mrTrFmnmniHniiniifiTmniTminmiiiHiiiiiuimiiiuiB?^^
Posam. štev. Din l*—t četrtkova in sobotna; številka Din 1.50 :<
»,TABOR«, izhaja vsalc dan, razven -
nedelj in praznikov, ob 18* uri z -=:*'	v'f *
datumom naslednjega dne. Stane	* Jh jf	—.
mesečno po pošti D 12’50, za ino-	/) /tfj */>.	'vir	S
acmitvo D 20'50, dostavljen na dom / / <$',4 )	¥/*'
Drn 14-—; na izkaznice Din 12#V	^	P'J	-----
»»NARODNI LIST** (četrtkova štev.
»Tabora") se naroča kot tednik m stane mesečno 2 Din, četrtletno 6 Din, polletno 12 Din,
=3 cololetno 22*50 Din
Naročnina se plačuje v naprej.
DEVE EaHSS
Leto: IV (II).
Maribor, četrtek 12. julija 1923.
s Posam. štev. Din 1*—, g četrtkova In sobotna I številka Din 1*50
m	1
pj UREDNIŠTVO »Tabora" in »Na-rif. rodnega lista" je v Mariboru, Jur-E= čičeva ulica 4, I. nadstropje. — §| Telefon interurban štev. 276. — g 3= Rokopisi se ne vračajo. e*=»
gf UPRAVA Je v Ji\r?ič*vi ul. It, 4,
« pritličje desno. — Telefon št. 24. %i SHS poštno-čelc. račun za »Tabor" p 11.787, za »Narodni list44 12.853.
'==3	.
Na naročila brez denarja se ne ozira. Inseratn« cena po dogovora.
m
Stev: 154 (28).
Avtonomija — ali dobra j uprava?
j J;
Maribor, 11. julija.
_ Blesteče fraze klerikalne demagogije meseca marca omamile naše volilstvo: avtonomija, znižanje davkov, slovenski ^°jaki bodo služili doma, uradniki in de-avci, zlasti železničarji bodo kar siti — to se je imelo zgoditi za slučaj, da °vensko ljudstvo voli klerikalno kandi-ate. Ob mizo bodo udarili, so se postavam Vesenjaki, Hohnjeci in drugi s Ko-r°scem na čelu in1 v Beogradu boder ple-
kakor bodo oni — klerikalci — bolela.
Bo volitvah so se zvezali z Radičem, Se začeli pogajati z radikalci in so o-J**iU saimoradikalslko nazadnjaško m,0-. Storili so vse, kar »o mogli, da so i-^ ^i radikalce na vladi — in danes se-tet ra^kalei trdneje ko kedaj iril na vse ani so poznajo njihovi nazadnjaški ^ namesto znižanja ali vsaj izena-drDir c'av'^ov nam je dala ta s pomočjo •^■orošca postavljena radikalska vlada ječ'b vano Bnearno povišanje ob st o 2a(j ^avkov. Od toga zvišanja bodo pri-PlačiP ^kikolj pokrajino, ki davke redno hode ^v’ z^as*' Slovenija. Gotovo jo, da težko "J0**6 ljudstvo ta nova bremena le hjijpi s]°t ,in da bodo vzbujala med frnZni^ >0 ^ri, kar bo le voda na mlin
»Mite
ržavnim zapeljivcem ljud-
Vova
Notranji boji v radikalni stranki.
Poslaiici iz Vojvodino groze z izstopom.
Beograd, 11. julija. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se največ razpravlja o kompletiranju in o rekonstrukciji vlade. Glasoml govoric, ki so včeraj krožilo v parlamentu, se bo izvršila rekonstrukcija vlade kamr sledi: minister agrarno reformo Nasta Petrovič, državni podtajnik Milan bimono-vič; minister ver dr. Lazar Markovič, podtajnik dr. Voja Janjič; minister pravosodja Marko Trifkovič, podtajnik dr. Kojič: minister trgovine in industrije dr. Velizar Jankovič, podtajnik Velja Popovič; minister poljedelstva dr. Peleš, podtajnik Stankovič; minister Stanič. Ostali ministri ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Podtajnik poštnega ministrstva postane Ne-deljkovič, v notranjem ministrstvu Pa
ministrstvu Vladimir 'Andric. Rekonstrukcija vlade se namerava v kratkem izvesti. Politični krogi smatrajo te kombinacije za ze-
lo verjotne, zlasti ker je znano, kak boj «o bije med radikalnimi poslanci za ministrska mesta. Z uvedbo državnih podtajnikov hoče Pašič zadovoljiti vse ministrovanja žoljrie poslance svojega kluba. V radikalnem klubu je več struj, ki živahno zastopajo koristi svojih pokrajin. Med temi so vojvodinski radikali najnozadovoljnejši s tako rekonstrukcijo vlade, ki nikakor ne odgovarja njihovim 'željam. Vojvodinski radikalci so imeli včeraj v hotelu »Petrograd« zborovanje, ha katerem so sklenili, da na vsak način zahtevajo zase vsaj mesto ministra a-prometni grame reforme in poljedelstva. Če se tej njihovi zahtevi ne ugodi, bodo izstopili iz radikalnega kluba. Ta skupina tudi ni zadovoljna z zakonom1 o pravoslavni cerkvi, ker bi cerkev na podlagi tega zakona izgubila skoraj vsa svoja posestva, ki so zlasti v Vojvodini zelo obsežna ia bogata.
Velik govor bolgarskega min. predsednika.
■oa ~ htdikaLska, po milosti dr. Koroš-/javljena vlada nami je dala tudi ku-:,j0 ’ ‘ako za popravo cest, kakor jo bilo .,v srednjem veku. Nič ne pomaga kle-Jkalcom, da zdaj vpijejo in protestirajo. ®a5 je vsled njihove jalove politike pri-•uo do vlade, ki je skozinskoz velesrbska a Nazadnjaška.
0	avtonomiji Seveda ni najmanjšega kovora, niti o vsem drugem, kar so klerikalci za čaša volitev obljubljali.
Jasno je, da klerikalci vkljub svoje-vpitju Jri vkljub temu, da imajo od mandatov. iz Slovenijo oni jih 21, iii-aju v Beogradu nobene moči in nobe-ega vpliva in da ni govora o tem, da bi onu• mis^i na avtonomijo, kakor so jo jj. ' 8ttd*tvu slikali. Saj še povišanje dav-dob’p3SO	preprečiti,	kaj šele da bi
ld Proti volji velike večine v narodni ^.Npsčini avtonomijo za Sovenijo, kjer darili Satn* po	Jrasi	volji	gospo-
Te \ ■
fricah • 8e™ Potoval po Slovenskih go-Nlno»'1U- priliko razgovarjati se z Bovp1^^ odličniki klerikalne stranke. Pod 6Val sem kaj si predstavi j rjo >*, ^	avtonomije.	To — so dejali
.	.	bonj0 Slovenci si za sebe uredili
~ uPJ*avo, kor je ona iz Beograda sla-Jij	vidite,	kaj	si	ljudstvo	želi:	do-
jj0 ’ acno upravo. In to si želi ljudstvo jj( ^ j državi, tudi ljudstvo doli v Srbi-bi’ tam nikomur ne pade v glavo, da Hqd hteval avtonomijo, kakor to glodajo ^tauo nagj klerikalci. Saj	'>n
brav ■ 'n PrGvratu v Sloveniji _ ---------
Ž6i . 1Tneli kos avtonomije. Naši prvi de-Predsedniki iso imeli skoro pol n O V^mijo in vendar moramo reči, da ^ !lVa tudi takrat ni bila nič boljša, pc-danes.
pašem trdnem1 in neomajnem pre jo prvo in glavno, da se uvede ktijj .doma samouprava naroda po obla le t,,1*1 srezih. Ljudstvo si naj izvol
Sofija, 11. jul. Min. predsednik Cankov jo imel govor, v katerem je o-značil prejšnjo kmetsko vlado kot rezini sile, preganjanja razumništva, korupcije in ustavoliomstva. Glede splošne politike vlade jo povdaril potrebo, vzpostaviti socijalni mir in za vedno onemogočiti reakoijonarno ix>litiko. Naša prva naloga bo, vzpostaviti pravice irt svoboščino državljanov, ki jih je prejšnja vlada teptala z nogami. Bolgarija jo došla iz vojno bedna in razbita in mora zgraditi svojo razvaline. Evropa pa naj ve, da ni pametnega Bolgara, ki bi hotel bolgarski narod strmoglaviti v novo vojno. Imamo le eno željo: mir. Zahtevamo
pa, da so no žrtvujejo naši legitimni interesi. Kar zadeva odiiošaje do sosedov, moram reči, da smo z vsomi v prijateljskih odnošajih. Skrajni čas jo, da naši sosedje razumejo, da sc v interesu miru na Balkanu in blaginje balkanskih narodov Bolgarije ne moro In ne sme izključiti od dohoda k morju. Sedajna vlada jo takoj, ko je prišla na vlado, podala izjavo, da bo pogodbe lojalno izvedla in dali smo za to že tudi dokaze. Nato jo pojasnil min. predsednik finim čni programi vlade in izjavil, da finančna politika no more biti politika onega razreda jn da no smo biti naperjena proti kapitalu.
na klerikalno demagoške obljube ix£ frazo.
,Ven z dobro upravo, ven’ z oblastno in srezko samoupravo, razpišite volitve za oblastne in srezke skupščine — to bodi 'naš klic!
Itaiija zahteva revizijo rapaiiske pogodbe.
Napetost med našo iri italijansko delegacijo.
naj izvoli svo-i^opmko v oblastno in srezke skup-3o rj ^hliki župani v oblastih naj prične s °vatb ih kmalu bo celotna naša
vfc861
‘j-izgalo na, kloj-ikalpo MtMOjftijo ter.
Beograd, 11. julija. Včerajšnji »Preporod« prinaša iz Rima sledeče poročilo: V včerajšnji skupni seji jugoslovanske in italijanske delegacije so italijanski zastopniki stavili predlog za revizijo rapaiiske pogodbe in spremembo sanmargeritske pogodbe. Naša delegacija je bila presenečena nad tem nepričakovanim nastopom. V imenu naših delegatov je dr. Rybač na podlagi danih instrukcij izjavil, da na kako spremembe pogodb ni misliti, ker je ureditev re-škega vprašanja pogodbenopravnopred-
videna. Baroš in Delta pripadata po pogodbi nam. Od včeraj vlada napetost v odnošajih med obema delegacijama. Dr. Rybar je takoj poročal svoji vladi. Pre-kinjcnje pogajanj ni izključeno. Rimski listi ostro napadajo našo vlado in pišejo zelo bojevito. Vse laško časopisje piše za aneksijo Reke, ki bi se naj izvršila že tekom tega meseca.
Beograd, 11. julija. Dr. Rybar je. kakor se izve v političnih krogih, pozvan v Beograd.
Parlamentarna večerja na dvoru.
Beograd, 11. julija. (Izv.) Jutri zvečer se vrši na dvoru svečana večerja, na katere so povabljeni tudi nekateri poslanci, med drugimi gR. Savič, Savčič, Gostinčar, Jovan Sirkovič, Sečer Kadič, Nedeljkovič, Popovič, Kujunčič. Mitar Sirkovič, Pantelič in' dr. Ilišcvič. To je četrti parlamentarni večer na dvoru. —
Iz narodne skupščine.
Beograd, 10. julija. V današnji seji narodne skupščine je vojni minister odgovarjal na interpelacijo posl. Reisner-ja radi nevarnosti, katero tvorijo za Ljubljano vojaška skladišča, ki so v njeni neposredni bližini, Ker skladišča ne vsebujejo streliva, ki bi bilo za Ljubljano rfevarno, in radi pomanjkanja kreditov ni misliti sedaj na novo zgradbo. Posl. Roisner je vztrajal pri svoji zahtevi, da se ta skladišča premeste z ljubljanskega polja.
Beograd, 11. tuli ja. Včeraj jo za-konodajni odbor razpravljal in sprejel
deveto in deseto poglavje uradniškega zakona. Odbil jo predlog posl. Kojiča, naj sc uradnikom' v vojni odslužena leta šteje dvojno, ter predlog posl. Popoviča, naj se duhovnikom prizna pokojnina po tem zakonu.
Umor egiptskega princa.
London, 10. julija. Egiptski princ Camel Pahni Boy je bil najden v hodniku hotela »Savoya«, v katerem stanuje s svojo ženo, težko ranjen, od strela. V bolnici je princ umrl.
BORZA.
Curih, 11. julija. (Tzv.) Predborza. Pariz 34.20, Beograd 6.25. London 26.44, Berlin 0.0022, Praga 17.05, Milan 24.82, Ncwyork 577.—, Dunaj 0.00815, žig. krone
0.0082, Budimpešta 0.675, .Varšava 0.04, Sofija 5.50.
Zagreb, 11.juLPariz 5.60—5.65.Švica 16.40—16.45, London 4.33—4.85, Berlin
0.375—0.374, Dunaj 0,133—0.134, Praga 2.8525 2.68'A, Milan 4.00—4.13, Newyork 94-04.50. Budim očim 1.109—1,12. ■
Obrtniški shod v Beltincih.
Neverjetno postopanje politično oblasti v Prekmurju.	}ij
Beltinci so oni kraj našega Prekmurja, kjer se je slovenska narodna zavednost od nekdaj najkrepkeje držala. Telesno zdrav in duševno razvit narod se je v tej okolici uspešno upiral vsem po-1 skusom potujčevanja, katero je vsled!l silnega pritiska s strani bivše ogrsket Vlade v drugih krajih žal le prehitro napredovalo. Beltinska okolica je po svetovni vojni z odkritosrčno radostjo! pozdravila osvoboditev in po raznih1 kratkodobnih prevratnih režimih plede-čo združitev s Slovenijo, s katero je vkljub premnogim, žal še danes obstoječim prometnim ovirami takoj navezala ozke stike.	tj
Jedro narodno zavednega prebivalstva; v tom kraju tvori obrtništvo, katero je vr Beltincih samih kakor tudi v bližnjih! vaseh precej go'sto naseljeno. Kdor po-t zna zavednost in naprednost tega obrtništva, so ne bo čudili, da je baš v Beltincih bilo pred dvema letoma kot prva’ obrtniška organizacija ustanovljeno o* brtno društvo za Prekmurje, katero Sef ob požrtvovalnem delu svojih ustanovi-! teljev, posebno g. Ivana Neubauerja in tajnika g. Vekoslava Kralja, krepko diržL in marljivo deluje. To društvo si jo k o Ji ob postanku stavilo za glavno nalogo ši-' riti stanovski tisk med člani ter usta-1 Poviti v Beltincih bralno društvo ifl nadaljevalno šolo za vajence. Temu lepemu in kulturnemu namenu jo bilo posvečeno vse dosedanje društveno delovanje, katero mora odobravati vsak islkrerS državljan in podpirati vsaka oblast. Iri vendar so se našle oblasti, katere ovirajo tudi tako delo. Okrajno glavarstvo v! Murski Soboti je za 3. junija prijavljeno društveno vrtno veselico, koje event. prebitek je glasom objave in glasom! razposlanih lepalkov bil določen za obrtno nadaljevalno šolo, — zadnji dan t. j. 2. junija potom žendarmerije prepovedalo in jo to prepoved na pismeni protest društva potrdil tudi odsek za' notranje zadeve pri pokrajinski upravi, ne da bi' se društvu do danes biil naznanil vzrok zabrane.
Da je to postopanje oblasti* povzročilo med obrtništvom veliko ogorčenje, posebno ker so se na ta način namesto dobička za obrtno nadaljevalno šolo povzročili društvu veliki stroški, jo čisto: razumljivo. Temu ogorčenju jo društvo dalo duška na obrtniškem zborovanja dne 1. julija, katerega so se poleg mnogoštevilnega zavednega obrtništva iz beltinskega okoliša in Murske Sobote udeležili tudi komisar Založnik imenom oddelka ministrstva trgovine in industrije*-dr. Pretnar imenom Trgovsike iri* obrtniške zbornice, ter dr. Vesiiik iz Murske Sobote.
Poleg zelo poučnega referata g. dr. Protnerja o davkih iri nič manj zanimivega referata g. komisarja Založnika O pomenu in ustroju obrtnih nadaljevalnih šol ter važnosti obrtniških organizacij se je po govoru g. dr. Vesnika slišalo v debati več prav pikrih očitkov ria račun one oblasti, katera bi bila sama vi odlični meri poklicana, da so briga za šolsko izobrazbo obrtniškega
jKantL
'M*)?.
Maribor, 12. julija 1923^,
j .pa ge fe -SaSSal ničesar ne 'stori v! leni po-j giledu, Marveč celo ovira pri tozadevnem 'delu požrtvovalno stanovske organizacije, katere to brigo vodijo namesto obla* sti, in jemlje obrtništvu še ono trohico veselja do dola, ti si ga jo v sedanjih težavnih razmerah še ohranilo.
takrat baš radi Oivir, ki jih' dela okrajno glavarstvo, izredno mnogoštevilna udeležba. Zgoraj navedena neutemeljena prepoved pa pomeni za Prekmurje kulturen škandal, za kateri bodo društvo na vsak način zahtevalo še pojasnilo in zadoščenje. To naj vesta gospoda Lipovšek
Soglasno je bilo sprejetih več resolu- in Bratina, katerima bi oči vidno namoči j in so zborovalci tudi sklenili že en’-j atu strogo stanovskega obrtnega dru-(krat zabranjeno veselioo vsekakor prvre-. štva bolje ugajala v Beltincih kaka poditi meseca avgusta iti jo zasiguraria za' lttična obrtna zveza.
Politično obzorje.
Iz življenja mlade Albanije.
poslancev narodno stranko in 12 poslancev nezavisne napredne stranke; ostali pripadajo opoziciji. Sedanja skupščina je btla izvoljena aprila L 1921. in njen rak poteče dne 30. septembra tega leta. Novo volitve se bodo vršile letos v decembru. Ahmed Zoga, predsednik vlade je primeroma z drugimi poslanci še zelo mlad, jo pa najboljši politik, organizator in govornik in vž/iva radi tega splošne simpatije iri zaupanje. Mož je zelo energičen, zato nudi albanski parlament lepo sliko. Razpravlja se večinoma miirno, stvarno iri disciplinarno iri tudi opozicija se poslužuje vedno le poštenih metod in je opozicija v zdravem' pomenu besede. Tudi opozicijonalrio časopisje, ki časih nastopa precej ostro, nikdar ne prekorači moje koristnosti. Sedanji parlament je jako mnogo storil, stvori! in odobril je celo dolgo vrsto važnih zalkonov, naloga prihodnjega parlamenta pa bo, da te zakone tudi oživotvori in poskrbi za to, da
Sotrudfiik .beograjskega »Preporoda« je te dni obiskal albanskega, poslanca ar-himandrita dr. Visara čuvati:ja, ki se jo Slučajno nahajal privatnim potom v Beogradu ter stanoval v hotelu »Petrograd«.
Iz podatkov, katere je podal dr. čuvani »Preporodovemu« uredniku in katero je ta objavil v svojem lis^u objavljamo tudi mi nekatere važnejše točke, saj je Albanija naša sosedin ja iri je njeno interno žaljenje za nas velikega pomena.
Čas, ko je bila Albanija samo slepo orodje v rokah raznih velesil, prej Avstrije in Nemčije, pozneje pa Italije, je po izjavi dr. Čuvani ja definitivno minul.
'Albanci so obračunali z vsemi, najbolj ostro po svoj ©časno s princem Wiedom iri y zadnjem časiu z Italijani, katere so vrgli tudi iz Valone. Naravno je, da poizkušajo Italijani tudi sedaj še tuinLam intrigirati iri izvati notranje nemire, katere bi potem izkoristili v svoje namene, toda to so le osamljeni poizkusi brez večjega pomena, Albanci imajo z Italijani se bodo pravilno izvajali.
Albanska vlada je storila že na prvi Svoji seji velik demokratičeri korak — odpravila je titule, plemstvo. Ko so se na prvi 'seji skupščine pričela čitati ime-ria poslancev, so vsi, brez ozira na stranko zahtevali naj se plemiški naslovi čr
že iz prejšnjih časov1 preslabe izkušnje, da bi jim verjeli. Proti Jugoslaviji «o večinoma prijateljsko razpoloženi in žele, da bi so stilki med obema državama le še bolj poglobili. Albanci vejo, da se je j ravno Jugoslavija na mirovni konferen-: 'ci v Parizu »ajodločnejše zavzela za al-' ta jo. To se je tudi takoj zgodilo. Najprej ihansko samostojnost in so ji radi tega so izgubili torej poslanci svoje plemiške • hvaležni. V prijateljskih odnošajih pa naslove »paša«, »beg« itd., na to pa jo bil žele ostati tudi z ostalimi državami. j sprejet formalno zakon, po katerem se v V notranjosti se polagoma vrača mir; v^ej Albaniji brišejo vsi plemiški naslo-Tjudstvo, ki je stoletja živelo v abnormalnih razmerah se opri jemlje zopet resno dela iri pričenja stremeti za napredkom'.
Tudi verska nasprotstva so se znatno u-blažila. Albanska vlada priznava vsem’ -trem veram, mohamedanski, pravoslavni In katoliški enakopravnost, enake dolžnosti in enake pravice. Albanija ima dame« krog 1 mili jon prebivalcev, od katerih je 500.000 mohamedanske, 300.000 pravoslavne iri 200.000 katoliške vere. — Pravoslavna cerkev se je po zgledu srbske popolnoma osamosvojila in nacij ona EzLrala.
Albantsiki parlament je mlad, ima pa vendar dobre parlamentarce in govornike. Parlament šteje 77 poslancev, od katerih jih pripada 62 vladni skupini, ka-i teri načeljuje predsednik albanske vlade Ahmed Zoga, Vladno skupino tvori 50
D. S. Merežkovski:
Sveti Satir.
||j '(Florentinska legenda. — Po motivu Aflatola Francea.)
Ji:.	(Konec.)
'■' ‘ Ker se je senca bukev že daljšala po
vi. Nihče se temu ni protivil.	je
bilo brc« revolucije. Albanci so bili poprej notorični revolucijonarci, sedanji predsednik vlade pa zna s svoj > spretno taktiko preprečiti vsak revoincijonarcu •noizkus Piegovoril je Albartie cflo ‘a-ko, da so pričeli oddajati orožje, ono o-rožje katero je bilo njihov ttaj^čji po nos dolga Stoletja od Škemder-bega do Ahmeda Zogu. No, kljub tem lepim opisani' Albanije s strani g. dr. Čuvani j a se eesto ob naši meji čuje prasketanj« pušk, kakor se je čulo dolga stoletja od Škender bega do Ahmeda Zo^u.
Albanije je po svoji prirod, bogata zemlja ima bogate vrelce petro.cja, bogata premogovnike, razne ruda, vodne sile itd. itd., vse to pa bi bilo komaj treba izkoi-.Vjiiti, Y tem oziru je Albanija zaostala za vsemi ostalimi zemljami
Evropi. V nečem' pa še Albanija danes vendar še ugodno razlikuje od vseh ostalih držav na svetu: — ona sploh nima svoje valute, pa tudi niti pare dolga. — Srečna zemlja. Plačilno sredstvo v Albaniji je skoro izključno zlat in srebrn’ de-riar nekdanje Turčije in raznih drugih držav. Sedaj se polagoma pričenjajo zanimati za Albanijo razni inozemski kapitalisti, italijanski, angleški, francoski itd. Dr. Čuvani je izrazil »Preporodove-mm poročevalcu misel, naj bi se tudi naši kapitalisti in naše družbe pričele zanimati za Albanijo. Albanska vlada bi raje videla, da bi prišel v Albanijo naš, kakor pa kak drugi kapital. Pred vsem pa bi bilo treba zgraditi prometna sredstva, ceste, železnice, pristanišča itd. Doklerne bo prometnih sredstev ho vsaka eksploatacija rudnikov in drugih prirodnih zakladov skoro nemogoča.
Zanimivo je poročilo albanskega poslanca, da je v Albaniji odpravljeno nošenje fesov. Fesi se v Albaniji ne vidijo več; vsi nosijo albanske narodne kape, tako katoličani, pravoslavni kakor tudi mobamedanci. Sedanja vlada posveča veliko pažnjo tudi šolstvu. Otvorila je veliko število osnovnih šol iri to tudi za deklice, katerih poprej v Albaniji sploh nikdar ni bilo. Imajo tudi francosko gimnazijo, na kateri poučujejo sami frari coski profesorji, absolventi te gimnazije pa 'bodo odšli vsi na visoke šole v Francijo. Na ta način se bo polagoma vzgojila prepotrebna inteligenca, ki bo potem skrbela za kulturno iri prosvetno povzdi go tega doslej najbolj zanemarjenega naroda v Evropi. Skrbi s* tudi za višjo izobrazbo žensk iti obstoja tudi žensko društvo »Eenesanca« katero vodi zelo inteligentna in’ izobražena ga. Kvanti, žena Letira Kote, bivšega župana v Kori ci. Tudi muslimanke se modernizirajo iri v Tirani je že mnogo uglednih mohamedanskih Albank zavrglo koprene in hodijo sedaj tudi po mestu nezakrite. Prve so se pojavile riezalkrite ria ulici sorodnice v Parizu ubitega F/sadai paše. Napredek se torej opaža povsod, v vseh panogah albanskega življenja in obstoja najboljše upanje, da bo v doglednem! času tudi Albanija prestala biti divjaška zemlja.
ozko, skozi pa je videti nebo nad vijoličastimi grički,
Brat Mino se je zaprl v ta sladki grob življenja in želja ter sedel k ozkemu pulta. Tu je pomočil pero iz trstike v črnilo, prosil v božjem' imenu muhe, naj ga ne motijo, in začel pisati o vsem, kar je videl in slišal v kapeli sv. Mihela ono strašno noč in danes pri potočku. Na
travnikih, je brat vstal s kamena ter se( prvo strau pergamenta je napisal:
po ozki stezici vrnil v samostan: sinov sv. Frančiška. Ni pa smel pogledati na cvetje, ki j© zaspavalo na vodah, ker ga jo (Spominjalo na Nimfe. Ko je zvon zazvonil Ave Marijo, se jo vrnil v celico. Celica je bila mala in bola: pohištvo V,
»Povest o tem, kar je brat Mino, reda beraških bratov, videl in slišal, napisana za pouk tovarišem, V slavo Jezusa Kristu sa in1 blaženega, beraškega slugo božjega, svetega Frančiška. Amen.«
Iri ne da bi kaj izpuščal, je po vrsti
pjej je tvorila postelja, klop in visoka J opisal TOe: tudi to> kako so S0 Nimfe iz
polica, ki rabijo kot pisalnik. Na steni je premenile v čarovnice, iri kako je rogati nekoč beraški brat naslikal svete žene
pod križeani v Giottovem slogu. Pod fresko na leseni polici so bile knjige, nekatere od rijih nabožne, druge posvetno vsebine, zakaj brat Mino je proučeval stare pesnike, da bi mogel hvaliti Gospoda v yseh delti sveta, in je blagoslavljal Vir-gila zato, ker je prorokoval Odrešenika z onimi glasovitim! stihom, s katerim Man-tovec naznanja narodom': Jam redit et iVirgo.
, Pod Steklom so tse v grobi vazi iz fa-1 'janSe dvigale lilije ria tankem! stebelcu. . Brat Mino je rad čital imte Device Mari-■ ge, zapisano z zlatimi praškom' na njihovi* Jaslih, Istlk tVispko fldflrto
starec govoril z njim v šumi z glasom, podobnim poslednjemu vzdihu lesene pi ščali in prvemu zvoku posvečene harfe, Ko jo pisal, so žvrgolele ptice, noč se jo spuščala in sijajne barve dneva so ugašale. Brat je nažgal svetilko in nadalje val Svoje pisanje. Govoreč o tem, čemur je bil priča, je brat Mino po vseh pravi lih sholastike pojasnjeval, kaj vse to j znači v stvarnem' in duhovnem oziru. Ifl I kakor ljudje opasiujejo mesta s stolpi in zidi, da jih utrdijo, tako je tudi ori potrjeval 'svojo dokaze z izreki iz Svetega pisma. Iz svojih neobičajnih prikazni je izvedel naslednje dokaze: prvič, da je
Turistika in spori.
: Odsek amaterfotografov SPD v Ma riboru priredi lete« svojo pivo razstavo slik. Da bo dostojna, vabi odbor vse sto je člane in druge amaterje, da se te razstave polnoštevilno in zanesljivo udeležijo. Prijaviti se je treba vsaj do 25. julija, slike pa se morajo vposlati najkasneje do 11. avgusta. Odseku, Krekova uL 5-1, kjer se dajejo vsak četrtek od pol 19, do 19. ure tozadevna pojasnila. — Odbor.
Namžajte
,Jadransko Stražo!
zemeljskim stvarstvom in da je prav ta. ko Bog Satirov in Favnov, kakor je Bog ljudi. Zato je sv. Jeronim videl v pu ščavi kentavre, ki so izpovedovali ime Kristusovo. Drugič, da je Bog dal poganom nekaj žarkov resnice, da bi se mogli odrešiti. Zato so Šibile, kakor na pr. kumska, misiraka iri delfijska, govo rile še v temi neverstva o jaslicah, bičanju, o žezlu iz trstike, o trnjevi kroni in o križu. Zato tudi Avguštin pušča eri. trejsko Šibilo v svoje mesto Gospodov Brat Mino je bil hvaležen Bogu, da mu je objasnil te skrivnosti. Velika radost ga je obdala pri misli, da se tudi Virgil nahaja med božjimi izvoljenci.
In vesel je napisal na koncu zadnjega lista:
»To je skrivrio nasprotje brata Mina berača v Kristusu. Videl sem zoro na rogatem čelu Satirjevem kakor znak milosti Gospodove, ki rešuje iz peklenskega ognja modrijane in pesnike starih časov.«
Kasrio je Se bilo, ko leže brat Mino na postelj, da se malo odpočije. Ko zadrem lje, prileti skozi okno na traku mesečine stara ženska. V njej spozna najstrašnejšo čarovnico, ki jih je .videl v kapeli sv. Mihela.
»Prijatelj,« inBu pravi, »kaj Bi storili Jaz in moje isestrice Smo te opozorile, da
izdaš oašiK gkrisni^ti. Za]iaj, akfl jih,
Politične vesti.
Eno razočaranje več. Te dni so bit objavljeni nekateri dokumenti iz zaP11 ščine umorjenega bolgarskega mini® Skcga predsednika Stamibolijskega.
________________________načrt	o uvedi,
ednošajev med Bolgarijo in Jugosla^ in o bodočnosti Balkana sploh. ima naslov »Načrt ustave za Veliko" neslovensko carstvo« in vsebuje 4 točke. Prva ugotavlja ekzistenčno nost med Srbijo iri Bolgarijo. V drttP povdarja: Hrvati in Slovenci so i&lL čeni iz bodoče skupne države Srbov Bolgarov. Tretja določa monarhist'*' vladavino; car se izvoli z ljudskim |P vanjem. 4. Cilj nove države bi glavnem ta, da se zadovoljivo reši kedonsko -vprašanje. Nova država ^ imela popolnoma balkanski značaj' Objava tega načrta je vzbudila v bu rieprijetno presenečenje. Hrvat -separatisti so mnogo dali na Stamb°* skega, katerega so smatrali za navdu6 nega federalista. Stambolijski se 3e sj novno izrazil o Radiču, da je v So*, zelo priljubljen. Na tihem pa je Sta®11, lijaki izključeval Hrvate in Slovence . one baje idealne federativno skupn® Južnih Slovenov, ki toliko navdus® slovenske avtonomiste. Radie je za * < razočaranje bogatejši. Bo zopet imel' vzroka, da se huduje čez Balkan pretaka krokodilske solze za rajnko ® bico Avstro-Ogrsko in njenim dobrin1 sarjem.
* Podzemske sile na Hrvatkem. P9?]
ravno je Radič navidezno mirno spreJ prepoved njegovih shodov s strani ^ grajske osrednje vlade in napoved s strani onih radikalov, ki so še ned»v pritiskali na kljuke njegove vile, se Hrvatskeml mrzlično vrše razsie taJ priprave za boj proti Beogradu. Na o so podzemske sile, katerim posveča P našnja cincava radikalska vlada j premalo pažnjc. Hrvatski separatist1 , Sokol zbiraš pomočjo in v zvezi s Ha1^ tor Hrvatsko ženo borbene čete, k a* vežba iri organizira ter aborožuje. naj bi bil v slučaju Radičeve revoln€ prvi poziv. Poleg tega pa deluje zir, čase z obnovljeno vztrajnostjo in živ nostjo tudi organizacija bivših av$j skih oficirjev. V Zagrebu in spl^A Hrvatskem* je zelo mnogo raznih * avstrijskih oficirjev tudi generalovi ^ vsled svoje protislovanske preteklost ljubezni do Habsburžanov niso bili j jeti v našo armado. Vsi ti so udruž#’ pasebni organizaciji, ki je danes nai**, penejše gnezdo protidržavnega ^ rjenja. V separatističnih hrv at »kih f ^ tičnih krogih je javna tajnost, da .3®' j društvo oficirski kader in generalni» ^ za Radičevo republikansko armado, & i zbira in vežba v Hrvatskem Sokol* « Hanao. Kljub temu beograjska ' ✓ trpi delovanje iri širjenje teh društ®vy Njeni lokalni faktorji gredo celo
lje
oni naravnost protežirajo iri
    - -- —
izdaš, te ubijemo. A meni je žal zat®> te prenežno ljubim.«	^
Objela ga je, ga imela za svoje#*^, beškega Adonisa, za svojega belega oslička iri ga poljubljala. A Ko pa je videla, da jo z gnusot® ™ od sebe, mu pravi:	-si
»Moj dragi, preziraš me, ker x rdeče vejice, ker je moj duh oster i*1 ben in ker mi je ostal v čeljustih ^ zob, velik in črti. Res je, taka ie (pt>‘ tvoja Neera. Če pa me boš ljubil, ^trt1 postanem zate to, kar sem bila	j
dneh Saturnovih, ko je moja & cvela v cvetni mladosti sveta. " -. -f moj, moj bogec, saj samo v ljub0"7'. jjfj' stane vse lepo. Samo da imaš b ros ti, pa mi povrneš lepoto. >T°’ bodi smelejši!«	_.n0	po
Polri žalosti iri gnusa se brat Tsteli* teh besedah onesvesti iri pade s na kamenita tla svoje celice. *	j
padal, se mu je zazdelo, kako polzatvorjene trepalnice Nim^0’ razlik z golim telesom ohlala kakor mlekom’.	nrebu^’
Ko se Mirio ob polni	£	?etJ
je bil ves zbit od sinočnjega Pa k st> gamentni listi, ki jih je sinoči n egati pokrivali pult. Prečita jih< z , ^,uieko s svojim pečatom, skrije po	oCjncS0
brez ozira na čarovničine^pre	la-a ja
svoja razkritja škofu, cig	dv.«1
gtal.a Sredi mesta. Najde ga.r.y
JMaHSorr WT92ffi-
rSTfiitf &\
Podzemska društva. Zagrcbs&a policija' je nedavno člane teh društev, ki so Napadli orjunaše, kaznovala z denarnimi slobami ter jih izpustila, orjunaše, ki ®° bili napadeni, pa predala sodišču ter Vtaknila v preiskovalni zapor. Kakšne sadove bo rodilo tako postopanje, je po-'sem‘ jasno. Bratje Srbi se ne smejo ču-'hh> da se na Hrvatsikem tako širi sopa-ratizema‘ in da Hrvati groze razbiti našo ^•žavo. Podpirajo jih pri tem delu naj-ravno gospodje radikalni ministri v ~eograldu. Hrvatsfci Sokol in Hrvatska 7®aa» ti dve strupeni protidržavni orga-^Uacljl sta bili svoječasmo od demokratka notranjega ministra že razpuščeni, likalna vlada pa je smatrala za prvo , nalogo, da zopet vzpostavi njihovo j®*°Vanje, kar je tudi storila. Iz vsega j fa je razvidno, da bodo radikali sami ,r,rvi. čo bo na Hrvatskem danes ali ju-^1 Prišlo do prelivanja krvi in do vpra-obstoja ali propasti naše države, anes bi energična vlada to lahko še r®Prečila, vprašanje pa je, čo bo čez 5a.i tednov ali mesecev to sploh še mc-Sedanja radikalna vlada in stranka nosila pred //godovi no strašno odgovornost.
j, Vatikanska politika. Naši klerikalni ^ 1 so doslej odločno zavračali očitke, 2 j80. PaPež vtika v politično življenje. ^ njl dogodki pričajo, da Vatikan pa-ys n°st posega v politiko in sicer z L*?«** in prožnostjo. Ne samo, da j,	diplomatske note Nemčiji in
ampak tudi dirigira domačo Janslko politiko. Znano je, da se ne tunjf. ,zarQeriti fašistom. Vatikanski lep« 2°°"* *majo ° fašistih vedno samo iVatiV " drugi strani pa se ravno Zad' -311 ^rud‘> da bi izpodrinil fašiste.
njjl dogodki v Italiji pričajo, da se da -n 'Ui (klerikalci) resno pripravljajo, Jtali"1 ej° Nasledniki fašistov. Alko bi cev res Prešla pod vodstvo klerikal-Don <5t	^m°l° opliv tudi nazven.
hacio Urzo *c dolgo snuje tzv. belo inter-intern	bi	nadomestila	socialistične
kalnihT°na*e 'n uredila Evropo na kleri-svojo	Vatikanska	politika ima
^strijsjj^^0 v belgijskih, bavarskih, sikih in v 1 *’ ^kih, slovenskih, madžar-eaju b.'SJ)ansikih klerikalcih. V tem slu-*°Pet T1,So .1,emara slovenski klerikalci Korcu”',,1 Coi''entira]i. Kako, o tem priča Iju’	Pripomba na sestanku v Ce-
Sp ' .c'etl> slovenska emigracija' ni znala hr T Slovencev pod eno streho. To so avi; oe bi mam Italija zagotovila »avtorji jo«, bi bilo boljšo v Italiji. Imeli bi ^toliškega vladarja, Obenem' pa tudi pa-blagoslov za nebesa. Klerikalci ti-J?°krat spreminjajo besede, me morejo pa *7“tti, da jim je Vatikan! voč nego vse j”^o. Vprašanje je, ali bodo ljudje tako r^mni, da se bodo udali duhovniški dik-^ri. ki se jim ponuja po ponesrečeni letanski in kapitalistični diktaturi.
 _    __________________________
kjer si je sredi svojih slug nadeval b ff0*0, Najvišji duhovnik so je bojeval ^ttoskimi Ghibellini. Škof vpraša koj a’1X> ^aj j® Prišel, in ko izve, mu ta-j*a gat|kaže, naj poroča. Brat Mino ubo-&ar	y8G lfraja Poslušal pisanje,
bili 86	Pr^azai. mit dokazi sicer niso
Veii^°VSom -j8-811!’ a ^ j° vea goreč za toiar^0 ^er®fVe- Ne oziraje se na čas, no dvanaiT T°Jno skrbi je takoj zaukazal ikanonisk £n*^Ini <^°lcboT'jeiIi bogoslovja in či^pj.j, - ega Prava, da stvar preiščejo in ^av "**	posledice	svojega raz-
be dokf1,a’- temeljitem premišljanju grob 8v°^' 2edinijo, da jo troha odpreti >egi ’ datira v kapeli sv. Mihela in iz-»e Wjim najmočnejšo zakletev. Kar ttfa^i ? 0gmatičnih vprašanj, ki jih je *'a*iira ^in’°’ m il*‘so zlagali v svojih vendar pa so so izrekli, da So ^°tni ly..n'ovl dokazi preveč smeli, lah-g ni in' inenavadni.
®v* Satira so odprli. V njem So ‘*0^o I10^ Pepela, ki so ga poškropili z ^ w* z S^oba se je dvignila bela megla, ^ Pa so so žuli tihi jecaji.
P° tem obredu se je zazdelo Minu, da mu nagnjene preko nje-i^ijvPosteljo čarovnice trgajo srce. Iz-oc^ o®*-1-6 boli jn’ žeje vstane ob Privleče se do Samostanskega katerega »o pili golobi. A io s Sl z vodo omoči ustrfe, začuti, ka-^diV.11111 36 8rce Napilo kakor goba in z »Gospod!« se zruši brez duše.
,<Prcv«l rž.)
* Defenzivna pogodba med Jugoslavijo in Rumunijo, sklenjona 7. jun. 1921, je bila 8. tm. podal jšana za dobo treh let.
* Amerika in Anglija za svetovni mir.
O	priliki proslave obletnice ameriške svobode so defilirali pred ameriškim predsednikom Hardirigoml tudi anigleški mornarji. Predsednik Harding je imel ob tej priliki govor, v katerem je nagla-aal, da so anglosaški narodi bratske krvi in da je pred vsemi naloga Amerike in Anglije, da skrbita za svetovni mir. Na sledečem' banketu je govoril Ohurcil, ki jc povdarjal važnost ang 1 eš k o - am e v iške -ga sporazuma za stvetovni mir.
Tedenski pregSed
za naročnike »Narodnega listac.
Petek, 6. julija: Narodna skupščina je prekinila seje, da razni odbori prouče zakonske načrte, ki pridejo še pred počitnicami pred narodno skupščino. Večina poslancev jc odšla domov. V zakonodajnem odboru se vrše razpravo o uradniškem zakonu. — Lausannska konferenca se bliža svojemu koncu. Med Turčijo in Grčijo je prišlo do sporazuma, tako, da bo že v prihodnjih dneh podpisana mirovna pogodba. — V Poruhrju se nadaljuje gospodarski boj med Francijo in Nemčijo. Nemtai so izvršili več napadov na železnico.
Sobota, 7. julija: Med radikalci in klcrikalci so vršo tajna pogajanja, ki gredo za tem, da bi radikalci prepustili klerikalcem Slovenijo, zakar bi klerikalci podpirali radikalno vlado. Dr. Korošec je danes odpotoval v Slovenijo, da poroča glavnemu odboru o svojem, delu, s katerim večina volilcev na zadovoljna. — Na Madžarskem] so odkrili tajne organizacije, ki so nameravale umoriti več madžarskih politikov. V madžarskih političnih krogih je opažati močno gibanje, ki stremi za sporazumi s sosednimi državami, zlasti z Jugoslavijo in Češkoslovaško.
—	Zakonodajni odbor jo danes razpravljal o šestem1 poglavju uradniškega zakona. — Preiskava o atentatu na ministrskega predsednika je dospela na mrtvo točko. Atentator bo te dni predan sodišču.
Nedelja, 8. julija: Radikalci so na silno slabih nogah. Muslimani in Nemci, ki so jih doslej podpirali, so prešli v opozicijo. Zato skušajo pridobiti klerikalce. Govori se o rekonstrukciji vlade in sko-ro gotovo jc, da hodo klerikalci dobili par ministrskih stolčkov. — Temu primerno jo poteklo tudi današnje zborovanje glavnega odbora SLS v Celju. Koroščevo grožnje, da bo zapustil parlament so se izkazalo kot popolnoma prazne. Glavnemu odboru je dal tako poročilo, da je zadovoljil tudi vse nezadovoljneže, ki so ne strinjajo k njegovo politiko. Obljubil je seveda skorajšnjo avtonomijo, ki pa izgleda tako, da dobi dr. Korošec ministrski stolček, pa basta. Drugo pa o-stane pri starem.
Pomleljok, 9. julija: Muslimani, ki se zvesto oklepajo »vernega« dr. Korošca, so so takoj podvrgli njegovim nameram tor sklenili, da tudi oni ostanejo v parlamentu. —
Torek, 10. julija, Danes je bila sklicana seja narodne skupščine, na kateri je bilo izvoljenih sedem odsekov za proučevanje zakonskih predlogov. Nato so jo vršila razprava o zakonu za zavarovanje posevkov proti toči in! poplavi, ki pa še ni končana. — Italija hoče s silo anektirati Reko ter nam ponuja v zameno nekatere otoke. Pogajanja so dospela na mrtvo točko, ker naša delegacija vztraja na svojem stališču, da so morajo sklenjene pogodbo takoj izvršiti. Naša vlada posveča temu vso pažnjo ter jo podvzela potrebno korake, da to nakano Italije prepreči. — Danes zjutraj krog pol 1. ure so so ponesrečili na dravskem brodu pri Breznu štirje duhovniki. Med prevozom se je utrgala vrv; čoln jo trčil ob skalo in se preobrnil. Vsi štirje duhovniki, dva župnika in dva novomašnika, so utonili, le brodar se je rešil. Trupel utopljencev še niso našli.
□□DaDDDD5aDD~a_a~o5Bannnn5mo
V	nedeljo 15. julija 1923 vsi
i Hrti El? is si
Sokola v Studencih.
□□□□□□□□□□□□ □ □ mmnnnmnnn
Dnema kronika.
— Klcrikalci za in proti kmetu. Čo gredo klerikalni gromovniki na deželo, najbolj grma zoper mestno »izkoriščevalce kmeta«t češ, da hočejo imeti vso zastonj. Ko pa govore mestnemu delavstvu, ščuvajo proti kmetu, češ, da zahteva za svoje pridelke, ki mu jili jc Bog dal, pretirane cene. Posledica te njihove dvolične jezuitske politike jc seveda ta, da kmetje vidijo v meščanu svojega sovražnika in izkoriščevalca in temu primerno so tudi cene iia našem trgu. Klub ^demokratskih občinskih svetnikov v Mariboru je stavil v zadnji seji občinskega sveta predlog, da se zopet uvede določevanje cen in so na ta način preprečijo pretirane zahteve. Ko je govoril o mesarjih iri mesnih cenah, se je hitro oglasil klerikalni občinski odbornik Uršič, češ, pustite mesarje, — kmeta, kmeta dajte maksimirati. S tem je najbolj dokazal, da klerikalcem ni za kmeta, med katerimi imajo največ volilcev, ampak samo za volilne krogljico. Kot »Stimrnvieh« si dober, drugače pa le lop po tebi, kmetska para. Če kmetje ne bi tako slepo verjeli »Straži«, ki tega seveda ne bo poročala, bi so jim kmalu odprle oči.
— Adresat Hribarjevega pisina — minister dr. Zupanič. Ko jo nedavno objavila ljubljanska »Orjuna« Hribarjevo de-nuneijantsko prodvolitveno pismo, je bilo med nami mnogo ljudi, ki niso hoteli verjeti, da pismo odgovarja resnici. O-glasil pa se jo v »Slovenskem Narodu« sam g. Ivan Hribar in priznal, da je objavljeno pismo res avtentično, protestiral je le proti objavi. Kljub temu pa nihče ni vedel, komu je bilo to pismo poslano in) vsa naša javnost je ugibala, kdo je neki bil adresat'? Včeraj se je oglasil v »Jutranjih Novostih« sam g. dr. Niko Zupanič, minister na razpoloženju ter ne da bi ga kdo po tem vprašal, povedal — da je bil to on! Pismo je bilo, kakor sain pravi, ukradeno iz njegove miznioe v Beogradu. Tako smo torej od najkompe-temtnejšo strani izvedeli, prvič: da je pismo Objavljeno v »Orjuni« avtentično, drugič pa da je bilo pisano tedanjemu »slovenskemu« ministru dr. Zupaniču. Nas ta odkritosrčnost najvišje slovenske radikali je preseneča, kajti izgleda talko, kakor da so hočejo ti ljudje s svojimi sramotnimi početji celo — hvaliti.JJDaleč jo padla pri nekaterih Slovencih politična morala, odkar so postali velikosrbski radikali,-
— Jugoslov. ulmiljeni bratje nameravajo zgraditi v Ljutomeru novo bolnišnico v večjem stilu, pripravno za moške in' ženske bolnike. V ta namen začnejo pobirati milodare v Mariboru in po vsej škofiji. S ponižno proSnjo trkajo na blaga srca vseh ljudi, da podpirajo z milo-dari to delo usmiljenja za trpeče bolnike oblojega spola. — Dodatno k temu apelu, ki smo ga naprošeni objaviti, pristavljamo, da bo nameravana bolnica velikega pomona za vso bivšo Slov. Šfajersko, prav posebno pa za ozemlje med Muro in Dravo. Bolnica usmiljenih bratov v Lju-tomera naj bi nadomestila slovito graško bolnico usmiljenih bratov, kjer je iskalo zdravja mnogo slo ve n sikih bolnikov. Ker danes država ne more ali noče zidati novih bolnic, jo treba pozdraviti zasebno inicijativo, ki se uveljavlja na načelu ljubezni do bližn jega.
— »Pekatete« so predrage, prav! kdo. Kdor pa jih je preskušal, so je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
—	Kako se godi našim fantom pri vojakih? Prejeli smo: Pod takimi in enakimi naslovi naši katoliški listi kaj radi prinašajo razna pisma in poročila svojih pristašev, ki služijo pri vojakih. Iz vseh teh pisem zveni veliko sovraštvo do naše jugoslovenske vojske in do države same. Povsod ena In ista pesem:	zapo-
stavljeni smo, delati moramo, hrana je slaba, vežbati moramo v vročini itd. Pravim, stara pesem, ki smo jo tudi mi prepevali, toda no sedaj, ampak že prod leti, ko so nas razni avstrijski pandurji gonili kot veleizdajalce po kasarnah in nam nalagali najslabša dela. Takrat si noben klerikalni list ni drznil objaviti naših pritožb ali črhniti le besedico zoper vojaško upravo. Danes v svobodni Jugoslaviji jim ja vse to dovoljeno. In oni se te svobode v polni mori poslužujejo, toda mesto, ds bi si prizadevali, ©vent.!
