In ne da bi vedela zakaj, se ji je v srcu zbudilo nezaupanje do Zakira. 4 Drugi dan je Mehriban delala še bolje. Res še ni znala poiskati številke, ne da bi gledala na ploščo, kot so to delala druga dekleta. Njene široko odprte oči so kot prej napeto iskale po plošči. Danes se čeznjo ni nihče pritožil. Zjutraj je tako hitela v službo, da niti ni imela časa jesti; zajtrk si je zavila v papir in ga prinesla s seboj. Ko jo je Džamila zamenjala, je sedla na divan pri odprtem oknu in odvila papir z jedjo. Kruh je bil še predvčerajšnji, trd, drobil se je ln drobtine so ji letele na obleko. Ko je pojedla, je drobtinice skrbno pobrala in jih vsula na podoknico. Vrišč, ki so ga nagnali sivi vrabčki, ko so planili na drobtine, jo je potem motil pri delu, toda ptičkov ni hotela prepoditi. Nenadoma pa so vrabci prhnili na vse strani. Očitno jih je nekdo prestrašil. Mehriban se ni obrnila, toda srce, ki Ji je naenkrat obupno začelo razbijati ne samo v prsih, ampak celo na koncu prstov in v sencih, Ji je dejalo, da je to Zekir. «Mehriban!» Mehriban se ni obrnila, kot bi ne slišala. Nerodno ji je bilo zaradi deklet. Zakaj neki je spet prišel. Včeraj je bilo razumljivo — prišel se je opravičit Pa zdaj? «Dobro jutro, Mehriban!« Džamila se je odtrgala od knjige, priprla oči, pogledala proti oknu ter takoj vstala in zamenjala Mehriban. Mehriban je plaho, kot otrok, ki ga kaj polomi, postrani pogledala Simuzar in druge ter odšla proti oknu in v zadregi mečkala konček rute, ki ji je zdrknila na rame. Zakir je .čakal in neprisiljeno držal roke v suknjičevih žepih, Snežno bel, naškrobljen ovratnik mu je lepo stal okoli krepkega vratu. Ovratnik in majhen, skrbno zavezan vozel svetle kravate, posejane s črnimi pikami, sta se mu lepo podala in poudarjala svetlo barvo njegovega obraza. ((pozdravljeni, Mehriban!« «Dober dan,« je odgovorila in glas se ji je zazdel tuj. «Ali pomeni kaj dobrega vaš prihod?« «Seveda,» se je nasmehnil Zakir. čeprav so ga žalostne in preplašene dekletove oči že zadnjič ganile, si je prizadeval, da tega ne bi z ničimer pokazal. Delal se je mirnega in skoraj malomarnega. Vsi njegovi gibi so bili umirjeni. Znal se je nasmihati po svoje; ko se je nasmehnil z usti, se je z obrvmi strogo namrščil, kot da mu ni kaj prav. Ta nasmeh je vedno nepremagljivo deloval na dekleta. Prav tako se je smehljal tudi zdajle. Dekletove trepalnice so zadrhtele in se hitro pobesile, kot da bi se Mehriban bojevala s skušnjavo. «Kako kaj delate?« Odgovorila je z enako tujim glasom kot prej. «Hvala, kar gre.« «Mogoče vam lahko s čim pomagam?« «Ne, hvala. NI treba. Prav nlč.» Mehriban je nehote dvignila trepalnice In v njenem pla- hem pogledu je bilo vprašanje: «Zakaj si prišel?« Zakir se je brezskrbno nasmehnil in odgovoril s pogledom: «Kar tako. Sam ne vem, zakaj.« «Tukaj ni prijetno predolgo stati...« «Lahko stojim, kolikor hočem.« «Zakaj?» «Kaj ne maraš, da sem tu?« Ta pogovor brez besed sta vodila samo z očmi. Nenadoma se je Mehriban spomnila včerajšnjih sanj in kri ji je butnila v glavo. Toda sanje so bile vendar odsev tega, kar je sama doživela, vsega, kar jo je vznemirjalo zadnje dni. Mar je on kriv, če se ji je prikazal v sanjah. Toda odkod ta nejasna nezaupljivost do njega? Kaj so tega krive samo sanje? Mogoče pa tiči vzrok v tistih čudnih slutnjah, ki so jo morile še pred sanjami in so jo tako vznemirile? Zakir ni dosti premišljeval, zakaj se je Mehribanin obraz pomračil. To spremembo je pripisal stari žalitvi in mislil, da mu še ni odpustila surovosti. Toda bil je pripravljen na vse, da bi popravil svojo krivdo. Mogoče je prav zato prišel danes sem? želel je preskusiti samega sebe in spet pazljivo pogledal Mehriban. Bila je majhna in suha. Svetlo kostanjevi lasje so se ji rahlo razmršili nad mirnim, lepim čelom. Na hrbet so ji padale tenke, mehke kite. Začudil se je, kako da je tako bleda: človeku se je zazdelo, kot da je bila pred kratkim bolna ali pa da se telesno še ni čisto razvila. Njen obraz se ni kaj prida ločil od drugih dekliških obrazov, ki jih je poznal v rafineriji, toda Zakir je bil kot vsi drugi ganjen zaradi izraza globoke žalosti in notranjega strahu, za katerega se je zdelo, da nenehno tiči globoko v njenih očeh, tudi kadar se je nasmehnila. Tak nasmeh ji je potegnil na stran njene otroško sveže ustnice. Zakiru se Je zdelo, da ima njen obraz vsako minuto bolj rad. Nenadoma je vprašal: «Se ne bi mogla zvečer dobiti?« (Nadaljevanje, sledi) UREDNIŠTVU: TRST - DL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 to 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ollca 24 Maggio 1/1, TelefOD 33412 - UPRAVA: TRST - DL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletno • 400 Ur, celoletna 8.100 Ui SFRJ • --nežna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.ooo starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 114>374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice i'-i lir - Mali oglasi 40 Ut beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sedeti Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV iiknko — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst