Leto VII, štev. 174 Ljubljana, nedelja 1. avgusta 1926 Poštnina pavsaiirana. Cena 3 Din c=» lahaja ob 4. ajotraj. ga Starte mesečno Din »5 —; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knafiova ulica štev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud* štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvas Ljubljana, Pietenm« ulica SL 54. — Telefon St t& loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon ii- «0» PodruZnicl: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun prt poštnem ček. larodu > Liub-jana št. 11.841 ■ Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.x4.1- Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana. 31. Julija. Na tem mestu smo že poudarili, kolike važnosti je za naš narod in našo državo vprašanje združitve krščanskih cerKva. Prišli smo kakor med dva og-ma, ko je krščanstvo zabelo prodirati k nam z iztoka in zapada skoro obenem in so se boji izbili takorekoč na naši koži. Germanstvo je takoj videlo, kolika nevarnost mu preti, ako bo narodni jezik dobil pravico pred Bogom in v cerkvi in če se bo naslanjal na iztok. Papež je nekoliko kolebal. a končno je šel z Nemci za uničenjem dela Sv. Cirila in Metoda. Ko je Avstrija začela z imperialističnimi pogledi na Balkan, je zade-ia ob pravoslavje kot čuvarja srbstva in naravno je, da je uporabila katolicizem kot bojno sredstvo proti naši svobodi. Borba proti Strossmayerju, ki so jo sporazumno vodili Franc Jožef, kalvinec Tisza in rimski papež, odkriva to žalostno zvezo. Po okupaciji Bosne je bilo Madžarom prvo , je izdelal finančni minister Franqui načrt, po katerem naj bi s« uvedla skupna akcija za sanacijo francoskih, belgijskih in italijanskih financ, in sicer ne samo s skupnim borsno-tehničnim postopanjem, temveč tudi na ta način, da bi izdelale vse tri države za stabilizacijo svojih valut načrte na enaki podlagi. Franqui je baja predlagal tudi carinski sporazum. Oba ministra sta se danes vrnila v Bruselj. Pariz, 31. julija, s. Po neki vesti lista , je znani francoski fabrikant čokolade Meunier prodal svoj otok Autocosti v bližini Queebecka (Kanada! za ceno 12 milijonov dolarjev neki ameriški družbi. Meunier namerava baje izkupiček te prodaje izročiti po dnevnem tečaju, kar bi znašalo okoli pol milijarde papirnatih frankov kot prostovoljni prispevek v blagajno za amortizacijo francoskih dolgov. Otok Autocosti je glavni tabor tihotapcev alkohola. Montpellier, 31. julija (brž.) Trije bankirji so bili radi nedovoljenih valutnih operacij obeoj'eni na šest mesecev ječe. Vojaška kontrola nad Avstrijo ostane, dokler dunajska vlada ne razpasti tajnih organizacij in dokler ne uniči strojev za izdelavo vojnega materijala. Pariz, 31. Juliia. i. Veleposlaniška konferenca je naročila avstrijski vladi, naj takoj razpusti tajne organizacije. Dunaj.ki kabinet bo odgovoren za to, ako bi tajne organizacije in nezakonite zveze obstojale še nadalje. Veleposlaniška konferenca zahteva nadalje, da se Imajo uničiti vsi stroji, ki lahko Izdelujejo vojni materija!. Tudi se ima Izročiti ves vojni materija!, ki Je še v Avrtrlji ln prodati državam Male antante. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija v Avstriji se ukine, čim izpolni dunajska vlada te zahteve veleposlaniške konference. Pariz, 31. julija, d. Zunanjo ministrstvo objavlja: Pogajanja, ki so se dne 8. t m. začela med veleposlaniško konierenco in avstrijskimi delegati za ureditev nekaterih vojaških določb, so dovedla do popolnega sporazuma o raznih rešitvah dotičnih vprašanj. Izvedba izdelanega projekta je metodično zagotovljena. Dogovor se zlasti nanaša na uničenje vojnega materijala in na stroje, ki izdelujejo ta materijah Sporazum za nadalje, nanaša tudi na vprašanja tajnih organizacij, ki imajo namen, vojaško poučavati mladino. Predvsem pa gre pri dogovoru za tem. da se spravi vojaška zakonodaja Avstriie v sklad s st. germansko mirovno pogodbo. časopisje v Italiji v onasnosti Trst. 31. ju'ija o. Prefekt Gasti si je nadel nalogo, da čimpreje zatre vse jugoslovensko časopisje v Italiji. Ta mesec je posvari! cba klerikalna tednika «Pučkega pri-jate'ja« in »Mali list* in napredno glasilo »Istar=ko riieč« Danes so prišle na vrsto »Novice«. V dekretu jim očitajo oblastva, da so bile že devetnajstkrat zaplenjene in da njihova pisava nasprotuje fašistovski disciplini, ki se je mora v Italiji držati s'e-herno glasilo. Edini "st, ki doslej še ni bi! posvarjen, je dnevnik »Edinost«. Verjetno pa je, da bo tudi »Edinosti v kratkem po-svarjena. Obnovitev pogajanj za konkordat Beograd, 31. julija, p. Papeški nuncij Pe« legrinetti je odpotoval danes v Rim. Nje« gova vožnja je v zvezi z odpotovanjem na. šega poslanika pri Vatikanu Simiča in s vprašanjem obnovitve prekinjenih pogajanj za konkordat. Nuncij Pelegrinetti je zad« nje dni predal naši vladi okrog 40 not. ki se nnnaša;o na ureditev doslej še odprtih vprašanj med Jugoslavijo in Vatikanom. Notranja in zunanja politika na Poljskem Ekspoze ministrskega predsednika Bartia. Varšava. 31. julija, d. Ministrski predsednik Bartl je podal na včerajšnji seji senata napovedani ekspoze, v katerem je med drugim dejal, da gre stremljenje vlade za tem, da se oj"či njena eksekutivna moč in uvede mesto oligarhije demokratična vladavina, !;i naj ima precej proste roke. Ministrski predsednik je nadalje rekel, da pomenjajo predlogi slede spremembe ustave in polnomočja vladi* prvi korak k zboljšanju socijalnih in gospodarskih prilik na Poljskem. Politika se ima iz državne uprave popolnoma izločiti. Glede zunanje politike je ponovil Bartl izjave, ki jih je podal v sejmu o miroljubnosti Poljske. Naglašal je, da je vlada odločena na vsak način izvajati svojo miroljubno politiko. Tudi sodelovanje Poljske z drugimi državami v Evropi se bo gibalo v tej smeri. Nadalje je ministrski predsednik govoril o gospodarskih načrtih, ki jih je vlada vzela zadnje čase v roke in naglašal že precej doseženo stabilizacijo poljske valute. Tudi v industriji in trgovini je zadnje čase nekaj več življenja. Letina kaže letos prav dobro. Potem je senat ratificiral sanitetno konvencijo med Poljsko in Češkoslovaško in drugi dodatni protokol k poljsko - češkoslovaški trgovinski pogodbi z dne 23. aprila 1925. Zopet konflikt z Bolgarijo Pred nedavnim smo pisali o konfliktu med Bolgarijo in Rumunijo; radi vpadov bolgarskih komitašev je morala rumunska viada vložiti protestno noto v Sofiji. Rekli smo takrat, da je uspeh rumunske note važen tudi za nas, ker se lahko v kratkem zgodi, da bomo mi napram Bolgariji v enakem položaju. Da se bo konflikt med našo državo in Bolgarijo prezentiral tako kmaiu, to pač nismo mislili. Dar.es imamo popolnoma enak slučaj; bolgarski četaši so udarili čez mejo, vrdli na naše ozemlje in razvila se je prava bitka, v kateri je bolgarska tolpa sicer izgubila pet ljudi in se morala umakniti nazaj čez mejo, toda padlo je tudi več naših ljudi, orožnikov in civilnih pomočnikov žandar-merije. Naša vlada je po poslaniku Ra-kiču vložila protestno noto v Sofiji, v kateri zahteva inaterijalno odškodnino za svojce padlih in preti za nadalje s hujšimi koraki, ki pa se menda ne označujejo v podrobnostih. Tudi rumunska vlada je zahtevala materijalno odškodnino za svoje žrtve v Dobrudži in vrh tega zagotovilo, da se slični napadi ne bodo več dogajali. Toda uspeha ta nota ni imela; sofijska vlada je odgovorila, da za škodo o priliki spopadov ona ne prihaja v poštev, ker za dejanja komitskih napadalcev ni odgovorna in potemtakem prav tako ne more dati nikakega zagotovila glede na-daljne akcije komitskih oddelkov, katerih delovanje se popolnoma odteguje njenemu vplivu. Kaj bo nam odgovorila sofijska vlada? Dosedaj še ne vemo točno vsebino naše protestne note, ali o odgovoru bolgarske vlade si ne smemo delati nikakih iluzij. Vlada Ljapčeva stoji kakor njegove prednice dosledno na stališču, da ne more odgovarjati za dejanja ma-kedonstvujuščih, ki stoje popolnoma izven njene ingerence. Ka- se tiče čuvanja meje in preprečenja prehoda oboroženim tolpam, se bodo bržkone izgovar-J»1 i. da jim mirovna pogodba onemogoča vzdrževanje zadostnega števila vojaštva na meji. Kratko in malo: sofijska vlada ne bo niti najmanj kriva zn dogodke pri Krivi Palanki. Ni nam znano, kaj misli napraviti naša vlada, ako ostane tudi ta uaša protestna nota brez uspeha. Naša javnost pa čuti, da je treba napraviti vendarle nekaj odločnejšega, nekaj uspešnega, da iircneha neprestano vznemirjanje naše južne meje. Vsakomur se zdi, da smo pač že dovolj dolgo prenašali potrpežljivo krvavo delovanje makedonstvu-juščih in njihovih sofijskih zaščitnikov iti da ie pač že čas. da pomisli gospod dr. Ninčič na učinkovitejša sredstva. Neprestano se naglasa, da razpolagamo z doka žilnim materi jalom o sokrivdi sofijskih uradnih krogov, ki na vse načine podpirajo makedonsko organizacijo, Ali bi ne bilo čas. da se predloži ta materija! diplomatski javnosti, morda Društvu narodov, kjer bo baš sedaj aktualna prilika za take razgovore, ko se bodo določale modalitete bolgarskega begunskega posojila. Naši koraki bndo lahko tem odločnejši, ker iili bo brezdvomno podpirala Rumunija, morda tudi Grčija, ki morajo trpeti isto nadlogo na svojih mejah z Bolgarijo. Ne le Balkan, ako t' eba. mora biti mednarodni forum ono torišče, kjer naj se dokaže bolgarska krivda in najdejo učinkovita sredstva 7-d odpravo tega specijalno balkanskega 7la. ki ra ogroža indirektno mir in stabilnost v širšem obsegu. Strahovita Versko življenje Jugoslovenov v Italiji. Zagrebški «Obzor* prinaša daljši dopis iz Trsta o razmerah, v katerih žive Slovenci in Hrvati v Italiji. O verskem življenju Jugoslovenov v Italiji pise naslednje: «0 cerkvi in verski vzgoji bi se dalo zelo na dolgo govoriti. Narodnih svečenikov ni. Morali bi imeti trde lobanje in železno odpornost, ako bi hoteli ostati. Šikaniranj od lastnih cerkvenih poglavarjev, preganjani od fašistovskili tolp, ki so več kakor enemu polomile rebra, so se morali naši duhovniki umakniti preko meje. Zelo redki so — mogli bi se na prste sešteti, ki so ostali. No, ti so povsem onemogočeni. V naše vasi j so bili postani italijanski duhovniki, ki j nimajo namena narod versko vzgajati, ! temveč poltalijančiti ga. Naših narodnih imen ni več. Priimki se v maticah italijanizirajo. V cerkvah se Bog ne moli v našem jeziku. Razni furlanski popi, ki so vdrli v naše izpraznjene župnije, pridigujejo in izpovedujejo samo italijansko. Otroci ne vedo, kaj je katekizem ali verouk. Vsa verska vzgoja je v tem, da iih mati nauči očenaš. Ljudstvo prihaja v cerkve, bulji v zidove in ne razume niti molitve niti duhovnika ter odhaja neutešeno. Izpovedovati se ne more. ker ga duhovnik ne razume, pa umira nepotolažen. In vendar je v Rimu nekakšna kon-gregacija de propaganda fide, imajo tudi nekak orijentalski institut, v katerem sc poučujejo misijonarji v vseh mogočih vzhodnih jezikih, da lahko pridigujejo narodom v njihovem materinskem jeziku! Vsako leto pošiljajo med črnce in Malaice stotine misijonarjev, ki iim tovore v njihovem zamorskem jeziku. Tu pred nosom, v srcu Evrope pa Dro-nada duševno pol milijona prav tako brezsmrtnih duš, propada šeststotisoč v rudi, ki so bili na visoki stopnji kulture in ki sedaj poginjajo po krivdi Rima, tako Vatikana kakor Kvirinala.* To je naravnost strahovita obtožba papeške politike, ki je postavila Cerkev in Boga v službo raznarodovanja. Radič mimo Slatine * Blamaža pucljevcev. Rogaška Slatina, 31. julija. Tudi danes so čakali radičevci ves dan zaman. Dr. Mavro Gross iz Karlovca je bil od jutra na nogah in begal v žakeju po parku. Delegati iz okolice so sedeli z g. Prepeluhom na vrtu gostilne Pri pošti, da bi že kar na cesti ujeli g. Radiča. Celo iz Kostanjevice je prišel g. Bučar, ki je baje hotel izprositi od g. Radiča neko cesto. Dopoldne ob 10., ko je bil napovedan sprejem depu-tacij pri g. Radiču, pa razen par domačih tiernškutarjev ni bilo nikogar, če-I prav ljudje do zadnjega trenutka niso j vedeli, da gospoda predsednika ne bo. i Za Radičevo obledelo glorijo je bil prav j tako značilen včerajšnji shod v gostilniški sobi, katero so morali pomagati napolniti letoviščarji. Radiča so čakali še danes do 17. ure popoldne. Dospeli so tudi novinarji iz Zagreba. Na Grossovem oknu pa so čakale ovenele rože, ki jih je gospodar pripravil že pred štirimi dnevi za g. Šti-pico. Bele deklice, ki so včeraj zaman pričakovale sprejema, so končno zmetale cvetlice v potok. Šele nocoj proti večeru je bil Radičev prihod definitivno odpovedan. Ravno tako seveda banket. Pripeljal se je le poslanec Pernar, ki je sprejel zdraviliškega ravnatelja dr. Štera na stanovanju g. Grossa. Iz Šestin pri Zagrebu so dospeli pevci društva Sljemen v hrvatskih narodnih nošah, ki bi naj bili nocoj delali Radiču štafažo. Ker je bila vsa prireditev zamišljena politično, se za pevce v zdraviliškem parku nikdo ni zmenil. Tudi večerni radičevski koncert je žalostno propadel. Ob napovedani 20.30 uri še ni bilo nikogar v dvorani. Publika je politični koncert demonstrativno ignorirala. Promenada in kavarniška veranda v Zdraviliškem domu pa sta bila kljub hladnemu večeru polna. Koncert »Sljemena* je pričel šele po 9. uri v komaj do polovico zasedeni dvorani. Tako je torej končala Radiceva komedija v Rogaški Slatini, o kateri je poročal g. Radič, da bo tu konferiral s 500 delegati. Pa vseh skupaj ni bilo 20 in še ti se sedaj vračajo z zelo mešanimi občutki. Radie ni hotel v Slatino! Zagreb, 31. julija, n. Stjepan Radič se ie včeraj res odpeljal v Rogaško Slatino, a je v zadnjem trenutku svoj obisk preklical. Radiča so bili namreč puc-lievci obvestili, da bo v Rog. Slatini zbranih 500 delegatov iz vse Slovenije, dočim jih ni prišla niti dvajsetina tega števila, dokaz, da slovensko ljudstvo radičevsko politiko najodločnejše odklanja. Radič je bil silno ogorčen mer nam ne koristi činjeniea, da si je dinar opomogel na borzL Dober del nabav pa dobimo iz inozemstva v obliki reparacij in se tu občuti jačanje dinarjeve vrednosti. A vso to ne nntfi razloga, da hi zniževali tarife. Ako bi jih znižali, bi z*51i v deficite, ki bi jih težko poravnali. Uravnotežiti moramo vsaj svoj proračun, Id iznaša 3070 milijonov, a po današnjih tarifah je to jedva mogoče. — Ni točno, da bi znižanje tarif omililo tudi gospodarsko krizo. Naša roba ne more lahko konkurirati na svetovnih tržiščih. Ml ne gojimo posevkov tako raeijonalno kakor v inozemstvu. Sicer pa daleko pretežni del našega izvoza ni odvisen od železniških tarif, ker 93 % izvoza gre po vodi. Lani v oktobru smo znižali vse prevozne tarife in še danes dajemo gotova olajšanja v korist pridobitnih krogov. — Izdelujemo načrt velike reorganizacije železniSke uprave. Želimo, da naš promet postane bolj elastičen. Upravni aparat borno zmanjšali, ker je naša deviza: čim več prometa, a čim manj odvišne administracije. Posamezna oblastna oddelenja bodo vobče rešena uprave. Direkcija prometa bo urejena kot možgani prometa; ona bo vodila velike posle, dajala iustrukcije in prevzela zmanjšano upravno breme. Določen bo poslovni delokrog in marsikaj 9e bo reševala na licu mesta. To so naravno osnovne misli, ki jih razpreda ožji odbor. A celotni načrt bo gotov do konca oktobra. Potem bo prometni minister vodil zares prometno politiko, ne pa se bavil s podpisovanjem neznatnih aktov. Ob strani mu bo etal posvetovalni odbor, ki bo sproti pretresal in reševal vse potrebe prometa. Ta reorganizacija utegne poleg vse* drugih dobrih posledic tudi zmanjšati prometni proračun sa kakih 20 %, nakar bomo lahko razmišljali o znižanju železniških tarifov. A prej ne! Končno je minister govoril o olajšavah potovanj za tujce, izletnike in turiste. Poleg znižanih vozni rs v letovišča namerava uvesti posebne vlake za weekend (konec tedna, nedeljski počitek), a za siromašnejše sloje se uvede četrti razred . . . Politične beležke Plačevanje računov »Slovencu« ni všeč. je zapisal: tEvan-geljska požrtvovalnost, ki v ljubezni do člana družbe vse pretrpi in vse žrtvuje, nosi čisto prerojenje, ustvarja vedenje in hotenje, bo nam dala tip jugoslovenskega demokratičnega državljana, z zavestjo pravic in dolžnosti, poslušnostjo in borbenostjo in beseda o jugoslovanski demokraciji bo meso postala.* Evo. to piše venee>. glasilo klerikalne stranke! Kaj se »Slovenčevi* heretiki ne boje jeze go?p. Škota, kadar se vrne iz Amerike. Naj nikar ne mislijo, da je tudi njim dovoljeno, kar je postalo dovoljeno bivšemu glavnemu uredniku < Slovenca*. To, kar je zapisal o k predstavam ki končajo pred 8 uro zvečer. « E bS 5 o-5-a _ - S> 5 s = O -2 i-o « - i 2 s = ^ Cfc T- 0 g 5. = o. KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Najmodernejši kino Slovenije. Materin ponos - je perilo njenega malčka, Snežnobelo, sveže dehteče in kakor razkuženo poslane perilo malčka, ako ga perele s Persil-om. Naj-važneje pa je: mali ima.s pranjem Le malo dela, Kongres Jugoslov.-češko-siovaioh lig Kongres »Jugoslov. - češkoslovaških i;i češkoslovaških organizacij iz Slovenije se bo vršii, kakor smo že poročali, ilne 7. m ti. avgusta v Ljubljani in n:i Liiedu. Spored prireditve: Prihod gostu v v Ljubljano, v soboto 7. avgusta z brzovijikoin ob i 7.15. Sprejem na kolodvoru (jtvoritev kongresa ob 18.30 v muii dvorani »Kazine« v i. nad. Dnevni red. IJ Pozdravni govor predsednika ljubljanske lige dr. Alberta Kramer-ja. 2.) O kungresu lig iz Češkoslovaške in Jugoslaviji v Pragi dne julija poroča g. Rascu Pustoslemšek. 2.) aj O organizaciji in delovanju lig v Sloveniji in v Jugoslaviji volKc poroča g. dr. Avgust Reistnan. b) o organizaciji in de-iovaniu češkoslovaških društev poroča sekretar Svazu g. Dubrovy. 4.) O ustanovitvi lig v Ptuju in Zagrebu poročata g. dr. Šalamun in g. Stjepan Parmače-vič. 5.) L; e bata. 6).) Resolucije. 7.) Zaključni govor predsednikov. Ob pol 21. uri skupna večerja v restavraciji »Zvezdi«. V nedeljo š. avgusta s turistovskim vlakom ob 525 odhod na Bled. Vožnja do Dobrave, nato peš skozi Vintgar (tričetrt ure), v restavraciji pri Žumru oddih (zajutrek), ob pol U. uri odhod na Bled (Iuro). Ob 13 uri popoldne skupno kosilo v hotelu Sekovanič na Bledu, ob 15. uri razhod. Odhod z Bleda z zadnjim večernim vlakom. Večerja v Ljubljani stane 25 Din. prav toliko tudi kosilo na Biedu. Ker moramo najkasneje do četrtka 5. avgusta vedeti, koliko oseb se udeleži večerje in obeda, prosimo, da se do tega časa vsakdo prijavi cjugosl.-češkoslovaški ligi« v Ljubljani na naslov g. Rasto Pustoslemška. Tu se je treba priglasiti do omenjenega termina tudi vsem onim, ki reflektirajo na ceneno prenočišče ali pa na sobo v hotelu. — Prošnjo za polovično vožnjo po železnici smo vložili, dosedaj še sicer nimamo rešitve, vendar je gotovo, da smemo z zanesljivostjo računati s to ugodnostjo. Kot delegata lig v Češkoslovaški se udeležita kongresa generalni konzul g. dr. Otakar Beneš in ministerjalni svetnik g. A. Beringer. Naši onstran oceana Chicago, 15 julija. Mlada Slovenca ubita v rudniku. V bližini Diamondvilla v državi Wyoming je v mali slovenski naselbini eksplozija v rudniku zahtevala življenje dveh mladih Slovencev. Ciril Lebar, devetnajst let star rojak, je delal v 150 čevljev globoki jami, last male slovenske družbe. V rudniku delajo sami Slovenci in nakopani premog sami razpečajo v mestu. Rudnik je suh in brez vode, torej zelo nevaren radi premo-govega prahu Ko pred nekaj dnevi ni bilo Cirila domov h kosilu kakor običajno, se je njegov stari in bolehni oče napotil prod rudniku. Pri vhodu je zapazil, da se iz rudnika vali dim, nedaleč od vhoda pa obžgano truplo domačega psa, ki je Cirila vsak dan spremljal na delo. Takoj je bila obveščena rešilna postaja. Reševalci so šli v goreči rudnik in spravili iz njega mladega Lebarja, a z njim tudi I2letnega dečka Janezka Krošelja. ki ie pogosto hodil s Cirilom v jamo, delal tamkaj kratek čas ter mu deloma tudi že pomagal. Trupli ponesrečencev sta bi'i komaj dvajset čevljev pod zemljo in hudo obžgani. Po mnenju izvedencev se je pri razstreljevanju premoga moral užgati smodnik. Nesreča je hudo zadela stara roditelja Cirilova, katerima je bil sin edina opora Janezek Kro-šeij je bil posinovljenec druge na enak način nesrečne družine. Njegov oče je bil ubit v rudniku pr: slični razstreli)! prerno-govega prahu, a njegov starejši brat le pred par leti utonil. Bil je sirota. Roparji v slovenskem domu. V Slovenskem domu v Collinvvoodu so zadrije čase jako pridno delali. Ravno so dokončali tridnevni letni sejem, ki Je prinesel skupiček okoli 3000 dolarjev. Ko je bilo vse dogotovljeno in denar seštet ter začasno spravljen v blagajnico, so poslopje poselili clevelandski roparji in odnesli ves denar. Odnesli so tudi poslovno dovoljenje (charter) Ln druge papirje. Lovi jih clevelandska policija. Samomor na pokopališču. Mestni detektivi v Clevelandu so našli na kaivarijskera pokopališču truplo nepoznanega moškega. Izprva so mislili, da je bi! umorjen, toda kmalu so dognali, da je izvršil samomor. Zagonetno je, da ima najdeni poleg strela v glavo tudi rane z no-•em v sencih. Po obleki in nekaterih zna iih so kmalu spoznali, da je mrtvec Joe Vidervol. okoli 30 let star Slovenec. Ime: je pri sebi nekai gotovine in zlato uro. Vzroki samomora niso znani. Slovensko dekle na razstavi v Filadelfijl. V Chippeva Laku (država Ohio) je Izmed vseh dijakov šolskega zavoda West-iield Juntor Higl. v Le Royju slovenska miss Alma Trebeč napisala najboljši esej glede pomena »izjave neodvisnosti«,_ katere 150-ietnico praznujejo letos Združene države s svetovno razstavo v Filadelfiji. Za nagrado za svoje uspešno delo je bila mlada miss Trcbec odposlana v Filadeliijo na razstavo Ona \t edina dosegla to odlikovanje v Medina okraju. Doportncije Jugcslovenov iz Združenih držav Zadnje čase je bilo zopet deportiranih precejšnje števiio Jugoslovenov iz Združenih držav. Deportaciie se ponavljajo v isti meri, kakor spočetka, ko so bili sprejeti novi priseiniški zakoni, ki doiočajo, da sme priti iz Jugoslavije >amo okoli 640 prisel-nikcv na leto. Zadnje čase je bilo deportiranih okoli deset Jugosiovenov. Prišli so sem po ovinkih skozi Mehiko ali Kanado in krenili s pomočjo raznih tihotapskih agentov čez mejo v Zedinjene države. Obmejni stražniki pa so Jih prijeli, ker jih Je očividno kdo izdal Pri preiskavi se ni mogel nikdo izkazati, da je prišel v Zedinjene države postavno. Deportacije sv odrejene za take priselnike, ki jih pri preiskavi pri vstopu v Zedinjene države spoznajo za duševno ali telesno nesposobne, to je take, ki bi lahko postali javno breme Smrtna kosa. V Claridgu, Pa., je umrl John Turk, predsednik društva SNPJ. Bi! je rojen leta 18S4 v Pangerču pri Germu na Dolenjskem. — Mary Tamše iz Arkeny, Iowa, je umrla v starosti štirideset let. Doma je bila iz Mozirja. Henrik Vuič iz Bovca je umrl v Hermitiie. Pa.. Joe Gruden pa v Lead-villu, Colo. V Clevelandu ie preminula Mar.v Lunder, doma iz vasi Terkova. Kongres uslužbencev cestnih železnic Ljubljana. 31 julija. Kongres uslužbencev- cestnih železnic, s katerim je zvezana tudi proslava 25 ietnice ljubljanske cestne železnice, je bil otvor-ien že danes. V remizi na Zaloški cesti je železničarska godba «S!oge« zaigrala ob 21 uri nekaj komadov, pevski zbor ustaž-bencev cestne železnice pa je pod vodstvom g Baloha zapel več narodnih pesmi. Nato se je formirala na Zaloški cesti povorka cestnih železničarjev z godbo in lam-pijončki na četa. ki je krenila v mesto proti kolodvoru gostom nasproti. Sprevod, kateremu so se priključile, da pokažejo vse simpatije do organizacije C Ž. velike množice ljudstva, je odšel po Zaloški cesti in dalje po Poljanski cesti skozi Stritarjevo in Prešernovo ulico po Dunajski in Masa-rykovi cesti pred kolodvor in pred hotel Miklič, kjer se je vršil v salonu restavracije na čast gostom pozdravni večer. Udeležili so se ga poleg številnega občinstva zastopnik rnesme občine ljubljanske, ravnatelj dr. Zamik, dalje zastopnik UJN2 Ciril Zupan, zastopnik Trgovske zbornice, obratovodja ljubljanske cestne železnice inž. Tekavčič Itd. Predsednik ljubljanske organizacije C. 2. g. Furar je v svojem nagovoru pozdravil s toplimi besedami vse omenjene gospode, zlasti pa medtem prispele delegate cestnih železničarjev iz avstrijskega Gradca gg. Lauscha in Schallavja, delegate iz Zagreba ln Subotice, omenivši tudi pozdravna pisma organizacij iz drugih mest v in zunaj države. S prisrčnimi besedam! se je obrni! do obeh jubilantov na gg. Pipa to Roperta, ki služita v službi ljubljanske cestne železnice že od njenssra postanka ter jima izročil šopka in dragoceni darili. Po nagovoru predsednika organizacije C 2. Je sledilo še več zahvalnih govorov posamnih delegatov, nakar Je sledila prisrčna, domača zabava. Sodniki in znižanje plač Društvo slovenskih sodnikov je posla* lo ministrskemu predsedniku povodom sklepa o znižanju draginjskih doklad, to»Ie spomenico. 