I ne d ost a tk o odp^aKt}, jih izrabljajo ]q y,‘
svoje strankarsko namene in v hujskanje1 nepoučenega naroda zoper državo. Dolge* storijo prinaša zadnji »Slovenec«. Pisecf1, dotičnega pisma mora' biti ros pravi1 le-tj nuh, ako jo le trohico resnice na tem;! kar piše. Že to, da se skriva za kasarno? na hribu, med tem ko njegovi tovariši o-pravljajo razna dela, kaže, da je nezna-i čajnež. In da talci ljudje tudi pri vojakih nimajo posebnega ugleda, je pae popol-i noma jasno. Glavna ost je seveda naperi jena zoper Sokola, češ, ves dan smo mo-* rali telovaditi s puškami in’ izvajati so-f' kolske vajo. Če pa njorajo drugod vojaki'! po več ur snaziti konje, da jih lahko jahajo neuki orlovski jahači, seveda ni nio. hudega in menda posebno prijetno. S ta-' kirni pismi bodo klerikalci mogoče reg'; uverili kakega nepoučenega backa iz svot jih vrst, pameten človek pa, ki sami po--zna vojaško življenje, se jim mora 1® smejati. Vsako delo, ki ga človek oprav-; Ija z ne.voljo, je grenko in neprijetno inf! to velja zlasti še za vojaško službo. Malo* dobre volje in uvidevnosti prenese vse.! Če pa res kaj ni v redn, pa ima vsakdo1 priliko, da se na pristojnem' mestu pritok ži. Tako pisarenje pa bo slovenskim fari»’ to mnogo več škodovalo, kakor pa korV; st Mo. O temi so lahko klerikalci prepri-^ ča«i. NajuvideVneiiši Srb mora smatrati' končno slovenske fante za podleže, če či-fj ta taka gorostasna pisma v .slovenskih dnevnikih.	tj
— Blažene krone. Tudi Danska imaT krone, a koliko so vredne! Danska kromtf bi se upravičeno sramovala avstrijske# sestre, ki jo prišla na beraško palico. Tep dni smo čitali v nekem inozemskem! li+ sto, da se je na Danskem končala iz-vestna bančna afera. Oba krivca Sta bilaJ-obsojena na eno najvišjih denarnih globi? 800 in 500 K. Pri nas mora odšteti takšna*-;?1 oho gospodinja, ki je navila ceno kur-jim jajcam. Danska in čoška krona šol rešujeta ugled nekoč slavne in blaženj krone!	vj
— Jnžnosrbska jezera. V Južni SrbM ji sc nahajajo največja jezera na Bal'* kanu. Ta velika jezera so Ohridsko, Pra*i spansko, Dojranslco ter del Skaderskegajj jezera, ki je le deloma v naši posesti tor* v eksploataciji naših ribičev. NajvečjO jezero, katero je naša država odstopila!! v eksploatacijo, je Ohridsko jezero. R1+ be iz tega jezera preživljajo cele krajec in vasi na njegovih obalah. Tu drugi poklic sploh ni znan1 razen ribiškega. RiH1 barsltvo in spretnost Ohridčanov v temi' poslu je naravnost neverjetna. Od ribart stva na Ohridskem jezeru ima velik®! koristi tudi država, samo organizacija? podeljevanja pravic danes še ni tako!' izvedena kakor bi morala biti. Če bi s& uredilo to vprašanje boljo in moderno, bi se državni dohodki podvojili in po-' trojili. Pri podeljevanju koncesij igrajo',
kakor žalibog povsod — prvo ulogo strankarski in ne državni interesi. Nl<$ manj niso glede ribolova važna tudi o-sitala jezera, Dojransko, Prespansko taf Skadrsko. Od teh jezer žive cele vasi uw bežnih prebivalcev. Ribo iz teh jezeif prihajajo tudi na svetovna tržišča in! u-živajo povsod dober sloves. Ta južna-* srbska jozora so pa tudi po prirodi krasna, bogata na romantičnosti okoli!« sikih pokrajin in tudi v klimatičneni oh žiru imajo vse predpogoje za velik® bodočnost. Naseljenost krog toh jezer jei jako majhna, čeprav je tudi obalno o* zemlje rodovitno in! obraščeno z -bnjoat vegetacijo. Na teh obalah bi se moglo* nasoliti še veliko ljudi Če bi se zgradile dobre železniške zveze, hoteli, kopali« šča itd., bi bila ta jezera pravi lotoviškal raji celega Balkana. Toda nikogar ni, ki bi se za to zanimal. Beograjska gospo* da za vso to nima smisla, njo zanimajo? samo partizanski poslovi.
— Tutanchamcnovi zakladi. Angleški listi poročajo o tožkočah, ki jih je bilo* treba premagati, preden so mogli prepa« 1 jati zaklade iz groba faraona Tut-anchV amena iz Lnxorja v Egipt. Dragoceni predmeti so napolnili 100 težkih skrinj. Da se jo te skrinje spravilo k reki Nil, je bilo treba zgraditi novo ozkotirno že« leznico. Na obrežju Nila so bogastvo dav« nega egipčanskega kralja naložili na col« m in ga prepeljali v Kairo.
— Vihar razrušil mesto. Brzojavke iz Amerike javljajo, da v mestu Goldfieid v državici Nevada že več dni besni £tr*s-šen vihar, ki je razrušil že večji del
\ mesta. Prebivalstvo beži na vse &trani.
1 Mesto leži na robu zlatih no]jari.
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru
jtdrnžena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstavo.
(Od 15. do 26. avgusta 1923.)
Tehnična dela na razstavišču so v pc-1-!0acm teku. Več razstavljalcev gradi lastno paviljone, tehnični odsek pa ima polne Toke dela, da ugodi vsestranskim željam in zahtevam, tako da bo razstava v v,sa-ifeemi oziru odgovarjala potrebam in namenu. Za razstavo vlada vsestransko zanimanje ne le v naši državi, temveč tudi y inozemstvu. Tudi bog vremena je letos Ibolj naklonjen, kakor lanski razstavi, tipati je, da bo imela razstava zato moral-tni in gmotni uspeh. Razstavni odbor sprejema vsak dan nove prijavnice od vseh istrani. Zato priporočamo vsakomur, ki Be še ni prijavil, da to čim prej stori, Iker je le še malo prostora na razpolago. Prijavnice se sprejemajo. najkasneje do 20. julija. Na poznejše prijave se že radi [tehničnih težkoč ne bo mogoče ozirati.
Vsem obrtnim društvom in korporacijam priporočamo, da si korporativno Ogledajo razstavo, ki bo vseskozi poučna ■in za vsakega posameznika zanimiva. Društva naj organizirajo v svojih okoliših skupile izlete ter skupno naroča pri razstavnem odboru legitimacije ter t-v. prenočišča in drugo. Obrtniki, razstava je v vašo korist! Zato je vaša dolžnost, da ao vsestransko podpirate in agitirate za čim številnejši obisk. Ljudstvo naj vidi, kaj znajo naši domači obrtniki, da bo vedelo, da lahko vsako reč dobi pri domačem, ne pa tujem obrtniku! Zato vsi o-ibrtniki in obrtna društva na delo! Samo y, slogi je moč!
! Lastni paviljoni. Ponovno opozarjamo y,se one, ki nameravajo zgraditi lastne paviljone, da predlože najkasneje do J5. jjulija razstavnemu odboru tozadevne ua-ičrte v odobritev.
Oglase za razstavni katalog, ki izide <o priliki razstavo v 100.001) izvodih in nu-idi najlepšo priliko za uspešno in trajno reklamo, sprejema pisarna razstavnega ®dbora in pooblaščeni oglasni zavod Iv. Sušnik, Gornja Gosposka ulica,
i	Vsa pojasnila glede razstave daje •edino pisarna razstavnega odbora v Cankarjevi ulici (dekliška meščanska šola), (kamor naj se obrnejo interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali telefonično lia šte-tvilko 3*25.
..... ......- — — - .........-. ■	■■	ii	,
Dopisi.
Iz Jarenine. V dopisu iz Jarenine o sa-taiomoru mladega zakonskega moža, kateri je 'bežal iz življenja pred »piki« žene fin' tašče, se je stavcu vrinila pomota, ka-jtera bi bila skoro za nekega »še živega« teoproga usodepolna, kakor mi je danes fcain pripovedoval. Mož je zašel sinoči imed veseljake, izostal »nad uro«, prišel pod kap, se ga navlekel in čisto rahlo je idomov pricapljal. Da bi omilil strogi »ra-port« hišnega reda in privabil svojo lah-iko razburljivo boljšo zakonsko polovico
Sebi prikladriejšo voljo, je pričel pred Burmi svojega stanovanja — ki jih je Stroga ženica seveda »močno« zatvorila — Reklamirati besede, kakor jih jo čital v ►Taboru«: »Hiša jo zaloga mila, če v (Bjej žen!ska ost ne pika, vsej družini itoir deli, sen sladi«. Ker se še ključ nič Jii oglašal, deklamiral je mož pomirjevalne besede glasneje in glasneje — na-(Mikrat — (kakor bi okamenel — omolkne, 'duri se odpro ito pred njim> stoji zakonsko »oko postave«, ki v takih slučajih nerazu-She šale. Vendar ga žena mirno sprejme lili krotko vpraša: »No, kje imaš milo, da toliko o njem govoriš?« Žena ima namreč pripravljeno perilo za pranje is je že trmožu par dmii tarnala, koliko bo treba zopet za milo potrošiti. Kajpada je mislila, da je mož prinesel milo in je zato deklamiral o njem. Vse bi mu bila rada prizanesla, da je le »žajfo« prinesel. Toda osupnjeni mož začudeno gleda, krčevito pri tisik a prote za hrbtom ob steno in {strahoma jeclja: Ka-kako m-mik>, saj mi fn-Biisi rek-k-la, n-naj prine-s-em! Sledila je huda ura., Ti pr.. ti ded, zdaj me še boš pa za norce imel! Ali sem jaz sama perilo zamazala! itd. itd. Bliskoma Sledi gromu ploha — škaf z vodo — buš! In
•bor« pa da ne prime več kmalu v roke.. Raje prebira Sokrata.. Da ne pride še 'kak drugi »zaostali zakonski ptič« v kako slično neprijetnost, popravljamo rade volje:	»Hiša	je zaloga mika —« in ne:
»Hiša je zaloga1 mila«. Odkritosrčno pa rečem! — dasi je prizadeti mož moj dober prijatelj, da ne more djati skrbne, a stroge gospe Soprogo miti z besedico na zatožno klop. Ja, možje, dragi, zakonski, ali nais naj ženica še objame in pohvali, ko pridem©, če tudi izjemno, izkrotkani pozno v noč ih! pozneje domov, ko si slkribne naše dobre mamice ves ljubi dan belijo glavo, kako bi ukrenile in uredile to in' ono, da bi za obitelj bolje izteklo! Če včasih od žene kako pikro po ušesih dobimo, le lerpo potrpimo v dobri zavesti, da si zaslužimo. Tudi. možlka »ost« včasih preveč pika in kali potem hišni mik in mir.
Iz šmarskega okraja. V našem šmarskem, kakor tudi v celjskem okraju so oblasti prepovedale zaradi raznih bolezni (Škrlatice itd.) vse sejme, shode in druga zborovanja. Odobravamo te potrebne korake za zaščito zdravja. Ali če hočemo zabraniti širjenje nalezljivih bolezni, bi bilo še bolj potrebno prepovedati romarske shode iii druge velike cerkvene svečanosti. Dne 1. julija je bila v Šentjurju nova maša, kjer se je zbralo gotovo nad 10.000 ljudi iz vseh sosednih okrajev, iz celjskega, šmarskega, kozjanskega in konjiškega okraja. Na to slovesnost so prišli tudi ljudje .iz takih krajev, kjer so že raizširjene nalezljive bolezni. Za razširjenje nalezljivih bolezni so cerkve bolj nevarne, kakor sejmi. Ravno tako bi bilo potrebno prepovedati, da se iz takih ofkuženih krajev ljudje vozijo po železnicah. Na katoliški shod v Ljubljano vabijo vsi 'klerikalni časopisi iz vseh delov Slovenije. Tudi to bo treba prepovedati, da se bolezni tudi v neokuženih krajih ne razširijo. V splošnem pa: če cerkveni shodi niso prepovedani, naj bodo tudi sejmi dovoljeni.
Sv. Štefan pri Šmarju. Naša farovška kuharica se jo menda zaljutbila v nekega naprednega agitatorja; ji je že taiko dolpr čas po Ujem’, ker ga njene oči niso videle že precej časa. No le potolaži se, Saj je obljubil, da pride v kratkem snubit. Samo od župnika še mora imeti poprej dovoljenje, da se nra ne zameri, ker v sovraštvu noče z nobenim ibiti. P. B.
Poglavje o davkih.
F. Hišna naj marina. Za odmero hišne najmarine za leto 1924 v krajih, v katerih se ta davek ne odmerja dvoletno in ki torej niso zavezani hišni najmarini tudi od poslopij, ki niso dana v najem, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine 1. 1923 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta t. 1. Izprememhe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca 1. 1923 Se morajo davčnemu oblastvu sproti naznaniti.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine izgube razuri tega, da jih zadenejo kazenske i»o-sledice, pravico $odno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik: napovedi o najemnini v odprtem roku in ako Se tudi na ponovni odzi v ne odzove v teh dneh se kaznuje v denarju do 100 Din. Alko se pa niti v naslednjih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno obla st v o na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenh po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Občna pridobnina. Dne 31. julija t. L poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za dvoletje 1924-25.
Posebni pozivi za vložitev izjav se lic bodo razpošiljali, ampak se bo vsem, ki izjave ne vlože v določenem roku, odmerila občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Izjave se Smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik.
Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1922 do 30. junija 1923. ako se
vprečrfo Stanje med krajšo dobo Jijego-vega obstanka. Obrazci za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih ablastvih in davčnih uradih.
III.	Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1923 je potekel zadnji rok dne 1. julija 1923. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno doibo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka.
IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1923 do 30. julija 1923 m ttkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo dolžnost ali s posebnim' pozivom ali z javnim razglasom1 ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
Davkoplačevalci, katerih promet iii v L 1922 presegel zakonito določene meje 360.000 Din. in plačujejo torej davek pavšalno, so zavezani do 31. julija t. 1. vložiti prijavo o prometu opravljenem vi.
1922 ali z uporabu stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922. A I 6-3. (Uradni list z dne 3. junija 1922. št. 59.) Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgu/bi pravico pritožlbe in mu davčni odbor oceni promet po lastni vednosti in podatkih.
V. Dospelost direktnih davkov. Dne
1.	avgusta 1923 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. avgustu
1923 prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posebni rolki, ki so razvidni iz plačilnih nalogov.
VI. Razgrnitev predpisriih Izkazov. O davkih, ki so jih davčna Oblastva odmerila v preteklem! četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca julija t. L, kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izvori tega roka že 'bili opozorjeni itidividuelino ali z javnimi razglasi.
Izpred sodišča.
Krucifiks, ali misliš, da še te bojim?
Meseca aprila je bilo posestniku Ferdinandu Simoniču v Partinju, okraj Sv. Lenart v Slov. gor., ukradenih 30.000 K gotovine. Orožniki so osumili obče znano tihotapce, brate Alojza, Ludvika in Franca Klemensberger j a iz Partinja. Imenovani pa dolžijo Simoniča, da jih je on ovadil, vsled česar ga hudo sovražijo. — Dne 15. aprila sta kopala brata Ludvik in Alojz Klemensberger v Simoničevem vinogradu. Pri tej priliki je Alojz Kle-mensberger, ki je na zelo slabem glasu in jako nasilen človek, zagrozil naprami Lizi Simonič, da bo njenega moža mrzlega napravil. Čez par dni na to jo prišel Alojz Klemensberger na dom Simoniča, držal desno roko v žepu suknjiča i/ rekel: »Krucifiks hudič ali misliš, da se te kaj bojim,« Iz strahu pred nasilnežem je skočil Simonič takoj v sobo po puško. Klemensberger se je med temi časom kakih 20 korakov od hiše odstranil potegnil iz žepa nož in ž njim mahal, trdeč, da se ne boji Simoniča ne njegove puške. Kle-mensberger, ki se zagovarja s pijanostjo, je bil obsojen radi hudodelstva nevarne grožnje na 4 mesece težke ječe.
Pri vasovanju.
V	noči 7. aprila sta vasovala 211etni želarski sin Alojz Forstnarič in 221etni posestniški sin Franc Janžekovič, oba iz Bukove, okraj Ptuj, pri Obranovih dekletih v Stojncih. Tje sta prišla z istim namenom tudi Franc Plohl in Martin Karo. Ko sta slednja opazila, oziroma slutila Forstnariča in Janžekoviča, sta odšla v Meznaričev hlev v Stojncih. Tam sta &e oborožila in sicer Karo s kolom, Plohl pa z gnojnimi vilami. Pri odhodu od Obranove hiše, bi naj Plohl udaril Forstnariča po rami, ne da bi ga tudi poškodoval. Slednji mu je vsled tega zagrozil, da mu bode že drugi dan pred cerkvijo povrnil. Ko sta se vrnila Plohl in Karo v vas in šla prepevajoč si po cesti, sta nasprotnika nenadoma izza plota pred Meznaričevo hišo planila na Plohla ter ga s koli pobila na tla in1 zopet odšla Na tleh ležeči je izgubil zavest, ki se mu je vrnila šele po 10 dneh v bolnici v Ptuju, Poškodba
iii 'simrtnonevarria. Bila je vdrta in nalomljena lobanja, smrtni izid se jepre-prečil edino z operacijo. Forstnarič Janžekovič, ki hočeta svoje dejanje oiai-liti s silobranom, sta bila pred senatotf obsojena radi hudodelstva težke tel#0* poškodbe vsak na 4 mesece ječe.