1. Če ima država kriti škodo, nastalo radi letošnjih poplav, občuti društvo sodni« kov kot krivico, da naj to škodo krije s svojimi prispevki samo en stan, ki je med materijalno najslabšimi — namreč uradni« ški stan. 2. Vse moderne države smatrajo kot kulturni postulat in obenem kot glavni in najtrdnejši temelj lastnega državnega ob« stoja idejo o nezavisnosti sodnikov. Tudi naša država je to idejo svečano potrdila v svoji ustavi. Toda moralna in intelektualna nezavisnost zahteva tudi materijalno nezaj visnost Moralne in intelektualne samostoj« nosti in nezavisnosti ni mogoče pričakovati od človeka, ki živi stalno v. bednih materi« jelnih prilikah Tudi sodniški sran ne se« stoji iz samih moralnih herojev. Tudi sod« niki so samo ljudje, katerih moralična od> pornost ni brezkončna in se utegne radi prehude obtežitve nekoč zrušiti. Članstvo društva slovenskih sodnikov je vedno vpoštevalo potrebe države in bilo pripravljeno na patrijotične žrtve. Tod3 ugotavljamo, da naši sodniki od svetovne vojne dalje dobivajo plače, ki ne dosezajo eksistenčnega minima. Ugotavljamo, da je večina naših sodnikov takih, ki nimajo za« sebnega premoženja in so navezani edinole na svoje službene prejemke Oni ne le da nimajo nobene mogočnosti postranskega zaslužka, marveč jim je ta po njihovem stanu in zakonu izrecno prepovedan. če pa že dosedanji dohodki sodnikov niso zadoščali, da krijejo potrebe dostoj« nega žitja sodniku, če ima še tako malo rodbino, pomenja zmanjšanje dosedanjih službenih prejemkov veliko nevarnost za državo, pa naj se to zmanjšanje izvede pod karšnemkoli naslovom. Malenkostni denarni efekt, ki ga dose« že država s tem, da sodniškemu stanu redu« cira njegove službene prejemke, ni v nika« kem razmerju z nevarnostjo, v katero spravlja s tako finančno operacijo država sama svoj ' najtrdnejši temelj — namreč moralično nedotakljivost sodniškega stanu. Naši država je že do sedaj tekom dol« gih osmih let držala sodniški stan v naj« skromnejših materijelnih prilikah, ki so sodnika in njegovo družino izpostavljali vso to dolgo dobo vedno tršim moraličnim preizkušnjam. Če država reducira že itak preskromne sodniške dohodke, se društvo slovenskih sodnikov boji, da končno ne omaga tako dolgo že preizkušena moralična odpornost našega sodnika in da se ne začne poglavitno radi te nove redukcije rušiti in padati nezavisnost sodnika in njegova dosedanja moralična nedotakljivost. Če bi se to dogodilo, bi naše ljudstvo, ki v svoji justici vidi trden temelj te države, izgubilo zaupanje v pravico in državo. Država pa bi s tem izgubila svoje najdragocenejše in nazvečje dobro. Društvo slovenskih sodnikov smatra za svojo glavno nalogo, čuvati nad tem, da ostane moralna integriteta našega sodniške« ga stanu nedotaknjena, in vidi, da je ma« terijelna nezavisnost eno izmed važnih in učinkovitih sredstev za ohranitev visokega nivoja sodniškega stainj. Zato društvo lo venskih sodnikov z vso resnostjo in odločnostjo opozarja na neposredno pretečo nevarnost, ki jo utegne povzročiti redukcija že itak preskromnih službenih prejemkov, na nevarnost, od ka« tere povzročena škoda ne bi bila v nobe« nem razmerju s škodami letošnjih poplav, na težko nevarnost korupcijske poplave v sodniškem stanu, katera škoda bi se z no« beno finančno operacijo ne dala več popra« viti. Zato Vas, gospod ministrski predsednik, društvo slovenskih sodnikov v nujnem dri žavnem interesu prosi, da blagovolite za« staviti v ministrskem svetu ves svoj vpliv, da se uredba o redukciji draginjskih doklad čimpreje zopet ukine. Napoved najemninskega donosa Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V svrho odmere najmarine za leti 1927 in 1928 imajo vsi hišni posestniki vložiti napovedi najemninskega donosa glede vseh poslopij v Ljubijnn:. nai so v najem oddana ali ne, če se raN'1 ali ne, najkasneje do konca avgusta U2:i pri davčni administraciji v LJubljani na Bregu št. 6, II. nadstropje. Hišni posestniki in najemniki se opozore, 'i je prišteti in napovedoti k pogojeni n? Jemnini tudi vse prispevke, ki Jih plačujejo najemniki poleg pogojene najemnine hišnemu lastniku, kakor n. pr. prispevke za hišna popravila in investicije, za dimnikarja, dalje eventualne davke In doklade, -običajne odstotke, ki Jih plačujejo najemniki od svojih podnajemnikov hišnemu lastniku itd. Tudi se opozori, da so napovedati v napovedi vsi najemnik: v hiši, torej tudi taki, ki imajo od hišnega posestnika opremljene ali neopremljene mesečne sobe. Prestopek teh določb se bo smatral kot zatajitev hišne najemnine. Primerna kazen zadene pa tudi najemnike, ki potrjujejo neresnične napovedi za resnične. Po čl. 203. finančnega zakona za leto 1926/27 z dne 31. marca 1926 izgube hišni posestniki poleg tega, da jih zadenejo kazenske posledice po davčnih zakonih, tudi pravico,, da sodno zahtevajo višjo najemnino, kakor je ona, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Hištli posestniki, ki so zavezani vložiti napovedi najemninskega donosa, se tudi opozore, da Jih okoliščina, da niso dobili pouka, nikakor ne upravičuje, ako ne vlo-ie napovedi, temveč da se bo postopalo z onimi hišnimi posestniki, ki bi ne vložili napovedi v določenem roku, strogo po določbah § 11 patenta o hišnem davku z dne 23 februarja 1820. Vsaki napovedi brez izjeme je priložiti tudi natančen popis hiše ln sicer tudi v slučaju, da ni nastala nobena sprememba pri hišnih prostorih Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hiše se dobe v Zadružni tiskarni v LJubljani, Dunajska cesta št 7. Vsako napoved ie koJkovaH s kolkom 5 Din. Tragedija mladega življenja V Požarevačk: ulici v Beogradu je sta« noval s svojo materjo in sestro lSletni sed« lar Slavko Novakovič. Za mater in sestro je skrbel Slavko sam, kolikor je bilo pač mogoče, kajti oče je v umobolnici. Slavko je bil zaposlen kot sedlar v električni cen« trali in je vsak teden izročil ves svoj za. služek materi. Težko je bilo s tem živeti, vendar pa so životarili in Slavko je mirno prenašal vse breme. Bil je vesel, samo da sta bili mati in sestra zadovoljni in dobro razpoloženi Nikdar ni pokazal sin niti naj« manj, da bi "ga morile težke skrbi, ali da bi mislil celo na samomor. Pred materjo in sestro je svoje bolesti vedno skrbno skri« val. samo da jih ne bi užalostil. Toda na Slavka je očetova bolezen silno vplivala, ker je neprestano mislil, da čaka tudi nje« ga enaka usoda Vrh fega je bil tudi zelo nesrečen v ljubezni. Mladenka, v katero je bil zaljubljen, ni odgovarjala na njegovo ljubezen, vsled česar je postajal zadnje dni vedno bolj nervozen V petek zvečer ie po« novno vstal iz postelje. V strahu za sina, kakor da bi slutila, da se bo zgodilo kaj hudega, pa je mati bdela in sina vedno pregovorila, da se je vrnil v postelj Ko pa je kasneje, vsa zmučena, le zaspala, se je sin zopet dvignil, šel v drvarnico in se tam« kaj obesil Pretresljivi so bili prizori, ko sta mati in sestra svojega vzdrževatelja našli mrtvega. Poskušali sta na vse načine, da ga spravita k življenju, toda zaman Slav« kovo lice je bilo mimo, srce ni več bilo. Zapustil je samo pismo, v katerem se po« siavlja od vseh in izjavlja, da je moral v smrt, ker ni bilo drugega izhoda. . LITIJA. Opozarjamo na današnjo Sokolovo veselico. Poselite nas vsi, ki ste dobre volje. Ugodne železniške zveze. Polovična vožnja dovrljena. Zdravo! Sokoi LMja-Šmartno. 1078 LITIJA. Sodno pisarniški uradnik II. kategorije Vinko Hrovat v Litiji je stopil v stalni pokoj s polnimi 35. leti službovanja. Želimo, da bi svoj zaslužen! pokoj užival mnogo let! Bil Je vedno v naših naprednih vrstah in smo prepričani, da ostane tudi vnaprej. Njegovo mesto bo v najkrajšem času razpisano. Opozarjamo na to vse one uradnike, ki imajo šoloobvezne otroke, da jih lahko pošiljajo pred pragom Ljubljane — v ljubljanske šole. s čemer si prihranijo izdatke za njih stalno bivanje v Ljubljani. JESENICE. Ustanovni občni zbor kraj. i odbora Rdečega križa se bo vrši! pri nas i v torek, 3. avgusta ob 19.30 v občinskem i poslopju. Vabimo vse one, ki hočejo sode- lovati pri ustanovitvi. Akoravno preobilno število društev izžema naše občinstvo, so vendar še ljudje, ki so v tem oziru manj angažirani. Le-ti najdejo sedaj priliko, da se potom kraj odbora morejo v smislu požrtvovalnosti udejstvovatL Poverjenika. Orjaški film sveta! Največja pustolovna senzacija! „Pustolovka" V 2 delih naenkrat 12 de anj, predstave po 3 ure od torka 3. avgusta dalje v kinu .DVOR". Pred sodniki cKupite krtače, aa boste imeli snsžne hlače 1» Vdova Ivana poje, prodaja ščetke in hodi od vasi do vasi. Ko se bliža večer, stopi pod kak kozolec, priveze z vrvico košek s ščetkami k visokemu drogu, si malo postelje v podnožju kozolca in že zasanja. Včasih jo vjame večer v vasi. nakar Ivanka vstopi v kmečko hišo. Prijazno pozdravi gospodinjo, pove ji. da je tako in tako, da pod milim nebom ne more nočevati in gospodinja ji postelje na tla, ali jo pa pelje med prijazno družinico kravic in volifev, kjer mirno prebije noč. A tudi našo vdovi co ie zadela nesreča; krtač je zmanjkalo, ostal je le prazen koš in suh mošnjiček. Pa so oblasti zvedele, da krošnjari, a v resnici bolj prosjači in že jo je doseglo pri Sv. Križu belo pismo, ki je ukazalo, da se mora takoj vrniti domov v Osek pri Mariboru. Ivanka naenkrat ni več znala brati in šla je svojo pot. Prenočevala je v toplem hlevu in sanjala, da je njen košek za krtače vedno poln najlepše robe. a ko je sunila vanj, se je zvrnil in vse krtače so se jele drenjati okoli nje in jo zbadati. Prestrašena je kriknila in se zbudila; dva orožnika sta stala pred njo in jo povabila s seboj. Ivanka je zaklela, češ, še se človek ne more, čeprav je ležala vso noč napravljena. Neusmiljeni orožnika se nista hotela umakniti in tedaj se je oglasil njen, daleč po Sloveniji znan jezik in jel obdelovati orožnike, da JoJ! Morda se pomiri sirota v 14dnevnem zaporu. 281etna Jelka iz Zelene jame rada pokro-ka. Začetkom julija se je zvečer precej na-pila. Okoli 11. zvečer je šla domov in srečala tri vinske bratce, ki jih je prijazno pozdravila s e zavladal, a Amor se je skril kot star ms ček pod kozolec. Mimo je prišla patrulja: orožnik Andrej je zagledal moško nogo. ki je molela iz slame. Potegnil je nogo in že je sta! pred njim dedec, a na drugi strani kozolca se je izmotala Marieka, se otresla kot kuže in zletela čez polje Jože je moral s patruljo Jezen je pričel zmerjati orožnika, da sta oba skupaj ravno za krave pa=*i ln da naj se sramujeta Obenem se je tudi potegoval za svojo vlačugico. o kateri ?t3 orožnika poizvedovala, saj mu ie.žf večkrat preje delala kratek čas. Zdaj ločena za tri tedne. Joži bo dolgčas po Posavju, a še bolj po Marički. ko bo revež pestoval trdo bla- V pojasnilo V št. 148 »Slovenca® od 4. julija so štiri tukajšnje cvetličarske tvrdke Herzmansky, Korsika, Bajec in Šimenc objavile neko po« steno z naslovom «V pojasnilo®, v katerem pravijo, da se diplome in priznanja prav« i kar vršeče se vzorčne razstave v Rimu lah« j ko »kupijo«, dalje da gre za odlikovanje, s katero si lahko vsak zasluži proti plačilu, j dalje da podpisane tvrdke iz nacionalnih načel ne žele tega odlikovanja in da dvo« mijo, da sem razstavila svoje produkte in : dobila priznanje. Na zlorabo nacionalistih nega čustvovanja ne bom reagirala. Izjav« Iiam, da sem se priglasila za jury«jo po ob« javljenih tekmovalnih pogojih rimske raz« stave, dalje da je posebna ocenjevalna ko« misija pregledala v poštev prihajajoče predmete ter jih ocenila in jim podelila prizna« nje te juryje, pri čemer sem morala seve« da vplačati vse pristojbine, katere se vp!a« čujejo v takih slučajih po celem svetu. AH je sedaj vršeča se rimska razstava velika mednarodna ali pa morda zakotna, o tem ne pristoji sodba niti meni, niti konkurenč« nim tvrdkam ter se nai interesentje o tem prepričajo sami. ako ne drugače, pa z upo« gledom v imenik oseb, katere načeljujejo tej razstavi. Rad; klevete, izrečene proti meni v citiranem »pojasnilu«, sem proti avtorjem vložila tožbo, smem pa na tem mestu izreči, da se proti meni naperjeno pojasnilo pač kvalificira kot nedopusten ; konkurenčni manever F.4NI HVALA, c\>etličarka v Ljubljani, Prešernova ulica. 1 Nogometna tekma S. K. „Grič", Zagreb : S. K. Krško v KRŠKEM, v neteljo 8. a gosta 1926 sb 5. m. Nove knjige Dr« Klement Jug Ta lakoničen naslov nosi knjiga, ki jo Je izdalo in založilo Dijaško društvo »Adrija« v Gorici; natisnila pa Narodna tiskarna istotam. Predno začneš listati po vsebini, obstane? na klišeju po izvirni ujedkovini grafika Božidarja Jakca; on je namreč oskrbel spremljavo knjige s pokojnikovo sliko in je v obrazu mladega moža dobro pogodil njegov značaj. Publikacija je posvečena slovenski mladini in ob6toji iz petih oddelkov. Uvodni spis je iz peresa Zorka Jelinčiča, osebnega tovariša pokojnikovega, ter govori o J ugo vem življenju, o njegovih mladih letih ter o doživljajih, ki so spremljali Juga skozi življenje v tej dobi. Jelinčič začenja svoj spis z uvodom o Solkanu, preide na tamošnje socijalne razmere, na narodno in prosvetno gibanje in sploh na vse, kar je pomagalo oblikovati Jugovo duševnost. Posebno zanimiv je uvoi po tem, kar razkriva iz Jiigovih mladih !et; Jug je bil namreč v prvem času slab učenec in je prekosi) samega 6ebe šele potem, ko se je začel ustaljevati v svoji domeni energije, ki je bila trdovratna in vztrajna, da, Je celo pre vztrajna in mu je na koncu prinesla smrt. Potem, ko nam v uvodu Jelinčič pokaže Juga-človeka, sledi besedilo univ. prof. Franceta Vebra, ki razpravlja o Klementu Jugu-človeku in znanstveniku. Dr. Veber je btl pokojnemu Jugu učitelj na univerzi. Pofl vplivom njegovih predavanj se je Jug začel posvečati vprašanjem, katerih kali in zarodke najdemo na mnogih mestih tudi v te] Knjigi. V tej »osebno-kulturni študiji«, kakor imenuje prof. Veber svoj spis, je učitelj zbral nekaj značilnih potez ne 6amo pokojnega dr. Juga, marveč celega svojega filozofskega krožka na univerzi. Dr. Alma Sodnikova je zbrala Jugove afo-rizme ter jih priobčila v redu, kakor ga je narekovala vsebina po smislu, dr. Vladimir Bartol pa obdeluje dr. Jugov etični nazor. Na koncu knjige se nahaja prikaz Juga-planinca in seznam njegovih tur. Avtor tega gradiva je zopet Zorko Jelinčič, ki se je očitno zelo trudil, da ohrani širši javnosti vsaj nekaj tega, kar je zapustil mladi, mnogo obetajoči znanstvenik. Zanimivo knjigo priporočamo predvsem mladini, ki študira, pa tudi vsem drugim, ki se zanimajo za pereča sodobna vprašanja. Dr. Fran Kovačič: Ljutomer ■ Zgodovina trga in sreza. Izdalo Zgodo. ; vinsko društvo v Mariboru j Pisatelj nedavno izišle obširne zgodovin« j ske knjige: Slovenska Štajerska in Prek« i murje je ravnokar izdal v založbi maribor. i skega Zgodovinskega društva novo, 24 ti« j skivnih pol obsegajočo knjigo o zgodovini I trga in sreza ljutomerskega, ki bo po svoji vsebini v prvi vrsti zanimal ožje rojake in Prieke sploh, pa tudi širše občinstvo, ki se količkaj briga za domačo zgodovino j Približno polovica knjige" govori o zgodo« j vini Ljutomera in bližnje okolice. Vrste se splošni podatki o prazgodovinski in rim« . ski dobi, o staroslovenski dobi, o strelskih 1 dvorcih, o Turkih in Krucih na Murskem . polju, o razprtijah z Madžari, o letu 1848, ! o političnem in društvenem življenju, o j raznih prireditvah in proslavah, na pr. o prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, o prvi besedi in Miklošičevi svečanosti. Na to sledi podrobna zgodovina Ljutomera (o postanki' župnije, cerkvah, bratovščinah, pokopališčih, šolstvu, o trških pravicah, o prepirih z graščaki, o starem trškem stare« j šinstvj, o županih.sodnikih in pisarjih« i svndikih. o policijski in sodni oblasti trga, o čarovnikih pravdah, o starih rokodel« skih zadrugah, o zdravstvenih razmerah, požarih in o graščinah), Sv Križa, Veržeja, Sv. Jurija ob Sčavnici, Male Nedelje, Ka« pele, Gornje Radgone in Apač. Pri ljuto« merski in gomjeradgonski sodniji so na« šteti vsi dosedanji sodniki in notarji, razen i tega pri vsc.h kra iih dušni pastirji in učite« 1 Iji. Posebno prijetno dene nacijonaini duh, v katerem je pisana ta zgodovina ZaL da je radi pomanjkanja prostora morala izostati podrobna zgodovina Gornje Radgone in Apačke kotline. Iz knj'ge pa izvemo mar« i sikaj, o rovarenju Nemcev po prevratu, i Kot zanimivost navajamo, da je sedanji i župnik v »nemških® Apačah prvi nemške« i ga rodu. dočim so vsi prejšnji bili Slovenci ali Čehi. Zanimiva knj;ga sc sama priporo* ča in bo dobro došla zlasti učiteljstvu. • Časopis za slovenski iezik, književnost in zgodovino«, V. letnik, je izšel in se naroča za ceno 50 Din pri upravi (L.iubljana-Univerza). Vsebina je naslednja: P Skok: »Topononastički priloži«; I. Prijatelj Borba za individualnost slovenskega književnega Jezika v letih 18<8—1857». M. Premrou: »Vatikanski dokumenti iz 1603—21 o viadi-ki Hrenu in cerkveni vizitaciii Kranjske 1607—8»; F. Kidrič: »Dramatične predstave v Ljubljani do 1. 1790»; Male vesti: I Prijatelj: Korespondenca med Vodnikom in Kopitarjem; F. Kidrič; Tomaž Marka-witsch, Joh. Ernest Philippi, Christian Lud-wig Liscow ter ilirsko gledališče 1705—35, ozir. ljubljansko 1735; Lj. Hauptmann: f Dr. France Kos; R. Kolarič: t Prof. dr. Vaclav Vondrak; F. Ramovš: Slavischer Grundriss; F. Kidrič: Bohoričevi; Fr. Kidrič: Bohorič v kranjskem deželnem zboru: F. Kidrič: Ob Prijateljevi petdesetletnici; R. Kolarič: Bibliografija znanstvenih spisov in ocen !v. Prijatelja do konca leta 1925: J. Slebinger: Eihliografija. Izjava Podpisani izjavljam, da z gospodično Ello Hahr, hčerko obratovodje n- Ravnah, ne stojim v nobeni intimni zvezi. Svarim vsakogar pred razširjanjem laž« njivih in razžaljivih vesti, ker bi bi! pritno« ran nastopiti sodno pot. G'.:štanURa\-ne. 1072 OROSEL JOSIP, tnagistratni tajnik. izletniki, prizanašajte planinski flori- Domače vesti * Upokojitev inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v LJubljani Prejeli smo: Ker se glede upokojitve inšpektorjev pri prosvetnemu oddelku v Ljubljani dr. Berka in \Vestra širijo napačna politična ali osebna domnevanja, podajam sledeče pojasnilo, kakor sem ga bil izvedel ob svojem obisku pri ministrstvu prosvete v Beogradu pretekli torek in sredo. Po proračunu za leto 1926-27 bi moglo biti v vsej dižavi samo 6 prosvetnih inšpektorjev, ki so uvrščeni v 3. skupino I. kategorije, a dejansko Jih ie 14. V Sloveniji bi po proračunu mcgel biti samo eden, a dejansko so štirje (dr. Beuk, dr. Lončar, dr. Poljanec in \Ve-ster). Zato je prosvetno ministrstvo upokojilo osem prosvetnih inšpektoric od njimi tudi dva slovenska, a druga a ostala, ker je dr. Lončar kot ravni- i-rodnega muzeja v Ljubljani plačar. z te postavke, a dr Poljanec ima službo in ti-čo kakor odpade po proračunu na Slo\cn!jo. Končno omenjam, da se ;hod, p.) katerem bi oba imenovana L-.uorja lahko ostala dalje v svojih služba ii, kar upam. da se zgodi, ker sta potrebna za redno ura-devanje. — Dr. Dragotin Lončar. * Izpremembe v državni službi. Poštna uradnica Marija Goričarjeva je iz III. kategorije pomaknjena v 4. skupino II. kategorije. Premeščena sta po službeni potrebi k poštnemu nradu v Litiji Albert Conč pa iz Šmarja pri Jelšah k poštnemu uradu v Polj-čanah. Trajno so upokojeni srednješolski profesorji: dr. Alionz Levičnik in Josip Šilih v Ljubljani ter Anton Cestnik v Celju. * Oficirski izpiti pri ljubljanskem pešpol-ku. Pri dijaški četi 40 pehotnega polka, Triglavskega, v Ljubljani so bili te dni končani rezervni oficirski izpiti. Izpit so napravili naslednji vojaki-dijaki: Danilo Delkin, loško Greile, Ivan Lorber, Alojzij Dšuban, Milan Erker, Ludvik Grafenauer, Franc Kolar, Josip Lukša, Rudolf Tschigerl, Josip Plečko (vsi Mariborsko vojno okrožje); nadalje O. Golob, Franc Lunaček, Rudolf Resnik, Pave! šiiovinac, Anton Mutec, Janko Pušenjak Maks Podpečan, Josip Kramar, Konrad Tovornik, Ivan Vanič, Bogomir Pinterič, Adolf De Costa, Vladimir Skaza, Martin Jurhaz, Franjo Kincl, Franjo Konfidenti, Avgust Golob, Otmar Košič (z odliko) vsi Celjsko vojno okrožje; Fr. Košca, Alojzij Merčun Drag. Vari, Rafael Bačar, Kari Vitorl (z odliko), Edvard Križnar, Stanko Pavlič, Stanko Go-rup, Anton Udir, Josip Dolenc, Stanko Voje, Mirko Jančigaj, Silvester Perhavc, Viktor Pregl, Franjo Cvar, Anton Bahovc, Alojzij Vrhove, Mil^utin Kavčič, Srečko Semulič, Viktor Štrukelj, Ivan Furlan, Franc Rem-škar, Jožef Krajnc, Josip Tršar, Anton Ho-ian, Jakob Skrbeč, Fran Petrič, Ivan Muri, Ivan Izlakar, Fran Bartol (z odliko) Ivan Kape, Franc Plevel, Pavel Kogovšek, Stanko Bizjak, Vladimir Korber, Ivan Avbelj, Friderik Vidmar, Alfonz Skala, Josip Ha-ner, Henrik Zdešar, Anton Rožet, Alojzij Lavrenčič, Janez Sajovic, Josip Furman, A. Strah, Franc Munih (z odliko), vsi ljubljansko vojno okrožje. * Iz Vodnikove družbe. Opozarjamo naše čitatelje na prilogo »Vodnikove družbe« ki ie bila te dni pridejana našim listom. Kdor še ni pristopil k »Vodnikovi družbi«, naj to nemudoma stori. V to svrho naj izpolni dopisnico »Vodnikove družbe«, ki jo ima v rokah, in jo pošlje družbinemu vodstvu. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, da dobi bogati knjižni dar, ki ga nudi »Vodnikova družba« svojim članom! »Velika pratika«, kakor se imenuje družbin koledar po prvem slovenskem Vodnikovem koledarju, ie že do tiskana, tudi knjiga »Iz tajnosti prlrode« Je že v tisku, prihodnji teden pa [>rideta na vrsto Vlad. Levstikov roman iz vojnega časa »-Pravica kladiva« in Juš Kozakova povest iz naših gora »Beli macesen«. Obe deli bosta brez dvoma izzvali pravo senzacijo na našem književnem trgu. Opozarjamo, da se sprejemanje članov 7. t. m. definitivno zaključi. * Poziv! Uredništvo sprejema prispevke, s katerimi se bo pomagalo državnim uradnikom, ki iih ie radičevski režim premestil, tako, da so gospodarsko uničeni. Prosimo imovitejše somišljenike, da se čimprej odzovejo! * Teritorijalna razdelitev kompetencc angleških kozulatov. Glasom objave angleške ga poslaništva v Beogradu je izvršena teritorijalna razdelitev kompetence angleških konzulato^ v Jugoslaviji. V kompetenco angleškega konzulata v Zagrebu spadajo ljubljanska, mariborska, primorsko-krajiška. žagi ebška in osješka oblast. Razen Zagreba se angleški konzulati nahajajo še v Sarajevu, Skoplju, Beogradu in Dubrovniku. * XXXVIL velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se bo vršila letos dne 8. septembra v Rogaški Slatini, i Družbino vodstvo ie vložilo prošnjo za po- ' iovično vožnjo. Družba upa, da ji letos te ; ugodnosti ne odrečejo. C. M. podružnice i naj naznanijo družbenemu vodstvu -delegate, če že niso to storile. Podroben spored objavimo pozneje. Vse rodoljube družbe že sedaj vljudno vabi na naš kulturno obram-beni kongres. * Tečaj za mednarodno pravo. Urad za mednarodno pravo priredi v najkrajšem času v Ženevi tečaj za mednarodno pravo. Naše prometno ministrstvo Je udeležencem tečaja dovolilo polovično železniško vožnjo na naših železnicah. Ista olajšava velja tudi za udeležence tečaja, ki iz inozemstva potujejo preko naše države. * Volilni imeniki Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani. K notici »Trgovcem v Ljubljani in okolici v vednost«, ki so }o priobčili nekatari ljubljanski dnevniki, pripominjamo, da smo se Informirali pri zbornici ter ugotovili, da so unešene v zbornični volilni Imenik one tvrdke. ki Imajo vse predpogoje za aktivno volilno pra vico. Ker pa volilna uredba striktno predpisuje, da za volrno pravico ne zadostuje samo obrtna pravica, temveč ie treba, da «na dotičnik že predpisan tudi pridobnlnsM davek, so seveda Izpadle pri uvrščanju v volilni imenik one tvrdke, pri katerih manjka ta pogoj odnosno, o katerih zbornica do sestave volilnega imenika od davčnega urada še ni dobila obvestila o izvršenem davčnem predpisu. Brez podpisa pridobmne bi se volilec tudi ne mogel uvrstiti že iz tega razloga, ker je predpisan za vsako kategorijo določen znesek pridobnine, katerega je treba volilni komisiji preje znati, da ve, v katero kategorijo volilec spada. Toliko v opozoritev interesentom radi morebitne reklamacije. Opozarjamo pri tej priliki, da mo ra vsak. kdor reklamira, priložiti reklamaciji med drugim tudi potrdilo davčnega urada o predpisani pridobnini v smislu člena 10 odstavek tretji, volilne uredbe. - DANES VSI V KRANJ! - Slovesnega odkritja spomenika kralju Petru se osebno udeležita Nj. Vel. kralj in kraljica, ki prispeta točno ob pol 12. v Kranj. Narod Gorenjske ju bo navdušeno po* zdravil. * Naši v Ameriki. Na univerzi v Pittsbur-gu v Zedinjenih državah ie nedavno bil pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva naš rojak Fran Arh, sin ugledne slovenske družine v Moon Runu, kjer ima njegov oče obširno farmo. Oče mladega doktorja ie rodom iz Leskovca pri Krškem, sin pa je bil rojen v Ameriki. Dr. Arh je štirinajsti slovenski zdravnik v Zedinjenih državah. * Jugoslovenska zastava na Tihem morju Velika prekooceanska ladja »Marija Petri-novič«, last Jugoslovensko amerikanske plo vidbe d. d. registrovane v Splitu, ie koncem maja pristala v amerikanskih lukah Astoria in Portland. To je prvič, da je jugoslovenski parnik z jugoslovensko zastavo pristal v teh vodah. Navdušenje naših izseljencev v tamkajšnjih krajih je bilo zato naravnost velikansko. Ves čas, kar ie bil parnik zasidran v tamkajšnjih lukah. so naši ljudje hodih na ladjo kakor na kako božjo pot. se živahno razgovarjali z mornarji in kapeta-nom Begom in posamezne revnejše mornarje tudi obdarovali. Tudi tamkajšnje oblasti in novinarji so pozdravili našo zastavo. * Madžarska Izročila politične brivce. Med našo in madžarsko vlado ie dogovorjeno, da se bo izvršila jutri na obmejni oo-staji Kelebija pri Subotici izmenjava naših in madžarskih političnih krivcev. Madžarske oblasti nam Izroče 16 naših državljanov. * Aretacija Koste Novakoviča. V petek zvečer je beograjska policija nenadoma izvršila hišno preiskavo pri komunističnem pr vaku Kosti Novakoviču. Zaplenila je razne komunistične spise in Kosto Novakoviča are tirala. Ker policija ni izdala nikakega obvestila, krožijo v Beogradu fantastične vesti o novi komunistični zaroti. * Novice iz Rogaške Slatine. Pretekli petek ie priredil kapelnik g- dr. Cerin z vojaško godbo simfoničen koncert z izbranim sporedom. Ob polni dvorani je pričel koncert s Smetanovo »Libošo«. — Tu biva tudi soproga našega ministrskega predsednika z rodbino. — Na dobrodelnem koncertu dne 6. t m., ki ga pripravlja tovarnar g. Viljem Bizjak v zdraviliški dvorani, bo sodelovalo šest odličnih domačih in tujih umetnikov pevcev, ki iih bo spremljal g. Bizjak. — Resničen dogodek radičevske nehvaležnosti: včeraj Je prispel med radičevci iz Ljubljane tudi neki mladenič, da sprejme in pozdravi svojega šefa. Stopil ie v zdraviliško pisarno in tam nahrulil uradnika, ki ie bil doslei izredno uslužen napram radičevcem. s sledečimi besedami: »Vi pa niste od naše radičev ske stranke; se vam že na nosu vidi, da ste od SLS«. Presenečeni uradnik je odgovoril. »Ne, iaz sem pri radikalih!