Nezanesljiv »nadzornik« krav.
Dne 6. maja je prignal trgovec z Mirko Ogrizek iz Erjavice v Maribor glav goveje živine. Postavil jo je v ^ tingerjev hlev na Meljski cesti. Na#jfj stvo čez živino je imel 231etni del*’ . Josip Kavran iz Nove vasi. Ko je P1*® Ogrizek dne 9. maja zjutraj v hlev>11 pogleda živino, opazi, da je ena telica P0, ginila, a ena krava, vredna 18.000 K P* sploh izginila. Kavrana, ki je imel živ*110 nadzorovati, pa ni bilo nikjer. Ko je Vj’ zneje tudi Kavran prišel v hlev in: Sa j* stavil Ogrizek na odgovor, je izjavil* d ne ve, kam je prišla krava. On taji, da j? jo bil ukradel in pravi, da je zvečer maja zaklenil vrata od hleva iri \ ključe Katarini Majdičevi. Ko je Pr^® zjutraj v hlev je našel vrata odprta, <* je kaka krava izginila pa sploh ni zil. Priča Katarina Majdič pa potrdi, d® je Kavran dne 8. maja dopoldne odgnSi eno kravo neznano kam. Sodišče je ob#*’ dilo Kavrana, ki je že 3krat radi tatvin* predkaznovart, na 18 mesecev težke i**6.
Če človek išče ženo po gostilnah ♦ •
Dne 23. aprila je šel v Rajčevi uli®^
2	v Mariboru stanujoči ključavničar A Zgonc po policijski uri iskat svojo 2en° v gostilno k »Črnemu orlu«. Pogledal i6 v več sob in povpraševal po njej, kar gostom ni bilo prav. Nato se je izdal* za detektiva, da bi lahko neovirano »Pf izvedo val« po svoji ženi. Prišlo pa le kljub temni med njim in gosti do pr#5” kanja, ki so zahtevali, da se legitiimr9' Gostilniški uslužbenec Ludvik Klemen' ček je »detektiva« pozval k miru in ga P° naročilu gostilničarke napotil proti s tol’' nica-m. »Detektiv« pa se je temu uPr in ga vgriznil v desno nadlaket, da Je v Krizrijenomu dotSčno mesto postalo vSe modro. Zgonc jo bil pred okrožnim ^ diščemJ radi pregreška po § 104. a srb. k.* in prestopka lahke telesne poškodbe Sojen na 1 teden zapora.	,
■—.■■■■	   -.—	i,	»
Kultura in umetnost
x Umetniška razstava v Hodonin0* _
Strokovno udruženje jugoslov. oblikaJ eih umetnikov je prejelo od društva®1®' ravtskih umetnikov y Hodoninu dopi3« katerem se nasvetuje preložitev ra®9^® na pomlad 1924. Ta preložitev konvei***" tudi v kolikor smo dosedaj i nformir8
—	večini slovenskih umetnikov, ker J*1' majo dovolj gradiva za dostojen naS‘°P’ Zato javlja odbor SUJOU vsem sk>vet>’ »kini umetnikom, da se nameravana stava vrši šele aprila meseca 1924 P021^ ljamo obenem vse umetnike, da se razstavo pripravijo 2 vso resnostjo, * je želeti da bi bil ta prvi nastop V ski državi za Slovence časten.
x »Industrija Dalmacije«. PrimiH ^ na prikaz ovu knjigu, što ju je kao tr® ( svezak svoje »Industrijske biir;lio'e . izdao »Jug. Lloyd«. U njoj autor, gla^_ urednik listi »Jug. Lloyd« gosp. Jo»o^_ katoš proslijeduje svoju obradbu i*1® j strija pojedinih naših pokrajina. K*®, nedavna njegova publikacija o striji Slovenje« odlikuje se ova tačnim i sigurnim prikazom poj^‘L. industrijskih grana Dalmacije, koif ko se to z ovog prikaza razabiro i^e ko siromašna, kako se misli, sa&° rj. treba dati sredstava, da svoja brojOaJ’ rodna bogastva iecrpL Naročito »ll xit, tupina i cement, te obilje v°?Cju. snaga karakteristika dalmatinsko in, ^ strije u nžem smislu tog zmačeuj3 " s druge strane stoje opet razni dal«®*1. ski specijaliteti (ulje, maraška, buha“.’,L ba itd.), koji pružaju siroviue polje rada za raznoliku industriji- u gi, koji nije poznavao privrednu s<ra”
i	snagu ove naše pokrajine moči če knjiži g. Laikatoša, da se o torne sveS f.r no informira. Poželjno bi bilo, da au proslijedi što prije i sa svojim prikaz ma industrija ostalih naših pokrajin > kako bi jednom več imali vjemu 1 ^ pravnu slilku naše industrije. Knjiga 0 biva se kako kod uprave »Jug. Lloyda tako i u svim ve čim i bolj im kajižaram3*
tetož je bil moker, opran in1 trezen liki ‘'Saba V mlalkl •>.. Pravil mi je, da danes tii.nia jjajipTtap jše notrebe umivati se bodi-
j>a,	ul,	ssršilo	leto	dai,	pa	aa	vft-
je bi^a gama na sebi težka
Pi-eporučararfO p,ajtoplije,
TtiiHBatinriniiripfl
XDSRr
fMarlborri 27 Julija 1923;
Tsi od zunaj ali od znotraj. Ta pr.. .-ti »Ta-
Mot, 12. ftffiJalSSSJ
SFfSirK
Mariborske vesti.
Maribor. 11. julija 1-923,
„Vetrih d. d.“
Od spomladi sem pa do zadnjih dni 30 'vznemirjala našo mesto ter bližnjo io daljno okolico nevarna vlomilska dražba, je izvršila po mestu in' Okolici nebroj vlomov in tatvin. Izborno organizacijo družbe dokazuje dejstvo, da je imela tu-div Avstriji in ob jugoslovensko-avstrij-meji svoje podružnice in vnovče valeče za ukradeno blago. Kar je prinesla Sr,e^ v Jugoslaviji, so je prodalo v Av-T^ii, in narobe, kar so ukradli v Avstriji, v pravili pri nas v denar. Družba je Ja petnajst članov in ibogve koliko J^Pomih udov. Ustanovitelj ‘in načel-g . družbe za Jugoslavijo je nek Fran e> ki je meseca aprila po prestani s6mmaseom kazni zapustil jetmišnico. ■“* Pravi, da se miu ni ljubilo delati in 3e radi tega posvetil svojemu staremu licu, vlomilstvu. Še istega dne, ko je ^Pustil kaznilnico, je šel na Pohorje, da nasrka svežega zraka, ki mu ga je ne-. ^tajalo v ozki jetniški celici. Porabil
* Priliko ter izvršil pri Ruški koči prvi °®i. Ukradel je oskrbniku hlače ter jih
JPdal nekemu kmetu za 250 kron. Na , °d Ruške koče v Maribor je na ne-jg601 v Bistrici pobral perilo, ki se 45(niSilo ^er *a Pr°dal nekje v okolici za ^ kron. Ko je prodal še neko obleko, ki , 3e par nato ukradel pri nekem v Bojtinah, za 1.200 kron, se je po-nazaj v Maribor, da preživi s tem Pst j ern par veselih dni. a Glavnem trgu je našel starega WinCa ^ar^a Vogrina z nekim’ »Pepe-kav* neko žensko, ter odšel ž njim v biu arni° *Grava«. Tam sta drug druge-gg .^Pvipovedovala svoje doživljaje. Ker R6bno1Z^aKa^°’ da 80 Vogrinu ne godi pose !° do^r° ter da je popolnoma »suh«,
, a Je Saša usmilil, mu kupil kosilo ^Prejel v svojo družbo, danes ^ začetek vlomilske družbe, ki rih j^^.^tšljuje svoja dejanja v zapo-Dva g^or'^kega okrožnega sodišča. — Pregovor ir- Ve0 kakor rden, pravi stari je SaŠeti' 80	tukaj uresničil. Ko
•vila načJ ^^3’kalo cvenka, sta napra-Najpr„- Za Pkdaljno uspešncvdelovanje ^°isk ]	8* izbrala Dravsko dolino
rožni v+ a Sta Predvsem1 kraje, kjer ni o-lo TrS Va* ^ b1 lahko takoj zasledova-
• ustrašila pa se nista tudi večjih kra-“®v, kjer se jima je obetal kak boljši Plen. Tako sta posatila Falo, Selo, Mar-prg, Dravograd, Guštanj, Šentjanž, Sv. Govrenc itd. Povsod sta porabila priliko, ko so ljudje delali na polju in so bile samotno hiše navadno zaprte. Pokradla sta bavadno vso boljšo obleko, perilo, ure,
„ atnino in tudi denarja se nista branila,
sta ga kje našla. Iz Dravske doline, ki ^ Postala po vseh teh številnih vlomih Precej vroča in nevarna, sta jo mahnila ‘ Savinjsko dolino, ter tam1 nadaljevala ®3 posel.
la brod a j i blaga, ki sta ga špravlja-dn^6Z nie‘'°’ s^a se seznanila z raznimi igimi. temnimi elementi. Družba vlo-jjob^T je stalno naraščala in v kratki stop 1° ilne'a v vs®h večjih krajih zabili S 'tutin zailPni^e- Glavni centrali sta delap ar’boru in v Gradcu. Tam so se Ijeval n,a0r*'i za vse večjo vlome ter skup-je dn> m j ar za Podano blago. Vsak član Žbn v . °čen delež. Ko je postala dru-več t ,SV0'Iera Poslu že predrzna, m bila ko ; a‘v0 Previdna, kakor v začetku in ta-hpr ° Pr*8^a vsa h and a končno v roke ne-hii; °1Sni r°ki pravice. Avstrijski člani so vjj- ,maJu Pod ključem. Tudi v Jugosla-p!>(w,je jmria Policija srečo. Največjo Saš« av,e° s*-a ji delala glavna krivca, ‘n Vogrin. Kljub temu, da je bila Haj,na 0laa°v že zaprtih, sta nemoteno J>r a 3evala svoje opasmo rokodelstvo. — hih 1nO80m Policije sta izvršila več drz-
V	jjV .mov Po raznih krajih v okolici in *ta ,ai'’boru samem. Posebno plodovita PoV r•a V zaclnjem času, ko jima je bila ^korekoč že za petami. Izvršila vidliVee vlomov v okolici, toda tako pre-*l\v°’ dfVe orožništvo, ki je imelo njuni W’ ^ '3? razP°slal mariborski pobrat' i ^l^rijat, prišlo vedno še le ta-be p s*a bila s plenom že čez vse hri-Po	par dnevi Pa 86 jirua je stožilo
našem lepem mestu. Prišla sta brez
se n!’	bl kdo Priiel. Toda tokrat sta
motUa. Oko postave je že dolgo časa
0	rpotrilo vsakegaj prišlecai in bila
»ta oba takoj aretirank, ko sta Stopila z vlaka in; hotela v meto.
Tako je čela družba pod ključem1 in upamo, da bomo imeli zopet nekaj časa mir pred vlomilci, vsaj tako dolgo, da se zopet ne povrnejo novi iz — zaporov.
.:!	HH-*	1	$?'■'
m’ Izlet mariborskih akademikov. Preteklo nedeljo je DJA v Mariboru napravilo počitniški izlet na Obmejni Kozjak. S svojim pevskim zborom so se udeležili slavnosti obmejne šole Sv. Duh na O. v. in so z izvajanjem nekaj krasnih pesmi pripomogli prireditvi do lepega uspeha. Obmejno ljudstvo je s posebnim užitkom poslušalo lepo petje mariborskih akademikov. Pokazali so, da so si stavili nalogo tudi prosvetno delovati med narodom in s svojim poletom! v obmejno ozemlje so si pridobili obmejno ljudstvo, ki jim kliče: Iskrena hvala in na svidenje!
m Društvo prijateljev angleškega jezika In prosvete v Mariboru — Society of friends of the English language and cul-ture in Maribor je začetkom tm. zaključilo prva dva tečaja angleškega jezika, ki sta se vršila po 2 uri na teden v drž. realki. Oba tečaja sta se završila z lepim učnim uspehom ter se nanovo otvorita dne 1. oktobra tl. Tega dne se otvori tudi nov začetniški učni tečaj s slovenskim učnim jezikom, na kar opozarjamo našo javnost. Prijaviti pa se bo mogoče tudi k že obstoječima tečajema t. j. k nadaljevalnemu tečaju z nemškim učnim jezikom in h konverzacijskemu tečaju. Društvo se je lotilo tudi nabave lastne knjižnice. Jeseni pa bo društvo pričelo izvajati svoj program1 tudi v drugi smeri, s tem1 da bo priredilo Svoj prvi družabni večer s predavanjem, deklamacijami itd. S tem bo resno pristopilo k izvajanju bistva svojega programa t. j. k delu za zbližan je slovenskega naroda z velikim angleškim narodom in za propagando naših teženj v anglosaksonskem svetu. V tem velevažnem pravcu hoče naše društvo a svojimi skromnimi močmi služiti interesom naše njedinjene domovine.
m Uradniška obednica. Morda še ni vsem uradnikom, zasebnim in državnim, znano, da imamo uradniki v Mariboru svojo obednico v gledališkem poslopju na Slomškovem trgu. Obednica, ki jo upravljajo uradniki sami po odboru, ki si ga volijo polletno iz svoje srede, nudi dobro, okusno in izdatno hrano opoldne in zvečer s kruhom za 50 kron’ — 12,50 D dnevMo. Obednico poseča nad 70 članov vseh kategorij priv. in državnega urad-ništva; sicer lepo število ali še vedno neznatno v primeri s številom v Mariboru zaposlenega uradništva. Niti ni potrebno omeniti, da take in slične ustanove uspevajo najbolje in nudijo svojim članom temveč, čim večje je zanimanje zanje in čim mnogobrojnejši je obisk. Pa tudi v jnteresu uradništva je, da se za svojo o-bednico splošno zanima in ji pomaga do najlepšega razvoja irt dolgotrajnega obstanka, saj nam’ prav izkustva zadnjih let dovolj jasno pričajo, da edina pomoč, ki jo je mogoče tudi uživati, izvira le iz samopomoči. Tudi obednica nam bo nudila tem več, čim1 več se nas bo zbralo okrog pogrnjenih — gostov pričakujočih — miz.
m Prireditev Sokola v Studencih prihodnjo nedeljo bode na vsak način' prav zanimiva. Svojo udeležbo so obljubila vsa bližnja sokolska društva v obilnem številu. Sodelovalo bode pa tudi več pevskih društev. »Drava« je preložila svoj nameravani izlet v Št. Lovrenc za en teden. Sodelovala bode pa tudi s korporativno udeležbo pobreška »Zarja« in pa tudi pevsko društvo »Krilato kolo«. Vstopnice se dobivajo v trgovini br. Majerja na Glavnem trgu, na kar še posebno opozarjamo.
m Blagim srcem, V Maribor je prispel visokoodstoten invalid, bivši vojak 87. avstrijskega pešpolka, ki se je doslej nahajal v ruskem1 vojnem ujetništvu, v bolnici v Vladivostoku, kjer se je zdravil. Ker se invalidova družina nahaja v Me-ranu v Italiji in nima sredstev, da bi se vrnil k njej, prosi blaga srca, da bi mu pomagala * denarnimi darovi ter tudi z obleko, da se obleče in odpelje k Svoji zapuščeni rodbini. Darove sprejema paše uredništvo.
m Restavracija v Narodnem domu 'je
sedaj popolnoma renovirana. Urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je kegljišče. Točijo ge prvovrstna vina, za jedila pa skrbi izborna kuhinja. Abonenti če sprejmejo a&ak čag m. 'hrano,
ni Studijska knjižnica bo za časa počitnic odprta dnevno od 9. do 18. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu.
m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od pol 17. do pol 19. ure in od 20. do 24. ure. Sladoled in domače peciva.
m Z&ikin, kralj rokoborcev, rodom iz Rusije, ki je na mednarodnih tekmah v Parizu in Rimu odnesel, zmago, nastopa v tukajšnjem cirkusu »Renlow«. Njegov nastop je v vseh mestih in v vsem športnem svetu vzbujal senzacijo. Pravi kolos, tehta 118 kg, zvija železo, in1 celo močne traverze, drži na prsih težo do 1920 kg. Njegova glavna panoga pa je rokobor-stvo, v čemur je nepremagljiv. Z mojstrskim1 očesom' presodi vse vrline in slabosti svojega nasprotnika in po par krogih ostane vselej zmagovit. Pri vsej svoji mdči pa ni surov, kakor je navadno o-pažati pri raznih rokoborcih, temveč krotek, njegov nastop jc miren, pri‘.-.i pl ji v. Opozarjamo na njegovo benefico, ki se vrši v petek dne 13. julija ob 20. uri.
m' Tatvine. Posestniku Ivanu Kramen-šaku v Brezovici pri Konjicah je bil u-kradert iz mlina pet metrov dolg in' deset cm širok gonilni jermen, sestavljen iz petih, po en meter dolgih kosov. Pred nakupom se svari!
m Iz policijske kronike. Jože Č. in Kari
1.	sta bila zasačena, ko sta Pod mostom lomila veje divjih kostanjev. — Dijak Janko C. je hodil po prepovedanih potih v mostnem 'jarku. Od dijakov pa bi že lahko pričakovali, da bi imeli razumeva nje za mestne nasade in ne gazili nasadov, ki jih vzdržuje olepševalno društvo s tolikimi žrtvami. — Na Glavnem trgi se je danes izgubil dve in polletni fantek, ki ga doslej Še niso našli. — Iz Studencev je pobegnila od svojih starišov 10-letna Zlatka Rebernik. Dekle je močne postave, okroglega obraza ter oblečeno v »štajersko« krilo in moder predpag~*V. Seboj je vzelo nahrbtnik in! plašč. Sumi Se. da se potika kje na kmetih v okolici.
Mariborske šole.
Vpisovanja za cbrtrio-Uadaljevalno šolo za šolsko leto 1923-24. Šolski odbor o.-n. šole v Mariboru naznanja sledeče: Da se more pravočasno izvršiti razdelitev vajencev in vajenk na posamezne razrede za pričetek novega šolskega leta (1. okt. 1923), se prične vpisovanje za vajence in vajenke dno 15. julija tl. na mestnem šolskem svetu (Slomškov trg) in traja do 31. avgusta tl. Vpisati so morajo vsi va jenci in vse vajenke, bodisi da so že počeli o.-n. šolo ali pa še ne. Nanovo vsto-pivši vajenci in vajenke naj prineso seboj odpustnico osnovne ali mešč. šole, drugi pa zadnji izkaz o posečanju o.-n. šole. Za šolske potrebščine mora plačati vsak vajenec in vsaka vajenka 15 D za celo šolsko leto. Šolski odbor opozarja delodajalce, naj pošiljajo svoje vajence in vajenke k vpisovanju, katero se vrši vsak dan od 9. do 12. ure, ter naj ne čakajo do zadnjega tedna v avgustu, ker pri velikem številu učencev je nemogoče izvršiti vpisovanje v kratkem času.
Sokolstvo.
L. Stanek:
Na plan!
Ni dolgo tega, kar sem razpravljal o tclesnih_ vajah z vseučiiiškim profesorjem, priznano medicinsko kapaciteto, a ko sem mu omenil vzorno in vsestransko delovanje naših sokolskih društev, sem slabo naletel. Imel sem mnogo posla pomiriti razburjenega gospoda, ki končno ni — kakor bi si morda kdo mislil — nikak protivnik sokolskih idej, marveč le zagrizen strokovnjak, ki si ogleduje vse sedanje pojave na polju telesnih vaj skozi stroga znanstvena očala in katerega lahko higijenski prestopek razburi d0 skrajnega.
Bilo je mnogo trditev, s katerimi se nisem strinjal, toda nekaj misli je bilo dobrih in iz teh je razvidno, da je imel mož, četudi s svojega pretirano strokovnjaškega stališča deloma prav. »Cujte prijatelj«, mi je dejal, »ali manjka morda človeštvu mišičevja? Le brez strahu! — Mišic bo vedno dovolj. In če jih ni, v par mesecih jih imate v obilici. Ali je bujno mišičevje tudi vse? Čujte in razsodite sami! Povedati vam hočem primer iz svoje prakse. Prišel mi je nekoč v ordinacijo človek rek idealno razvitega
~**1
mišičevja, ki me je prav živo spominjal Praksitelovih*) umotvorov. Sklepal' sem pač, da bo tudi jedro te lepe skorje odgovarjalo zunanjosti. Toda motil sem se
*) grški kipar, in' jedva sem verjel svojimi ušesom, ko sem mu nastavil stetoskop (slušalo) na prsa. Pljuča šibka, neodporna, zavapne-nje ožilja, še precej težka srčna napaka. Orjak pred menoj je tožil, da mu jemlje sapo, da ga bode v bolkih iu kaj vem, koliko različnih stvari mi je še naštel. Po lastni iznovedi si je pridobil te napake s telovadbo, da odkrito povem, pretirano in neredno. Po kratkem izpraševanju pa sem uvidel, da je pospešila to stanje nekoliko tudi tuja krivda. Telovadil je dvakrat do trikrat v tednu ob večernih urah v toplo zakurjeni, nizki telovadnici, ki je bila le malo ali sploh ne prpračena. To telovadnico poseča srednješolska mladež, članstvo, naraščaj in deca obojega spola sokolskega društva in bogsigavedi kdo še. Lahko si predstavljate to ozračje, če ste bili vajeni vedno v svojem neizprijenem zraku. Koliko prahu in znojne pare mora vdihati telovadec v tem z bacili okuženem zraku. Po dnevu pa dela mož v tiskarni, napolnjeni s svinčenim prahom celih osem ur. Drugi čepi dnevno za' kopico zaprašenih aktov, tretji zopet v, drugih nehigijenskih prilikah in teh je, prijatelj, na stotine. Naštel bi vam lahko slučaj za slučajem, a to bi vas menda v. vaši navdušenosti ne prijelo. Napravite si Iahko_ sami sliko, jeli to v korist ali ne. Higijenska pravila morajo biti pri merodajnih faktorjih v, malem prstu: — Nehigijenske razmere v telovadnici so za telovadca to, kar temno, vlažno bi brezzračno stanovanje za jetfčnika. To, kar vam telovadcem primanjkuje, to je zrak in solnena svetloba, enemu v večji, drugemu v manjši meri. Preko tega vam ne pomore nobena domača gimnastika, nobeno še tako rafinirano orodje, in končno tudi navaden sprehod ne. Ven v, naravo, bodisi pod pekoče solnčne žarke ali v snežni metež; ven na zeleno trato, kjer ni prahu, ne jetičnih bacilov, kjer vsrka vase vzduh vsak atom tvojega telesa.«
Res potrebna je ta protiutež človeštvu. Le narava mu more nuditi neskaljenega navdušenja, veselje nadaljuega življenja, posebno onim, katerim soci-jalni red ne prizanaša. V naravi naj spozna človek vrednost svojega telesa, vlogo ki jo igra telo v njegovi eksistenci, v njegovem boju za obstanek. Jačiti, hleniti ga za bodoče boje in napore, to je prva njegova naloga, usposobiti mora svoje telo za nadaljno delo v. prid skupnosti in končno — človek je egoist, četudi si_ večkrat tega ne upa priznati — tudi sebi. Kljub navdušenosti za stvar, bodimo pravični in priznajmo si: Telovadnica tega ne jpore doseči in ne bo tega sama nikdar dosegla. So letni časi, ko smo skoro izključno navezani na telovadnico, opozoriti pa hočem le na dejstvo, da se uporablja telovadnica pri nas le veliko preveč, tudi tedaj, ko ni ne-obhodno potrebna.
_ Poletje je in solnčni žarki nas podijo iz telovadnic na letna telovadišča. Le ven, če dopuščajo razmere. Tudi manjšim društvom m odsekom na deželi bo pomagano, kajti zima je njim. večkrat doba mirovanja, bodisi radi pomanjkanj prostorov ali orodja, bodisi iz kakega drugega vzroka. Sedaj ti vzroki odpadejo. Travnik, dvorišče ali kak pripraven prostor v naravi so kmalu najde. Tudi orodja ne bo treba mnogo, zlasti ne dragega. Proste vaje, skoro vse panoge lahke atletike, skoki, meti, tek, po možnosti plavanje. Vse to se da z malenkostnimi stroški doseči. Izgovor tu ne obvelja. Prepričan sem, da bodo te vaje, ki so Jule tudi drugim telovadnim društvom začetek in prve, odpomogle našim društvom z ozirom na pomanjkanje orodia in izobrazile telovadčevo telo vsestransko, posebno še notranje. Pridobili pa bodo še nekaj, s čimer se ne morejo pobahati v telovadnicah. Navžili se bodo čistega neskaljenega, svežega zraka t prosti naravi. Njih pljuča bodo zaznamovala velik plus. Lahkoatletske vaje so ravno one, ki jačijo vsestransko, zlasti naše najvažnejše notranje organe, dušo telovadca, srce in pljuča.
Poznamo jih površno, a cenimo In poznamo jih še vedno premalo, dasi tvorijo bistven del Tvrševega sestava. S temi vajami so naši klasični pradedi, Grki, dosegli svoja vsestransko zgrajena telesa, ki jih še dandanes lahko občudujemo v _ muzejih in na slikah, posnetih' po grških kiparskih umotvorih in ta telesa klasične atletske lepote nam služijo še danes kot vzor in nam nemo kažejo pot, po kateri naj hodimo, če hočemo dospeti do svojega cilja. Te povsem' priročne vaje najdemo v lepem razvoju pri
mmmsaammm
jmansaasFsmi.
12.^ julija rl 923.’
imiKMiUnAM
neciviliziranih' narodih in pri onih, katere lažicivilizacija še ni mogla pokvariti.
V zadnjem času pa posvečajo vsi kulturni narodi tem vajam posebno pozornost; rodilo jih je spoznanje in potreba. _ Vračamo se k starim idealom, k naravi/ kar lahko smatramo za dobro znamenje.
Končno nam podaja tudi medicinska znanost dokaze, ki podpirajo teorijo o vrednosti lahkoatletskih vaj, zlasti teka, ki se pri nas le malo goji. S tokom st* udejstvujejo najvažnejši organi našega telesa, ki sem jih prej omenil: srce > in pljuča. Fiziolog Dr. A. Schmidt pravi o teku: »Ne tekam z nogami; ampak s srcem in pljuči.«
Krvni obtok se z zvišanjem pritiska o-jači in poganja kri hitreje v vse dele telesa, omogoča hitrejše in izdatnejše presnavljanje v našemi telesu, pri tem se poslužuje pljuč z dovajanjem kisika. Mirno lahko trdim, da je pri pravilnem teku celo telo v delu. Zato smatramo tek za najidealnejšo telesno vajo vobee. Merilo k tej telesni vaji nosimo v sebi in ko opazimo, da postaja dihanje krajše, zasoplo in srčni utrip jačji in nagel, nehamo sami ter se s tem obvarujemo vseh prena-porov. Dokaz je podala tem1 trditvam1 fiziološka znanost z intenzivnimi delom njenih znamenitih strokovnjakov dr. Schmid, dr. Zuntz, dr. Kollrausch, prof. dij. du Bois-Reymond i. dr. Mnogo je tudi pripomoglo k razširjenju teh vaj v Nemčiji in inozemstvu delo novoustanovljene visoko Sole za telesno vaje (Hochschule fiir Leibesubungen) v Berlinu, ki jo imet m jedo tudi športno univerzo, dasi nikakor ne Soglaša e Sportoml v onem slabem pome jlu besede, katerega si je pridobil s svojo
t®>stranastjo.
,*« <3a*j je tu, ko so zamoremo kretati v prosti naravi, y svežem opojnem zraku,
V blagodejni so Inč ni Svetlobi in toploti. Ne izgubljajte časa! Izkoristite letni čas, ki vami omogoča bivanje pod milim nebom’. Tu ne obvelja izgovor, da ni orodja T.e dobre volje in vztrajnosti je traba, Srago pride Samo oib' sebi. Vzbudite zuai-tuanje pri članstvu, pri naraščaju tega ne bo treba, ker se počuti otrok pri svojih igrah n'a prostem mnogo bolje nego v! zatohlih nizkih telovadnicah, kjer ga ti-Sče steiie k tlom. Priredite si primitivna tokališča in škakaliača S peskom, izvlecite po možnosti lažje orodje na prosto. Sadovi ne bodo izostali. Telo bodi koli' kor mogoče golo, kratke športne hlače za dotetujcjo. Naj diha koža celega vašega telesa. Ne izogibljajte se solncu, vendar pozor pred njega pekočimi žarki, Metaj-
z obema rokama, enostranost škoduje fceloti in ni priporočljiva. Tekajte in' skakajte, toda yedrio zmerno in1 videvno, da fe izognete zlasti v začetku prevelikimi Jfaparom, ki1 se kažejo v nategnjenju tni-Sic in kit. Predvsem pa tte zaibite na to, ida jse po vsakeni telesnem naporu nabira »a površje vašega telesa v obliki pota in drugih snovi žlindra, ki jo morate odstraniti S hladno vodo in dobro masažo.
Torej ponavljaim: Le veri v naravo, Kjer naj se jači im utrdi naše srce, kjer JSaj Se izčistijo Kaša pljuča do Skrajnih’ trilčkov, kjer naj postane naše telo prožno iit enakomerno mišičasto. RaStla ibo jttašai Samozavest, ljubezen do telesnih fv*j, rastla bo tudi sila in vztrajnost in ft temi s© utrdil Saš značaj. Ne zamujajte!
Objave.
^ $ I. Mariborski bioskop. Od četrtka do Bedelje, dne 15. tm1. se predvaja znamenit zgodovinski film »Napoleonova hči« z 0Liyo Mara vi glavni vlogi. Snov je vzeta iz Napoleonove zgodovine. Kot mlad podočnik se je seznanil Napoleon Bonaparte H krasHo Desiree Larousse v Valenci. 18 let pozneje: Bonaparte je mogočpii fran-tooski kralj, njegova nekdanja ljubica le-Si na smrtni postelji. Ob njeni strani stoji M ari on	sad njen'e ljubezni z mladim
Bonapartem, današnjimi kraljem. Prijatelju Brisisacre izda Svojo skrivnost ter ga prosi, -naj sporoči francoskemu ktalju, da njegova hči živi. — Brissaco izpolni obljubo. Marion pride v kraljevi zavod, od koder pa jo politični nasprotniki u« kradejo id Skrijejo. Tu je izvedela Marion, da pripravljajo atentat na kralja
V	ugodnem trenutku pobegne in reši kralja — SVojega očeta, gotove smrti. V zahvalo ji dovoli Napolen, da se poroči z Brissaicovim sinom’ Armandom, ki ga je tajno ljubila. Anriand postane dvorni kapetan. Krasne slike in zapletljaji drže gledalca neprestano v napetosti Film je zbujal ooK§od .veliko l>ozorfio.§ts
Gospodarstvo.
Nekaj Iz teorije kmetijstva
(Nadaljevanje.)
Druga organSka gflojila. j; j.-J
Poleg hlevskega ixi! zelenega gnoja jo še mnogo drugih materij in rastlinskih ter živalskih organov, ki se zamorejo S koristjo uporabiti za gnojenje njiv. Na spodaj sledečej tablici je iznesen pregled teh materij in njih sestava.
Osušena kri pride Ha trg v obliki malih črnic z bleščečim prelomom. Jo zelo močno gnojilo, ker vsebuje mnogo dušika in nekaj fosforne kiseline. Učinkuje intenzivno.
Osušeno meso od crknjene živine (mrcine) pride tudi na trg V obliki temnega prahu, ima mnogo dušika ter je močno dušičnato gnojilo.
Rogovi Iffl sežgane kože, odpadki od volne, mešički od sviloprejke itd. so tudi bogata dušičnata gnojila, toda težjo raz-padljiva in počasneje učinkujoča.
Tropine od jabolk iri grozdja, ki Se dobivajo pri preSanju sadja in grozdja, so tako bogata na hranljivih sestavinah, kakor dober hlevski gnoj, samo da te sestavine biljke počasneje izkoriščajo, ker tropine težko razpadajo. Najboljše je, če se tropine porabi ob enem z drugimi odpadki za napravo mešanca (komposta) in se jo meša z apnom, pri čem so neutrali-zira odvišna kiselina z ene strani, a z druge strani pospeši razpadanje.
Drožehe prge So močno gnojilo, bogato na dušiku, fosfornoj kiselini in kaliju in brzo učinkujejo. Nepokvarjene pr‘že se
, W< •■. « :	HU—
Kako gnojimo ajdi?
Malokatera kulturna rastlina potrebuje tako malo časa, da vzklije, dorase, odovete in zarodi seme, kakor ajda. V tej kratki dobi svojega življenja potrebuje takih hranilnih »novi, ki so v vodi lahko raztopljive. Po raznih preizkusih se je dognalo, da potrebuje ajda v prvi vrsti fosiforovo kislino in. kalij. Fosforo-va kislina je v superfoefatu v lahko raztopi jivi obliki, medtem ko je v drugih fosfatnih gnojilih tesnejše zvezana z ostalimi spojinami. Ravnotako je tudi kalij v kalijevi soli lahko dostopen ajdi, ker se v vodi hitro raztopi.
zamorejo s pridom! porabiti za živinsko pičo, a pokvarjeno za gnojenje.