« in Iju-beznjiv pogovor je bil končaa — V kazini, ki je letos zopet otvorjena, je vedno živahen promet. V gornjih prostorih igrajo na roleto popoldne in zvečer do 11. ure, spodaj pa ie bar, toda brez deklet Nekateri so si že lepe svote olajšali. Posebno ob sobotah prihajajo številni magnati igrat iz Zagreba. Neki domači restavrater je baje en večer dobil 30.000 Din. * Članom Slovenskega lovskega društva! Temeljem dogovora med S. U. v Beogradu ih železniškim ministrstvom plačajo lovci, ki so včlanjeni v S. L. D., kadar se vozijo po železnici na lov ali z lova v dobi od L avgusta do 31. januarja vsacega leta polovico normalnih voznih cen za sebe in za enega lovskega psa v tretjem razredu osebnih in mešanih vlakov na razdaljo do 5CT km. Postaje izdajajo polovične karte onim lovcem, ki se legitimirajo z orožnim listom (s sliko), z lovsko karto in izkaznico S. L. D. za leto 1926. — Odbor. * Tvrdke in »Kmetijska razstava«. Uprava Ljubljanskega velesejma priredi od 4. do 13. septembra veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, katere glavni in najvažnejši oddelek tvori posebna kmetijska razstava v paviljonu »E«. Razstava bo obsegala strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva kol poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, živinoreja, podkovstvo, mlekarstvo, sirarstvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne operacije In melioracije, kmetijska književnost; nadalje mlekarstvo, kmetijski stroji in orodje, buteljska vina. čebelarstvo, živinoreja. vrtnarstvo Itd. Razstavo vodi Kmetijska družba v LJubljani. Interesentom-kme-tijcem se namerava predočiti v velikem obsegu vse važne kmetijske stroje In orodje za navedene stroke. V poštev pridejo poljedelski stroji ln orodje, vinogradniško orodje nmetna gnojila, čebelnjaki, panji ter čebelarsko orodje, vrtnarsko orodje, mlekarski stroji, sedlarski izdelku vozovi itd. Za ta del razstav« Je določen poseben prostoi v BORBA ZA KRALJEV POKAL med repiezentancama Slovence in Slavonije v nedeljo 1. VIII. - Igrišče SK Ilirije ob 18. MMBMBMMM——fMIIIIIIBIIIIII I lllll III paviljonu »E« in »F«, kjer se bo nahajal del strojev tudi v obratu. Da bo ta razstava čim lepše izpadla, ie sklenila velesejmska uprava nuditi zainteresiranim tvrdkam največje ugodnosti na najemnini, vse tvrdke naj se prijavijo najkasneje do 5. t m. in točn jesenski vzorčni velesejem vršil od 29. avgusta do 5. septembra. Za sejem se, že sedaj pojavlja neobičajno živo zanimanje domačih kakor tudi inozemskih krogov. Poset niki velesejma imajo pri potovanju «v Prago in nazaj na podlagi velesejmske legitimacije sledeče popuste na železnicah: v kraljevini SHS 50% v ČSR 33% in preko Avstrije lahko potujejo brzovozno z listkom potniškega vlaka. Popust v SHS in ČSR velja za brze in osebne vlake. Posetniki velesejma ne rabijo čsl. vizuma, katerega nadomešča velesejmska od konzulata ČSR v Ljubljani potrjena legitimacija. NatanCne informacije o praškem velesejmu daje ČSR v Ljubljani Breg 8/1 ter tvnika »Vera« na Aleksadrovi cesti št. 8. * Razpisano je mesto inženjerja-priprav-nika (gradbene ali kultumotehničr.e stroke) pri hidrotehničnem oddelku velikega župana mariborske oblasti. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti spisane svojeročno, naj se vlože pri vel županu mariborske oblasti najkasneje do všietega 10. avgusta. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnie z uradnimi listinami, ki jih zahteva čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter se iih obenem opozarja na čl. 6. omenjenega zakona. * Jugoslovensko akad. društvo »Sloga« na visoki rudarski šoli v Leobnu v Avstriji odide danes na naučno strokovno ekskurzijo v Slovenijo in Bosno, da spozna naše domače rudarske institucije. * Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva ne izdaja splošno veljavnih potrdil o umetniškem značaju prireditev Za potrdilo in za znižano takso morajo društva pri vsaki prireditvi posebej prositi ter prošnji priložiti spored. * Ferijalno Udruženje jugoslovenskega učiteljstva vabi na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil 10. avgusta ob 10. dopoldne v osnovni šoli na Savi v Beogradu. Dnevni red: I.) Program FUJU (Ref. tov. Mrovlje) 2.) FUJU in češkoslovaško učiteljstvo. (Ret tov. Mrovlje). 3.) Poročilo o dosedanjem ie-rijalnem delovanju učiteljstva. (Ref. tov. Mrovlje). 4. Pravila FUJU (Ref. tov. Jelkič) S.) Kolonije. (Ref. tov. Masarovič). 6.) F. S. in FUJU (Ref. tov. Mrovlje). 7.) Predlogi. Slučajnosti. Vse predloge glede pravi! etc. prosimo do 6. avgusta na naslov tov. Mrov-Ijeta, Ljubljana, Resljeva cesta 25. Vabljeni vsi učitelji (ice), ki se zanimajo za ferijalni pokret! * Kmetiisko-gospodini ka šola Kmetijske družbe v Marijanišču v Ljoblianl. Začetkom oktobra otvori kmetijsko-gospodinjska šola v Marianišču svoj petindvajseti tečaj, ki bo trajal enajst mesecev. V zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in drugih predme tih, katerih znanje ie potrebno vsaki gospodinji na deželi. V gospodinjski tečaj se sprejemajo dekleta kmetskih staršev, ki so dopolnila najmani 16. leto. Prošnje za sprejem v zavod, naslovljen na Kmetijsko družbo v Ljubliani, je vložiti do 15. avgusta ter jim preložiti: zadnje šolsko Izpričevalo, zdravniško spričevalo, obvezno pismo staršev slede plačevanja mesečnih prispevkov ter navesti stan In poklic staršev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje ^'n šolanje znaša 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prosilke pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Liuhljani. * Loterija gasilnega društva Zalog-Sp. Kašelj. Dne 25. julija so bile izžrebane sledeče številke: Prvi dobitek (sobna oprava) ie zadela št. 1981. drugi dobitek (vreča kruš ne moke) le zadela št. 1892. tretji dobitek suk.no za moško obleko je zadela št. 669. Nadalje Izžrebane številke so: 1747, 1684, 162, 1914 1891. 912. 582. 1065. 901, 84. 1974. 1585. 1404. 1435. 527. 90. 544. 1442. 3. 1353. 1669. 1861 Dobitki se dobe vsak dan pri tov. načelniku Albinu Plevnikn v Sp. Kašlio štev. 8. * V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoia zavarovanca tekom meseca septem- Nova manufakturna trgovina 5696 4 A. POTOKAR t/ra za vsakega za pol meseca prosti mesti 6 prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo in ko i panjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do 15. avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno da je cd 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu ta koliko imajo dohodkov. □□□DannonononnDcnonnnoonnono Da^es popoldne vsi v Št. Vid Ob 2. uri z godbo izpred Narodnega doma Ob 1. uri poseben sokolski vlak iz Kranja v Št. Vid. Ob 3. uri sprejem in pevorka po Šr. Vidu. Ob 4. uri otvoritev letnega telovadišča in velika javna telovadba. Narodna veselica s plesom, srečolovom, barom itd. Zvečer umetna razsvetljava. Lhibliančani "sakourna avtobusszveza. LJUBLJANA, Vodnikov trg 2 Najnižje reklamne cene! * Umor železniškega blagajnika Reich-herzerja. Iz Osjeka poročajo, da sta bila železniški uradnik Kirchlehner in lastnik ključavničarske delavnice Reszely, ki sta zaple tena v Reichherzerjevo afero, v petek opoldne izročena sodnemu stoiu S tem ie za policijo zadeva končana. Sedaj se z velikim zanimanjem pričakuje kako obtožbo bo vložilo proti njima državno pravdništvo: ali ju bo obtožilo sokrivde defravdacije ali zaradi sumnie udeležbe pri roparskem umoru. * Nova žrtev Save v Zagrebu. Včeraj zjutraj je našel neki nameščenec mestnega kopališča na Savi v Zagrebu pod vrbo obleko 10—15 letnega fantiča. Domneva se. da je nesrečnež pri kopanju v Savi utonil. * Pod vlak skočil. Nedaleč od postaje Hraščina-Trgovište na Hrvatskem ie skočil posestnik B. Jakopovič pod tovorni vlak, ki ga ie popolnoma raztrgal. Jakopovič je bil star 26 let in se ie šele pred tremi meseci oženil, a je bi! v zakonu zelo nesrečen. Te dni se ie hotel usmrtiti z električnim tokom kar pa se mu ni posrečilo in je izbral zato sedaj drug način smrti. * Šofer Epih se je vrnil v Beograd. Včeraj smo poročali, da je šoier Epih, rodom iz Ljubljane, s svojim pomočnikom Petrom Siaiičem pobegnil iz Beograda z avtomobilom svojega gospodarja. Po najnovejših vesteh se je Epih že vrnil z avtom v Beograd in o kaki tatvini ne more biti govora. Odpelji je v Koviljačo nekega potnika, a se je potem radi nepričakovanega nočnega deževja mogel vrniti šele čez tri dni. Le tako je nastala neupravičena sumnja, da je Epih pobegnil z avtomobilom. + Nad Splitom se je utrgal oblak. Nad Splitom se je v petek utrga! oblak. Skoraj cele tri ure je lil dež kakor iz škaia; vmes ie padala debela toča. Po ulicah so drli potoki vode, globoki do 40 cm. Ves promet v mestu je bil ustavljen. V trgovinah in raznih hišah ie nastala znatna škoda, ker je voda udrla v kleti in trgovske prostore. Največ je vsled naliva trpela okolica gledališča in cerkve sv. Petra. Temperatura je padla na 15 stopinj Celzija. * Beg prizrenskega občinskega »kmeta«. Iz Prizrena je te dni izginil občinski kmet (župan) Jugela Vešak. Pobegnil je v Albanijo ter odnesel 150.000 dinarjev občinskega denarja. * Nevaren požar v Dubrovniku. V Dubrovniku je v petek v prvih jutranjih urah nastal v poslopju Hrvatske štamparske zadruge velik požar. Nevarnost je bila tem večja, ker ie v neposredni bližini skladišče municije. Na pomoč je prihitelo vojaštvo in mornarica. Energični gasilni akciji se je posrečilo ogenj omejiti. Zadružno poslopje pa ie pogorelo do tal; uničeni so bili tudi stroji in vse pohištvo. * Za negovanje kože proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno zlasti po britju zoper mozolje na obrazu »SANOFORM«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. * Gostilničarji in kavarnarji odpravite v vaših lokalih nadležne muhe edino le z »Zacherlin« praškom. * Tkanina »Eternum« nedosegljiva! * Trgovec, ki ne prodaja »PEKATET«, ni pravi trgovec, ker le z izbornim blagom pridobi odjemalce. * Pr! zaprtju, slabi prebavi, želodčnim bolečinam, glavobolu in splošni . slabosti, vzemi na tešče kozarec naravne Franc Jo-žefove grenke vode. (»Franz-Josef« Bitter-svasser). Po preizkušnjah v bolnicah za notranje bolezni je Franc Jožefova voda najboljše sredstvo proti zaprtju. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah. * Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto,, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Proti takojšnjemu plačilu znaten popust * Stenico! je najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga drogerija Kane, Židovska ulica. 188 * Penziion Vila Lucla v Aleksandrovu na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste. Občudujemo Jo vsled njene lepe opreme, Poželimo Je vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »MIRIM« čokolado. Napčlii izbira Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor datnske kostume, obleke :n rlašče tudi ra od- plačila pri tvrdki 0. Bernatovic 7 LJUBLJANA. ■ B ■ O B m n b c a n r a ■ ■ b s i Iz Ljubljane u— Kralj in kraljica v Ljubljani. Kralj Aleksander in kraljica Marija bosta prisostvovala današnji nogometni tekmi med reprezentanco ljubljanskega in osiješkega ppdsaveza za kraljev pokal. Občinstvo se naproša, naj pride točno na igrišče Ilirije pri državnem kolodvoru. Tekma se prične ob 18. popoldne. u— Finančni minister dr. Perlč v Ljubljani. S snočnjim beograjskim brzovlakom je dospel v Ljubljano iinančni minister g. dr. Ninko Perič, ki prenoči v Ljubljani ter se jutri dopoldne udeleži odkritja spomenika kralju Petru v Kranju. Verjetno bo minister Perič popoldne prisostvoval v sprem stvu kralja in kraljice pokalni tekmi v Ljubljani. V pondeljek bo g. Perič poročal kralju na Bledu o predlogih vlade za ublaženje gospodarske krize. Dr. Perič med nami ni neznan. Bil je za Č2sa pariške konference glav ni tajnik predsedništva naše mirovne delegacije ter si je s svojo ljubeznjivostjo in sposobnostjo pridobil velik ugled in splošne simpatije. Tudi številni Slovenci, ki so imeli opraviti tiste čase v Parizu, se ga bodo vedr.o radi spominjali. u— Pošta v Šiški zopet otvorjena. Z današnjim dnevom se otvori zopet poštni urad v Šiški (Ljubljana VII.) jn sicer v nalašč za ta namen adaptiranih prostorih Pogačni-kove hiše. Ravno eno leto je bila Šiška s pripadajočimi vasmi (Zg. Šiška, Koseze, Pcdutik) brez lastne pošte, dasi štejejo vsi ti kraji nad 11.000 prebivalcev. Za obnovo poštnega urada ima poleg direktorja g. dr. Gregoriča glavno zaslugo nadzornik pivovarne Union g. Viktor Tančic, ki ni prej miroval, dokler ni iztaknil primernega lokala, posredoval pri lastnici hiše in pri poštnem ravnateljstvu glede adaptacije i. dr. Čast in hvala mu v imenu vseh prebivalcev! u_ Nemci — Kranjska hranilnica In naši zakoni. Upraviteljstvo hiše Kranjske hranilnice v Gradišču št. 8 nam piše: Ni res, da ne spoštuje upraviteljstvo Kranjske hranilnice ozir. Kranjska hranilnica naše zakone in da bi se bil kakor po zakonu v zasmeh na selil v hišo Kranjske hranilnice v Gradišču št 8. hranilnični uradnik Hernian Halben-steiner, ki ima bremen prosto lastno hišo in poleg tega vknjiženo šc služnost stanovanja v hiši njegove lastne sestre na Sv. Petra cesti. Res je namreč, da se je imenovani uradnik vselil v Kranjski hranilnici lastno in v prvi vTsti za njene nameščence zgrajeno hišo vsled pravoir.očije in izvršne razsodbe višjega stanovanjskega'sodišča v Zagrebu z dne 7. julija 1926 Br. 3024/1926, s katero ie bilo izrečeno, da se ugodi pritožbi Kranjske hranilnice in se dodeli to stanovanje uradniku Kranjske hranilnice Hermanu Halben-steineriu. Ta razsodba je izvršna že zgolj po čl. .71 t. 3 zakona o stanovanjih, povrh pa še iz razloga, da je višje stanovanjsko sodišče naložilo z odlokom z dne 27/7. 1926 br. 3256/36 stanovanjskemu sodišču prve stopnje, da se pri tem sodišču na 2S. t. m. razpisana nova razprava o dodeljeniu tega stanovanja radi zgoraj citiranc drugoin-štančne razsodbe ne sme vršiti, marveč, da se mora opustiti. Ni res, da pristoja Halben-steineriu služnost stanovanja'v hiši njegove sestre, temveč je res, da ima skupno s še drugo svojo sestro le v slučaju popolnega siromaštva dosmrtno pravico do ene podstrešne sobice le za svojo osebo, ne pa tudi za svoje 4 družinske člane. Ni res, da ima Halbensteiner lastno hišo na Sv. Petri cesti št. 42, res je le, da je lastnik le ene tretjine te hiše skupno s svojima dvema sestrama, radi česar ie višje stanovanjsko sodišče spo znalo, da za Halbensteinerja in njegovo dru žino tam ni stanovanjskega prostora. u— Jubilej dela. 20-!etnico svojega službovanja pri mesarski tvrdki A. Marčan praznuje danes mesarski pomočnik Jakob G r e g o r i n. Cdkar je postal pomočnik, dela pri tvrdki v njeno popolno zadovo'j-stvo Ves čas svojega službovanja je bil iubilant zvest, vesten in znan kot izredni, sposoben mesarski pomočnik. To je splošno znano, zlasti pa mu priznava te dobre lastnosti tudi njegov gospodar. To je pai redek jubilej, ki daje najlepše spričevalo tako g. Gregorinu kakor tudi tvrdki Marčan. Iskreno čestitamo! u— Članom UJNŽB! Cestno-električna železnica praznuje svojo 25 letnico. V hotelu Miklič se bo vršila danes popoldne ob tej priliki velika vrtna veselica s plesom, šaljivo pošto in zelo bogatim srečolovom. Pozivamo ljubljanske člane, da sc udeleže prireditve v čim večjem številu. Oblastni odbor Udruženja jug. narodnih železničarjev in brodarjev. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 izgred, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 26 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi prepovedanega povratka in 1 radi javnega nasilstva. u— Nevarna postopača. V Vodmatu sta bila v petek prijeta dva nevarna, mlada postopača, ki sta malo preje prodajala nekemu obrtniku v Mostah več ključev navi-jakov, 1 francoski ključ, več dlet in razno drugo vlomilsko orodje. Vse orodje ic bilo zaplenjeno in se nahaja na policijski direkciji. n— Aretovan vlačugar. Lovro Smerajc Joma z Ježice, je tipičen vlačugar in delo-mržnež. Dasiravno popolnoma pri močeh najraje postopa In se krti le v skrajni sM »JUTRO® :t. 174 = S —= dela za par dni Na vesti ima že najrazličnejše grehe, ki jih je zagrešil tudi v LJubljani, radi česar je izgnan iz mesta. To ga pa ne ovira, da se ne bi od časa do časa pojavil na ljubljanskih ulicah in sicer pošteno natrkan. Nase opozarja tedaj navadno z vpitjem in petjem, dokler ne pride stražnik, ki ga odvede spat na »prične«, nakar ga zjutraj spremi po Dunajski cesti do policijske meje. Tako se mu je pripetilo tudi v petek, pa je dejal, da kmalu zopet pride. »Sem deseti brat in si ne morem pomagati!* je zdihnil ter odkorakal po cesti proti domu. u— Popravek. Pri zahvali Franc Pleterski v št. 168, kjer se glasi podpis Josip Pleterski, bi moralo biti pravilno Ivan Pleterski. u— Splošno zanimanje za kraljevsko šahovsko igro ie zbudilo končno tudi okoličane Bežigrada, kateri priredijo ustanovni obč. zbor šahovskega kluba Liubljana-Bežigrad dne 3. avgusta ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih g. K. Kačiča, Dunajska c- 58. Vsi interesentje in ljubitelji šaha vabljeni. u— V Gledališki ulici št. 8. (v hiši Pokojninskega zavoda) se otvori z današnjim dnem trgovina modernih ročnih del, v kateri se bo dame brezplačno podučevalo v prekrasnem relijehiem vezenju. V zalogi raznovrstna izbira moderno montiranih blazin, bla zinic, čajnih lutk itd. Oglejte si izložbo. 10S6 u— Zdravnik dr. Demšar zopet ordlnira. u_ Zdravnica dr. Eleonora Jenko-Grover ne ordinira do 3. septembra. 1084 u— Opozarjamo na oglas o otvoritvi zobnega ateljeja Josipa Kovača. 1083 u— Koncert se vrši vsak dan od 20,—34. v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11. u— Opozarjamo na oglas tvrdke Josip Winter. • 1070 Iz Maribora a— Dr. Tuinerjevo poseitvo ni prešlo v nemške roke, kakor smo poročali včeraj. Kupna pogodba na javni dražbi dne 30. julija namreč ni odgovarjala dražbenim pogojem in so io izvršitelji oporoke ovrgli ter bodo sami sklepali o nadaljuili korakih. a— Organizacija pomožne splošne akcije za poplavljence. Mobilizacija Rdečega križa, ki naj b: naslonjen na državna upravna oblastva izvedel velikopotezno pomožno akcijo za prvo pomoč prebivalstvu v poplavljenih krajih, je dokončana. V vseh krajih upravnih edinic so «se osnovali narodni krajevni odbori Rdečega križa, v našem mestu tudi tak odbor pod predsedstvom velikega župana dr. Pirkmaleria, kakor smo že včeraj poročali. Organizacija akcije je v mestu tako izpeljana, da je upo-s;avljen za vsak mestni okraj poseben pododbor, ki ima nalogo, da z nabiralci pobira ou hiše do hiše prostovoljne zneske na nabiralne pole. Iz tega bodo izločena večja industrijska podjetja in denarni zavedi, ki bodo sprejeli od krajevnega odbora direktno prošnjo s čekom, pač pa se bo lahko pobiralo pri nameščencih teh zavodov in podjetij. Del nabranega fonda bo odbor poslal v Beograd, de! pa se bo razdelil med prebivalstvo poplavljenih krajev v maribors-ki oblasti. Naj položi vsak po svojih možnostih primeren obolus, bogat ali reven, in tako pftnaga bratski pomožni akciji! a— Češka meščans-košolska mladina * Mariboru. Pretekli četrtek in petek se je mudilo tu okrog 20 učencev in učenk neke meščanske šole iz češkoslovaške pod vodstvom učitelja Hutetja. Bili so na jadranskih letoviščih, odkoder so se vrnili preko Maribora v domovino. a— Dijaška stanovanja. Kdor bi želel stanovanja za dijake ali dijakinje v Mariboru za prihodnje šolsko leto oddati, naj se pismeno obrne na strokovnega učitelja Antona Skalo, Korošcev a ulica 5/FT v Mariboru. a — Delokrog zidarskih mojstrov. Razširjajo sc tieos.iovane govorice, da zidarski mojstri ne smejo izvrševati nekaterih stavbnih del. Z ozirom na to sporoča strokovna zadruga zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru javnosti, da iniajo kon-cesijonirani zidarski mojstri v smislu § 3 obrt. zakona od 26. decembra 1893, držav, zaik. št 193, pravico do prevzemanja in izvrševanja vseh visokih in sorodnih stavb. Prevzemajo pa tudi lahko inomtmentaine zgradbe, velika gledališča in velike razstavne dvorane, pri katerih pridejo v poštev težki statični računi, vendar pa se pri tem morajo posluževati nadzorstva aut. ci-vil. iaiženjerjev ali stavbenikov. Zadruga torej svari gotovo konkurenco pred tafeš-nimi govoricami, ker bo v bodoče proti razširjevalcem istih sodnijsko postopala. a— Zborovanje mariborskih trgovcev. Dne 3. t. m. ob 30. se bo vršil v dvorani hotela cKosovo^ na Grajskem trgu sestanek tukajšnjih trgovcev radi določitve kandidatnih list za volitve v ljubljansko tla M v kopalni obleki ali toaleti brez rokavov, kjer pride golota rok n tilnika v poštev, je treba imeti lepo, brezhibno belo kožo — brez dlak. Posluževanje britve, po kateri se koža razdraži in dlake še bolj poženejo, je mogoče kakor tudi raba raznih kompliciranih depi-latorfev, ki po v zreč večkrat rdečico. Zato šc dan> s poiskus'te .Takyto je paifim rsrana pomada, katera že preparirana iiide iz tube in odst;an< v 5 nrnu-t;h vse nepotrebne dlake. . Taki" odstrani dlake prav do korenine ;n pusti kožo '■po in mehko brez črnih točk. , Takv" je ekonomična i-rema, ki se posuši. V slučaju nezadovoljivega uspeha se vrne denar. Poizkusite, ker ne riskitale ničesar, zahtevajte ,T A K Y* (patentirano v Franc ji), ki se dobiva v vsaki parfu-merijl, za ceno a 42 Din. zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Po sestavi liste se bo vršil splošni debatni večer. a— Pisarna Jugoslovenske Matice se je preselila v Slovensko ulico št 3/1. Uradne ure so vsak dan razen nedelj in praznikov od 17. do 19. ure. a— Mariborske banke bodo uradov al e v avgustu nepretrgoma od S. do 14. a— Slovenskega obrtnega društva tečaj za knjigovodstvo. Slovensko obrtno društvo v Mariboru obvešča vse, ki so se že prijavili za tečaj knjigovodstva, da se prične tečaj 17. t. m. ob 20. v državni trgovski Soli r.a Zrinjskega trgu. Hkrati poziva tudi ostale obrtnike, ki se želijo udeležiti tečaja, da se nemudoma prijavilo v pisarni Slovenskega obrtnega društva v Slovenski ulici št 2, najkasneje pa do 5. t m. a— Pevsko društvo «Jadran» priredi danes 1. avgusta veliko Javno veselico na vrtu g. Robiča v Limbušu. Cisti dobiček je namenjen za nakup šolskih knjig revnim limbuškim otrokom. Na prireditvi bo sodeloval tudi pevski zbor imenovanega društva. □aooDDDanoaaaoooaoa (Šchaffkamen g ure F. ČUDEN, Prešernova ulica štev. nnnrnnnnrrrrinar a n r n 1 R mannncjDaoa: ka in nekaj pol papirja. Branijo nam biti patrijoti, pa mi se le ne moremo otresti pa« trijotizma. 1— Klerikalni konzum je dobU koruzo in i jc- shranil v hiši Maver. Kdor pozna to hi« šo ve, da nima sposobnih skladišč za živUa, in se tudi ne čudi, če obrtna oblast dovo« ljuje klerikalnemu konzumu shranjevati pe« trolej v istem prostoru s špecerijo. 1— Malega, deset tednov starega divjega prašička ima g. Grad v Laškem. Je ljubka živalica, ki živahno teka po gostilni za gosti. h Celja e— Stavbeno gibanje v Celju. Z lepim vremenom se je pričela v Celju tudi stavbena sezona. Pole? zgradbe okoliške šole gradi g. Slavko Vintar vilo s 6 sobami. Potom splošne gradbene zadruge gradita g. Tramschek na Kersnikovi ulici in g. Četi-na na Jožefovem hribu vsak po eno vilo. Kakor čujemo, bo gradil potom iste zadruge v kratkem tudi mizarski mojster g. Vrenko. Upamo, da bodo tem vzgledom sledili tudi dragi in tako pomagali zmanjšati stanovanjsko bedo v Celju. e— Prostovoljno gasilsko društvo v Ga-berjih priredi danes vrtno veselico z običajno letno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilnega orodja. e— Svinjski semenj v Celju. Na svinjski semenj dne 31. julija je bilo prignanih 91 prašičev, od katerih je bilo prodano 63 komadov. Cene prašičev so za nekaj odstotkov poskočile napram cenam v juniju, ker je bi! dogon veliko slabši. e— Mesti!! kino v Celju. Danes, v nedeljo, predvaja mestni kino film «Iz male gartiizije« po Hermaji Sudermanovem romanu «Visoka pesem», od ponedeljka do srede film »Ciganski kavalir ali zakon potepuha.?, od četrtka do nedelje pa *Huzar-ska ljubezen«. Ta teden je namenjen večinoma onim, ki se radi zabavajo in smejijo. e— Nesreča s splavom. Včeraj dopoldne ■je trčil neki splav cb zidano joho železniškega mosta v Celju ter se razbil. Precejšen del lesa je odnesla voda, drugi del pa sc je zajezil ob iohi. Splavarja sta se rešila r.a podzidek Ln zlezla po lestvi na most. Sreča, da ni bila večja voda. Is Trbovelj t— Otroka rešil smrti. Iz narastlega po« toka Trboveljšice je rešil g. Ivan Varga, pekovski mojster v Lokah, 31etnega sinčka trgovskega sotrudnika Permeta. Požrtvoval nost rešitelja je napravila zelo lep vtis. t— V le m v Breznem. V Breznem je vic« mil pri posestnici Frančiški Cestnik, katere hiša stoji ua samem, znani potepuh in ae* lomržnež Ivan Venkovič. Pokradel je raz« nega blaga za okoli 1500 Din in nato izginil. Venkovič je okoli 35 let star, čedno oble« čen in s svojo zgovornostjo prikupljiv zla« sti za ženski svet. Izdaja se za konjskega prekupčevalca, bogatega posestnika iz Št. Pavk, večkrat pa tudi za trgovca z ogljem. t— Aretiran berač. Na kolodvoru v Hrast niku je bil aretiran berač Franjo Belič iz Kranine na Hrvatskem. Med vožnjo iz Ljubljane v Zidani most je namreč beračil v viaku. Pri njem so našli okoli 1000 Din gotovine, ki jo je po lastni izpovedi nabe« vačil v poldrugem mesecu. t— Vprašanje spomenika rešeno. Radi postavitve spomenika padlim vojakom«Tr« boveljčanom na glavnem trgu v Trbovljah se je obrnila tukajšnja podružnica Zveze slov. vojakov s posebno obširno vlogo na gerenfa g. Voduška in ga prosila, da ji od« stopi za spomenik potreben prostor v ne» posredni bližini farne cerkve. Gcrent je končuo ugodil prošnji, pristavljajoč, da upa glede na pijeteto do padiih bojevnikov, da fco bodoči občinski svet odobril njegovo dovoljenje. Kakor je znano, je občina sa« ma votirala za spomenik 20.000 Din. t— Davčni urad v Laškem bo sp-ejemal naznanila o izvršenih posestnih spreroem« bah v dneh 9., 10. in 11. avgusta. t— Obrtniški sestanek, na katerem se bo razpravljalo med drugim o obrtniški samo« pomoči, se bo vršil iutri 2. t. m. ob po! 4. popoldne v gostilni g. Birtiča v Hrastniku. Udeležba članov obvezna, nečlani dobro« došli gostje! Iz Laškega 1— Električni most. V noči od torka na sredo, ko je divjala nad našim trgom huda nevihta, so zakasneli ponočnjaki od one in te strani Savinje doživeli hud strah. Okrog 23. ure se je neki gospod vračal v trg in ko je stopil z "desno nogo na most, ga je pretreslo neprijetno in komaj, komaj je odtrgal levo nogo od ceste. Prišedšemu na drugo stran mosta, se mu je zgodilo isto. Prestrašeno je gledal na tla in v nebo in čakal, kaj se bo zgodilo prihodnjemu pa« santu. S krikom je ta odskočil in bežal pre« ko mosta, da je tam zopet zarjul. In tako je šlo še nekaterim, dokler ni bil ukinjen električni tok, napeljan preko mosta. Do« gnalo se je, da je daljnovod prišel v stik z železno konstrukcijo mosta, ki je baš v po« pravilu. Most je bil bržčas izoliran od zem* Ije ali vsaj spoj z njo ni imel iste površine kakor običajno; nekoliko pa je pripomogla še mokrota, da so pasantje prevajali tok iz mosta na zemljo. Ukrenilo se je vse, da se neprostovoljno elektriziranje ne bo več go« dilo — vsaj v tako poznih urah ne. 1— Občinsko cesto mimo Zupanca in Rosslerja bo pričela občina popravljati, s čemur bo ustreženo okoliškim kmetom, pa tudi tržanom, ki bi radi videli, da bi se sprehajališče