Kompost (mešanec) jo mešanica raznih organskih odpadkov, kakor plevela, slamo, raznih zeli, smeti itd. z apnom in zemljo. Napravlja se tako, da se na ono plast odpadkov nasuje tanka plast apna in zemlje, na to zopet odpadki, apno in zemlja itd. Zemlja ima nalogo, da zadrži amOnijak, kateri se razvija pri razpadanju organskih snovi. Razpadanje so vrši hitreje in popolneje, če se kup večkrat, toda zmerno, zaliije z vodo ali še boljšo z gnojnico. Ako Se kup po preteku nekoliko mesecev premeče in' znova naredi, kompost še boljo razpade id dobimo na ta način] gnojilo, ki jo zelo močno in' izvrstno učinkuje zlasti rta travnikih in vrtovih.
Razna organska dušičnata gnojila.
Vrsta gnojila	; o o~~ 1	Is ■»1	o i	
Osušena kri ..... .	12.0	1.0	—	
Sežgani rogovi	 OsttSeno meso			—	—		
	8-10	—	—	—
Sežgano „ .....	7.5	—	—	—
Mešički od sviloprejk . .	8.3	—	—-		
Prge od izprešanih droži iz katerih jeizvle^en vinski kamen	3.6	0.5	1.0	
Volneni odpadki....	3.85	0.4	—		
Jabolčne tropine ....	0.14	0.5	0.15	0.6
Tropine od sveiegB grozdja. .	1.-	0.7	0.67	—
Prge od maka . . > . .	6.1	3.5	1.0	—
„ „ solnčnic ....	5.4	2.1	1.2	—
Repične prge		4.5	1.7	1.4	
Kako učinkujejo razna gnojila na ajdo?
Dušik pospešuje v prvi vrsti rast rastline. Mi pa želimo, da ajda le malo časa rase in1 hitro dozori, vsled tega bomo navadno opustili gnojenje ajde z du-šičrtatimi gnojili.
Fosforna gnojila vplivajo rta dobroto semena, na hitro dozoritev, morajo pa biti v taki obliki, da jih ajda hitro izkoristi. Kakor že gori omenjeno, je najprimernejša oblika fosforove kislino
v	superfosfatu. Naši kmetovalci prav dobro poznajo to gjnojilo, kajti še pred vojno so ga samo za gnojenje ajdi, in sicer samo na Kranjskem, uporabili letno 100 Va gonov. Uspehi s tem1 gnojilom so tako o čividm, da so se kmetovalci v vojnih letih, ko ni bilo dobiti Superfosfata, naravnost branili sejati ajdo, češ saj se je brez toga gnojila itak nič ne pridela
Kalija potrebuje ajda tudi v precejšnji meri, kajti S preizkusi Se je dognalo, da vzame ajda na ha iz zemlje do 60 kg čistega kalija, kar bi bilo skoro 150 kg kalijeve soli na ha. V splošnem je torej nujno priporočati, da Se polog Superfosfata nudi ajdi tudi kalijeve soli, in sicer približno za polovico Superfosfata.
Dosedanji preizkusi z gnojenjem ajdi so ne samo dokazali velik učinek fosfatnih kalijevih gnojil, ampak tudi dejanski večji gmotni uspeh, ki navadno daleč prekaša stroške za uporabljena umetna gnojila. Z mirriO vestjo lahko trdimo, da se gnojenje ajde S superfosfatoml in kalijevo soljo res in izdatno izplača.
V	Splošnem' gnojimo e rt ha ali približno 2 orala ajde s 300 kg superfosfata fn 150 kg kalijeve soli, Nai 1 mernik po-setve se računi deseti del te množine.
Obe gfIo,jili ge tik pred1 Setvijo (ne poprej) pomešata ter posejeta po sprašeni njivi. Potem) Se ajda vseje in' podvleče.
,	družba	ima	v	zalogi Super-
111 ^ovo Sel ter je cena razvid-toani w°ia »Kmetovalca«, nporočamo podružnicam', da zberejo
najmanj po en vagon, ker pride potem1 voznina manj stati.
Načelništva podružnic še nujno poživljajo, da razglasijo med udi, da se zbirajo naročila za umetna gnojila za ajdo ter jih o po zore na pravočasno priglasitev. Pred setvijo je namreč z naročili tak naval, da družba težko pravočasno ustreže vsemi naročnikom. (Po »Kmet.«)
■—Q—*
Oddelek polovici Stajer-1. V St,
Kmetijski pouk na deželi.
za kmetijstvo priredi v drugi julija sledeča predavanja na skem: V nedeljo dne 22. julija:
Janžu na Vinski gori, o živinoreji, Wernig, 2. v Polenšaku, o kmetijstvu, Zupanc J., 3. v Melincih v Prekmurju, o izboljšanju hlevov, Vojsk, 4. v Gor. Londavi, o živinoreji, Pavlica, 5. v Špitaliču, o živinoreji in krmi, Zupanc M, V nedeljo, dne 29. julija: 1. v Topolšici pri Šoštanju, o živinoreji, Wernig, 2. v Črešnovcih v Prekmurju, o izboljšanju hlevov, Vojsk, 3. v Slavečih v Prekmurju, o živinoreji, Pavlica, 4. v. Vranskem1 o živinoroji, Zupane M.
HU—
TRŽNE CENE.
Tržne ceno v Mariboru dne 1. julija 1923. (Gene y dinarjih).1
1. Meso: Govedina I JG—27-50, II M—25, III 21.50—23, sveži jezik 24—, vampi 9, pljuča 7-10. ledvice 22-24, gobec ——, možgani 22—25, parklji 6w, vime 10—, loj 15-17 Teletina I 25-J6-, 1120-24. jetra 24-—, pljuča 22-—. ledvice —. Svinjina« Prašičje meso 35—40, ealo 42.—, črevna mast 30-—, pljuča 15—20, jetra 15—20, ledvice 25—30, glava 20-—, noge 12’—, slanina sveža 38-75, papriei-rana 44-prekajena 42—45, mast 40’-, prekajeno meso 46—55, prekajene noge 14 —, prekajen jezik 48-—, prekajena glava 25—30,
2. Klobase: krakovske 55‘—, delireeinske 35-~, brunšviflke 27-50-35, pariške 35-50, posebne 32-50, safalade 32-50, hrenovke 3 V—, kranjske 50--, prekajene meseni sir 82 50, poljske ealame 55*—, pretisnjene klobase ——.
3. Konjsko meso: 1 10—12, II 9-—.
4. Kože: konjske, komad 175-—, gove e 17.50—20, telečjo 22-30, svinjske 8-10, usnje gornje 105—160, podplati 100—140.
J>. Perutnina: Piščanec majhen 30—, večji 10'—., koko« 50—60, raca —, go« 40-—. golob ——, zajec domač (majhen) 10-—, zajec domač (večji) 30-—.
6. Mlečni izdelki: mleko do 4, surovo maslo (kg) 44-44-50
(liter) 350 smetane 15,
ajno maslo —maslo —, sir ementalski 150-—, polementalski 60-75, trapistni 85-40. groycrski 45-—. UlsiUki 45-—, parmezan 150--’
7'50"10' M<**°mad) 1-35
7. Pijača: Vino novo 8-10, vino staro 12—14, pivo 6-50, steki, pive 3-25, žganj« 20—25.
8. Kruh: Bel (lcg> 7*50, črn 6-50. rfen —■—, žemlja (6 o dkg) komad 0-75, inlefiM kruh — •—,
9. Z i t o; PSenica 4-50, rž 4'—, ]efm^ 4'—, oves 4-—*, koruza 3-75, proso 4*5*5, aJ
2	50, fižol navadni	6‘—,	fižol	rajčni—'>->	c’ra'
—, leča 16-17.	g
10. M1 e v s k i	izdelki:	Pseničn*1110 *^
7 75,	1 7-—, 4 6 50, 6 5-76, knSa L'
Sprenj 6—7,	otrobi	2'75,	koruzna moka_
koruzni zdrob 4-75—6-25, pšenični zdrob ® ^ menova moka	—*—,	ajdova	moka 1 9'-":	* j.'
ajdova kaža	(liter)	—,	ržena kava
oikorija 26—.	..
11. Krma: Seno sladko 175 — 300, kislo —•—,	otava	——,	detelja —,	0
slama 100—125'—, pSenična slama "
ržena slama —•— (za 100
nebka
*	ve.
0-— (za m*), premog, trboveljski 50—i ^
Hjski 26-50 (za 100 kg), oglje 2 —, koks 1^'
12.	Kurivo: Drva trda 170*—, ®
110
lenjskl
(za kg), liter petrolej 7'—, liter bencina kg karbida 5 50, kg sveč 17-—.
Za 100 dinarjev se je dobilo 10-1.064 dolarja, 6.10 žvic. frankov, *“• češkoslovaških kron, 76.000 aK, nemških mark, 18.18 francoskih fi’aI1 1 138.800 poljskih mark, 24.69 ital. lir-
Blagovne borze 10. julija,
Sad: pšeuioa bačka 415—425, rž ba<} 300, oves 320, turšica bačka 312,
»0« 660, »2« 625, »5« 565, »6« 495.	.	jj
Beograd: pšenica nova 350, tur®1 320, ječmen 260, oves 300.
Zagreb: postavno voj vodinska^ Staja: j)šenica 415—425, turščica 290—300, rž 360—365, ječmen za krmo ^
vi	250—275, za pivo 300—315, oves 81* 320, moka »0« 650—675, »4« 600—625.
VINOGRADNIŠTVO. \ Uporabljajmo čiste vinske kvasnicel
Talko je pasdov članku, ki ga je .vil v 8. številki »Kmetovalca« z dne aprila 1923 ravnatelj vinarske in sadjfl^ ske šole v Mariboru, gospod Andt” Žmavc. Članek je pravzaprav sva^ pred uporabo mariborskih in ljubljauS^ vinskih kvasnie.
Primoran' sem', poslati v javnost vratiče, ker »Kmetovalec« ni hotel eP1* jeti mojega popravka.
Predvsem moram povdarjati, da jo samočiste drože razne lastnosti iaJ'! se dosežejo žnjimi razni uspehi. GosP0^ ravnatelj je raJbil pri svojih poska®1 »Maribor (Črešnjevci)« in! »Gumip0^ ,. kiTcheu« in pride do zaključka, da \ »Maribor« za nič. Javnost ne ve, kako3 prišel gospod ravnatelj do takih rezu^ tov. Moni pa je znano, zato hočem tu •razložiti.
Ravnatelj g. Žmavte je dobil iz ster Pneuburga drože, ki so bile zelo tre® rane na žveplenasto kislino. S temi kva* nioami je cepil mošt, ki je bil iz zelo s'K bega gnilega grozdja. Povrh tega je ^ ^ mošt še dobro zažveplan. Istočasno jc_cC. pil tudi mošt iste sestave z mariborski1®? kvasnioami. Pri tretjem' poskusu je \ tako vrel, kakor bi ob navadnih razo1*3' rah kipel. Nato je poslal 6. marca mojemu zavodu v poizkušnjo; pri ke«1)-” ski poizkušnji smo dobili sledeči izvid1
Označba:	Maribor	Divje
Stanje, barva in v vseh		
slučajih enaki		sladek	sladko
okus .........	lahek	kisal
	prijeten	neprijeten
Alkohola prostornih delov	9.35	9.08
ali gramov 			7.43	7.21
ekstrakta		 .	3.76	3.62
svobodnih kislin ....	0.80	0.76
shlapljivih kislin ....	0.08	0.05
skupnega sladkorja . . .	1.26	0.97
pepela ........	0.140	0.145
CniuPj-f
&
%
2.52
0.7*
0.05
0.12
0.142
Drina!*
Iz teh analiz sledi:
1	da niti Gumpoldskiroiien Hi Sor ^ no prevrel vina, če ravno so . ,V^0 niee trenirane na žveplenasto k’s 1 ^ ker je bila množina redilnih snovi v m štu prenizka, ali ker je bil uiošt prev zažveplan;
2. da bi lahko še 0.54 g alkohola nastalo v vzorcu »Maribor« in bi tedaj mie o isto množino sladkorja, kakor Gumpo kirehen;
3. da bi imelo potem vino pri poskus-eji Maribor 10.Q3 iM-oetorgih dgloiVj Ga®'1
Marftor, 12. julija 1923.
'»TABOR« (»NARODNI LIST s T.
Stran 7/
MdskircHeti 9.73 prostornih delov alkohola;
4. da so samočiste drože Trsta »Mari-or* glivice, ki proizvajajo več alkohola
12 enake množine sladkorja, kakor Gum-P°Wskirchen;
5. da so drože vrste »Maribor« glivice, 1 imajo že zdaj večekstraktnejsra ostanka
odbitku sladkorja in neehlapljivih kislin, kalkor Gumpoldskirchem, ker je ‘•80 več kakor 1.72;
6- da bo ta razlika po popolnem! prev-?®wi sladkorja še nfrodnejša pri vrsti
aribor, ker bo tedaj 1.85 proti 1.72.
. ^°rej je ravnatelj Žmavc dokazal S E,°jimi posiknsi:
V da nikakor ne gre prepustiti neta-er®bate vrenje drožem, ki se nahajajo v
• da prevre vrsta Gumpoldskirchen, ki
Jet
“Cnirana na žveplenasto kislino, mošt * °ro Popolnoma, ampak tudi nezadostno, jej da slabo hrano;
• da nadkriljnje vrsta Maribor vrsto j^Poldskirehen' plede množine alkoholi ekstrakta in e-kstratovega ostanka, ki kanejo iz enakih množin sladkorja;
4- ravno one pod točko 3. navedene I imajo veliki vpliv pri presoji viri firolokemijskegra vidika in bi prijel kdo re3 v navzkriž z Codexom’ alimentarinu-ki bi rabil Gumpoldskirchen, kakor ki rabi Maribor iri j • da Obstojajo fiziološke razlike pri lasnicah.	^oji vsak zavod Svojo
_asm°, ker izkušnja mu pravi, da ja ta a??a< ob danih razmerah najboljša.
^ -^aj sedaj še povem, kako misli o tej vari ravnateljstvo drž. kmet. ketn. bak-riološkepra in' serološkega zavoda v L ju “‘Jani, ki je priposlalo mojem« zavodu v nost svoj za »Kmetovalca« namenjen
j°®°vor na Žmavcev članek nastopne FSebine>
g	članek	pove	malo	o	uporatJ-
\ cistorejenih vinskih kvasnic ali, ka-drož'lm prav™° »samočistih vinskih Zato^ 2a ^Rrav^aPje viria iri sadjevca.
Wke i«a,^evl^e v nič takoevane »mar; bor-2^ ljubljanske vinske kvasriice.«
citirani članek se torej pogla-Jjans, ? rača protf »mariborskim in ljub-kifon T lasnicam'« ali Samočiatim'vi rito jih* T>I•C^em'• Avtor pravi doslovno o Vsa ‘ * Jfec tepa članka je domneval že
^ian t* a ^a’ mari',()rS'5e i11' Ijub-],• . ’® vinske kvaanice, ker predstavno stare proizvode (kulture), najbrž n«o ve« res čiste, ali pa so oslabele (de-®Tierirale) v taki meri, da jih ne more-Splošno priporočati, niti ne s pridom J^Porabljati. Preizkusi, ki so ise napravili na vin arak i in sadjarski šoli v Mari-z vinskimi kvaSnicami »Črešnjevci«
Pasma izvira namreč iz nekega vino-^■ada v Črešnjevcih pri Radgoni) od ^etijsko- kemijskega zavoda, so mu ali prav in se bodo nadaljevali.« Tako *~avi avtor v citiranem članku, dasi ta-,*®*vamih »ljubljanskih vinskih kvasni c« j v Predzadnjih dni, ko so mu bile pred-ene po njegovem' posredovalcu v res kulturi, nikdar videl ‘ ~^rej je avtorju zadostoval eri sam izkus z »mariborskimi vinskimi kvas-kil* k*0- nam bo priznal 2jr *°Hčkaj ria mikrološkem polju ver-, aiJ veščak, zelo pomanjkljiv, da je uni-Ži fV °k80c^l tudi šamočiste vinske dro-vin Vasn^c®)* ii Jih oddaja naš zavod ' zT^Hi^0™ in 8 ad j ar jem.
ap Pa čujmo, kaj pravi o »ljubijan-, inskih kvasnicah« riaš vinarski P« v?V’n^a^ ravnatelj Skalicky z Grma pre- °vemmestn; Čiste drože, ki smo jih 0(i VaJega zavoda, ismo razmno-
tT^1MI,r-abilli pr* vfie^ na®ih m,°^tih (166 hi).
let v ^6- ^ dober oso bi to pretečeno °> ko je	g^Ho. Delali smo tudi
poskuse, ria pr. vino iz gnilega . zdravega grozdja vrsta burgundec, ki jj. i®» torej tudi gnilo, dalo izvrstno j_ teto. Navadno vino iz gnilega grozd-Pripravljeno a čistimi dTožami smo eJ in bolje prodali kot iz zdravega.
Vt+ a na®a vina 8o čistega okusa, stano-v.na i11 s® lepo čistijo, tako, da je tu do-r uspeh čistih drož očiteri. i. n _®e ea primer o izkustvih' z »Ijub-. anskimi vinskimi kvasnicami«. Gospod i ',r^®meter Bleiweis, ki se v xx>slednjih ih intenzivno peča z vinogradništvom,
TnPiSe med drnsrim sledeče: uiJ! ?!.pa 86118 opazoval vsa lefa, Ear ^Porabljam ftamočiste droži, da je imelo
J 0	ok?a	1«	Prijeten:	aronfia.	To
^gotovih tudi drugi iri to opazovanje  _____________________
imajo Vinograde v isti legi iri ki postopajo pri napravi jan ju vina prav enako kakor jaz, le da no uporabljajo samočistih droži.«
Naj to zadostuje v razčiščertje zadeve. Mislimo, da smo tako izbili dno neoprav-dani domnevi o slabi kakovosti in neuporabnosti »ljubljanskih vinskih kvasnic« ter ob enem tudi razpršili gosto meglo riezaupanja, ki se je bila vlegla vsled citiranega članka na naše lepe vinske gorice.
Z zasnovanim' fiačrtorri o razmnoževanju iri razdeljevanju tujih čistih vinskih kvasnic naj opravi gospod avtor citiranega članka sam kakor zna iri ve. Samo paziti treba, da se samočiste vinske droži ne preobrazijo v neukih rokah v čisto-rejene plesni na kvar kvalitete domačih proizvodov.«
Iz tega se vidi, kako zelo kritičen! je treba biti pri razlaganju uspehov svojih poizkusov.
§i?l' Inž. HeHrik Mohorčič.
Iz življenja in sveta.
Stari Dunaj.
DuriajčaUi ne morejo pozabiti, kaj je bilo njihovo mesto za časa monarhije. Ne smemo so čuditi, če si toliko Dunajčanov želi cesarja, generalov iri raznih velikih parad, ki so bile nekoč tako pogoste in katerih so si prišli ogledat petični ljudje iz vseh dežel habshuržkega cesarstva. Gotovo je, da so imeli Dunajčani več koristi od cesarskega dvora rie-go je imajo sedaj od republike. Ako bi šlo za same Dunajčane, bi jim nazadnje še privoščili cesarja in lepe parade, ali je bilo tako, da so Dunajčani bogateli na račun drugih dežeL Jugoslavenske dežele, Galicija iri dmge nenemške pokrajine so bile hudo zanemarjene, v Dalmaciji so najboljšo ceste zgradili Francozi, ki so vladali tam komaj dve leti. Duriaj je bil zelo vesel svojega razvoja, zato pa smo slišali z Dunaja gromovite besede: Le nič se ne upirajte, bodite pokorni in plačujte redno davke! Vsak prenapet obroč pa poči in tudi avstro-ogrska oblast je poči/la nepričakovano naglo. Danes Dunaj ne živi več od drugih dežel; celo avstrijske dežele so se ga prva leta po preobratu odločno branile. Še danes nočejo dajati kakšnih posebnih žrtev za čast in slavo nekdanje cesarske prestolnice.
Dunajčanu so dovtipni iri veseli ljudje, radi vidijo lepe uniforme, slavno-znane so njihove procesije in zelo mnogo imajo perezijonistov, ki še danes premišljujejo o »starih, dobrih časih«. Taki ljudje se iseveda ne morejo vživeti v nove razmere in zato tudi prav počasi opuščajo prejšnje navade. Na Dunaju še vidiš na cesti črnožolte poštne vozove, ki se mirno vozijo poleg novih; napisov »K. u. k.« Hofliferant« ali »K. u. k. Ta-baktrafik« kar mrgoli. Dunajčana to rie vznemirja. Tudi vlada je dokaj širokosrčna. Tako na pr. še vedno imenuje nove Hofrat-e (dvorne svetnike), dasi dvora že zdavnaj ni več. Po ulicah straši mnogo staroavstrijskih uniform; tudi mestna policija nosi stare uniforme.
Na Duriaju obstoji kakih 5 ali 6 monarhističnih strank, ki sicer nimajo zaslombe v širokih ljudskih vrstah, katere zbirajo okoli sebe razne vpokojence iri druge podobne ljudi, ki so uživali za časa cesarstva posebne pravice, pa se ne bodo mogli sprijazniti z novim Časom, dokler jih ne pobere vsem ljudem pavična smrt. Cesarjeve! izdajajo svoje liste, kjer smešijo vladarje novih držav iri pišejo tako, da izgleda, kakor da brez Habsburgov, njihovih grofov iri genera lov sploh ne more biti na svetu pič dobrega.
Nekateri republikanski listi so začeli z ozirom na monarhistično propagando objavljati nova razkritja o bivšem dunajskem1 dvoru. Tako lahko Dunajčani čitajo črno ria belem, kako so visoki tfadvojvode vasovali pri nadvojvodinjah ta' priricezinjah Iri druge podohrie reči, o katerih poprej dunajsko uho ni Slišalo. Seveda vse to ni nič novega. V inozemstvu so vedeli že davno poprej, kako Se je odigrala takozvaffa »žaloigra v May erlingu«. Pri ria8 so govorili še do naj-rfovejšega časa, da cesarjevič Rudolf živi, dočim So v Inozemstvu vedeli takoj, da je Rudolf ustrelil Svojo ljubico in fiaai«ffar Sebe. gelg danffl izvejo do-
brodušni Dunajčani, da je bil avstrijski prestolonaslednik bolan na pameti in da je to bolezen podedoval od svoje matere. Cesarica Elizabeta je potekala iz rodu bavarskih Wittelshachov; njen bratranec bavarski kralj Ludvik II. se je v samomorilnem namenu vtopil v Starn-berskem jezeru, drugi bratranec je umrl v blaznosti; tudi pri Rudolfu so se že pojavljala znamenja bližajoče se dušev ne bolezni.
Dunajski penzijonisti se sedaj pričkajo med seboj, ali so ta. »razkritja« resnična ali ne, dunajske dame se spominjajo davnih parad, ko je ime prin-cezinja zvenelo tako razkošno.... ah, iri nihče ni mislil, da je tudi princezi-nja grešna Evina hči in da je Franc Jožef I. še kot osemdesetletni starček vasoval pri neki baronici...
O takih stvareh se še vedno govori po dunajskih kavarnah in ob nedeljah v predmestnih gostilnah, kamor zahajajo Stari ljudje na izlet in plačujejo račune s stotišočaki... Dunajske »milostive« in njihove kuharice prežvekujejo polagoma te »razkrite« škandale, ki so s smrtjo visokih grešnikov že zdavnej poravnani, iri postiljori na cesti vozi medtem »K. u. k. Post«. Tako ugaša cesarsko razdobje Dunaja; njegovi zadnji platneni vztrepetajo zdajpazdaj iri zopet pojemajo kakor ugašajoča petrolejka, življenje pa gre neizprosno svojo novo pot iri ni je moči, ki bi ga bila mogla zasukati na staro pot. Stari Dunaj je obsojen k izumiranju...
ugrabi ljubico. Neutešni fant se vrfe nanjo in jokaje trga z nje poedine kose, da s čim večjim apetitom dokaže svojo neizmerno ljubezen. Fant, ki sne celo truplo svoje mrtve ljubice, velja med plemenom Kukumas kot vzor ljubezni in stanovitnosti. Starci ga mlsdini priporočajo za vzgled. Pa recite, da niso upoštevanja vredne domače šege in navade 1
Star denar.
Kakor smo poročali, je nedavno bru-■ hal ognjenik Etna in povzročil veliko ' škode. Pri razkopavanju, ki se vrši sedaj na opustošenih krajih, so našli dve posodi zlatnikov, ki izvirajo še iz časov pred Kristusom. Vrednost tega denarja, ki jo kovan iz čistega zlata, cenijo na več milijonov lir.
OhleVujtft
mestni muzej
t Cankarjevi ulici. Odprt rsako nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar.
Zanimivosti.
„Ganljiv“ divjaški običaj.
Ljubezen ima svoj slovar, ki gotovo največ pove takrat, kadar med zaljubljencema nastane molk. Ena najbolj dražestnih ljubavnih rečenic fe gotovo ta-le: ,Kar snedel bi te od ljubezni!* A med našimi zaliubljenci menda nihče ne ve, da neka daljna zamorska plemena v Južni Ameriki ne govorijo samo tako, temveč tako tudi delajo. Pleme Kuku-mas smatra za svojo najlepšo šego, da pokojniku izkaže največio čast s tem, da njegovo mrtvo telo priredi za slastno pojedino. Njihova vera pravi: Bolje je mrtvemu, da nočiva v človeških želodcih kakor v hladni zemlji. Posebno „eenljiv* je ta običaj takrat, ako smrt zaljubljencu
Za kratek čas.
A Kmet Jože; Zakaj nas Bog ta's.i tepe letos z dežjem? Kaj smo zagr&šili?
Tone: Bog nas »štrafuje« zarad liberalcev, in demokratov, ki žive med nami.
Miha: Grešili smo, ker smo volili klerikalce. Duhovščina je najsvetejše Jezusovo ime in pa najsvetejši zakrament zlorabila ob volitvah. Zato hoče Bog z obilnim dežjem izprati la madež, pa nas cb enem kaznovati iri pokazati, da Mu ni ljubo, ako se zlorablja Njegovo sveto ime ob volitvah, ki So čisto posvetna zadeva.
Ježe in Toge: Bo že tako, že! .j.j
Ti. (Po volitvah). Micka: No. Ciza, zdaj bo pa kmalu boljše, ko je zmagal dr. Korošec. Kmalu .bo vse bolj poceni.
Liza (farovška kuharica): Vjg, tako kmalu tudi sedaj še ne bo bolje. Viš, zato pa še dolgo rte bo dobro.
(Opazovalec): Liza že dobro ve, zakaj je tako govorila, saj ji gospod marsikaj pove, Iri naš gospod fajmošter So edc-rt iz imenitnejših od kadra v klerikalnem taboru.	Stect-uh.
Ma oznanila.
Tri dvonadstropne hI5e pod
ugodnimi pogci takoj na prodni. Naslov Krdtrina 191. Glaser.	1424
Hlgl|enlKna brivnica se vsem
priporoča. Prvovrstna postrežba Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva uliea 9.	1850
Prvovrstna čevljarska delavnica R. Mcnjac, Mari bor, Jurfičeva ulica 9, sprejema vse viste naročil po meri in vsakovrstna ievljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba »tilidna. 1118 30—11
Vrtne garniture ter pnsnmer ne komade, enako tudi druge pletene izdelke, potne koiare itd., parfumerija, nogavice, bombaž in razno drobnino priporoča po konkurenčni ceni tvrdka I. Baloh Grajski trg 3.
1184 10-9
VI dobite poStnl paket fran-ko pov. od: 1 fl ii med, konjak, 1 hol. liker Levert, 1 Co-infreanks liker. 1 Trple cecc; vse skupaj samo za Din. 259 -Hmelak i drug, Maribor, 1301
Dve meblovanl sobi (ena z »no, druga z Uvema posteljama) se oddata do 15. septembra. Naslov pove upiavništvu .Tabora*.	.	3—3
fiil
m
13
(|$J	Velika zaloga
H cementa, traverz, železa in dr. ■
P|	po ugodnih cenah.	2576	—
iii
||] Pinter & Lenard, Maribor.
m m 8
isuHgmiian11 Maanngi
Naroiam
DNEVNIK „TABOR“
Ime: ________________________
poklic: ---------------------
kraj:------------------------
Ne pozabinaročnino!
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
pošta: ...............................................
Priložite postno položnico', da poSljem naročnino!
dne
1923.
lastnoročni podpis.
Preirtaj, tesar ne iellil Izreži In poiljl v odprti kuverti z 20 para znamko na naslov: »TABOR", Maribor.
__
jop
0 HIB
MAJCEHE3SA
-Vij««
MANUFAKTURA
VMARIBORS, (jVAVMl™^
Podpirajte slovenske tvrdko!
Prospekti brezplačno
/fS8fen£\,
yMaWr7l2; julija I923I
Novo!	Novo!
I)ežni pla,Sč£
ipd 450 Din. naprej, najnovejši Tiorei, pravkar došli. Te-lika izbira perila, klobnkov, čevljev, dežnikov, palic, nahrbtnikov in sandal po konkurenčni eeni pri 2695
JAKOBU LAB, Maribor, Glavni trg 2.
■	j®	iris»	<	rr
■	v
■ v
pa tudi najlepSa blago za obleke, kakor sukno, hfačavina, volneno blago, ptavina, ceflr, ilfon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje Itd. se dobi prvovrstno pri
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta Stev. 13. mr
Mala oznanila.
Učitelj isfe službo kot Inštruktor. Ponndbe s pogoji pod ,Počitnice* na opravo.	1422
Prodajalec za sladoled se
takoj sprejme. Kacijanerjeva nliea 17, Vistan.	1419
Učenec z dobro Šolsko na-obrazko se sprejme v špecerijski trgovini H. VerstevSek, Maribor, Frankopanova nliea St. 31.	1338	4-3
Prodam gotov jopič in telovnik iz predvojnega blaga za 16 letnega fanta ter staro obuvalo po nizki eeni. Aškerčeva nlioa St. 3/1. nadstr., vrata 7.
1423
Velik Štedilnik iz vlitega železa na prodaj. Vprašati v Ka-detnioi pri g. kasradinu, 1421
Temnoplava kamgarn obleka za gespode in cilinder se takoj proda. Meljska cesta 15, trgovina t papirjem. 1420
NnilepSe srajce, kravate, klobuke, nogavice in ostalo modno blago dobite po agod-nih cenah v modni trgovini B. Veselinovič &Komp., Maribor, Gospjska ul. 26.	1382
Lovci!
Planinci!
il Hi iti
in nepremočl|lvo blago za pelerine je došlo.
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	1346
galanterija
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48.
gBIBHUBBSSBHSIS @1BHB
VABILO
subskripcijo delnic
Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 25. junija 1923 je sklenil zvišati delniško glavnico
od Din. 1,000.000'— na Din. 1,250.000'—
ter pooblastil upravni evet, izdati 5000 komadov novih delnic po Din. 50’— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi
pogoji:
1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na štiri stare po kurzu Din. 75‘—.
2. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic.
3. Delnice participirajo na čistem dobičku podjetja Od 1. julija t. I. dalje.
4. Kupnino je polno vplačati pri podpisu.
5. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 15. julija t. I. in traja do vštetega 25. julija 1923.
6. Kot podpisovalnica fungira Slavonska banka d. d, podružnica v Mariboru in podružnica v Celju.
7. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
Maribor, v juniju 1923.
Upravni svet Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
m MM®!!®!!!!®®
Sprejmejo še sposobni
Podružnica Harikir.
Aleksandrova cesta štev. 11
Delniška gSavnica Din 50,000.00®"-in rezerve preko Din 12,500.000’— Vloge £ez Din 125,000.000"—
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota. Novi Sad. Osijek, Sarajevo, Som* bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka,
Jesenice.
Agencija: Buenos Aires, Rosarlo de Santa Fe.
UFILIACIJE:
Lfubljanan Slovenska banka.
Splite 3ugoslfivenska industrijska banka d. d. Budapest: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35.,
Izvršuj« vse bančne posle najkulantneje
zavarovalni potniki m akviziterji.
Ponudbe na upravo lista pod .Zavarovalnica",
1396 3-2
A- VICEL
Maribor, Glavni trg 5 trgovina 8 hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, Uameninasto in steli debelo kleno robo. Ha drobno 1386
TELEFON 171
PP
CROATIA
■1
TELEFON 171
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU
GUIVNO ZASTOKTVO V MARIBORU
Ustanovljena leta 1884	SLOVENSKA	ULICA	2	Ustanovljena	leta	1884
Sprejme pod najkulantnejšimi pogoji in po najmodernejših cenikih zavarovanje sledečih oddelkov: Zavarovanje proti požaru in vlomu, proti razbitju šip in zrcal. Zavarovanja proti telesnim nezgodam. Življensko zavarovanje vsake vrste. Zavarovanje proti toči. Transportno in valorao zavarovanje. Jamstvo.
C!
LastaJk is izdajatelj- ^»Ti-nrcii. »Tabor«. « Odgovorni ji®§djrik: Rudolf O z!®. - Tiska:	Mariborska	tiskarna	d.	d,