pod kopalnimi utami restav« riralo. I— Krajevna organizacija SDS prosi one Organizacije, na katere se je obrnila radi informacij o interesentih za urarsko in kro« jaško obrt v Laškem, takojšnjega poročanja 1— Mestna Orjuna v teškem ie tudi raz« puščena in je bil-- njen" premoženje konfi« scirano. Primemo njeni agilnosti in poniž« nosti se je našlo 5 par v gotovini, štampilj« Iz Ptuja j— Redek gost v zaporih okrajnega sodu šča. Ftujsko okrajno sodišče je imelo pre« tekli teden v svojih zaporih redkega gosta. Bil je to kaplan Fran Lužar od Sv. Urbana pri rtuju. Odsedel je kazen, ki si jo je nakopal s svojo preveliko ljubeznijo do mladih kmetiških fantov. Roka pravice je še pravočasno prestrigla ljubezenske avan« ture g. kaplana in je postavila vročekrvne« ža za 8 dni na hladno. Upamo, da mari« borski škof temu duhovniku ne bo več pu» std poučevati nedolžno mladino. j— še ena podobna. Znani bivši večkrat« ni hišni posestnik v Ptuju in bivši velepc« sestnik v Halozah, upokojeni kaplan Josip Kranjc, ki si je nakopičil med vojno ogrorn« no imovino, jo je pripeljal tako daleč, da ga je moralo ptujsko okrajno sodišče ka'« znovati s 14dnevnim zaporom, ker je že po« novno obrezuspešil z raznim mahinaciiami proti sebi tekoče izvršbe. vanjem delo sportno*tshniške komisije. Sogometna tekma SK. Grič, Zagreb : SK Krško bo vsekakor kulminacija posav« skega nogometa letošnje sezije. Agilni Kr» čani, ki so letos v izborni formi, ojačeni po nekaterih gostih stoje pred jako težko na« logo, kajti «Grič», ki igra prvič v Sloveniji pošilja svojo prvo garnituro v boj. Tekma se vrši v nedeljo dne 1. avgusta ob 5. pop. na igrišču SK Krško v Krškem. Naši onstran grame p— Dvajset let planinske železnice. Dne 19. julija 1906. «e bila otvorjena planinska železnica, ki je veljala za drugo železniško zvezo Trsta z zaledjem. Takrat se je pri« peljal v Trst Fran Ferdinand. Ogromne so bile varnostne odredbe in orožniki so bili pravi mučeniki. Takrat se je v Gorici govo« rilo, da je nekaj orožnikov ponesrečilo, se« daj pa ie poročala dunajska «N. Fr. Pres« se», da je v nekem predoru počila bomba in so bili ubiti štirje orožniki, kar pa se je bilo prikrilo. Pri gradbi železnic so bili tudi italijanski delavci in v Plaveh so bili baje med njimi italijanski inženjerji. Italija je hotela poznati vse podrobnosti in tajnosti nove proge. Planinska železnica je izborno služila nemškemu prodiranju v Primorje. Glavni eksponent tega gibanja ie bil posta« jenačelnik Wieser v Gorici. Italijani so bili zadovoljni z uvažanjem Nemcev v Primor« je, pričakujoč uspehov zase iz skupnega italijansko«nemškega boja proti Slovencem. V Gorici so pustili v mestni zastop dva Nemca ... Promet po planinski progi je bil pred vojno velik, po vojni pa je upadel in govorilo se je že o opustitvi proge iz Vi« pavske doline čez Kras do Trsta. Izpopolni« la bi se črta iz Gorice preko Tržiča, p— arII Popolo di Triestes, fašistovsko flasilo, je bil zadnje dni dvakrat zaplenjen, oročal je o incidentih, ki so jih baje iz« zvali angleški mornarji v Trstu. Prefekt Gasti pravi, da je poročilo skrajno preti« rano. List se je bil v drugi številki obregnil ob francoske sodnike in jih je žalil v član« ku oPietro Pollb>. Prefekt Gasti meni, da vsebuje članek nevarnost za kaljenje do« brih mednarodnih odnošajev. Ako bo pre« fekt Gasti nadaljeval pot, ki jo je nastopil proti fašistovskemu glasilu, bo «11 Popolo* zelo pogostoma zaplenjen. p—■ O boljševizmu v ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu piše fašistovsko glasilo. Pa to ni boljševizem med delavstvom, ampak med nekaterimi predstojniki in višjimi uradniki. Inženjer Brunnelli odreja odpu« stitve delavcev, '-i si iščejo zavetja pri faši« stovskih sindikatih.. Kaj takega sedaj, ko javlja visoki komisar Ricci, da je vklo« nil Trst pod moč fažizma! p— Plesne prireditve je te dni kvestura v Gorici prepovedala. Vsi, ki poznajo po« ložaj po naših občinah, so rekli, da je prav. Gospodarstvo si ne more opomoči, brezpo« selnost in pomanjkanje mučita ljudstvo. Ob takih razmerah pa naj bi mladina za* pravljala denar po plesiščih! Par dni po uradni prepovedi pa že čujemo, da se je kvestura udala in že dovoljuje plese znova. To pot se gre za tradicijonalne plese! Ne« katere vipavske občine so same preprečile pogubne plese z visokimi taksami. Kaj bo? Obl a st v Gorici je trenotno sicer ..videla gorje plesa, toda nntisk bo tak, da se bo naibrže udala pa se bo plesalo dalje. Plese pa potrebujeta fašizem in »Lega« enako! Akj bi bilo na merodajnih mestih kaj res« nosti, bi se dovolile vsako leto ob posebnih prilikah društvene plesne prireditve, odreči pa bi se moralo odločno vsako dovoljenje za take javne plese, kakor so sedaj v deželi. Borba za kraljev pokal Kralj in kraljica bosta prisostvovala tekmi v Ljubljani. Danes se prične L kolo nogometnih te« kem za kraljev pokal. Kako važnost se po« laga na te tekme, je razvidno iz tega, da so se za to tekmo pripravljali z veliko vnemo vsi nogometni podsavezi. V vseh podsave« zih so se vršile važne medmestne tekme, za katere so se preiskusili igrači, ki naj bi" uspešno zastopali barve svojega podsaveza v tem tekmovanju. V Ljubljani se vrši na igrišču Ilirije pri državnem kolodvoru oi> 18. uri tekma med našo reprezentanco in reprezentanco Slavo« nije, odnosno ONP. Sestavo naše reprezen« tance, ki jo smatramo za zelo dobro, smo že objavili v službenih objavah. Reprezen« tanca ONP je sestavljena nastopno: Ban« čevičsOpravič, NittlingersVukovič. Petelin, Bujler«Pichler, Matoševič, Sivek, Fritz, An« dučič. Nasprotnik naše reprezentanca ni tak da bi ga smeli podcenjevati. O tem nam priča nastop osiješke Slavije v prvenstve« nI tekmi proti Gradjanskemu. V moštvu Slavonije pa je samo šest igračev Slavije, kar znači, da bodo ostaii pomenili le ojače« nje moštva. Izid tekme je zelo negotov. Po našem mneDju bo zmagalo ono moštvo, ki bo pokazalo več ambicije in več izdržlji« vosti. Današnja tekma pa bo tem pomembne]« ša, ker ji bosta prisostvovala kralj Ale« ksander in kraljica Marija. Vrhovni pokro« vitelj našega športa kralj Aleksander in kraljica Marija, sama vneta športnica, si hočeta oo'-iiiti borbo naše mladine za na« šo najčastnejšo in dragoceno nocometno trofejo. Zaradi tega je razumljivo, da bo naše občinstvo v velikem številu posetilo to tekmo, da pozdravi svojega ^vladarja, ki je pokazal « svojim darilom, kako visoko cent iizično vzgojo naše mladme. Posebno veliko važnost je polagalca te tekme zagrebški podsavez, čigar želja je, aa bi tudi letos odnesel zmago v tem tek« movanju. Ako se mu to posreči, tedaj si pribori zlati pokal v definitivno last. Do« slej je Paroreč zms.ga! že dvakrat zapore« dema. V zmislu razpisa pa dobi pokal v definitivno last oni podsavez, ki zmaga tri« krat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Reprezentanca ZNP igra danes v I. kolu v Zagrebu proti sarajevski reprezentancL V Beogradu igrata beograjska in splitska reprezentanca. Beograjska reprezentanca je sestavljena nastopno: Nikolič»Ivkovič, Sta« kič«Arsenijevič, Petrovič, Djordjevid« B. Marjanovič, Jovanovič, Luburič, Petkovič, Sekulič. Po zadnji vesti bo splitski podsa« vez poslal v Beograd rezervo Hajduka, oja« čeno z nekaterimi igrači Borca.^ Ako odgo« varja ta vest resnici, je izid tekme v Beo« gradu že v naprej določen. Zmagal bo Beo« grad. Ljubeljska konkurenca Našsmu poročevalcu je tehnični referent Avtokluba g. Jaklič podal sledeče zanimi« ve misli o Ljubeljski ocenjevalni vozn;i: Vos populi, vox Deil Pri tej naši prire« ditvi je, kakor še nikoli dana sodba o kva« liteti vozil v roke publiki. Veliki obisk, ki ' ga obeta vsestranski živi interes za to oce« njevalno vožnjo na Ljubelj ne le v tuzem« skih, marveč še prav posebno v najširših krogih inozemstva, bo dal vsem vozilom, ki se konkurence udeležijo, priliko, da po« kažejo kaj zmorejo. Ocenjevalna vožnja ni dirka, marveč prava preizkušnja za vsak stroi, koliko premore z ozirom na njegovo ceno. Kako pravilno smo pojmovali mo« mentano razmerje med interesentom in za« stopnikom, kaže predvsem interes publike, ki se tudi tehnično in motomo«sportsko dviga čez dalje boli. Tu se nudi vsakemu zastopniku prilika, da pokaže kvaliteto svo iega fabrikata, da spravi do veljave vse tiste nianse svojega vozila, ki slednje uspo« sabljaio za promet v naši državi. Ža danes ss vidi, kako se motorno vozilo vedno bolj uveljavlja in kako je postalo socijaJna in gospodarska potreba, ne le velikim obra« tom, marveč tudi mali obrti, privatniku in širšemu prometu. Hočemo dati criliko kup« cu, da se orijentira, kateri voz mu najbolj konvenira, hočemo pa dati tudi istotako pri liko zastopniku, da 6i ustvari novih vezi, da si nabere nov krog interesentov in da na ta način uveljavi iznova svoj fabrikat v naših pokrajinah. Prireditev, ki je bila zamišljena tako skromno, dobiva sčasoma malone inter« nacionalni značaj. Ne le zanimanje inozern« skih tvrdk, marveč tudi zanimanje inozem« skih gledalcev bo pripomoglo k temu, da bo konkurenca postala miting dalekosežnej« šega pomena, kakor smo sprva sami mislili. Pričakujemo prijave privatnikov, ker jim daje konkurenca možnost za dalekosežno udejstvov anje, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi se iz nje razvilo dirkanje. Priča« kujemo pa predvsem prijave posameznih avtomobilskih zastopnikov in motociklistič« nih tvrdk iz že navedenih razlogov. Ob tej priliki smemo izraziti upanje, da ne bo iz« ostalo od konkurence niti eno zastopstvo, da bodo poslala slednja v konkurenco svo« je najboljše, visoko izurjene vozače, najmo« dernejše tipe svojih motorjev in avtomo« bilov, ter da nas bodo podpirali na ta na« čin pred vsem moralno. Ljubeljska proga jo pravi forum, pred katerim se pokaže kvaliteta voza, pred katerim pa se naj tu« di pokaže, kai zmore izurjen vozač, ako ima razumevanje za svoj stroj. Konkuren« ca daje vozačem priliko, da se izkažejo kot dobri in rutinirani gorski vozači, bo pa tu« di prava revija vseh avtomobilskih izdel« kov, ki jih premorejo jugoslovenska zastop« stva. Tu se pokaže jasnejše, očividnejše :n drastičnejše, kakor pa na izložbah kvaliteta voza, na drugi strani pa kapacitera jugoslo« venske avtomobilske trgovine. Moško Islikoatietsko prvenstvo JLAS-a. JLAS priredi 4. in 5. septembra 1926. ob 14. na igrišču ZASK v Zemunu lahkoatlet« sko tekmovanje za prvenstvo države po« edincev v sledečih točkah in z nastopnim sporedom: 4. septembra: 1. predteki 100 m, Z skok v višino z zaletom, 3. semifinale 100 m, 4. met kladiva, 5. predteki 200 m, 6. hoja 3C00 m, 7. met krogle, 8. semifinale 200 m, 9. troskok, 10. predteki 400 m, 11. tek 1500 m, 12. predteki 110 m z zaprekami, 13. pred« teki 4 X 100 m. 5. septembra. 1. finale 100 m, 2. met di« ska, 3. skok v daljavo z zaletom, 4. finale 200 m, 5. skok ob palici, 6. finale 400 m, 7. finale 110 m z zaprekami, 8. tek 5000 m, 9. met kopja, 10. tek 800 m, 11. finale 4 X 100 m. Imenovane točke tekmovanja se vršijo samo za gospode. Tokališče je iz leša z dvema nedvignienima zavojema in je dol« go 380 m. Priiave morajo biti poslane JLAS od strani podsavezov, najpozneje do 28. avgusta 1926. Klubi morajo prijaviti do 21. avgusta ob 12. uri na naslov: Savo San« cin, tehn. ref. LLAPa, Tavčarjev? ul. 1/IIL Prijavnina za os=bo in točko znaša 15 Din, za moštvr 30 Din; prijave, ki ne bi vsebo« vale označbe pristojnega podsaveza, ®« ne bodo upoštevale, ravnotako se ne bodo g!a« som § 78. upoštevale nobene naknadne in tudi ne telegrafske prijave. Nagrade dobi« io v vsaki disciplini najboljši trije poedin« ci, odnosno moštva, zmagovalec v vsaki di« sciplini pa naslov 40< levo v / sredi prekinjena. Manjka materijal za primerjanje. 50 vinarjev. Št. 9a—9c tanki papir, 19a—19c zobčasti prebod, 19 a 11X zobč., So Aa, 3S Ab, 83 Da. 1. Na hrbtu levega goloba (!) majhen tri-kot. 10 znamka v poli. 2. Lat. napis »KRALEVINA« mesto KRALJEVINA:. 90. znamka. 60 vinarjev. Št. lOa—lOd tanki papir, 20a— 20c zobčasti prebod, 34 A—34 Ac. 1. Nad desno vrednostno številko >60t točka. r:'zen tega začetru: črta iste številke pojačana. 100. znamka v poli. 1 krona. Št. lla tanki papir, 21a, 21 b zob- časti prebod. 35 Aa—35Ab, S5 Bc. 1. Črka >K< cirilskegf napisa z dvema potezama podebeljena, podobna je »Ec, 1. znamka v poli. 2. Na prsih angela majhen krog (mehur). 64. znamka v poli. 3. Pod prsi v sredini angela poteza (meč). 86. znamka v poli. 4. V ustih angela poteza (cigareta). 93. znamka v poli. 2 kroni, št 12a tanki papir, 22a zobč. pre- bod, 36 Aa, S8 Ab. 1. Črka >B< ciriL napisa je podobna črki jE<. 19. znamka v peli. 2. Vodoravno na sliki marke bela črta. 97. znamka v poli. 5 kron. Št. 13a tanki papir, 37 Aa, 37 Ab, 37 Ad, 37 Ae, 37 Bc, 37 Bd. 1. Levo kraljevo uho prerezano. 78. maml-a 7 polL 2. Kraljevi lasje barvasti. S8. znamka v poli. 10. kron. Št 38 Aa, SS Ab, SS Ba. 1. Ob vrednostni številki >10« levo beli polkrog. 85. znamka v polL 2. Ničla leve vrednostne številke >10< prekinjena. 51. znamka v poli. 5. Začetna poteza desne številke >1< manjka. 30. znanii.-» v poli. 4 Pod levo ničlo vrednpstne številke >10< točka. 63. znamka v poli. Po tem sem navedel vse one tipične greške teh treh izdaj, ki so najvažnejše in ki so osnovane na slabo izdelanih klišejih (ploščah). Razen omenjenih tiskovnih grešk Je še mnogo drugih, ki pa niso tako vežce, aa »i bilo potrebno govoriti o njih. Porto in časopisne znamke bom opisal drugič. Tako torej g. ing. Konid. Naši zbiralci, ki imajo gotovo več materijala, naj pa primerjajo in videli bodo, da se marsikaj ne strinja in da je mnogo lepših in bolj značilnih po-grešk. Rdeči žig v Kreniu ob odkritju spomenika kralju Petru v nede!jo 1. t. m. ne bo nov žig s prigodnim besedilom, temveč bo ta dan v rabi le navadni dnevni pečat poštnega urada v Kranju z rdečo barvo. Da se zbiralci izognejo izgubi, poštni urad pa obvaruje navala in nadlegovanja, opozar« jamo, da znamke z rdečim žigom nimajo večje vrednosti kof znamke s črno obute, racijo, ker jih vsakdo smatra za filatelNtič« no špekulacijo in za žige iz prijaznosti. Iz« košnja z rdečimi žigi ob priliki popotovanja sedanjega kralja Aleksandra !. 1920. po dr« žavi je tedanje špekulante, ki so dali z rd-čimi žigi obliterirati ogromne množine znamk, izučila tako korenito, aa v Kranju pač ne bodo riskirali večjih svot. Znano je namreč, da je danes težje vnovčiti znamke s takratnimi rdečimi žigi, ker jih vedi iz» pere, težie, kot pa marke z vsakdanjimi pečati. Skart v ljubljanski poštni direkciji, ki obstoji iz poštnih spremnic od junija 1920. do konca leta 1922. ni bil poslan niti v Beograd niti v ZagTeb, kakor misli večina naših zbiralcev. pač se pa še ves nahaja v posebtil shrambi z železnimi vrati in železno mrežo na oknu v ekonomatu poštne direkcije. S prijaznim dovoljenjem gospoda direktorja smo se sami prepričali, tia ie v tej ognja in vloma varni shrambi resnično še 105 plombiranih vreč s po 25 kg f=kartiranih sprem-nic iz te dobe. Kakor je o tem%skartu izš:a pred štirinajstimi dnevi knrtka nofiia z željo in zahtevo domačih filatelistov, naj bi bi! ves ta skart prodan na podrobni razprodaji v Ljubljani, Je poštna direkcija s svojim pri-7>oro3iioir takoj javila to žeijo v Beogradu, in upamo, da bomo lahVo prav v kratkem dražili zaželjene stare spretr.nice. Gotovo najdemo še prav zanimive, lahko tudi neznane različke naših znamk med toliko množino morebiti še neizbranega materijala. IV. hrvatski filatelistični dan. o katerem smo že pisali, bo 10. oktobra, in sicer združen z dražbo znamk peni vod3tvom trgovca z znamkami g. 0. Weissa. Ta odgovarja tudi na vsa vprašanja, ki se tičeio razprodaje. Po poročilih zagrebških listov vlada že veliko zanimanje tako za razstavo kakor tudi za avkcijo, kar je iolažjjivo znamenje v sedanjem mrtvilu. Upamo, da bodo zbirke slovenskih znamk zopet tako častno zastopane kot lansko leto, želimo pa, •.; i cesarja Proba, ki je okoli 1. 300 r- Kr. prinesel vinsko trto iz Južne Italije in Grčije na germanski sever; •> inske steklenice iz ilovice, še dobro ohranjene čaše. ki jim je stoletno bivanje pod zemljo nadelo smaragdno-/ei~no. motno zlato ali pa modrika-sto-srebrno patino. .Srednji vek je zastopan z rezljanimi sod c i z umetniškimi in poetičnimi fi-srurr»mi v reliefu. Posebnost svoje vrste ;ie veliki, dvanajsterooglasti sod, koln-vkega volilnega kneza in iz leta 1500 izvirajoča lesena skulptura »Kristus v -\inski kleti". Najdragocenejši in nsjza-nimivejši predmet vinskega muuzeja pa ie neka rimska amfora, v kateri se nahaja najstarejše vino na zemlji. To am-foro so našli v grobu odličnega Rimljana, ki je umrl okoli 1. 300 po Kr. Vrč i p bil neprodušno zaprt s plastjo olja. in tako je vino ohranilo svojo užitnost in svežost do današniega dne. Nebo v avgustu V avgustu so noči navadno najsvetlejše in zato je tudi za opazovanje nebesnih teles ta mesec v letu najpriklad-nejši. Letos seveda o svetlih nočeh ne more biti govora, ker je nebo večinoma oblačno tako, da se zvezde sploh ne vidijo. Solnce se že hitreje pomika nazaj proti nebesnemu ekvatorju. 1. avgusta opoldne je še za 18 minut 9 sekund nad ekvatorjem, 1. septembra pa znaša njegova deklinacija samo še 8 min. 23 sek. tako, da se zniža v avgustu za 9 stopinj 46 min. Dan se že znatno krči. kar se opaža že koncem avgusta. Dan traja 1. avgusta 15 ur 11 minut 1. septembra pa samo 13.30 minut tako. da se v avgustu skrajša za 1 uro 41 minut. Solnce. ki je že od konca julija v znamenju Leva, preide 23. avgusta ob 23.14 v znamenje Device. Zemlja se začne v avgustu polagoma bližati solncu. Posledica tega je, da dozdevni premer solnca narašča in sicer od 31 minut 34 sekund dne 1. avgusta do 31 min. 44 sek. dne 1. septembra. Ljubiteljem nebesnih pojavov priporočamo opazovanje solnčne površine z daljnogledom, ki ga je pa treba opremiti z okajenim steklom. Na solncu je namreč še vedno mnogo peg, ki jih ob lepem vremenu celo z manjšim daljnogledom prav lahko opazujemo. Luna ima v avgustu sledeče faze: mlaj 8. avgusta ob 14.49, prvi krajec 16. avg. ob 17.39, ščip ali polna luna 23. avg. ob 13.38 in zadnji krajev 30. avg. ob 5.40. Lura bo najdalje od zemlje 10. avgusta ob 17., ko bomo videli njen kolobar pod očesnim kotom 29 min. 27 sek. Zemlji se najbolj približa 23. avgusta ob 21., ko bo znašal njen dozdevni premer 33 min. 31 sek. Glede na nebesni ekvator doseže luna najvišjo lego 5. avgusta ob 21. (deklinacija 22 stopinj 31 min.), nato se vrača in prekorači ekvator 13. avgusta ob 10. in doseže najvišjo lego 20. avgusta ob 9. (deklinacija 22 stopinj 34 sek.). Na povratku prekorači ekvator 26. avgusta ob 9. Krasen je v avgustu pogled na luno skozi daljnogled, ako so seveda noči jasne. Tudi z manjšim daljnogledom lahko opazujemo na lunini površini glavna pogoria in »morje« (v resnici temne ravnine), kakor tudi številna žrela. Planeti. Merkur bo 25. avgusta najdalje zapadno od solnca in sicer za 18 stopinj 20 min. Zato ga bomo lahko videli v drugi polovici avgusta s prostim očesom kot jutranjico že zgodaj zjutraj na vzhodnem delu nebosklona. Venera je tudi jutranjica in vzhaja stalno nad dve uri pred solnčnim vzhodom. Skozi daljnogled jo vidimo kot luno kmalu po mlaju. Ker se Venera od zemlje oddaljuje, se krči tudi njen dozdevni premer, pač pa se širi njen razsvetljeni del. Mars je za opazovanje še vedno v ugodni legi. V avgustu stopi v sozvezd-je Ovna in ostane v njem do konca leta. Vzhaja začetkom avgusta že ob 11. ponoči, koncem avgusta pa takoj po 9. zvečer in ostane nad obzorjem vso noč. Zemlja se sedaj približuje temu zanimi-vemo planetu tako. da vidimo skozi daljnogled njegov naraščajoči premer, ki znaša začetkom avgusta 10 7 sek.. koncem pa 14.6 sek. Z večjim daljnogledom se vidijo v avgustu na površini marša tudi razne podrobnosti. Jupiter bo 15. avgusta v opoziciji s solncem, to je baš na nasprotni strani zemlje, kot je solnce. Za opazovanje je torej njegova lega v avgustu najugodnejša. Sedaj se nahaja Jupiter v vzhodnemu delu sozvezdja Kozoroga, kjer se pripravlja na povratek. Sredi avgusta ga vidimo skozi daljnogled kot kolobar s premerom 45.6 sek. To je največji premer Jupitra v celem letu. Tudi z manjšim daljnogledom lahko opazujemo pogoste mrke štirih glavnih JuDitrovih spremljevalcev. Mrk 1. snremlievalca bo 5. avg. ob 23.6 in 13. avg. ob 1 uri (začetek mrka) ter 21. avg. ob 23.42. 29. avg. ob 1.37 in 30. avg. ob 20.5 (konec mrka). Začetek mrka II. spremljevalca bo 7. avg. ob 3.52, konec pa 17. avgusta ob 2239 in 25. avgusta ob 1.15. Konec mrka III. spremljevalca bo 25. avgusta ob 21.25. Saturn za opazovanje ni več v ugodni legi. Nahaja se v sozvezdju Tehtnice vzhodno od stalnice Alfa. Vidimo ga samo zvečer. Zahaja začetkom avgusta že po 23. uri. koncem avgusta pa po 21. uri in ostane ves čas nizko nad obzorjem. Skozi daljnogled ga vidimo kot kolobar s premerom 15.1 sek.. obdan z obročem v obliki elipse, čije osi merita 37.8 sek. in 14.4 sek. To velja za Satur-novo lego sredi avgusta. Uran je v sozvezdju Rib jugozapadno od poletne točke. Vzhaja začetkom avgusta po 21. uri, koncem avgusta pa že ob 19. uri in ostane nad obzorjem vso noč. Neptun bo 18. avgusta v kcnjunkciji s solncem in zato ga sploh ne bomo videli. Meteorji. V avgustu se pojavi roj Verzeid, ki jih imenuje priprostn ljudstvo »Solze Sv. Lovrenca«. Na dan Sv. Lovrenca, 10. avgusta, gre namreč zemlja skozi najgostejši del tesa roja. Letos luna na ta dan ne bo svetila tako. da bomo lahko videli številne meteorje tega roja, ki padajo skozi našo atmosfero v prostranstvo in puščajo za seboj ognjene proge. Na videz prihajajo vsi meteorji iz ene točke, iz takozvaneea radijanta, ki se nahaja blizu stalnice Eta v Perzeju. To je pa samo optična prevara. V resnici so peti teh meteorjev vzporedne s smerjo od Perzeja proti zemlji, perspektivno jih pa projecira naše oko na nebosklon tako, kakor da bi se širili na vse strani iz skupnega radijanta. Lega zveznega firmamenta začetkom avgusta ob 22., sredi avgusta ob 21. in koncem avgusta ob 20. uri: V zenitu Zmaj in Lira. proti severu Mala Medvedica, v obzorju Kočijaž na severovzhodu Cefeus, Kasiopeja, Per-zeus in Andromeda, na vzhodu Labod. Kuščar in Pegaz, na jugovzhodu Puščica, Delfi.n, Kozorog in Vodnar, na jugu Orel, Strelec in Bik, na jugozapadu Herkules, Gadonožec. Kače in Tehtnica, na zapadu Krona. Bootes Hrti in Bereni-kini lasje, na obzorju Devica, na seve-rozapadu Mala Medvedica in Mali Lev. Pojasnilo. Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami in označena s številkami. Crke pomenjaio okrajšave lastnih imen poedinih zvezd odnosno sozvezdij. Datum luninih faz je p">d luno, puščica pa kaže smer lunine poti. Slika zvezd-neg firmamenta velja samo za avgust, ker se v septembru lega zvezd zopet iz-premeni. 1. Mala Medvedica, P. = polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica, 3 = Zmaj. 4 = Botes, A = Arcutur, 5 = Krona, 6 = Herkules, 7 = lira, W = Wega, 8 = Cefeus, 9 = Labod, D = Deneb. 10 = Kasiopeja, II = Andromeda, 12 = Perzeus, 13 = Oven, 14 = Kočijaž, C = Capella, 22 = Lev. D = Denebola, 23 = Devica, S = Spica, 25 = Berenikini lasje, 26 = Tehtnica, 27 = Kača, 28 = Gadonožec, 29 = Škorpijon, A = Antares, 30 = Orel, A = Atair, 32 = Pegaz. 33 = Strelec, 34 = Kozorog. 35 = Vodnar, Z = zenit, planeti: Saturn, Jupiter, Uran. Moskovski požigalci Sovjetski listi pišejo o številnih požarih, ki uničujejo na čuden način izključno državne muzeje in zbirke. 12. tega meseca so n. pr. neznani požigalci podtaknili ogenj v muzeju pohištva na Neskučnem vrtu. Obiskovalci so zagledali dim in ogenj, ki je prihajal izpod nekega divana. Sluge so hitro ugasili ogenj ln so našli pod divanom dve steklenici bencina. Ogenj je poškodoval mehko pohištvo: divan in naslanjače iz leta 1820. En dan prej, 11. t nu, se je zgodilo isto v državnem Tolstojevem muzeju na Ostoženki. Dvorane so bile odprte in obiskovalci so zopet ugledali ob 3. popoldne gost dim. Ogenj je popolnoma upepelil takozvano Astapovsko sobo, t j. pohištvo iz sobe posta jena čel nika, kjer je umrl Lev Tolstoj. Uničeni so divan, odeja, kovčeg in kmečka suknja velikega pisatelja ter nebroj drobnih stvari:'svetilka, steklenice z zdravili in slično. V celem je doživela Moskva že šest sličnih požarov. Oblasti so pričele vsestransko preiskavo, ker se širijo med ljudstvom govorice o zlorabah in tatvinah muzejskega osobja. ki se poslužuje požara, da krije svojo hudobijo in izvaja svoje tatinske naklepe. Srečna plesalka Pred tridesetimi leti se je preselil neki Poljak, z imenom Charly Bregu« lič iz Galicije v Ameriko. Tam je de» lal, služil in obogatel, ostal pa je ves čas svojega življenja samec in je kot bogataš in ameriški državljan 1. 1915 prišel za par dni na Dunaj. V Pratru se je bežno seznanil z neko plesalko iz dunajskega zabavišča srednje sor« te. Dami je bilo ime Ema Jedlička. Poljak se je po pardnevnem bivanju na Dunaju odpeljal zopet nazaj v Do« larijo in letos maja meseca je sklenil svoje življenje na svojem posestvu v Hamiltonu v državi Ontario na kanad« skera ozemlju. Ob smrti je zapustil premoženje v znesku 45.000 dolarjev, in ker je bil še vedno samec, je razdelil denar ta« ko, da dobi 25.000 dolarjev njegov pri« jateli, farmer v Kanadi. Od te svote je 5000 dolarjev določenih poizved« bam za Emo Jedličko, ki ji je zapustil Bregulič 20.000 dolarjev. Sedaj se je srečni dedič farmer obrnil na dunaj« sko policijo s prošnjo, naj poišče ple« salko Jedličko, kateri mora biti danes okoli 36 let. Dunajska policija je preiskala vse svoje imenike in zapisnike, toda Jed« ličke ni našla v nobenem imeniku, dvajsettisočdolarska zapuščina pa ča« ka, da se pojavi plesalka ter se oglasi s tega ali onega konca naše okrogle zemlje. Kako visoko sega ozračje Meteorologi vedo še jako malo, kakšna je naša zemeljska atmosfera. Znanost sicpr ,s precejšnjo verjetnost« jo trdi, da sega zračni pas okoli na« šega planeta kakih šestdeset kilome« trov v višino; toda zračna praznina v pravem smislu besede se ne začne ta« koj onstran gornje meje, temveč se ozračje pomalem zredčuje, čim višje gremo, dokler se v neskončni dalji ne izgubi v neskončno fino snov, ki bi jo šele smeli imenovati praznino. Oblaki se nahajajo razmeroma blizu zemelj« ske površine. Povečini plavajo v viši« ni 1 do 2 kilometrov, nasprotno pa so oblaki ob nevihti precej višji, 2 do 5 km. V tropičnih krajih dosežejo oblaki sempatja višino do deset kilometrov. Še višje segajo meglice, ki jih tvori prah vulkanskih erupcij. Meteorologi so jih opazovali že 60 kilometrov viso ko, to je v višini, do katere pas zarje in kjer zvezde nikdar ne ugas« nejo. Na podlagi študija meteorov in severne zarje, so vremeno- in zvezdo-slovci prišli do zaključka, da sega atmosfera še precej čez pas zarje. Pred kratkim je neki norveški profesor fotografiral severno zaT.io, ki je segala najmanj štiristo kilometrov visoko nad zemeljsko površino. Vsekakor svoje vrste rekord. Baloni brez pilotov, opremljeni z inštrumenti, so dosegli do zdaj skraj« no višino 35 kilometrov. Izstrelki »debele Bertea (42«centimeterskih topov) so prišli celo 38 kilometrov visoko v zračno atmosfero in bi dospeli še više. če bi bili izstreljeni v navpični smeri. V zadnjem času se mnogo pečajo z izpopolnitvijo neke vrste rakete, ki naj bi ponesla registrirne aparate še čez višino 60 kilometrov, onstran me* je, ki loči materijo od praznine. Ce bodo poskusi uspeli, bomo kmalu do= bili kaj več podatkov o tistih prede* lih naše atmosfere, ki nam ie danes še povsem nepoznana tako v svojem sestavu, kakor po temperaturi, električnih prilikah itd. Problematična fašistovska himna V Florenci tečejo sedaj pred sodiščem pravde, kdo je prazaprav autor triumfalne fašistovske fanfare, ki je poznana od Alp do Sicilije pod imenom »Giovinezza«. Pravda teče med komponistom Blan-com in med Florentincem Mannijem. Slednji se izdaja za skladatelja himne in vleče ogromen dobiček od tega. V njegovo dobro prospevajoče podjetje pa se je naenkrat vmešal skladatelj Blanc, ki pravi, da je »Giovinezza« čisto navaden plagijat, ukraden iz njegove operete »Praznik Cvetlic«. To delo je nastalo že pred vojno in melodijo iz operete so prepevali vojaki na fronti, kjer je slišal arijo najbrž tudi Manni. Vse to je bilo pred sodiščem jasno dokazano. Radi tega je bil Manni v prvi instanci obsojen radi plagiiata ter bi moral plačati Blancu velike vsote. Toda Manni se je pritožil na vzklicno sodišče in to ga je oprostilo s kaj svojevrstnim izgovorom, da je Manni res povzel melodijo fašistovske himne po Blancu, da pa je Blanc pravzaprav tudi plagijator in da si je izposodil melodije za svojo opereto iz neke nemške narodne pesmi, ki se prepeva v Švici. Melodija nosi v originalu naslov »Ementalske deklice«, ki se lahko ponašajo z veliko častjo, da jih danes po tem napevu pozna cela Italija. X Grof Berchtold piše spomine. Grof Leopold Berchtold, avstrijski zunanji mi« nister v letu 1914. piše, kakor poroča i o nemški listi, svoje spomine, ki jih bo izdal čim nastopi ugoden trenutek in ž njim — radodaren založnik. X Šahovski mojster pred 100 leti je bil Labourdanais, ki je bil v začetku 19. stoletja splošno znana evropska osebnost. Njegov spomin in duševna moč sta bila tolika, da ie v igri z dvema mojstroma gledal v steno in kazal deskam hrbet, premikal figure z?o'i po spominu in preračun j en o sti ter med splošnim navdušenjem gledalcev zmagal > 1 in pol ure. Fromptno — Vaša žena je menda malo zake*r ko je Bog nakazoval pamet? — Morda; prišla je pet minut pred varr en sam tenek žarek, tako fin kot nit na j pajčevini, prisvetil skozi odprtino in pa- j del na jastrebje oko. Bilo je odprto, na široko odprto in ko sem vanj pogledal, se je dvignila v meni i;.za. Popolnoma jasno sem ga videl — nekaj medlomodrega z ostudno kopre-no. da me je spreletela groza prav do mozga udov. A starčevega obraza in telesa nisem mogel nič spoznati, kajti bil sem takorekoč instinktivno naravnal žarek uprav na prekleto mesto. Rekel sem že. da moja dozdevna blaznost ni obstojala v ničem drugem kot v mojih preveč razdraženih in poostrenih čutih. Tako mi je sedaj prodrl na uho rahel, zamolkel, hiter Šum, liki tiktakanje ure zavite v vato. Tudi ta "um mi je bil znan. Starcu .ie bilo srce in to mi je le še bolj razvnelo jezo. kot r-' —in nje na boben vzpodbode jezo vojn!-,!. Pa tudi sedaj sem se še premagal in oetal pri miru. Upal sem si komaj diha-r in svetilko sem nepremično držal trdno v rokah. Poskušal sem. kako sigurno r-m lahko držal žarek naravnan na oko. .Mci" tem se je peklensko udarjanje sr« ca ?e vedno bolj jačilo. Z vsakim tre« rutt-om so postajali udarci hitrejši, starcu ie morala sroza cinseč; višek. 7 vsakim trenutkom, pra* vjm, je postaio bitje -rca glasnejše in glasnejše! Ali me boste tudi razumeli? Rekel sem že. da sem nervozen, in to sem zares. Tu ob tej polnočni uri in pri strašni mrtvaški tišini v stari hiši se me je radi onega čudnega šuma polastil strah, ki ga nisem mogel ve; obvladati. Le še par minut sem se mogel premagati, da sem ostal pri miru. Srce pa ie v»Jno glcsneje in glasneje bilo m . '•• ' sem, da mu mora počiti. In sedai se me je lotil nov strah: Šum lahko sliši kak "sosed! To je napravilo vsemu konec. Starcu je bila odbila ura. Z glasnim krikom sem svetiljko popolnoma odpri in skočil v sobo. Le enkrat — en sam krat je zastokal. V hipu sem ga potegni! na deske in vrgel težke blazine čezenj. Nato sem se zadovoljno nasmehnil, da je delo tako daleč dovršeno. Srce pa je z zamolklim glasom bilo še več minut. Toda to me ni skrbelo; skozi steno ga vendar ne bodo slišali in slednji* ie tudi nehalo. Starec je bil mrtev. Odstranil sem blazine in preiskal telo. Nobenega dve vr" bil ie "••rte'«-- — "irtev. kot bi ne bil nikdar d;hal. Položil sem roko na srce in jo drža' več minut na njem. Ni se več ganilo. Bil ie nepreklicno mrtev. Njegovo oko me ni moglo več mučiti. Kdor me bo še imel za blaznega, bo opustil to misel, če orišem kako dobro premišljeno sem ukrenil, da sem skril truplo. Noč je jela giniti in delal sem molče in hitro. Odtrgal sem od sobnih tal tri deske in sem skril vse notri. Nato sem tako spretno in natančno vložil deske zopet na prejšnje mesto, da ne bi bilo nobenega človeka oko — niti njegovo — moglo odkriti kako spremembo. Tu tud; ni biio treba ničesar umiti — nikjer nobenega madeža — niti najmanjšega sledu po kaki kapljici kr.i. J- h^ veliko preveč previden. Ko sem bil vse to ukrenil, je bila ura štiri. —- a še vedno tema kakor v rqgu. Vprav ko je bila ura štiri, se je slišalo s ceste trkanje na hišna vrata. Z lahkim srcem sem šel ven. da jih odprem. 7 lahkim srcem pravim, kajti česa naj bi se bil zdaj še bal? Vstopili so trije možje, ki so se z vso vljudnostjo predstavil: kot uradniki s policije. Eden od mojih sosedov je bil po noči slišal krik: to je bilo zbudilo sum na kak zločin. O tem je bila obveščena policija in je sedaj poslala svoje uradnike, da na licu mesta izvrše preiskavo. Jaz sem se smehljal. — kajti česa ?em se mogel bati? — in sem gospode lepo pozdravil. Glede krika sem izjavil, da sem bil sam zakričal v sanjah, in kar ! se tiče starca, sem rekel, da je odpoto-; val na kmete. Vodil sem gospode okrog | po vsej hiši in jih pozval, naj povsod po-: gledajo in vse prav natančno preiščejo. | Slednjič sem jih peljal tudi v starčevo | sobo; pokazal sem jim, da so bile vse | njegove stvari varno shranjene in popolnoma nedotaknjene. V svoji gotovosti sem bil takorekoč kakor pijan, da sem šel po stole in jih primoral, da so se tu odpočili od truda. Zase sem postavil v blazni drznosti, češ, da se mi je bilo popolnoma posrečilo, stol vprav na mesto, kjer sem bil skril truplo svo.". Žrtve. Policaji so bili zadovoljni. Moje vedenje jih je bilo prepričalo in meni samemu je bilo prav posebno dobro pri srcu. Sedli so in medtem ko sem veselo odgovarjal na njih vprašanja, so se vmes menili o drugih stvareh. A ni trajalo dolgo, kb sem čutil, da postajam bled, in želel sem, da bi že odšii. Glava me je bolela in po ušesih mi je šumelo; a oni so sedeli še vedno tu in se pogovarjali Šum je postajal jačji — trajal je vedno dalje in je dobil nek gotov zvok. Da bi se znebil strašnega čustva, sem se vmešaval svobodneje v razgovor. A šumenje je traialo dalie in je postajalo razločnejše. dokler se nisem slednjič prepričal, da ni bilo v mojih ušesih. Vsekakor sem bil moral zdaj p s* :;i zelo bled; govoril pa sem še ve: in bolj na glas. A tudi šum je post :i m -nejši — kaj naj začnem? Na rahlo, za- I rcolkio, hitro je šumelo — prav slično j tiktakanju ure, zavite v vato. Pohajala mi je sapa — in uradniki še vedno niso nič slišali. Govoril sem še hitreje, se živahneje; toda tudi šum je postaja veaflo glasnejši! Vstal sem in govoril o malenkostih z močno povzdignjenim glasom in s krepkimi kretnjami. Nič ni pomagalo! Tudi šum se je stopnjeval. Zakaj slednjič niso šli? Kot bi me bi*i uradniki s svojimi opazovanji spravili v jezo, sem hodil s težkimi koraki gori in doli po sobi. Vse zastonj! Šum je neprestano naraščal. Moj Bog! Kai sem mogel še storiti? Penil sem se od jezr. divjal sem in klel. Pograbil sem za stol. na katerem sem bil sedel, in drsal z njim po deskah, a šum je bil zmerom glasnejši, preglasil je vse drugo Glasnejši. glasnejši, še vedno glasnejši ie postajal. In možje so se zadovoljno dalje razgovarjali in se smehljali. Ali je biio mogoče, da niso slišali? Vsemogoči Bog! — ne, ne! — Slišali so! — Slutili so zvezo! — Poznali so pomen! — Le rogali so se moji grozi! — To so bile moje misli in so še. danes. Vse drugo se je zdelo lek proti tem duševnim Kraljestvo mode Meda malih Mati nima večjega veselja kakor lepo obleči svojo deco. Zato nerada da delo iz hiše, marveč skuša sama ali s pomočjo domače šivilje izgotoviti garderobo svojih malih. Cesto je prav težko izdelati otročjo obleko lepo, prikladno in poceni. A to so ravno tri glavne zahteve, ker dečja obleka ne sme biti preobložena, pa tudi ne preveč skromna. Pogoditi je treba ton prirodne otroške svežosti. Velike prijubljenosti so še venomer deležni mornariški kostumi, ki menda nikoli ne bodo izgubili veljave in se nosijo ob vsakem letnem časti. Imajo vedno svojo tipično obliko: plisirano ali v votle gube zloženo krilce ter ko-modno bluzo z modrim ovratnikom. Za poletje pa se izgotavljajo iz belega (svilenega) platna z mornariško modro ali črno ovratno in manšetno garnituro. V današnji dobi modnih kapric pa se tudi že dogaja, da to ali ono dekletce odklanja »dolgočasni« mornariški kostum ter se hoče obleči prav kakor »velike dame«. In mati. ki je fi3V":J '-■•.'! •v"*nt»f«va ("ker ie pamet- nejša), sklene kompromis na ta način, da v splošnem obdrži osnovni stil mornariškega kostuma, obenem pa uporabi primerne atribute »velike, aiode«. Naša zadnja skica predstavlja tako dekliško obleko iz belega svilenega platna. Na obeh straneh vložene gube ustrezajo mondenim željam malih da-mic, istotako rdeče obrobljeni žepi in /ezeni ovratnik odgovarjajo njih okusu. Enaka vezenina pa se ponavlja še na klobučku. Male obleke te vrste, ki so zamišljene za počitnice in prvo (toplo) šolsko dobo v jeseni, se morajo dati dobro prati, — torej je treba izbrati prvovrsten materiial, pri čemer je paziti, da se bo tudi vezenina dala z lahkoto čistiti. Za igranje in vobče za vse otroške opravke je najprikladnejši etamin, ki se da posebno dobro čistiti. Naravno, da bodo tudi male damice zahtevale izbiro v modnih barvah in bodo letos izbrale: medlo lilasto, staro rožnato, lavendel, ali lipov cvet. Drugi model na naši skupini predstavlja ljubko in lahkotno krojeno obleko iz etamina- vre/a na je ravno, speta iž-ra s pasom ter na kratkih rokavcih in na spodnem robu okrašena z volani. Prav elegantna je tudi prva obleka: medlo moder kineški krep z lepimi volani in ažurji, sprednji del pa je vezen z nežnimi venčki v raznih modrih nijansah. Klobučki malih deklic naj bodo vselej enostavni. Kakor, matere lahko tudi hčerkice nosijo dopoldne filcast klobuček, popoldne pa takega iz svilenih trakov. Za okras zadostuje ena sama roža ali len trak. Za deževno vreme. je gladki kostum neizogibno potreben. Paletot je krojen v moški fasoni, spet s štirimi gumbi, z vzrezanimi žepi, in je samo za dva prsta krajši od krila. Nosi se torej lahko k vsaki obleki kot dežni ogrtač, obenem pa tudi krilo z enostavno bluzo ni navezano zgolj na družbo s paletojem, marveč se lahko (za šport) druži tudi s pulloverjem ali volnenim telovnikom. Materija! teh kostumov, pripravnih tudi za promenado in potovanja. ie; shetland ali covercoat. mm S Šivani plašč iz taiia je postal velika moda letošnjega poletja ,kar pa je razumljivo, ker se prilagodi domala k vsaki obleki Večinoma je krojen iz črnega materijala. Novejši plašči iz tafta so čim enostavnejši in opremljeni kvečjemu z votlimi gubami. Tudi klobučki se k tem plaščem nosijo čim enostavnejši, kar povečuje sijaj plaščevega materijala. Razen v črnem je videti plašče iz tafta (večinoma v obliki kompleta k elegantni poletni obleki) tudi v jekleno modri, bež ali srednje zeleni barvi. Izjava Podpisani preklicem vse, kar sem žalji« vega očital Mariji Megušar in se ji z ah v a« Ijujem, da je odstopila od tožbe. Ljubljana, 30. julija 1926. 1085 IVAN P02AR. Radio Izvleček iz večernih programov: DUNAJ (531 m. 7 KW), BERLIN (504 m. 10 KW), FRANKFURT (470 m. 10 K\V), LEIPZIG (452 m. 10 K\V), RIM (425 m. 12 K\V), PRAGA (368 ra. 5 K\V). Nedelja 1. Vili. DUNAJ 20: Max Mell: «Das Apostelspiel«. (Drama.) BERLIN 19: VVagner: «Lohengrin». Ope. ra v 3 aktih. 22.30: Plesna godba. FRANKFURT 19: Wagner: 2 | E ■m ■ |K p 3 m ■ m D B B | m m a;b E | 5 ■ ■ 11 B B 6 1 |iB f m\m m | M ■ m m\ B S 1 8 e S m 1 S B 9 ■ b m ■VST SE m 1 10 m m §š mm \m t J 11 ■ a i is, m | m ■ a m mm SI 1 13 S B 1 l 1 B m 14 ■ ■ S 15 1 _ J Besede pomenijo: vodoravno: 1. mlečni izdelek; 2. geometrični pojem; domačo žival; 3. staroslav-no jadransko mesto; 4. poljsko orodje; za reševanje križank pogosto potrebno knjigo; 5. vojaški čin; 6. dve tisočletji stari napis; zemeljsko mero; 7. žensko ime; 8. športno orodje; užitno korenino; 9. molil (latinsko); 10. zobno kremo: vetrič; 11. goro v Himalaji; 12. vojaško pokrivalo; morje; 13. mesto v Bosni; 14. darilo; število; 15. vodno napravo. navpično: A. predlog; sam<5; B. del strehe; stanje vode; C. obliko pomožnega glagola; reko v Italiji; reko v Nemčiji; zemljiško mero; C. nepoštenega človeka; muzikalni izraz; D. starim Egipčanom sve- to žival; žensko ime; E. matematično operacijo; F. predlog; nikalnioo; G. veznik; H. obrambo; obliko glagola irazvadimc; I. vzklik; J. veznik; mrčes; K. privržek; L. športno panogo; južnoarabski rod; M. bolečino; število; N. zaimek; poljedelca; prepir; nikalnico; 0. kovaško delo; žensko ime; P. starorimski denar; vzklik. Rešitev nedeljske križanke vodoravno: 1. Kanibal; 2. Abel, Kantor; 3. Neva, tuga; 4. rima, ara; 5. La-doga; 6. liga, tara; 7. diva, buča; 8. dama, veka; 9. tiara. navpično: A. A vari, livada; B. kabel, Malaga, mati; C. lani, aga; D. Balkaan, Agata, Vera; E. tortura, rabuka. mukam! Vse drugo bi se dalo lažje prenesti kakor to roga nje! Tega hinavskega smehljanja nisem mogel dalje prenašati! Bilo mi je, kakor bi bil moral umreti, če ne zavpijem na glas. — In zdaj — čujl glasneje in vedno glasne? je! — »Podleži!« sem zavpil, »ne pota= jujte se dalje! Priznavam dejanje! — odtrgajte deska! — tu. tu! — to je grozno utripanje njegovega srca!« Albert - Jean: Čast je rešena No? je vprašala Nicole SaIvoux moža, ki se je ravnokar prikazal pri vratih. — Ali si kaj denarja nalovil? — Niti beliča, je odgovoril potrti Ju-lien Salvoux. Mlada žena je stresla z glavo in nadaljevala: «Tvoj prijatelj Charley?» — Odpotoval! — Ali pa Hardent, ki si mu napravil že toliko uslu?? — Je popolnoma ob vse, izmozgan do vinarja. Celo vprašal me je, ali mu morem posoditi denar za najemnino . .. — In stirc Edvard? Ta je bogat! Tvoj edini sorodnik od materine strani in... — Veš, kaj mi je stric Edvard odgovoril. jo je urno prekinil Julien. Ko sem Izpovedal, da se trenutno nahajam v mučnem položaju, je ponjuhal, si po-mel roke in izjavil: »Sedemdeset let sem star in okrogel milijonček imam. ki je izposojen na izvrstno hipoteko. Pa vseeno sedem v avtoomnibus, kadar sem kam namenjen in le v izjemnem slučaju najamem avtotaksi, če me ujame ploha. Zato se mi prav nič ne smili mlada dvojica, ki ima prazne žepe, v i garaži pa avtomobil na petnajst HP.» | — To-le je dejal stric Edvard, je zastokala Nicole. — Da. prav to-le je dejal, i — Torej? — Torej mislim, da ima v bistvu prav. je priznal Julien. Cene gredo kvišku, najini dohodki se pa od dne do dne nižajo. Kmalu bova morala prodati avto. Nicole je obupana sklenila roki in rekla: «Moj bog, kaj poreko naši znanci?« ! — Kar hočejo! . . . Vsak stori, kakor mu ugaja! ... Ali mar misliš, da ga bom jaz z veseljem prodal? Ampak drugega izhoda ni! — Rekli bodo, da sva na koncu, je nadaljevala Nicole. j — Cisto po pravici! Mlada gospa je vzdihujoč omahnila na divan. Ne. ne, na vsak način moraš kaj drugega iztuhtati. Jfllien si je krepko drgnil sence, kar ' je pomenilo, da temeljito premišljuje. — Prav imaš. treba je rešiti čast, je pristavil. — Ali ti je že kaj padlo v glavo, ga je vprašala Nicole. On je odločno odgovoril: «Bom že jaz vse sam opravil. Samo nikar se ne čudi ničemur . . .« Gospod Salvoux je naslednjega dne ob dveh popoldne sedel v avto. Sivo-modro nebo se je živahno bočilo nad pariškimi cestami. Slabotni solnčni žarki so zlatili hišna pročelja. Na črnih kostanjevih vejah se je budilo prvo življenje. Gospod Sa!voux ie drčal proti sredini mesta, kjer so ceste najožje, avenije najbolj natrpane in kjer stražniki najbolj pazijo na prometni red. Pri operi je nelepa tablica branila dohod v eno tistih ozkih ulic, v katerih se nahaja največ trgovskih lokalov in dragocenih izložb. Gospod Salvou\- je zadovoljen naglas črkoval: Tod ni dovoljeno voziti. Nato je odločno krenil v tesno prehodno ulico. Hipoma je žvižg presekal zrak. Vse je drvelo in kričalo za mirno dalje vozečim. neprevidnim šoferjem. V trenutku se je policist r,a kolesu pojavil ob vozniku in zavpil: Kaj pa je to? Če požvižgam, se morate ustaviti!« Gospod Salvoux je okrenil glavo k zastopniku oblasti in hladnokrvno izjavil: «Kaj je meni mar vaše žvižganje!« Nato je neopazno pritisnil z nogo na pedal, pospešil hitrico, in voz je z nenavadno brzino zdrsnil po ulici. Na poziv ozmerjanega stražnika je — kakor da bi rastli iz asfalta — prihitelo na lice mesta več policistov. «Tam, tam» je tulil prvi redar. «Modri avto! . . . Ustavite ga!« Vsi so žurno skočili za njim. Pešci so sc brižno umikali na hodnike. Klub mladih« je postal njegov član in se odslej z malimi izjemami udeleževal vseh klubevih prireditev. Tako je razstavi! v Beogradu (1921), v Mariboru (1923) in letos junija mesca v Sarajevu. Lansko jesen je v družbi arhitekta Drag. Faturja priredil svojo kolektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu, kjer je javnosti prvič pokazal večjo zbirko reprezentativnih plastik. Med njimi je bilo več portretov, nekaj monumentalnih skulptur za arhitektonska okrasja in par kompozicij v večjih dimenzijah. Pozornost je vzbudil s svojimi močnim »Sejalcem«. Med važnejšimi deli Tineta Kosa treba omeniti nagrobnik Tomanove rodbine v'Moravčah iz leta 1922, ki je 3 m visok, 1.50 m pa širok. Dva --lika reliefa predstavljata »Tugo<. V Domžalah je bil pred 2 letoma na Slokarjevem vrtu odkrit portretni spomenik kralja Aleksandra, prvi na Slovenskem. Doprsna marmorna soha stoji na 2.50 m visokem podstavku iz ihanskega kamna. — Za neko beograjsko palačo je napravi! osnutek dekorativnega vodnjaka. V palači »Jadransko-podunavske banke« v Beogradu stoji dvanajst monumentalnih bronastih svečnikov, dalje kentaur, ki nosi svetiljko in senčnik iz alabastra. bogato okrašen. Njegov portret kralja Aleksandra ima v Ljubljani mestni magistrat in Mestna hranilnica, dalje Kazino, Slavenska in Ljubljanska kreditna banka. Za novo skupščinsko palačo je po naročilu izvršil kip »Samaritanke« (Rdeči križ). Pri natečaju za plastični okras fasade ljublj. Trboveljske palače, ki pa ni bil izvršen, je dobil nagrado. — V beograjskem muzeju stoji njegov kip »Ple-vica«, katerega je 1. 1921 kupila občina beograjska na takratni jugoslov. razstavi. V poslopju velikega županstva v Ljubljani se pa nahaja njegova plaketa »Zanjica«. Mnogo manjših del in portretov je v lasti zasebnikov. Evo zadnjih velikih del Tineta Kosa je spomenik kralju Petro v Kranju. Postavljen je pred novim Narodnim domom, M ga je v »Zvezdi« zgradil univ. prof. arhitekt ivan Vurnik. Na arhitektonskem postavku stoji visok obelisk (4.10 m), z orlom iz nabrežin-skega marmorja na vrhu. Pred obeliskom je simbolična figura »Osvoboje-tija« na njem pa bronast kraljev portretni relief v profilu. Za ves 9 metrov visoki spomenik se je porabilo okroglo 16.000 kg cementa in odgovarjajoča množina železnih šibik za armiran je. Za kip in relief je bilo treba 300 kg brona. Kip je bil ulit v »Strojnih tovarnah in livarnah« v Ljubljani v debelini 15 mm. Medaljon je še galvaniziralo podjetje »Vesta« v Sp. Šiški. Od njegovih del so poleg navedenih javnih spomenikov najvažnejša: Stritarjev in Cankarjev portret, »Sejalec«, »Mladost«, »Materina ljubezen« in »Dekle«. Za T. Kosa je značilna težnja po monnmentalnosti, katero je v nekaterih delih, namenjenih za arhitekturni okras tudi dosegel. Sprva se je poznal na njem precejšen Maline rje v vpliv, zadnji čas se ga je pa že dokaj otreseL Posebno tam, kjer dela po na- ... Ko sem jemal slovo od delavnice prijaznega, a molčečega kiparja, ml je povedal še par zanimivih reči o svojih načrtih in o željah za bodočnost Vse to se da izraziti z enim samim stavkom: dajte ml delal Kot vsi naši umetniki ne zahteva Kos podpor in nagrad, dobiti hoče le priliko, da bo lahko delal; da se bo mogel svobodno razvijati in udejstvovati. Potem, ko ga skrb za vsakdanji knvh ne bo več morila, se bo lahko popolnoma posvetil svojemu pozvaniu in z delom pokazal javnosti svoje sposobnosti. K. D. Miran J are: [ignel de Unamuno Človek, ki združuje v sebi najglobljo žalost in najbolj sproščajočo vedrino. v njem je Španija zrastla v svoj najvišji vrh, v njem pa je tudi doživela najostrejšo tragiko. . .... Našel je skladnost med svojim zivlje« njem in utripanjem svojega naroda, tiste, ga naroda, ki si je v davnini zasanjal vi« soko razodetje duha in božanstvenosti. Da« nes leži nad to deželo zla senca generala Prima di Rivera. Kaj ni zgrajena taka zla senca nad premnogimi narodi Evrope? Toda vstal je samo eden Unamuno, prav« tako kot se je drznil tudi samo eden Iba« nez postaviti se v najostrejše nasprotje uzurpatorjem in zakrinkanim slabičem. Tudi Unamuno je seveda moral svojo besedo poplačati z izgnanstvom, kakor da naj bi ga odločenost od rodne zemlje še bolj razplamtela, kakor, da bo njegova be« seda še trša in izbrušenejša. — Med najbolj znana deia tega velikega opazovalca življenja štejemo »Občutje trat gičnosii življenja«, kjer se je Unamuno zavrtal v bistvene probleme našega žitja in bitja v pravcu, ki je izražen v stavku: »Človek je tembolj človeški, to se pravi božanstven, čim jačje in globlje doživlja trpljenje in grozo.« Unamunovo poslan« stvo je pač podukovljenje vsega, obnav« Ijanje duhovnosti, ozdravljanje človeka. Bori se proti sodobnosti, ki je zapravila duhovno dedščino srednjega veka, te dobe, v kateri se je najjasneje izoblikoval špan« ski človek. Nalikuje novemu Donu Kihotu, ki je prestavil svojo borbo na mistično ravnino, ki so mu mlini na veter teologi, razumničarji, jezusovci, skratka vsa moder« na, pravoverna inkvizitorska dražba in vsi oni Španci, ki so se svoji preteklosti in svoji krvi izneverili in se, izkoreninjenci, zlili v eno s pozitivistično in materij ali« stično Evropo. Podoben je davnemu vitezu, ki naska« kuje zmaja. Bori se proti brezosebnosti in povprečnosti, verujoč v živega boga v vsa« kem posamezniku, zato si je često na« sprotujoč, ker ves izgoreva v vroči čustve« nostl in ker je neprestano v napadanju. Drugo njegovo važno delo je »Bistvo Španije« (1898), nekako novo odkritje do« movine, ki so mu v miseln; doslednosti sle« dilo »Samovoljne resnice« in »Španija in Francijsue. V teh monografijah razvija Una« muno razvoj civilizacije, ki duši kulturo. Z obupom opazuje, da ni osebna veličina prav nič napredovala. Družba, ki tlači po« edinca, je kaj dovzetna za zunanji raz« voj, dočim pa »smo izgubili najdražji za« klad: zmožnost doživljanja večnosti, ozi« roma blodni iščemo večnost, ta izgubljeni zemski raj, v časovnosti in v zgodovini, mesto, da bi jo odkrili v samem sebi.« Kako smo ponižali etičnost, ki se oglaša v nepokvarjenem posamezniku kot božji ukaz, v neko lažnjivo moralnost, ki se z poponun pssem s kontinenta Pariz, 22. julija. Zopet m Vcoticentu. Tretji dan že v Fa-rizu, kjer stanujem v Quartier Latinu, in sicer ravno v istem stanovanju, kisr je bil prod menoj slikar B. Jakac. Dobil sem ga povsem slučajno. 0.-1 Anglije sem se prav težko poslovil. In skoro nekako domotožje me obhaja po njej, kljub temu, da sem že par dni v tem živahnem in krasnem mestu. Naša -popotna družba se j<2 po štirinajstdnevnem bivanju v Londonu delila: ena skupina je šla v Sbeffield in Ediaburgh na sever, druga je obiskala kraje v londonskem obližju. Tako sem tudi jaz jesetil Oxford, m c 3* o collegeov in centrom angleškega znanstvenega življenja. Meni je mesto zavoljo svojo starodavne in še dobro ohranjene gotske arhitekture zelo ugajalo. — Bil sem tudi v velikem iužno od Londona ob Kanalu ležečpm kopališkem mestu Bnghton. Krasno morsko obrežje z naravnim finim pes'-om z vsemi kopališkimi napravami ln vsakojakim komfortom. Kopalcev se gnete na tisoče, posebno ob sobotah popoldne, ko imajo po angleškem običaju vsi zasebni nameščenci prosto. Temu pravijo tu: wee-k e n d. Iz Londona se vsuje na deseitisoče in stotisoče uslužbencev, uradnikov, delavcev in nastavljencev vsake vrste v prosto naravo. Z avtom, motociklom, največ pa seve- da z "lakom hite vse te množice iz velemestnega trušča in dima ven na deželo, v hribe in k morju. — Tudi naša slavna jadranska kopališča, kakor Gradež, Portorose ali Opatija se z Brightonom niti od daleč ne morejo kosati; kvečjemu Lido mu-sliči, toda po velikosti ga ne dosega. Vendar, koliko lepši so naši kraji! Vse te umetne naprave ne morejo nadomestiti naših pri-rodnih lepot, žarkega solnca, sinjega neba in kristalno Ciste morske vode. Druga partija naše družbe je, kakor sem omenil, odšla na Škotsko. Povsod so bili gostje nepričakovano lepo sprejeti. Bili so res gostje, in to dragi zašeljeni gostje, v pravem pomenu besede. Gospa C o p e 1 a n -dova je priredila predavanje s skioptič-nimi slikami o naših slovenskih planinah. Slike je preskrbel ljubljanski turistovski klub »Skalac. Gospa predavateljica ja nastopila v gorenjski narodni noši in z veliko ljubezniio opisovala naše prirodae krasote. Tekom svojega tritedenskega bivanja v Londonu sem imel priliko spoznati celo vrsto odličnih in zanimivi1'1 osebnosti: znanstvenikov, umetnikov, časnikarjev, šolnikov. Dobil sem vpogled v njihovo družabno življenje, bil skoro vsak dan povabljen v kak londonski klub, opazoval življenje na uliel, v gostilni in v preprosti delavski jedilnici. Videl sem muzeje in galerije, ogledal si stavbarske spomenike in gledališča. Vse to je zapustilo v meni tako močne vtise, da so se vsi moji pojmi o Angliji in Angležih temeljito spremenili. Mi angleškega naroda sploh ne poznamo. njo slepimo in jo izigravamo v politiki, v vojski in v pravu. Celo poglavje je posve. čeno razkrinkavanju gnilobe, ki razjeda dr« žavo in vojsko, — piameneč prosved proti vojaškim sodiščem in proti vsiljenemu pa« triotizmu, ki ne pusti pravim sinovom do« movine svobodno razpravljati o njenih na« pakah in grehih. Začuden spozna Unamu« no, da obstoja kričeče nesoglasje med svetnikom in vmeščenim duhovnikom, med od Boga poslanim klicarjem ln krmarjem očetnjave, pa med vojaško silo. To so dej« stva, ki so sicer znana vsepovsod, ki se pa baš zato zanje nikdo več ne zmeni, da« si dovolj jasno pričajo o zagrešenosti na« šega življenja. Ostro odklanja neizprosni bičar frivolnost in lahkotnost, ki ste tem« bolj nevarni, čim pestrejše ste zakrinkani in s ponosom kaže na pravo Španijo, ki ne pozna teh dveh značilnih grehov sodobne civilizacije, vzklikajoč: »Nesrečne dežele, kjer žive v neprestani misli na sebično življenje, kjer se misel nikoli ne okrene k smrti in kjer jim je neznana vodilna zavest, da bo treba nekoč izgubiti, da bomo pri« dobili...« Unamuno je pod moderno civilizacijo gledal predvsem Francijo, ki jo je v mono« grafiji »Španija in Francija« postavil v ostro opreko svojemu vzoru, ki jo je po« kazal kot nezmožno, da bi dojela in doži« vela veličino Dona Quihota, Vdlasqueza, Goye in Greca, in zato je zaklical v svet svojo bistveno zahtevo: Evropa naj se po« španil Dasi je ta zahteva slejkoprej sub« jektivna, vendar jo moremo razumeti in če jo dovolj premislimo nam pokaže Unamu« na kot doslednega izvrševalca ukaza, ki ga je prejel kot sin svojega naroda, kot ver« nik, ki se je najgloblje sklonil in prisluh« nil svoji zemlji. Spanstvo mu je religijoz« ni imperativ, duhovnost, ljubezen, živi je«, nje — v nasprotju z abstraktnostjo teolo« gov, idejnostjo umovarjev, dogmatičnost« jo pismarjev in logičarstvom suhoparne« žev. Najjasneje je Unamunu uspelo izbru« siti in izkresiti svojo besedo v knjigi "Umit ranle krščanstvakjer na vsaki strani za« sledimo isto misel v tisočerih oblikah: člo« vek se ne rodi duhovno, pač pa umre z dhom, če ga je v življenju v sebi obudil, razvijal in sproščeval. S trpkostjo spozna« va, da krščanstvo umira v nas in v sa« nem sebi in ko išče vzroke tega propada« nja, ki ima svojo kal že v prejšnjih dobah, se ustavi ob navzkrižju: kako bi se mogla židovska vera v vstajenje mesa ubrano spojiti s platonskim, helenističnim nazira« njem o nesmrtnosti duše? Prva kal pro« padanja. Druge gonobeče kali: sv. Pavel, zakonodavci, pravniki, dekretisti. Nastaja« jo razkoli, dogma se umetno vzdržuje z zofistiko. Cerkev in preobraženstvo se bo« rita drug proti drugemu in vsak sam zase. Borita se misticizem in racijonalizem, dog« ma in religija. Z brezobzirno smelostjo in doslednostjo se vrste nadaljna izvajanja: ko je krščan« stvo do:g.'alo svojo vlogo se je v Evropi razvil nacijonallzem in človek si je postavil Imel sem dosti pomislekov zoper Anglo-že — zdaj se je vse razblinilo. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi se mi Slovenci naslonili na Angleže in njihovo kulturo. Slovenci bi se gotovo dvignili in mnogo bi se mogli naučiti od Angležev. Niso površni, nasprotno: solidni, reeni in trezni, v mnogočem nam sorodni. Silno mi je tudi imponirala njihova poštenost. Čeprav velik del mojih sopotnikov ni znal angleško, vendar se nam ni ves čas pripetil noben slučaj, da bi bil kdo sainc poskusil kosa od nas za en sam penny oškodovati. Zelo sem se čudil, da so nam povsod izkazovali toliko pozornosti in simpatije. Sprva nisem mogel razumeti, odkod njihov veliki interes za nas. Bilo je pa že mnogo teh osebnosti, ki so nas tako ljubeznivo sprejemali, pri nas. Pri pripravah za popotovanje in med potjo, — na Angleškem in v Franciji — nam je bila za minimalno plačilo (skoro zastonj) vedno pri roki »Agence Pakeri, Pariš, io, rue Baudin, in njen uslužni ravnatelj g. J. Vidovifi-Dabrovčan. Naše največje spoštovanja in hvaležnost vse potovalne družbe pa nedvomno zasluži Miss Copelandova, lektorica angleškega jezika na ljubljanskem vseučilišču. Ona je organizirala, priredila in vodila izlet. Zato gre gospej naša iskrena hvaležnost za vso skrb, ki jo je imela za naše dame in mlajše gospode naše družbe. Potovanje je bilo sploh precej naporno, posebno zanjo kot voditeljico. V naših planinah se bo odpočila od vseh naporov, od nas pa naj ima < vsaj zavest, da ji ostanemo vedno hvaležni za ideal fizično moč in mogočnost narodne države. A, glej. »krčanstvo« se je usužnjilo tej novi organizaciji in se dalo na razpo« lago vojski in upravi. Toda v pravem kr« žčanstvu ni mesta za nacijonalizem, za pa« cifizcm, za socijalizem. Pravo krščanstvo je izrazito individualno, visoko vzvišeno nad vsemi razumskimi razpredelbami.« Tako je Unamuno navzlic premnogim navideznim neskladnostim v svojem delu. razvil vseobsegajočo podobo razvoja člo« veške družbe, pokazal smrtne grehe sodob« nikov in jim zaklical svojo vero in zapo« ved: »Živimo najvišje življenje v sebi!« Za to čisto zapoved, ki jo skuša udej« stvovati prav ta^o dosledno v sebi in ki jo zahteva uresničeno pri drugih, je moral zapustiti svojo zemljo, umakniti se čez meje, preko katerih ne sega vsemogočna oblast španskega diktatorja. — (Z uporabo članka M. M. de Gard: M. de Unamuno.) E. Adamič: Komorna glasba v Donaueschingenu Kov tip viole in četrt tonski klavir. Družba glasbenih prijateljev v Donau« esehingenu (predsednik Georg Mali) prire« ja že od L 1921 glasbene svečanosti, ki ima« jo namen pospeševati sodobno glasbo, se« veda v prvi vrsti nemško. Take vsakoletne prireditve so zvezane z velikimi gmotnimi stroški in Donaueschingen bi jih sam ni« kakor ne zmogel, da mu ni priskočil na po« moč ondotni knez zu Fiirstenberg, pod ka« terega protektoratom so te prireditve mo« goče, dalje bader.sko prosvetno ministr« stvo, mestna občina, vse meščanstvo Do« naiueschingena in mnoge glasbene firme. Letos se je v dneh 24. in 28. julija vršila VL taka glasbena svečanost, katere sem se udeležil z ljubeznjivo pomočio glavnega odbora Gl. Matice in predsednika Filhar« monične družbe g. Lajovica tudi jaz. Mnogo gostov od blizu in daleč se je na« bralo tiste dni . malem, a zelo prijaznem Donaueschingenu, mestecu, ležečem ob juž» nih začetkih Schwarrwalda. V prvi vrsti je bila to najmlajša nemška glasbena ge« neracija, glasbeni referenti predvsem nem« ških, dalje angleških, francoskih, norveških, švicarskih, čeških, ameriških listov in drugi ljubitelji moderne glasbe. Za domačine je bilo tu le nrav malo prostora, saj Donau« esehingen razpolaga le z dvema dvorana« ma. Prva, mestna slavnostna dvorana, daleč zaostaja za vsemi ljubljanskimi koncertni« mi dvoranami tako jjo obsegu kakor lepoti, druga, Zeppelinova dvorana, je nekoliko večia, a zelo nizka, z malim odrom, v njo gre približno 500 sedežev. »Internacionalna družba za novo glas« bo«, »Splošno nemš!:o glasbeno društvo«, ki ima v vsakem nemškem večjem mestu filijalke, vsi so goreči pomočniki novih glasbenih smeri in zdi se, da je sedaj Do« najeschinlie mlačna. Promptno blago je ostalo na višini 2S0 Grozdni snkač-kiseliak Nisem nameraval pisati več o tem grozilnem škodljivcu, ki letos tudi v Sloveniji močno naštona. toda polemiški odgovor g. Štreklja v »Jutru« od 28. t. m. me sili k navedbi, da od mene v »Jutru« 25. t. m. priporočeni dr.' Sturmov prah za pokončpva-nje sukrča. grozdnega molja ali kiseljaka pomladi in poleti ni nekaj novega in še ne popolnoma preizkušenega, marveč — kakor sem že v imenovanem članku omenil — v Nemčt'1 in na Nižieavstriiskem. kier nastopa ta škodljivec prav katastrofalno, od raznih državnih znanih vinarskih strokovnjakov in zavodov že dlje časa popolnoma preizkušeno in med vsemi priromočVi še kol hajzanesljivejSe sredstvo obče priporočljivo, in to toliko iz tehničnih kakor iz gmotnih ozirov. Očividno g. štrekelj ni čital novejših nemških strokovnih listov, sicer bi ne ni-pravil neumestne opazke glede tega prahu. Gosp. Štrekelj še pristavlia. da Sturmovemu sredstvu ne more ziupnti, ker ga po učinkovitosti ne pozna. K tej opazki pripomnim, da moj članek ni veljal za g. Štreklja, marveč za splošnost. v prvi vrsti za one po I-jetne vinogradnike, ki radi vse poskušajo, kar iim utegne olajšati neprijeten položij. G. Štrekelj še pač ne pozna učinkovitosti tega sredstva, saj je tudi drugim še malo znano, in to enostavno radi tega. ker nismo bfli v Sloveniji, osobito na Kranjskem, še v tako kritičnem položaju, da bi se m orla rabiti sredstva tudi za poVončevanje kiseljaka. Naša dolžnost pa je, če nimamo v deželi lastnih izkušenj, da vsaj opozorimo prizadete na uspešne skušnje v drugih vino rodnih krajih z bistveno istimi razmerami. Prosto je potem vsakomur, ali se navedenih sredstev poslužuje ali ne. Z blamažo, jezo. nezaupanjem in praznim žepom pa menda pri naročilu par kg takega sredstva ne bo tako hudo, kakor si g. Štrekelj predstavlja. To je moja zadnja beseda v tej zadevi. Fr. Gombač. Ljubljanski trg Ta teden se je skoro vsa zelenjava nekoliko pocenila. Cenejše je tudi grozdje, dočim so marelice dražje. Razmeroma draga so nova jabolka, ki kljub slabši sadni letini ne opravičujejo tako visoke cene Malo se je podražila perutnina. Cene govejemu in svinjskemu mesu so že nekaj mesecev nespremenjene, čeprav se je živina pocenila. Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene: Meso i d mast: goveje meso 15—19. tetetina 17—20, svinjina 22—25, slanina 20 do 22, mast 25, šunka 35, prekajeno mesa 80—32, koStrunje meso 13—14, hrenovke 35. sveže kranjske 3—40, polprekajene kranjske 82—85. suhe kranjske 67, prekajena slanina 28—30 Din kg. Perutnina: piščanci majhni 12—14, večji 15—20, kokoši 25^10. petelini 80—35, race 30—40. nepitane gosi 50- 75 Din za komad. Ribe karpi 25—30. ščuke 22—24. postrvi 50—60. sulci 50. klini 15—20, mrene 20—25. pečenke 15 Din za kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50-3 Dtn za liter, sirovo maslo 40, čajno 50—55. kuhano 45 Din kg. Jajca: 1.75—2 Din za par. Sadje: jabolka 5—10, hruške, luksuzne 12, I. 10, II. 8, III. 4—6. češnje 2.50-9. suhe češplje 10, marelice 16—20, breskve 22—25, slive 8, grozdje 16 Din za kg, borovnice 150 Din za liter. Špecerijsko in kolonija I no blago: kava 48—76, sladkor kristalni 13.50, v kockah 15.50, čaj 75 Din za kg. Mlevski proizvodi: moka c0> 6.25, kaša 6—7, ješprenj 6—8. tur-ščična moka 3.50—4, ajdova 8—9, ržena 5. turščični zdrob 4—5, pšenični 7 Din kg. 2 i t o in stročnice: pšenica 360—3S0, rž 250—280,\ ječmen 230—260, oves 250—260. proso 290—310. turščica 245—255. ajda 310 do 820, fižol 350. grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. K r m o: seno sladko 100, polsladko 80, kislo 75, slama 50 Din za 100 kg. Z e-lenjava in sočivje: glavnata solata 5—6, štrucnata 3, endiviia 4—5. zgodnje zelje 2—3. rdeče 4—5. kislo 2 50—3. o'tov! 3, karfijola 6—7, kolerabe 3—4, špinača 6, paradižniki 6—7, kumare 2—3, kumarice za vkisavanje 9—10, buče S, grah v. stročju 4, luščeni 14, fižol v stročju 3—5, čebula 3—4, česen 5, krompir novi 1.25—1-30 Din za kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zelo obiskan in z zelenjavo dovolj založen. Zato so cene zelenjavi zopet nekoliko popustile. Slaninarji so pripeljali 16 voz z 38 zaklanimi svinjami, ki so se trgovale na drobno po 1050—27, a na debelo v komadih po 15—17 Din za kg. Krompirja je bilo 24 voz po ceni 0.75—1 Dlu kg, čebule pa 18 voz po ceni 3—5 Din kg. OsJ-ile cene: perutnina: kokoši 35 do 40, piščanci 10—27.50, race 20—25. gosi 30 do 40, purani 20—25 Din komad. Zelenjava in sočivje: zelje 0.75—4 Din glava, kumarice 0.50—150 Din komad, fižol v stročju 1 Din kupček, česen 8—10, paradižniki 6—8 Din kg. buče 103 Din komad, endivija in glavnata solata 0.25—1 Din komad. Sadje: jabolka 2—7, hruške 4—7, slive 3—6, breskve 16. marelice 10—16 Din kg, maline 5—6, borovnice 150—1.75 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2—8, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 55—65. kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad. Kmetje so pripeljali na trg 22 voz sena in 12 voz slame. Cene, ki se niso spremenile, so naslednje: seno 60—90, slama 30 do 45 Din za 100 kg. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (30. t. m.). Tendenca se je okrepila. O čvrsti tendenci. poročajo tudi z ameriških borz in budimpeštanskega terminskega tržišča. Za blago so se zahtevale višje cene, vendar so uradne notice ostale nespremenjene. No-tirajo vključno blagovnoproiretnl davek brez carine zi 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41.50—42; rž: 26—27; turSčIca: 25.25—26.25; oves: domači 28.50—2950. = Letina v Sloveniji kaže v raznih krajih zelo različno. Žetev je bila v krajih, kjer vlaga ni zastajala, precej dobra. Ponekod pa je žito preveč poleglo, tako da se povprečno računa s srednjim rezultatom žetve v Sloveniji. Sena 6e je povsod precej naKo-silo, toda povodnji so mnogokje odnesle krmo ali pa jo je dež tako izpral, da je slabe kakovosti. Turščica še lahko dobro stori, ako bo vreme zadovoljivo. Krompir povprečno kaže slabo. V legah, kjer je voda zastajala, ga bo komaj za seme. Povprečen pridelek sadja bo majhen, ker je sadje, ki bi ga bilo sicer precej, zaradi neprestanega deževja zaostalo in tudi precej odpada Ce bi sedaj nastopilo ugodno vTeme. bi se 5e mnogo popravilo. Ugodno vreme bi predvsem koristilo vinogradom, turšfici in pa baš posejani a-'di. repi ter korenju. = Razvoj naše trgovine z Nemčijo. Po podatkih Generalne direkcije carin se Je naša trgovina z Nemčijo razvijala v zadnjih letih tako-le (vrednost v mili'onih Din): nemški uvoz v Jugoslavijo: 1. 1921. 174.41: I. 1922. 462.05: I. 1923. 724.25; 1. 1924. 682.12; L 19?5. 866.32: naš izvoz v Nemčijo: 1. 1921 397.45: 1. 1922. 311.00: 1. 1928. 339.82; 1. 1924. 388.96; I. 1925. 636.85. Iz teh številk vidimo. da je nemški uvoz v našo državo napredoval v veliko večji meri kakor naS izvoz v Nemčijo. Le lani je dosegel naš izvoz v Nemčijo precejšen obseg. Dočim je v letu 1921. bila naša trgovina z Nemčijo še aktivna, je bila vsa naslednja leta pasivna. = Stanje posevkov v naši kraljevini. Po poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo v prvi polovici t. m. stanje ozimnih in jarih posevkov dobro, v nekaterih oblastih zelo df>bro ter med dobrim in zelo dobrim. Poročilo navaja stanje v posameznih oblastih. Zdravstveno stanje živine je bilo povoljno in kužnih bolezni v večiem obsegu ni bilo. V splošnem so ta poročila površna in pravzaprav ne povedo ničesar. Za našo agrarno državo bi bilo potrebno, kar =mo že večkrat povdarjali. da bi se ta poročila sestavljala hitreje in točnejše, ker sicer nimajo nikakega pomena. = Radio - razstaTa v Ljubljani. Od 4. do 13. septembra t. I. se bo vršila na prostoru Ljubljanskega velesejma velika pokrajinska razstava, katere posebni oddelek bo tvorila pregledna radio - razstava. To razstavo aranžira Radio - klub v Ljubljani, ki se bo potrudil za strokovno izvedbo. Uprava vele-sejma je namenila prepustiti vsem tvrdkam te stroke poseben prostor po najnižji ceni na razpolago. V poštev pridejo radio - aparati, sestavni deli in potrebščine. Ker je zanimanje veliko in prostor omejen, se napro- šajo vsi interesenti, da se z obratno pošto, najkasneje pa do 5. avgusta prijavijo ln navedejo, kaj nameravajo razstaviti in koliko prostora potrebujejo Ob priliki razstave Do podana možnost v večernih urab aparate praktično demonstrirati interesentom. = Dohodki državne trošarine in taks t maju t. I. Tekom meseca maja t. I. so znašali dohodki državne trošarine 65 94 milii.v na proti 72.01 milijona dinarjev v maju lanskega leta. kar pomeni nazadovanje za 6.07 milijona dinarjev. V proračunu predvidena svota je prekoračena za okrog 3.35 milijona dinarjev. Takse so dale v le1ošn;em maju 90.09 milijona dinarjev proti 97.52 milijona dinarjev v istem mesecu lanskega leta, kar pomeni padec za 7.43 milijona dinarjev. V proračunu predvidena svota nI bila dosežena in zaostaja za 3.16 milijona dinarjev. t= Ponarejeni rivodinarski novci. HrvarsKo časopisje poroča, da se nahaja v prometu precej ponarejenih dvodinarskih novcev. Ki so pa tako slabo Izdelani, da jih je lahko ločiti od pravih. = Produkcija bombaža v naši državi. Bombaž se goji v Južni Srbiji. Točnih podatkov o produkciji ni. Kakor se ceni. presega celokupna proizvodnja 100.000 kg. Za) je pridelovanje bombaža še na zelo nrzfcl stopnji, zaradi česar ne nudi tamošnjemu prebivalstvu posebnih dohodkov in se tudi ne more znatnejše razširiti. = Članom Hmeljarskega društva za Slo ▼enijo. Ker se je društvena pisarna preselila iz Žalca v Podvin (občina Gotovlje), se društveniki naprošajo, da ee glede legitimacij za hmeljske obiralce in tudi v drugih zadevah obračajo pismenim potom na tajništvo. PoŠta se odpravlja vsak dan dvakrat. — Anton P e t r t č e k, poslovodja Hmeljarskega društva. = Izbris it trgovinskega registra. Javna trgovska družba O. & M. Josek v Celju se je izbrisala iz trgovinskega registra, ker se je firma ločila v dve firmi: Marija Josek, trgovina z galanterijo, igračami itd., ter Oton Josek. trgovina s pohištvom. = Konfenrz v Beogradu. Tvornica trikotaže tMoravija> v Beogradu Je izročila beograjskemu trgovinskemu sodišču akt, v katerem zahteva otvoritev konkurza. = Stanje hmeljskih nasadov v Belgiji in na Angleškem. A I o s t, 14. julija. Letošnji pridelek ne bo presegel srednje množine. Trte so neenako dolge, panoge kratke. Zaradi obilih uši je nastala v mnogih nasadih črna rosa Vreme je jasno, 9olnčno. vročina v senci do 82 stopinj Celzija. — London, 19. julija. Letos bomo pridelali približno 100 tisoč stolov manj kakor minulo leto. V nasadih se nahaja mnogo mrčesa in se prikazujeta plesnoba In rja. = Velesejem na Reki se bo otvoril 5. avgusta t l. in ne 1., kakor se je v časopisju pomotoma poročalo. = Razpis ta dohavo drv. Po odredbi ministrstva za agrarno relormo se razpisuje javna ustmena dražba za dobavo 45 m® suhlli bukovih drv za kurjavo Dražba se bo vršila 9. avgusta t I. ob 11. dopoldne v urao-trih prostorih agrarne direkcije v Ljubljani, Gosposka ulica 15/1. Pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v vlo-žišSu Agrarne direkcije v Ljubljaoi. = Dviganje reo v Italiji. Indeksna številka cen na debelo za prvi teden t. m., ki jo je objavila Trgovska zbornica v Milanu, izkazuje, da so cene v tem tednu precej poskočile. Zadnji teden v juniju t. I. je znašal indeks 660.5, a v prvem tednu julija 665.9. Glavni vzrok naraščanju cen je slabljenje Ure. = Anglija kopu je premog na Češkoslovaškem. Ena posledic rudarske stavke na Angleškem je, da mora Anglija sedaj kupovati premog za svojo industrijo v inozemstvu Pokupila je že znatne zaloge nemških premogovnikov. Sedaj se vrše pogajnnja za nakup večje množine blaga na Češkoslovaškem. Pregovori za dobavo gotove množine črnega premoga v Ostra vi so še končani. Sedaj se nadaljujejo pogajanja za nakup večje količine rujavega premoga. Ako uspejo tudi ti pregovori, bodo poedini premogovniki od prodali vse zaloge in bodo še za več tednov zaposleni samo z dobavo premoga Angliji. CUBIH. Beograd 9.11, Berlin 123.0375, New Yort 516.75, London 25.1275. Pariz 125925, Milan 16.70. Praga 15 30, Budimpešta 0007230, Bukarešta 2.325, Sofija 3.7625, Varšava 5650. Dunaj 73.125. Vremensko poročilo leteoro ošld cm/bi uif>ii»" HI ultia IV)? v/Jir- hjmmftra -08 Kra: Ca- .aruir Temoei. Je. me-Bi 0/n Smej vetra n brzina v m Ja:o 105 '1—lt Vrsta padavint « lOa^ovpp i i -nro t . rt oparovani * i / 60 6 14 7 78 NE 1 S i Liubljana . t s. 7 04 17 6 70 NE 15 7 (dvorec. 1 14 759 i 23 8 46 W 15 7 11 21 7H3 0 175 67 SW 1 0 Mariboi . . . 8. 60 3 15-0 74 W 3 7 Zagreb . . . S. 76 0 18-0 83 SW 5 1 Beograd . . . •i. 7599 160 78 WNW 15 10 9.0 Sarajevo . . . 8 '"0-8 160 74 mirno 0 Skoplje . . . 7 761-0 19-0 4"> E 15 0 Dubrovnik . . 7 761-5 2i"0 57 NE 15 0 Praga .... 7 7o0"l 140 - \VNW 7 10 20.0 i V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včera. za 25 mm. Solnce vzhaja ob V42 /ahnia on 19-30 uns .zhaia on 22 52 ahaia ob 10 Kakor je bilo pričakovati ob zaključku preteklega tedna, se izboljšanje vremena ni držalo dolgo. Visok zračni tlak. ki nam je naklonil- lepe dni, se Je naglo odpravil na pot proti vzhodu in z njim" je potovalo tudi lepo vreme. Še v soboto zjutraj se je nahajalo središče maksima zračnega pritiska nad našimi kraji ter nad Avstrijo in gornjo Ilalijo in domala vsa jugovzhodna Evropa je imela solnčno vroče vreme. Ali istočasno je silila z Atlantskega oceana nova depresija, dovajajoča slabo vreme, nevihte in deževje; od sobote ua nedeljo se je nieno središče prestavilo iznad Irske nad Dansko in bližnje morje ter se tekom nedelje širila proti vzhodu ln jugu. Visok zračni tlak se je moral odmakniti popolnoma iu v pondeljek se je že razprostrl za-tok nizkega tlaka na jug še čez Adrijo in Italijo. Tu se je ta stranska depresija držala trdovratno več dni iii nam naklonila deževno prvo polovico tedna, dočim je glavna depresija preko Baltiškega morja odšla v Rusijo. Na njeni zapadni strani je znova planil hladni severni zrak proti Jugu ter tako zmrazil ozračje, da so planine dobile sneg malodane do 1800—19O0 m navzdol. Od jugozapada se je približalo nato novo izboljšanje v obliki novega kompleksa visokega zračnega pritiska, ki se je preko Biskajskega morja in Francije razprostrl ob Alpah proti vzhodu. Toda mi smo ostrili ua njegovem vzhodnem robu, zato nas je v drugi polovici tedna preplavljal oceanski zrak v smeri od severozapada; taka situacija prinaša spremenljivo vreme, sicer nekaj toplote ali celo pripeke, toda hkrati neprestano nevihtno opasnost. In situacija se tuli ob zaključku tedna ni bistveno izpremenila; izpremenljivost ostane še vedno poglavitna vremenska označba. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Bolj oblačno; vrem° se bo še bolj poslabšalo,. Višja temperatura. Tržaška vremenska napoved za nedeljo. Šibki severni vetrovi. Nebo spremenljivo pretežno iasno. Temperatura od 19 do 21 stooini. Morje mirno. Oevre Richter Frich: 1 deca megla Roman. I. V Sharkeyevem salonu. majhen, temnolas človek je hodil zvečer po enajsti uri na malo-Ijudni Štirinajsti cesti v Novem Yorku sem ter tja. Le kako naličeno deklinče je stopicalo pod obločnicami mimo njega in kak upehan avtotr.obilni izvošček je zdaj pa zdaj pritulil po ulici. Drugače pa je bilo vse tiho v tej še dokaj nedolžni močvari grehotnega Novega Vorka. Luč puritanstva je zdaj sijala svetovnemu mestu. Še glas kričavih borznih dvoran na Wall-Streetu je dobil povsem drugačen zvok. Demokratsko siva teorija je sledila svetovni vojni za petami in je neusmiljeno pometala vso ogromno, fantastično nemoralo v poslovnem življenju. Nič ni pomagalo, da so štrleli »nebopraski« od leta do leta više. Ljudje niso postajali zato nič večji. Delo izravnavanja je bilo v polnem cvetu, čuvarji zakona so takoj ukrotili vsakogar, kdor je iztezal roke le količkaj delj in dvigal svoje misli le količkaj više, nego so segale obče sposobnosti. Za velike može ni biio več prostora. Svet je bil zajadral v megleno sivino; videl se je samo še tesni krog. ki ga imenujemo dolžnost in delo. Mali mož, ki se je izprehaja! po Štirinajsti cesti sem ter tja, se ni zdel, da bi bil človek nove dobe. Bil je neutajlivo Italijan. Njegove rjave oči, kratki lasie in lepa maslinastožolta polt, vse je bilo tiste vrste, ki dozoreva na žarkem solncu okoli Etnovega žrela. Pietro Cerani je bil star lopov, čeprav je šele nedavno dovršil trideseto leto svojega življenja. Imel je zal, predrzen obraz in obleka se je dobro prilegala njegovi mali postavi. Dolgoletno bivanje izven mej zakona ga je obdarilo s tem večjo sigurnostjo, ker mu zrak jetnišnic še nikoli ni objedal kože. Vzlic temu pa je dišal po mnogih zločinih. Bil je izmed tistih, ki so sedeli v svetu velike mednarodne zločinske lige, ko si je vsestranski genij Josias Saimler zlomil vrat tam nekje v norveških gorah. Cerani se ni nikdar bori! z neuspehi. Sreča zločincev mu je bila mila. Bi^je darovit, predrzen, neustrašen in nesramen dečko, ki je umel prav rabiti bodalo in se ni nikoli dolgo obotavljal prijeti za samokres. Njegova vnanjost je pričala deloma zanj, deloma zoper njega. V drznem izrazu njegovega obličja je bilo nekaj odkritega; prav nič ni brzdal svojih čuvstev, ki so vrela prav tako neprestano kakor lava v notranjosti Etne. Zdaj je prišel v Novi York. kjer so ga čakale velike stvari. Bi! je tujec v svetovnem mestu in mora! se je razgledovati po zemljevidu. Zdaj pa zdaj je potegnil iz žepa košček papirja ter ga proučeval na vse načine. Čudno velike, strme črke so ga kar nekam hipnotizovale. In vendar so pomenile samo naslov: »Salon Toma Sharkeya, 14. cesta. V kleti, dne 18. septembra, med 11. in 12. uro zvečer.® Italijanove temne oči so plapolaje švigale ob vrstah hiš, na katerih so se bliskali električno osvetljeni izveski v vseh barvah mavrice. Če bi mu bilo mesto znano, bi bi! vedel, da ie tu eden najbogatejših virov zgodovine novovorškega zločinstva. A Cerani je poznal le malo teh stvari Vedel je samo, da je postal Novi York zločincem prava muholovka in da se mora čuvati, da ne stopi možem zakona na prste — baš tistega, kar se polnokrvni gospodi iz pomarančnih gajev Italije od nekda najraje dogaja... Sredi postopanje je obstal in nagnil glavo na stran. Vrsta bleščečih se črk je zbudila njegovo pozornost. »Tom Sharkey«, se je ognjeno svetilo nad vhodom. Pristopil je in pogledal noter. Videl je navaden bar in nekaj zaspanih individijev, ki so se sklanjali preko naslona. Cerani se je naglo umaknil in hitel k stranskemu vhodu. Po dolgem hodniku je dospel v tesno dvoranico, kjer je sedelo več višnjevkasto napudranih damic. . Toda ženske niso zanimale Italijana. Našel je stopnice, katere je iskal in krenil po njih v klet, ne meneč se za vprašanja uslužnega natakarja. Stopil je v majhno dvorano, ki je bila okrašena z visečim zelenjem. Dišalo je po trohlobi in električni ventilator si je zaman prizadeval, da bi storil ta siromašni prostor pripravnejši za človeško bivanje. V kotu je sedel enonog mož v telovniku in srajci z zavihanimi rokavi ter udrihal po zbitem pianinu. Nesrečno godalo je vpilo pod njegovimi zamorskimi koračnicami, toda mož je imel železne mišice in se ni vdal kar tako. Tedaj je prišel po sobani širok, zajeten človek. Njegove oči so te domišljale jeklenosivih očrtov irskega morja. Bil je Tom Sharkey, sloveči svetovni mojster v boksanju, najtrja pest, ki je kdaj treskala po nasprotniških sencih. Bil je nekdaj dika Amerike. Zdaj je ;vv : : ta dika lastnik salona. Sharkey se je vstopil pred Italijančka, ki je kar izginjal ob tej mogočni, štirioglati postavi. Cerani se je spoštljivo naklonil. »Česa želite?< je vprašal Sharkey z glasom, podobnim hreščanju zarjavele sekalnice za meso. »Z Jamesom Mortonom bi se moral sestati,« je odgovoril Italijan v dobri angleščini. Boksar ga je ostro pogledal, nato skomignil z rameni. »Tamle sedi,« je dejal malomarno, podrgnil svoj veliki briljantni prstan in odkolovratil drugam. Cerani se je ozrl v naznačeno smer. Zagledal je moža, ki je sedel skrit za zadnjo številko »New York Times* ln čital. II. Veliki neznanec. Mož, ki je pozval Ceranija na ta sestanek, je bil res nenavaden človek. Niti z očmi ni trenil, ko je Italijan nekam začudeno povedal svoje ime, kakor bi čakal, da se njegova velika, sršasta glava vzdigne iznad časopisa. Gospod Morton je bil očividno zelo hladnokrven. Vestno in skrbno je zmečkal svoj list v veliko kepo papirja; nato ga je malomarno vrgel od sebe in vstal. Bil je velik in mršav mož s polno, a redko in zanemarjeno brado, ki ni mogla skriti grdih, širokih ust. Njegovi udje so bili neokretni, črte obraza nepravilne, obleka podošena. Na prvi pogled se je zdel kak siromašen učitelj, ki mora preživljati kup otrok. Ako pa si opazoval njegove čudne odsotne oči natančneje, si odkril v njih svet-likanje, ki je pripovedovalo o izkrivljeni strasti, družeči se z globoko, toda cinično življenjsko modrostjo. Njegov nasmeh je imel tisto grenkobo, ki je značilna za ljudi z visokim razumom in razočarano dušo. Takšen je bil James Morton, eden najznamenitejših ljudi, ki so kdaj živeli. Učen sanjač, titan, sorodnik vseh veličin po Luciier-jevi milosti. Tak je bil mož, ki mu je bilo usojeno, da bo njegovo ime z ognjenimi črkami zapisano nad eno največjih tragedij, kar jih pomni svet. Čeprav je zvenelo njegovo ime angleško, je vendar govorii večino evropskih jezikov z enako spretnostjo. Videti je bilo, da pozna vse in vsakogar, toda njega ni poznal nihče. Prihajal je v svojem ogoljenem jopiču, svojih obrabljenih črevljih m svoji po-nošeni ovratnici ter odhajal, ne da bi se kdo zmenil zanj. »Moie ime je Cerani,« je rekel Italijan in se naklonil že drugič. »Pietro Cerani.« Veliki mož si je segel v lase. »Drago mi je,« je dejal raztreseno in sedel na svoj pleteni stol. »Tak vi ste slavni Pietro,« je nadaljeval z večjim zanimanjem, obenem pa z nekakšnim posmehom v jasnem, gospodskem in mladostnem glasu, ki je ostro nasprotoval njegovi opustošeni vnanjosti. Italijan se je nestrpno zganil. »Prosili ste me, James Morton. naj vas poiščem tu, v Sharkeyevem salonu, je dejal, "e mnogo let je, kar slišim govoriti o vas. Vi ste eden izmed tistih, ki se zanašamo nanje. Izmed gospodarjev in vladarjev bodočnosti.« »Kdo vam je rekel to?« je vprašal Morton zehaje. »Josias Saimler. Velikokrat je trdil, da ie postal zločin pri vas lepa veda.« Sobesednik je sanjavo pogledal v zrak. »Da, Josias Saimler,« je zamrmral sam zase. »To je bil še mo?. ki je umel izvršiti dober načrt. Eden iz redkih, ki se upajo biti lopovi iz načela. Močna, osamljena natura. Ena tistih, ki jih lahko zlomiš, upogneš pa ne! Da je on še živ, bi bilo vse v redu... Ali ne boste sedli? Whisky ali sodavico?« »Hvala, ne pijem.« »To je napaka, dragi moj Pietro. Whisky je sovražnik dobrega. On Izpolnjuje v Človekovih možganih baš tisti krai, kjer bi brez njega delovali središči za dolžnost in odgovornost. Še nikoli nisem srečal abstinenta z domišljijo. In kaj bi bilo življenje brez domišljije, te velike čarodejke, ki vari v svojem kotlu vso neizmernost naših pojmov in predstav? Domišljija je nekakšen duševni alkohol. Ona razjarja naše najkrasneše nagone. Daje nam večni nemir življenja in daje nam mir. Alkohol je simbol svobodne volje, ki nas povzdiguje nad živali. Pijmo, zakaj jutri bomo mrtvi!« Cerani je stal še vedno tako spoštljivo kakor prej. Toda zdelo se je, da ga Mortonov samogovor dolgočasi. Utihnila sta. Veliki mož se je spet pogreznil v molčanje. Njegove roke so bile sklenjene okoli kozarca z whiskyjem. Nekakšen natakar se je postavil pred goste in je z navitim tenorjem zapel ljubavno himno. Zvenelo je, kakor bi maček izlival bol svojega srca. Italijan se je zvijal; to grgrajoče dren je mu je očividno povzročalo telesne bolečine. »Lotiva se stvari,« je rekel srdito. »Saj nisem prišel zato, da bi poslušal neumnosti. Ta človek mi trga ušesa. O čem ste hoteli govoriti z menoj?« lo Biina ursda u zavarovanje de avtEv SVHkiošičeva cesta štev. 20 Moderne higijensko urejene odprte za i£OŠ>:e sn ženske izvzemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do lh 19, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12, Kadna kopel s perilom in milom Din 12*—, blok za 10 kopeli ......Din 100-—, pršna kopel s perilom in milom Din 6*—, blok za 10 kopeli ......Din 50'—, i pršne kopeli za zavarovane čiane urada s perilom in milom Din 3 5703 s a Svetovno kvalitetni mm od 2—6 sedežnega luksuznega do trgovsko praktičnega voza (davka prostega) promptno dobavljivi. Najmaniša vporaba bencina. Sposobnost za vsak teren. 5704 a Ogled ia preizkušata pri glavnem zastopstvu O. Zulek LJUBLJANA Tavčarjeva ui. II Telefon interutban 461. ' ..iooooooocc»x> imžaiu cene ui največje skladi sče dvoKoies, motorjev, otroški! vozičkov, Sivalnin strojev, vsa kovrstnih nadomestnih de io\ pneumatike Posebn oddele. za popolno popravo emajlira nje in poniklanie dvokoles otroških vozičkov, šivalnih stro-iev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,,» h. j i P. 8. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Uubliana ska cesta 4. . tt IVAN ZAKOTNIH S™ MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna Ua. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. GiaJba lesemii mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. 42-1 Tovarna furnlrfi, i zlatnik! ZAHVALA, Vsem onim. Ki so nam ob tragičn I smrti našega Filčeta izkazali toliko sočutja, bodi izrečena naj-| iskrenejša zahvala. Vsi, ki ste poklonili toliko ljubega mu j cvetja in ga spremljali na zadnjem potu sprejmite našo najlenšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo čč. da-I hovščini, njegovim toiarištm iz Mladinskega doma na Kodeljevem in mih vo-| d.telju g. Janku Valjavec za bol blažeče besede ob odprtem giobu. Iskreno hvalo pa smo dolžni tudi .pravitelju fužinske elektrarne g. Lippa : ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovc 151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo ?»S3S3 g Nazi 19 malt Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem se preselil iz | Smetanove yli€@ v Gledališko 10. Z odličnim spoštovanjem STANISLAV VIDOVli, kroja« MARIBOR. Gledališka ul. 10. PStlSEUTUim NAZNANILO. I Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil delavnico iz Meljske ceste 74 v svojo lastno hišo v Mlinsko ulico št 21. Vsa naročila in popravila v oblikovanje moških in ženskih klobukov se sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti štev. 32. V zalogi imam tudi najnovejše fa-sone novih klobukov za gospode in dame po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem Ivan Kvas, Maribsr, Aleksandrova cesta 32. 5712 a gksporferii! 5698 a EksporterjiS Stara trgovska agentura v Gorici sprejme še nekatera zastopstva za les in poljedelske pridelke. — Na željo daje vsakovrstne trgovske informacije in forsira izplačila zapadlih terjatev. Razpolaga s prima refeiencaml. KAREL KAUCeC, Gorica — Itali,a. REVMATIZEM. ZAHVALNA IZJAVA. Cenjeni g. dr. I. Rahlejev, Beograd. Jaz, Ivan Hodak, skladiščnik pri Trgo-prometu d. d., Sisek, se Vam najtopleje zahvaljujem, da sem z Vašim „Radio Balsamika" v kratkem času ozdravil mojo roko in nogo od zlobnega revmatizma, radi katerega pet mesecev nisem mogel spati. Vsakemu, kogarkoli tukaj vidim, da trpi na tej bolezni, bom priporočal Vaše zdravilo. S posebnim spoštovanjem najhvaležnejši Ivan Hodak. Sisek, 4. avgusta 1925. Zdravilo „Radio Balsamikau izdeluje, prodaja in razpošilja vroti Dovzetju iaboratorii „RADIO BALSAMIKA Beograd. Kosovska 45. ioe 9@@QQ&&QQQQQQQQ@QQ@&&& Pozor! 103 a Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki lOSIP KEICH, Ljubljana, tovarna Poljanski nasip 4-6 Postrežba točna. Cene solidne. 666666^6Q66Q6QQQ©©©®00 Popravka! Specijaiui mehanik pisarn strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. TeL int. 434. 173 Krompirja oelega, več vagonov kupim — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod •Beli krompir*. 21025 Narodna čitalnica v Šiški priredi v nedeljo 1. avgusta pri Valjavcu v Šiški veliko vrtno veseiico z bogatim srečolovoni, plesom itd. K obilni udeležbi vabi odbor. 21068 Prostvoljno gasilno društvo tov. vžigalic v Rušah blagoslavlja dne 1. avgusta motorno brizgalno iu nov gasilni dom. — Za kritje stroškov za gori omenjeno \>rizgalno se vrši popoldan ob 15. uri velika vrtna veselica pri g. Fricu Glaserju, kjer je za dobro kapljico in kuhinjo preskrbljeno. — Tudi raznovrstnih zabav bo obilno. Ser je društvo objavilo na lepakih, da je polovična vožnja, to preklicujemo — ker naša prošnja še ni rešena. 21121 Prostovoljno gasilno društvo na Barju priredi dne 1. avgusta vrtno veselico na vrtu g. Putrih. Na to prireditev se vljudno vabijo vsi okoličani. — Odbor. 21042 Sokol Šiška priredi dne 8. avgusta javno telovadbo združeno z veselico na vrtu g. Zupančiča (prej Brandt), Celovška cesta. Na sporedu: telovadba, sreČolov, ples itd. — Sodeluje godba Sokola I. K obilni udeležbi vabimo! 21067 Brivnica naprodaj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Prometni kraj*. 20950 Pekarijo in trgovino vzamem v najem v kakem večjem mestu, ali prometnem kraju Slovenije. Najemnino plačam tudi za nekaj časa naprej Event. se tudi kupi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20597 Strojepisje Lena ura Din 3.75. Chri-tofov učni zavod, Domobranska cesta 7. I. Začetek 2. avgusta. Vpisovanje 2. avgusta" od 6. do 9. ure zvečer. 19608 Auto-šola oblastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje se sprejmejo dnevno. Kurz čez dan in tudi zvečer. — Prospekti gratis. Natančne informacije v Auto-5oli, — Zaereb, Kaptol 15. Telefon 11-95 19537 Učiteljico sprejmem na dom za popoldanske ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «1926/27». 21137 Kapelnik Ryneš iz »Zvezde* daje pouk na gosli v in izven hiše. ŠkrabČeva (cesta na Rožnik) štev. 21155 Služkinjo ki zna kuhati in opravljati hišna dela, etaro okrog 30 let, zdravo, takoj sprejme Zora Karamata, Zemun. Karamatina ulica br. 17 21145 Gospodinjo snažno, delovno in varčno staro 30—£0 let, i š 5 e m | odraslim otrokom. Plača po dogovoru. Prijazne ponudb na oglasni oddelek «Jutra pod »Obrtnik in posestr. k v Ljubijani». 212. J Knjigovodjo | izurjena za pletenine, se ■ sprejme v stalno Elužbo. — ' Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*. 2101:4 pečate f Jtikete. graverstvo ' AR 5 SVETEK j| LJUBLJANA Vulkanizira *se vrste gumija parna Tulkanizacija P. Škafar ▼ Ljubljani, Rimska c. 11. 270 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glavn. kolodvora. 158 Naprednega urarja dobrega, rabi takoj večji trg v Sloveniji. Več pove oglasni oddelek »Jutra«. 21073 Brivnico rDceni prodam v prometnem raju na Dolenjskem. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod Šifro «10.000». 21114 Francoščino nemščino in druge realne predmete temeljito in poceni poučuje akademik. — Pride na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21002 (dolbe) 2 delavca rabim za cementne izdelke. Delo trajno, nastop takoj, stanovanje in hrana v hiši. Dragotin Korbar, betonska tvornica, Zagorje ob Savi. 20816 Dobro stalno službo dobi v p i s & r n i večjega podjetja, kdor položi oO do 100.000 Din v gotovini ali menico z dobrim poroštvom Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra, pod »Dobra služba.. 20792 Družabnica gospodinja se sprejme za gostilno v Ljubljani k posestniku hiše. Potreben je denar za vložitev, po dogovoru. Znati mora kuhati in biti dobra natakarica, srednjih let in bolj močne postave. Pošteno dekle, vdova ali ločena žena naj posije ponudbo, če mogoče s sliko in polnim naslovom, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadnja sreča«. Slika se vrne, ako ne konvenira. Za strogo tajnost jamčim s svojo častjo. 20942 2 čevljar, pomočnika dobra in zanesljiva, sprejme v trajno delo čevljarna Fabjan, Črnomelj. 20938 Vpokojen orožnik dobi službo na večji žagi. Vršiti je ponočno varstveno iu nadzorovalno službo. Poleg plače prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe je poslati pod »Ponočni čuvaj ln nad-ziratelj« na oglasni oddelek »Jutra.. 20937 Absolvent srednje tehniške gole lesnega oddelka, dobi name-ščenje v obsežni lesni industriji. Reflektanti s' prakso imajo prednost. Ponudbe je vložiti z navedbo zahtevka do 20. avgusta t. I. na naslov: Fr. Kotnik, Verd. p. Vrhnika. Učenca za sodarsko obrt sprejmem takoj. Stanovanje, hrano ln perilo bo imel v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Sodarski vajenec.. 20423 Jugo agencija Beograd, Skcpljan">ka ulica 8 išče žensko in moško osobje s pravilnimi dokumenti za vse vrste dela ln službe. 20368 Gostilno in mesarijo ležečo ob glavni cesti ter na zelo prometnem kraju pod ugodnimi pogoji oddam ▼ najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21168 Pozor, urarji! Prar.-ki lokal z Inventarjem r prijaznem kraju na Štajerskem, takoj ceno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21124 Žimnice predeluje po Din STJSO Fra Slavič. tapetniška delavnic Zabjak št. 14. 2120 Slaščičar želi svojo obrt združiti s pekovskim mojstrom. — Y. E. R. C., Kongresni trg 9. 21243 Gospodično družabno, solidno, postrež-Ijivo, 6amo iz boljših krogov, z dobrimi spričevali, najraje z dobrim znanjem kuhanja in šivanja, sprejme samostojna dama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »I. B. K. 21010». 21010 Išče se šivilja ki Je izurjena v Šivanju perila iu oblek — na dom. Rus Ana, Sv. Petra St. RS, Ljubljana. 210S3 Praktikanta sprejmem za zobotehnika — Reflektanti s polovičro srednjo šolo naj se zglase pri oglasnem oddelku Jutr 2119 Služkinjo zdravo, ki zna kuhati i opravljati hisnn dela. rabi' za takoj. — Villa Taussig SuSak, Pečino 2114 samostojnega, vajenega lesne trgovine, s primerno kavcijo, iščem za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko ta-koj Ivan Prešeren, Kranj. 21127 Učenko s primerno šolsko izobrazbo, ki ima oskrbo pri svojcih, sprejmem v trg. z mešanim blagom. — Ponudbe pod »Učenka, na oglasni oddelek »Jutra.. 211S8 Sposobnega sodarja dobrega, pred vsem za izdelavo novih majhnih sodov, se sprejme takoj v stalno 6lužbo. Podrobne ponudbe z referencami je poslati na upravo .Jutra« — pod »Neoženjen sodar 777«. 19753 Več pletilk izurjenih, se išče za stalno delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21023 Mesarja s kavcijo, sprejmem za vodstvo podružnice. Le kavcije zmožni naj se zglase na naslov: Novak Tovladija, Kolodvorska ulica 18. 21079 Učenko zdravo in močno, poštenih staršev, ki je dovršila na deželi z dobrim uspehom meščansko šolo. sprejme trgovina V. Sbil, Velike Lašče (Dolenjsko). Hrana ln vsa oskrba v hiši. 21028 141etna deklica dežele, pripravna, ii dobre in poštene hiše, išče primernega mesta kot pestunja ali kaj sličnega — proti majhni odškodnini. — Cenj. dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Dobrohotna«. 21078 Vpokojen paznik star 34 let, išče za takoj stalno službo vratarja, skladiščnika ali nočnega čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21056 P3tnik specerijske in manufaktur-ne stroke, s štiriletno prakso, pošten, marljiv, sprejme primerno službo s 15. septembrom. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštenost 24*. 20935 Prodajalka mešane trgovine, želi pre-menifci mesto — najraje v Ljubljano. Vajena je tudi pisarniških del in strojepisja. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Prodajalka 18*. 20983 Prodajalka mešane stroke, z dobrim spričevalom, želi prenenid mesto, najraje v Ljubljano. 8edaj službuje v manufak-turnl trgovini. Dopise pod •Vestna 20* na ogiasni oddelek »Jutra*. 20982 Kovaški pomočnik vešč splošnih kovaških del, išče dela. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Pošten 11*. 21011 Mehanika za tovarno, kateri je zaeno izprašan šofer, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mehanik 246». 21246 Prodajalce inkasante za Ljubljano in okolico išče svetovna tvrdka. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Br. 8080*. 21244 Prodajalka izurjena v delikatesni in specerijski stroki, poštena, zanesljiva In dobra moč, išče službe v meetu — gre pa tudi na deželo. Pismene ponudbe pod »Poštena 82» na oglasni oddelek »Jutra* Vrtnar samostojna moč, zmožen vseh v vrtnarsko stroko Bpadajočih del, s dolgoletnimi spričevali, išče službo, ali prevzame vodstvo večjega vrta. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 20859 Mesto gospodarja ali oskrbnika na velepo-sestvu Iščem z ženo, katera sprejme mesto gospodinje, kuharice. Ponudbe pod šifro •Marljiv* na oglasni odde-lek »Jutra*. 20811 Nakupovalec lesa po gozdovih, z večletno prakso, želi me6ta pri večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Lesni strokovnjak*. 20948 Natakarica Želi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21116 Trgovki pomočnik 23 let star, vojaščine prost, zmožen slov., hrv., nemškega in madžarskega jezika, išče službe v trgovini z me-šanim blagom in železnino, v mesta »ali okolici. Gre 1 mesec brezplačno. Ponudbe na upravo »Jutra» v Mariboru pod »Marljiv*. 20995 Strojnik fzučen ključavničar, zmožen vseh elektrotehničnih del, išče mesta. Gre tudi kot kurjač. Ponudbe pod »Strojnik 54» na oglasni oddelek »Jutra«. 21054 Veleposestva! Mladenič 24 let star, vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvatsketra in nemškega jezika, knjigovodstva, korespondence. Ftrojepisja in vseh pisarniških poslov — izvežban v visokem in nizkem lovu. želi primernega mesta. Cenjene ponudbe pod »Lovec 64» na oglasni oddelek »Jutra«. 21064 Šivilja ne popolnoma izurjena, želi službe kot pomočnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja 83» 21183 Trgovski pomočnik išče službe. Položi 5000 Din kavcije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in pošten 98» 21198 Šivilja išče dela pot pomočnica — gre šivat tudi na dom p< zmerni ceni. — Naslov pov oglasni oddelek »Jutra«. 2122( Knjigovodkinja kakor dobra koresponden-tinja, z znanjem strojepisja itd., z večletno prakso, žeii pri dobrem podjetja naine-ščenja. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek < Jutra.* pod »Zmožna samostojno voditi«. 14*564 Vdova resnobne starosti, išče službe k starejšemu, bolje situ-lranemu gospodu — event. tudi na deželo. Daje več na dobro ravnanje, kot na visoko plačo. Nastop službe lahko takoj ali tudi pozneje Cenj. ponudb« na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva 52«. 21232 Trgovski pomočnik mlad, išče kjerkoli službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21120 Mlada šivilja ižče službo s stanovanjem in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 20990 Livarski mojster vajen vsega dela, star 43 let, oženjen, išče mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jolra». 21017 Ekonom - vrtnar izvežban v vseh panogah kmetijstva, oženjen. i š č a mesta. — Ponudbe oglasni oddelek »Jutra, po 1 »Ekonom 61». 21161 Gospodična brei staršev, z meščansko šolo, išče kakršnokoli mesto za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra nod značko »Pridna 18». 21117 Izurjena šivilja gre šivat na dom, tudi na deželo. Dopise pod značko »Šivilja 43» na oglasni oddelek »Jutra«. 21043 Absolventka mešfianske šole, z malo maturo, vešča stenografije, strojepisja ter nekaj knjigovodstva, išče primerne službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Poštena 21». 21020 Klapec oženjen, broz otrok, star 35 let, dobre vajen konj ln vsake vožnje, priden, trezen. zanesljiv in z dobrimi spričevali, gTe h kak»mu podjetju »Ji graščini. Zmožen prevzeti tudi službo pristavnika (majerja). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21038 Fotograf, pomočnik retušer, oparater, išče stalnega mesta v boljšem ateli-Jejn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod Šifro »Retušer.. " 2113« Čoln naprodaj na Ljubljanici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21093 Hramni sod (Lagerfass) 80 hI in kletar-sko orodje prodam. Ponudbe pod »Sod« na upr. »Jutra* v Mariboru. 21108 Transportne vrče za mleko proda Kos, Maribor, Klavniška 12. 21107 , Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam. Popravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183 Zahtevaj sani-«Ides» črnilo korist Jugoslov. Matice. 128 Dvokolesa znamk: Tribuna, Diamant, Favor, 8tyriv Frera, iHan-chi1 Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, paeurnatika najfinejše vrste Dunlop. Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki fran. ko, prodaja na obroke. — F Batjel, Ljubljana, Kar-loTska cesta 4. 104 Deklica stara 18 let, valena vseh hiSnih del, želi mesta. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 21141 Dekle zanesljivo, vajeno ▼eeh hišnih del, ki zna kuhati in šivati, išče mesta kot siuž- Mehanična stružnica kinja pri boljši rodbini — najraje pri šivilji. Dopise Izložbeno okno dobro ohranjeno, srednje veliko, poceni prodam. — Poizve e,b na Krekovem trgu 7/1, v pisarni F. Fablan, Ljubljana. Naprodaj je tudi več vrat, stRrih železnfh strojev, ielezja itd. 20978 asn! oddelek «Jutra» pod »Dobro izpričevalo*. 21151 Prodajalka mešane stroke, mlada, zdrava, močna in delavna, išče službe na deželi ali v mestu. Dopise: Maribor, Koroška cesta SI, vrata št. 5. 21250 Manulakturna veletrgovina sprejme takoj reprezentativnega, solidnega, dobro vpeljanega trgovskega potnika za Slovenijo — prejšnjo Kranjsko. — Obširne ponudbe na poštni predal 85, Ljubljana. 21257 Kontoristlnja 8 pisarniško prakso, zmo8-na slovenskega in nemškega jezika, žel! stalne službe v Mariboru aH njega okolici. — Cenj. dopise pod •Zanesljiva 22* na ogl.T^i oddelek »Jutra*. 21091 Trgovski pomočnik vojaščine prost, išče mesta v večjem podjetju z mešanim blagom in hmeljsko trgovino — naiTaje v Savinjski dolini. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutro* pod »Savinjčan*. 21074 Zastopstvo prvovrstno, iščem. Položim kavelio. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro <100.000 Din*. 21102 Prodajalka z dolgoletnimi spričevali, Išče mesta v kaki pekarni ali kaj sličnega. — Pismen ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Prodajalka*. 21100 Iščem mesta pri dobri, majhni družini. Imam dolgoletna spričevala Ponudbe na upravo «Ju*ro» v Mariboru pcu! Čifro cMala družina*. 21099 Kovač - ključavničar bivši vojaški podkovski mojster, išče mesta ali so-druga z delavnico — brez koncesije. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč* na oglasni oddelek »Jutra*. 21128 Kot manipulant iščem službe v lesni stroki, •l dobrimi referencami. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro ; oddelek »Jutra* j od »Moste*. V najem oddam za več let veliko hišo za veletrgovino, z njivami in drugim blagom, 8 minut od postaje, na glavni cesti. Zasiguran velik pro i Ji i Sv. Petra cesta is — v novtm lokalu — proda: VILO v mestu ua Goreč' skem. 7 sob. moder-j gospodarsko p..-.up ■ raža — lSu.000 D'ia: VILO na Tržaški .. kom-fort, trlstanovanjska. ;. • sobno stanovanje proslo vrt — 250.000 Din;' HISO v Šiški, enona'-trov no, vogalna, novejša, i -stanovanjska, podklriena. gospodarsko poslopje — 130.000 Din; HISO v trgu pri Ljubljani, trgovski lokal, 7 sob. vrt. vse takoj na razpolago — 100.000 Din; GOSTILN. POSESTVO na Štajerskem, pri kolodvoru. enonadstropno, restavracija, 9 sob, veliko gospodarsko poslopje, njive. Din 275.000; POSESTVO na Vrhniki, 12 oralov, 4 sobe. njive, travniki, gozd, 160.000 S: POSESTVO v St. Janžu na Dolenjskem, 4 orale — 55.000 Din; POSESTVO v St. Vidu, nova hiša, 2 orala — Din 90.000; « PARCELE ob Dunajski o. po 20 Din. Kupci plačajo samo I %! Kupi > *: HISO v Celju ali okolici — do 100.000 Din; HISO. najraie v Vodmatu. do 100.000' Din: HISO, enodružinsko, proga Ljubljana—Maribor, blizu kolodvora, do 120.000 Din HISO v Medvodah, za poletni oddih — do 100.00U Din; PRODAJALCI nobenih stroškov, provizija le če kupi naš kupec. — Prijavlja te prodajo! 211S) Hišo v Št. Vidu nad Ljubljano. 200 korakov od farne cerkve, z eUktr. razsvetljavo, prodam.' Poizve 6e v gostilni Kratkv. 21110 Zago vzamem v najem v gozdnatem kraju, najraje med Ljubljano in Rakekom. — Ponudbe pod «2aga> na anončni zavod ilat/ v Ljubljani. ai09 Posestvo, Maribor met, ker se ne nahaja daleč 1 večja posest pri Sv. Le- naokoli nobena veletrgovina Sedaj je notri gostilna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21027 Zlato, srebro srebrne krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica Stev. 1. 41 Divje češnje cele ali koščlce. kupuje »Fractus., Ljubljana, Krekov trg 10. 20910 OdoI» steklenice Tovorna avtomobila 3 in 5 ton nosilnosti, dobro! v™_t ohranjena in preurejena za J^lt pogon s sesalnim plinom Klnc- Zldo"'k» "L sta poceni naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Tovorni svto. 21110 Navijalni stroj (SpulmascMnel nov. kompleten. se radi pomanjkanja postom in selitve proda za polovično ceno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21021 Zaboje vsakovrstne, debro ohranjene. kupi tovarna pletenin »Ika«, Kranj. 21118 Malo stružilnlco za železo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Mehanik 12». £1150 POSS^i Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: HISO, visokopritlično, do bro ohranjeno, Sp. SiJka 4 stanovanja po 2 sobi pritikfine, eno takoj pro sto, vrt, 105.000 Din: HIŠO, visokopritlično, 2 sta novanja, velik vrt, Kra kovo, 60.000 Din; HISO. visokopritlično, tri stanovanjsko, velik vrt stanovanje prosto, pred mest je — 62,000 Din; HISO, enonadstropno, 8 sta novanj, eno prosto, veli ko dvorišče, vrt, pred mestje — 90.000 Din; HISO, enodružinsko, novo nedaleč od tramvaja -70.000 Din; HISO Z GOSTILNO v Ljub liani, 4 sobe, nritikline vrt, prevzem taloj, Di 70.000; HISO, prenovljeno, več sta novanj, vrt, Sp. Šiška -80.OU0 Din: HIŠO, enonadstropno, 3 lo kali. lepo stanovanje, cen ter Ljubljane, 800.000 D HIŠO, enonadstropno, ve stanovanj, sredi Ljublja ne - 100.000 Din; VILO, novozidano, 6 sob vrt, pod Rožnikom, Di 115.000; HIŠO, novoz;dano, enodru finsko, 1600 ms vrta, tr Četrt ure od Liubliane -36.055 Din; MLIN novozidan, 2 oral posestva, .blizu postaje -28.000 Din. 2120 Pritlično hišo s kletjo, svinjaki, hlev. s prostranim dvoriščem, prodam. Zraven je 3 johe zemlje, njiva, travnik in stel-nik. Pri hiši je užitkar. kateri Ima stanovanje, hrano in obleko. Posestvo je v BelokrajinI na glavnem trgu pred cerkvijo In pripravno za obrtnika. — Istotam je naprodaj 6 kompletnih norih oken brez šip v primeru 95—155 cm In 4 dvojna vrata Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21089 Naprodaj je dobro idoč mlin na 3 kamne sraven 7 Johov njiv, travnikov ln gozda, ob veRki cesti na Dolenjskem. Ponudbe pod «8t. 41» na oglasni oddelek «Jutra». 21088 Stavbno parcelo do 1000 m* kupim na Ml rja ali ▼ najbližji okolici Ljub ljane, odnosno po ugodni ceni enostanov&njsko hiiico ali vilo t vsem konfortom. vrtom in prostim stanova nJem. — Ponudbe naj pošljejo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Par cela 26», po mogočnosti a Skico In naznačbo najnižja cene. 31173 nartu, 1 pri Sv. Juriju ob Pesnici, več manjših v bližnji okolici. Enonadstropna hiša na prometnem kr;-;u blizu St. IIja. 1 hiša za trgovca, gostilničarja, ir.^ar ja, ob Pesnici. Več his 8 stavbišČi in vrt, Mar:!-or id okolica. Ponudbe na n.-^Iov: »Marstan*, Maribor. P . :ov ški trg 4. 21254 Prostovoljna dražba enonadstropne trgovske hiše in 5 parcel polja bo 1. avgusta ob 3. uri v Me:_ n št. 42. — Kupci vab^ien 21777 Posestvo ali vrtnarijo vzamem ^ najem, po možnosti z inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ekonomija 60». -llvJ Pritlično hišo z vrtom in njivo, v bi.zini Celja, prqda ia. 130.00 » Din Karel Gojznikar, Griž ■ pri Celju. 20874 Majhno posestvo vinograd, sa :onosnik in njivo, blizu kolodvora v Polj-čanah, proda za 50.000 D!n J. Vodenik. pri R. Arito.:-čič v Poljčanah. 2*875 Hiša v Šiški poleg nove fari:s ■. rkve, poceni naprodaj. — H^a je prikladna tudi za vsako obrt. Pojasnila daje Karol Polajnar, kavarnar v Ljubljani. 210S7 Redka priložnost Enonadstropna Liša •/. 18 sobami, vse eleg. opremljeno. brez stanovanjske zaščite, tik Glavi.c^ra ti — nadalje hlev za 4 konje, naprodaj za CJ20.00:; Di;:. Stanovanje 6—8 sob kup-u takoj na razpola-rc. Pojasnila daje Stanc-er, M;\rIbor. Koroška cesta 53. -T -v enodružinsko, stanovanje 4 sob po ku; u pro- ■ vrtom, v Mariborii, : za 90 000 Din Zagorsk: bor, Tatenbahova n:;-- ,r 21012-a Posestva z vilo ali hišo i prostim etanovajem, pri Mariboru, od 100.000 Din pro a Zagorski v Mariboru. Tate: bahova .ulica 19. "1012-b Lepo posestvo izboruo^ vpeljana pekarija, vino, pivo, žganje in kavo-točj*: je zaradi bolezni na~ p-odaj v znožju južce.ea rohorja. Dopise pod šifro »Posestev Pohorje* na ogl. oddelek »Jutra* v Ljubljani 20899 Enodružinsko hišo s tri četrt orala zemlje, prodam v Studencih pri Mariboru. Poizve se pri lastniku: Rakitnik, Poljska cesta Studenci pri Mariboru. 20993 Brezalkoholna točilnica ki je celo leto odprta, ie naprodaj. Pojasnila v točilnici, Ljubljana, Veieaejem, Lattermannov drevored. 20543 Trgovski lokal •e odda t najem za več let pridnemu, izučenemu tr-govcu ali trgovki, ki ima obrtno pravico. — Istotam te odda gostilna ca račun onemu, ki ima osebno gostilniško koncesijo. Natančneje se izve v pivovarni v Laškem, kjer «e je osebno predstaviti na avoje ttroSke. 20747 Restavracijo &a prometnem kraju v Ljubljani, v novi stavbi oddam rpretni, solidni in kavcije sposobni ženski moji s koncem avgusta — na račun. Ponudbe b potrebnimi podatki na oglasni oddelek «Jutra» pod značko ^Restavracija 12». 21148 Lokal za trgovino i mešanim blagom na prometnem kraju, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «-Jutra* pod značko cPromct 75». 21175 Uiičen lokal da nrometni cesti, se odda. — Vprašati pri hiinlku na Krekovem trga 10. 21045 Gostilno tli restavracijo, t ljnb'juu ski okolici ali na Gorenjskem, vzamem v najem. — Event. (lam nagTado onemu, kdor kaj primernaga preskrbi. — Dopise na oglasni oddelek *Jutra» pod iifro •Dobro obiskana*. 20863 Gostilna dobro ideča, panovo reno- v.rana, se odda v naj6m »ii pro'U. Stanovanje pro-8to. Pismene ponudbe ca podružnico spodu ali gosrodični. — Pa. nudbe na oglasni oddale .Jutra* pod cStalen 42*. ais Stanovanje v vili 10 minut od glavne pošte, solnčno. suho. 2 veliki sobi, posrl.-ka sobica, kuhinja In pritličje, 1600 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Ljubljana*. 20086 Dvoje stanovanj v vili, vsako s kuhinjo, prv tiklinalfli, vrtom, souporabo kopalnice i pralnice, eno s *- sobama, drugo s 3 so nami. odda takoj ob Donsjskl cesti na Brinju Pokojninski ravod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova c. Opremljeno stanovanje sobo s kuhinjo takoj oddan boljšim zakoncem. Našlo-v oglasnem oddelku cjutra 2122 Separirano sobo s elektr. razsvetljavo oddam. — Naslov v oglasnem odelku cjutra*. 21222 Sobo elegantno opremljeno in i električno razsvetljavo, oddam v sredin! mesta. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21242 Dve elegantni sob! v novi hiši v centru Ljubljane, opremljeni ali prazni, oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu. Centralna kurjava, električna razsvetljava, posebni, vhod. Naslov v oglasnem oddelka cjutra* 20901 Sobo opremljeno, solnčno, oddam laaoj mirni osebi v bližini Kongresnega trga. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21234 Sobo separirano, solnčno, bliva opere, takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. S12S6 Opremljeno sobo veliko, x električno razsvetljavo, oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma na Starem trgu 21/L 21347 Stanovanje * r novi hiši ali rili, obstoječe Is ž sob in kuhinj«, išče mlad zakonski par bres otrok. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21156 Stanovanje sob« in kuhinje, najraje T 1 Sp. Biški. išče zakouski par srednjih let, brez otrok. — Ponudb« na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro cSiška*. 21004 1 al! 2 prazni sobi s separiranim vbodom, oddam v najem, event. rame-njam tudi stanovanje. Kje, pore ogl. oddelek cjutra*. 21157 Opremljeno sobo iščem. Ponudbe pod značko .Centrom 15. avgust* na oglasiti oddelek cjutra*. 21158 Lep! sobi t bližini kolodvora v SiSki, oddam t ali 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok Naslov ▼ oglasnem oddelku .. t ____2ujsi POZOR! POZORI če I ji po znižani ceni s 30 /o j popusta pri gotovih predmetih so vza ogi. Sandale si lahko nabavijo revni sioji po [ jako nizki ceni. „DOBCO" Prešernova ul. 9_ na dvorišču. Za blago jamči J. Ca rman. Vsa popravila se v najkrajšem ! času In najceneje popravijo. Na stanovanje sprejmem 2 mlajša dijaka. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21169 Dva dijaka ali dijakinji spejmem na stanovanje z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 21162 Stanovanje 3—i sob išče mirna stranka brez otTo\. Plača do 1600 Din mesečno. Pismene ponudbe pod šifro cPlačam dobro* na oglasni oddelek cjutra*. 21163 Mesečno sobo solnčno, t elektr. razsvetljavo, išče miren gospod za september, s hrano aH brez nje. Ponudbe pod cjesen 1926* na oglasni oddelek cjutra*. 21035 Solidna gospodična išče sobo. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod .Posebni vhod*. 20960 Dijaka sprejme Sna rodbina ▼ Ptuju. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSrednješoleo. 21007 Dve gospodični sprejmem na udobno stanovanje s dobro hrano po 650 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21076 Sobo s štedilnikom oddam sredi avgusta. — Ogleda se lahko danes v Meni jami 230. 21062 Stanovanje 3 sob ln kuhinje, v vili, oddam takoj v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Pod Rožnikom*. 21061 20.000 Din posojila išče fc-govee proti visokii obrestim in sigurni garan ciji. — Ponudb« na oglasn oddelek cjutra« pod značk cNnjno 20.000*. 2121 Kompanjona s 80.000 Din iščem za ru širjenje trgovine. Ponudb na oglasni oddelek cjutra pod šifro cKompanjcm 80* 2121 20.000 Din posojila išč« trgovec proti dobri garanciji in visokim obrestim za takoj. — Ponudbe pod cVrnitev zajamčena 45* na oglasni oddelek cjutra*. 21245 Mlada dama diatingvirana, želi dopisovati z resnim inteligentom. Dopise pod šifro cAristida* na oglasni oddelek cjutra*. 21019 Osamljena Oresta išče zvestega Pilada. InteB-genta z globoko fiutečo dušo. Neizgovorjene misli hre-pene po izmenjavi. Dopise pod cNa Tauridl* na oglasni oddelek cjutra*. 21018 Tatjana «Da.» Dvignite moj list kod oglasn. oddelka cjutra*. — Odgovorite. 21084 Dvigni ni! Ljubljani Ton!! :smo v h. Soča r A. J. 21119 Opremljeno sobo separirano, z elektr. razsvetljavo — blizu bolnice, iščče mirna, inteligentna go- j spodična. Prijazne ponudbe ■ aa oglasni oddelek cjutra* i pod .Mirna 39». 21139. Dve sobi odda 2 gospodoma Josipina Jurda, Uerosodna ulica 1, Zabjak. 21146 Sobo lepo in zračno, s separira-nim vhodom, električno razsvetljavo, z razgledom na ulico, oddam takoj Naslov v oglatem oddelku cjutra* 21 liS Hišo prodam na prometnem kraju, pripravno za vsako obrt. zraven velik vTt. Pojasnila se dobe v gostilni Pernič v Trbovljah. 21154 Prazno sobo s posebnim vhodom in električno lučjo, oddam gospodični, katera plača celoletno najemnino. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21259 Veliko stanovanje zamenjam v sredini mesta za manjše 3—1 sob. Ponudbe pod .Zaščiten* na oglasni oddelek cjutra*. 21256 Dijaka sprejme v dobro oskrbo Rošer, Maribor, Jože VoS-njakova 22/1. 21255 V Mariboru ca Ueljski cesti h oddajo gospodoma 2 elegantni sobi i posebnim vhodom. Po dogovoru tudi ostalo. Cena nizka. Naslov pri podružnici cjutra* v Mariboru. 21251 Brezkonkurenčno podjetje v Ljubljani sprejme v svrho razširjenja obrata 200—300.000 Din posojila ali pa tihega, ozir. sodelujočega družabnika — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSpeciaino podjetje*. 20807 4000 Din posojila iščem za dobo 1 leta proti sigurni garanciji in 150C Din obresti. Dopise e« prosi pod šifro .Nujno 5500» na oglas, ni oddelek cjutra*. 21069 Kateri gospod bi posodil gospodični Din 15.000. Kapital potreben za obrt. V 8 mesecih vrnem proti obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko .Nujno 15». 21144 10.000 Din posojila proti visokim obrestim a varal garanciji, išče trgov, o za dobo £ mesecev. — P» nudbebe na oglasni oddele cjutra« pod .Takoj 10. 212 9 Družabnika z dobrim in sigurnim nasto pom. ki ima 50—100.000 D! razpoložljive gotovine, iščem za rarpečavanje prvovrstnega predmeta za celo Jugoslavijo. Ponudbe pod šifro clntenzivni potnik 29» na oglasni oddelek «Jutia». Osamijenka želi spoznati sorodno dušo. Dopise na oglasni oddelek cjutra» pod cDo"bro srce*. 21132 Dg. B. Nesrečna, ker molčiš. SI hud? Prosta. Poljubi Aelite 21133 Mlada gospoda inteligentna, želita znanja v svrho korespondence z enakima gospodičnama v starosti 18—25 let. Poznejša ženitev ni izključena. D pise na oglasni oddelek cjutra* pod cLesni manipu-lant, šofer*. 21131 Laško 39 Laško 39 Egiptovski grafolog prorokuje iz črt na rokah tn iz rokopisa značaj, pre. teklost in pribodnjoet, družinske in poslovne zadeve. 21143 Resnega poznanstva išče sin veleposestnika t gospodično, katera ima last. no posestvo ali nekaj gotovine. Dopise pod značko cSimpatija* na podružnico cjutra* v Mariboru. 21009 Gospodična srednjih let, s 15.000 Din gotovine, žel! stanja z bol] ■pri prostim mladeničem — Resne ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSrcča 82». 21182 Mlad obrtnik želi znanja s pošteno in mlado devojko. Ponudbe oglasni oddelek cjutra* pod .Obrtnik 200». 21200 Hiromant ps!hografo!og is fizlonomls N. Sadlucki sprejema dnev no od 9—12 dopoldne in 2—7 popoldno. Nebrojna ia bvalna pisma od kiientov Novo mesto, hotel Hoklli št. 10. 2120- Akadem. izobražen mlad gospod želi upoznati simpatično Slo-enJta radi učenja slovenskega jezika in konverzacije. Dopise pod .Jngoslavija* na oglasni oddelek .Jutra*. 218-fS Katera gospodična ki pozna resnost življenja se bi želela radi ženltve se znaaiti z 39!etnim gospodon Pisma na oglasni oddelet .Jutra* pod šifro .Liub ljančanka 50». 2121': Poštena Slovenka z znanjem nemščine, ci 18 do 23 let. U boče potovati v Canado in se poročiti s 251etim Jugoslovanom, naj sporoči r nemškem jeziku ln poSIje sliko Da naslov: Štefan IJinek, 113 Lnstrd avan. TVimpeg, Man. Caua-da. Na premoženje se na gleJa, pač pa na dober značaj. Vožnjo plača ženin. 21240 Zobozdravnika dr. Prsunsels in dr. Brenčič ae ordinfrata ndt--?3. >is Grman & Arbar, mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 2088« Zaboje za sadje r vsaki velikosti Izdeluj« točno ln ceno .Drava*, d. d. r Mariboru, Meljeka a. št. 91. 21098 Revizije izvršuje, bilance sestavlja in knjigovodstva vpeljuje prvovrsUn strokovnjak — Interesenti naj zahtevajo obisk pod .Strokovnjak 72» na oglasni oddelek čjutra> 21072 Restaurant »Alle Viole« Trieste, VTa 0 Oarduccl 7 priporoča Izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izborna vina terans. Istrijana frt-julca, vipavea. ebiantl — Lastnik: Franc ©achini a. Allegretto 180 Žago vzamem r najem poleg ve. lik »ga izsekljivega gozda. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Zaga 87» 21183 Dosmrtno oskrbo dobi starejši g « s p o d pil uradniški vdovi, ki ima svojo hišo, če plač.a 25.000 Din. — Ponudbe je poslati na podružneo .Jutra* v Celju pod iifro .Zadovoljnost 90*. 21190 Na morju želi preživeti dopust gospodična v družbi dame ali rodbine, ki bi odpotovala med 14.—20. avgustom. — Cenjene dopis« pod .Krar-nero* na oglasni oddelek Jutra*. £1202 Vinotoč Grajska klet (preje pri Fridrihu) Mestni trg štev. 13 praznuje letos sedemdesetletnico. (Ustanovljeno 1856) Nanovo prezidani prostori, nova kuhinja za gorka jedila, čaj in kavo. Pristna ■n pitna vina, cviček gosp. Bona. Cene zmerne. Točna postrežba. Vabi se za obilni obisk. 20975 Sitničarija (branjarlja) zelo dobro uvedena r Zagrebu, v sredini Ilire, m proda Dovoljenje sa točenj« vina b Igasja Mr trafiko, na razpolago. — Pojasnila (tudi pismena) daj« is prijazostl M. Pakiž I dr., podružnica ZagTeb, DI c* 110. 20879 Gospoda sprejmem na dobro hran ob 13. ali ob 2. url te zre čer. Naslov pove oglasri oddelek ros! pod .MARAME NA VELKO 186-2* na INTERnEKLAM D. D.. Zagreb, Strossmayero«a ul. 6. 5654 a ZLATA JAMA Vsled druž nskih razmer se najugodneje proda v vt čjem mestu na Do-leniSKem veliko posestvo : hiša, guspo-darska poslopja, veli'.-a uelavn-ta s stroji in motorjem gozdovi, polja, v hiši tudi restavracija si. brez inventarja ; poleg hiše pa še zlata jama. Posestvo je 5 minut ooaaljeno od kolodvora in na nsiprometneiši cesti. Cemena pismena vprašanja pod šifro ,/lata jama" na upravo Jutra, sesss ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i« Interesentom £66S J objavljamo, da smo prejeli iz Anglije zn?mke „ trgovini. Prejeli smo 'udi nad vse lične „Kovčeic-apar&te" opremljene z namovejšo konstrukcijo. VsaK, kdor se zanima za to popolnitev v gramofoniji, naj si pri nas ogleda in pos uša le umotvore. — Dob ii smo tudi veliko šievilo plošč z nainovej 'mi posnetki Samo prvovrstno blago! A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 5. Ceniki brezplačno! Ceniki brezplačno! Je stara govorica In priznana je resnica da se moški itofi. cajgi, vse moške perilo, modrocngradl, rjava in bela koutemna in vse druge reči pri Ivanu Krošelj na Martinovi cesti. najboljše in najcenejše dobi. 5691 s .■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■naBNBBaapj ■ Veliko podjetje v provinci Išče S n ki je zmožna prvo istno kuhati. Cenj. » ponudbe na upravo .Jutra* pod br. 5639a Pozor izletniki in turisti! P ozn izletniki ie turisti! V hotelu Sv- Duh ob Boh. lezeru se dobi 6546 a navadno kosilo Din 15-—, boljše Din 20*—, penzlon Din 40-— do 45—, samo kdor se sklicuje na ta oglas. Feliks Seljak, oioioioioioioioigio ! lm\\m i 0 se proda v neposredni bližini Q ■ gllavnega kolodvora 4000 ms, pri- ■ 0 pravno za industrijo odnosno za 0 J večja skladišča spojeno z indu- 5 U strijskim tirom. Pismene ponudbe U n je nasloviti na poštni predal št. =q b 112 Ljubljana, glavna pošta. 0 oioioioioioioioicio imhumm* Pohištvo elegantno v tormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča A. AMANN, Tržič, tovarna oohištva. 7oa ■isuiniaiBiiiiH Razpis. Krajni šolski svet v Rožnem dolu pri Semiču, Belokrajina, razpisuje poprovo osnovne šole: zidarsko, tesarsko, mizarsko in kleparsko delo potom zmanjševalne dražbe, katera se bo vršila dne 8. avgusta 1926 na licu mesta ob 12. uri opoldne. Troškovnik in načrti so na vpogled pri predsedniku kr. šolskega sveta Rožni dol pri Ivanu Jakšetu, Pribišje št li. Krajm šolski svet si prdržuje pravico proste oddaje del ponudniku, ne glede na višino ponudbe. 565S a Rožni dol, dne 28. julija 1926. tft Moji ml. San 1314. (S sliko avtorja) Siiairaii Din 30'—, platno Oia 40"— Naroča ge pri Tiskonri zadragi t Ljubljani PreJernova ulica 54 Tvrdka ALEKS. OBLAT, Sv. Petra c. 18 je znižalo cene vsem cevhni za 10% Platnene prodaja po 70 do 7 dinarjev. Ker je tvrdka Oblat znana kot naisol dnejša v ceni in kvaliteti blaga, je daia s tem popolnim znižamem cen vsak mur priložnost, da si preskrbi obutev, za sedaj, m za lesen. Prenrifa te se. P'-^ Naznanjam, da sem oivoril na Sv. Petra c. 27, poleg hotela Tratnik, lastni ZOBNI ATELJE. 5705 a Konc. zobotehnik JOSlP KOVAČ. L _ Obvarujte oblačilo svojega orroka mehko, da ne rani njegove nežne kože. — Volnlna se pri pranju ne skrči. Zastopstvo in depot) NARBERT WEISS i drug, Zagreb, Saimište 51. Telefon 7 ;-S3 Br' nas'ov Nnherf- P Otvoritveno naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom t. I. otvori! trgovino z mešanim blagom in lesom, v Janževem vrhu št. 52 (po domače gostilna pri Samboiu preje Sevšek) ter se za cenjena naročila '.n obiske, tem potom ptiptročam > Joško Sunčič, trg., Janžev vrh. p Brez-o-Ribnica na Mohorju- < • -- OriSlnulne potrebščine za 0PAL0GR9PH. Preservat in Fixai in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetnei Cyklostil. LUDVIG BARAGA W 'V LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. Teleton št 980 PRVOVRSTNA NOČ izboren organizator z veliko prakso v bančnih, industrijskih in trgovskih podjetjih, z znanjem več jezikov, bi prevzel mesto sodelovca>Sefa zaupnika, organizatorja b roa nod zmern mi pogoji. Vprašanja pod ..Sodelavec šefa" na upravo . Jutra" 5*81 a 5695 a ia žensko in moško perilo se sprejme takoj za izven Liubljane. Reflektlra se le na samostojno in prvovrstno moč, prijetne zunanjosti, finim vedenjem ter neoporečene preteklosti. Kavcije in štikanja zmožne imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti, zahtev tet prepisi spričeval je poslati na upravo Jutra pod .Samostojna in spretn*'. 200 premosoMh delavcev dobi stalno delo proti dobremu plačilu pri gradtienem podjetju Maydan .Nada" v Američu pri Mladenovcu, postaja Vlaško polje na glavni progi Niš, 47 km oddaljeno od Beograda. — Delo se računa v akordih. — Službo lahko takoj nastopijo. Tudi stanovan e preskrbi imenovana tvrdka ofol a Velik uspeh na fldler pisalnem stroju. Pri velikem zveznem tekmovalnem pisan u Gabelsbergove stenografijske zveze v Hessnu je pripadlo izmed 45 udeležencev na vseh uporabljajoči!) strojnih sistemih orv^daril^rs^lne^ Od 14 določenih daril odpadlo jih je 6 na „Ad er" pisarje. Zrstoonik Ivan Jax in sin, Liubliana. ZADRUŽNA HRANILNICA res. pos. In gosp. zadruga z o. z. Ljubljana Sv- Petra cesta 19 L!ubljana daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih brez odpovedi. Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke TM (|H Novost za Ljubljano bodo ai r !! »MARA-čevlji*!! ) «V ponedeljek. 2. avgusta O T V O R I M na Sv. Petra cesti št. 30 ~ trgovino čevljev lil ..Mara" Ceviji znamke .Mara* niso tovarniško blago, marveč ročno delo in bodo trpežni, nalelegantneie oblike in najcenejši l K ogledu Vas vabi uljudno 5778. J. March otti, trgovina „Mara" - čevljev in usnja. Orehi po najugodnejših cenah se dobe pn Franc MatMsovi nas. v Brežicah oa Savi. Poceni radi odpotovanja Tovorni avto 35 |J. S , generalno po-nravljen 5 do 6 ton — 40000 Din. Lesni stroi olnoiaiemmk (Volgat er) kompl. tian>misi|a 65 0(10 Din. Klavir (BSsendoif) 20 00.i. gosposka -oba. elegantna 6C00 Din Lokal . i ve'iUmi prostori, naj lepša lega. se odda. Vila moderna, za vselitev, veliK oark, trgovska b -ša, 'ovaine. posdst»a gost Ine nakup in najem , Rapid Maribor Gosposka 28 66 s CE CE rmneom B a njuno OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO (J h a e B 8 nndian (Tiče. i m seca i;n. U " iiflAvAMHfl llfllA Ueno, za dvetretiinsko original • 2 Silili lirilil Hlili! gerzakrojače m^kf " » n iVIUlUISili IIKJIII ta,,razver,žic°.p|ašči ^^ o U IIIVIVl IIV "VIV obleke in 1 harmonika se prod? J Ooo nizki ceni. — Mariborska zastavljalnica, Maribor n B Gosposka ul. 46. 588» a j OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Mizarji, kovači, ključavničarji, strugarji lahko prav po ceni kupijo celokupno njim potrebno orodje in pripravo rabljeno in nerabljeno v naši tvorn ci, katero razprodajamo. 5627 a „SMEV" tvorniea strojeva, Bjelovar RAZGLA iitalie llaiile za f ia oMe le v tw Garn a Radgone. ki se bode vršila dne 31. avgusta 1926 ob 11 uri dop v občinski pisarni v Gornji Radgoni. Sknpn gradbeni stroški so predvideni v približnem znesku po 1.600.000 Din. Pravilno kolekovane ponndbe glaseče se: A. na prevzem vseh del in dobav potrebnih do iziočitve ključev ali B. za posamezna dela in sc>r: 7) slikarska dela. 8) pleskarska deld. 9) pečarska dela, 10) steklarska dela 11.) vodovodna in druga inštalacijska dela. 1.) težaška In zidarska dela 2) tesarska dela. 3.) mizarska dela. 4.) kro»ska dela. 5) kleparska dela. 6) ključavničarska dela. ie vlagat bodisi po pošti naslovljene na občinski urad ali neposredno v roke predsednika liciiaciiske komisije na dan dražbe med 10. in 11. uro. Poznce dospele ponuobe se ne bodo vpoStevale. Ponudbe je vlagati v iapečatenem kuvertu z označbo: .Ponudb' za prevzem gradbe občinske hiše v Gornj' Radgoni*. Vsak ponudnik mora polož ti najkasneje do 9. ure na dan licitacije kavcijo v iznosu 5°o od ceie ponuiene svote pri obč n^ki blazin, o čemur dobi potrdilo Kavdia se »me polagati v obliki hranilne knjžice, garaicijs^ega pisma ali v državnih vrednostnih papimb in obveznicah. Vsi tebničn' prlpomočk in pogoii so na vpogled v oba iski pisarni vsak dan v ursdn b urah do dne a Krekov trg 7. J. 26 StjepuSin Slsak prlpuroi* tscljše Um borir« .tro Da pmrtito re. fol«. ir> ottal? oo t.-shSčtc. I. na slu bila 332 lainaveišo zna dba 8re? kvarienja blaga kemično snaženie in vsf-kovrstno barvanje oble!- Anton Boc Ljubljana aeienbuigova ulica b/> Glince - Vič 46 69-» ...............illilllillinui .AFCADI0 HEARN: g Knlijoo Japonski (Iz dežele potresov). .zbrane črtice i2 Knjig .Kokoro' in .Kvojdan*. — ^os ovenii JKAN BAUHART. 8rošlrano Din 28'-, platno Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova allca M ?iiiillllHlllllllimillllllllHHIll kodni! odstranite Brej bolečine «oi, ln to s bredsivom .Bo-pidentb*. ki je že vet ko o le najbolj preizkusen« iti po zdiavnikib vsepovsod uriporofeno Ne ostavljo nikakih brazgotin id ie ab so u:no neškodljivo. SO Din - .Pa.'oui" služI za od stranjevanfe vel Ictb povi iin kocin n nogah in rokah Din 100 - .Yeef .ngteška krem- z odsti n| van|- nio i vra'u In roke; Din SO - .Tarna" tekočina, ki kocine tako >ob«!l In polagom nnifnie s koiemno vred: Din 50 .Balzam- za krep^ las iz najplemenitei^ib rast-linsk b tnkov, odatranujt prhljaj In srbež. ozdravi «uine stanlce, radi česat lasje leno zrastejo n dobe svetel, svilen sijal. Stekle lica 6i Din. SeftrOdei Schenke, P.rit, Zarlch -sicl.tliiča za HS. Milan S HOJKA, Zagreb Maiuram dev trg 8. Zahtevajte brez plačno cenike in navodila 138a Danica d. d. za kemične proizvode Centrala. ZAGREB, Mažuran.čev trg. štev. 4. Telefoni: 17-31, 2 -29. 18-39 n 29-13 nudi za najpovol nejše cene izde'ke svojih najmodernejše urejenih tovarn v brezhibn kakovosti: 159 1 Iz tvornice v Bos. Broduc Petrolei vse vrste stro nih ol| bencin vseh stooeni zdravmšKi bencin, hidrlr olje za pogon Dieseimotoriev (plinsko olje, modio ol e). C Irndrska olia za mokro in pregreto paro avo olja zimske in poletne kvalitete. Olie brez d.:ha '.a tla, paiaimske sveče različnih velikosti oarafin, kolomaz črn in rumen, ovotna mast asialt, olje za kurivo, gudron. ^astoistva in skladišča v vseh v eči>h h □ H □ n □ H □ □ □ H fcnmnnnrinnnrinnnr DOSPE/.A SO ZOfLL prvovrstna francoska kolesa ** MiglotC Cettno kolo Din 1630•— Dirkalno „Tour de France« Din 2}200 -Damsko Dhi W00 — Viktor Bohinec LJTJBLJASA. Dunajska 24. (Imena v oklepaju označujejo trgovce, k ef je bilo m'!o kuplteno) Franč ški Kovač Lokrovec pn Celju (Fra c Kolenc, Celje),MiliaMišljanovič, Luščanipr Glmi iStevanStekovič, Glina) Kata Solaje. Novo Sclo prt Sisku (Vik or Kikiec Slsak), Fanč Gjurin, Kamnik (Makso Žargi, Kamnik), Franja Krieger-Dollnšek, Krško (Ivan Ra-danovič. Krško), Frančjsnnke, sploh vs m. k> so spremili dragega pokoi-nika k večni mu počitku. LJUBLJANA. 31. milja 1926. Žalujoča soproga Redka Ž*aiot roj. Kovan in atioks J PODRUŽNICE: M Maribor, Kamnik, W Novo mesto, Ptuj, M Rakek, Slovenske N Konjice, Slovenj-gradeč, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) ■e- KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 -m Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. (B) 0 Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146, 458 [□] [□] 21-? Urejuje Frane Puc. Izda j* za Konzorcij Jut«. Adoli Ribnik«. 7a Narodno tiskamo dd kot tiskamarja Fran JezerSek. Za inseratni del Je odgo»oreo Alojzij Novak. Vi t Ljubljani.