Štev. 266* V Ljubljani, v torek., 18. novembra 1041-XX Leto VI. IskljtiAna pooblaičenka za oglaševanje italijanskega la tujega | Uredntitvo In aprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Uoncessionaria escluslva pet la pnbbllcltd dl provenienca Itali&na Uvorai Uniona Fobblidta ltaliana & A- Milana § Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera: Uniona PubbliciU italiana S. &. Milana II bollettino No. 533 : Dopo aspri combattimenti -una clama giornata II Quarra v zadnjih dneh in važnosti doseženega uspeha, je treba vpo-števati, da so pehotni in nagli oddelki ekspedicijskega zbora v gibanju že od prve desetine oktobra dalje ter iščejo nasprotnika in so vedno zapleteni v kar najtrše bitke, zmeraj proti dosti močnejšim nasprotnim silam. Prišli 60 sem od Dnjepra. Ni je bilo polkovne zastave, ki ne bi bila tam prejela ognjenega krsta in ki si ne bila znala pridobiti svojega deleža slave. Potem 60 oddelki takoj dobili nalogo, da se s čim večjo naglico udeležijo napada, ki so ga zamislili nemški tovariši, da bi spodili ostanke Budjenijevih vojska tudi iz najbolj oddaljenih postojank ob Doncu. Italija/nekim vojakom je bilo nasprotno vse: vreme in tiste 6trašne ruske ceste, ki so po dnevu deževja bile spremenjene v blatno .močvirje. Prav v oktobru je prišel tudi 6neg, ki je skrival zahrbtnost cesta ter za mnogo stopinj znižal temperaturo. V začetku operacij onstran Dnjepra 60 italijanski vojaki bi h prisiljeni zapustiti motorna vozila, ki eo jih vedno nosila na vsej poti od eneea konca Ukrajine do drugega. Prisiljeni so bili pustiti svoje motorizirano topništvo ter do skrajnosti olajšati vse breme, ki je potrebno četam v premikanju. Pustili so celo živež. Sovražnik, pobit na Dnjepru, kjer 6e mu je •i P°sreci*° .“iti obkoljevalnemu poskusu, se je umikal naglo in z jasnim namenom, da 6e ix>jde organiziral drugam in branil droge cilje živlieni-skega pomena. oj , , Treba ga je torej bilo zasledovati brez odloga, ne pustiti mu miru, zaplesti se znova z njim v sjoopad in ga prisiliti k boju. Tako se je zgodilo, da se italijanske čete do vrat Stalina niso nikdar ustavile niti za toliko, da bi si bile pripravile jed. Pred vrati mesta, ki je bilo najdražja stvaritev rdečega nasilnika, se je začela strahovita bitka z Rusi, odločenimi, da za drago ceno branijo tisto, kar je predstavljalo enega najpomembnejših stebrov v sovjetski industrijski organizaciji. Italijani so se bili in zadajali sovražniku kar najhujše izgube ter so mu nazadnje vsilili poraz s pomočjo akcije, ki je pritiskala od treh strani. Rusi so odnehali in Stalino je padel v naše roke in v roke nemških tovarišev, ki so prihajali iz drugih smeri. Prvi krog operacij, zaupanih italijanskemu ekspedicijskemu zboru v kotlini Donca, se je torej končal z zmago, ki se imenuje Stalino, katere se bodo vsi spominjali kot ene najlepših strani, kar so jih italijanski bojevniki napisali v Rusiji. Na večer 20. oktobra je bil Stalino zavzet, toda vojakom ni bilo mogoče dovoliti niti dneva počitka, čeprav so peš prekoračili več kakor 180 km Kajti treba je bilo še naprej preganjati sovražnika, zakaj boljševikom je bilo treba onstran Stalina odvzeti druge industrijske c»lje. Devet dni je trajal drugi operativni krog rtalijanske vojske ob Doncu. Bilo je devet dni najbolj zagrizenih bojev, zakaj Sovjeti se ti nekje ustavijo nenadno, pripravijo trmast od-P°r med Rykovim in Gorlovko ter spremenijo ta dva kraja v pravi trdnjavi, ki jih med dru- fim brani tudi mogočna skupina topništva. — o bojno zagrizenost sta opravičevala dva nagiba: posebnost tal in pa dejstvo, da je prav na tem predelu ustje _ največjega ruskega petrolejskega voda. Rusi so imeli štiri divizije, ker so prihajali novi oddelki iz notranjosti države. Skušali so zavirati napredovanje in morda so celo mislili, da^ bodo Italijane pognali nazaj zaradi večjega števila in pa zaradi močnejšega )la; ognja, s katerim so razjjolagali. protiletalsko topništvo zadelo neko trgovsko ladjo in jo zažgalo. Helsinki, 18. nov. s. Na celotnem utrjenem pasu okrog jx>lotoka in mesta Hangoe se je zadnje čase delovanje na obeh straneh močno poživilo. Streljata obe topništvi s topovi največjih kalibrov. Velike ognje je bilo opaziti na železniški postaji v Hangoe in na letaljšču Taxton. Finsko topništvo je zadelo tudi več sovjetskih ladij, ki so stale v pristanišču. Na bojišču v Karelijski ožini se nadaljuje dvoboj topov, metalcev bomb in možnarjev. Na vzhodnem odseku tega bojišča je finsko topništvo uničilo več sovjetskih strojniških gnezd. Pri Sivajerviju je podobno delovanje topništva. Sovjetski pehotni napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Na bojišču v Vzhodni Kareliji je treba omeniti uspehe finskih patrol, ki so vdrle večkrat globoko v sovražnikove črte in ujele precej ujetnikov. Na morju pa ni bilo nobene omembe" vredne akcije. Predvčerajšnjo noč so videli ljudje s finske obale številne eksplozije in ognje z vzhodnega dela Finskega zaliva. Mislijo, da so Sovjeti razstreljevali led, da bi osvobodili svoje vojne ladje iz ledu. Finsko letalstvo je uspešno obsipalo z bombami železniško progo proti Murmansku in je zadelo več vlakov, ki so vozili čete. Blizu Karhumakija so Finska letala z uspehom bombardirala sovražnikove topniške postojanke, avtomobilske kolone in oddelke konjenice. V letalskih spopadih so finski lovci zbili en sovjetski bombnik in dve sovjetski lovski letali. Uvedba nemške civilne uprave v nekaterih zasedenih ruskih pokrajinah Imenovani so bili komisarji za Litvo in Letonsko ter nekatere beloruske in ukrajinske predele Berlin, 18. nov. s. Hitler je zapovedal, naj se na vzhodnem ozemlju, ki so ga zadnje čase zasedle nemške čete in kjer so se končale vojaške operacije, uredi civilna uprava. Prva naloga te uprave bo obnovitev in vzdrževanje javnega reda ter civilnega življenja. Vsa ta ■uprava je postavljena pod posebnega nemškega ministra. Za tega ministra je bil imenovan državni voditelj Alfred Rosenberg, ki ima naslov »Minister za vzhodno zasedeno ozemlje«. Za njegovega stalnega namestnika je bil imenovan Alfred Meyer. Civilna uprava je bila urejena najprej na ozemlju bivših svobodnih držav Litve in Le-tonske ter po nekaterih predelih Bele Rusije. Ta predeli tvorijo skuj>aj državni komisariat vzhodnih pokrajin. Za komisarja teh pokrajin je Hitler imenoval pokrajinskega voditelja ITeinricha Lohseja. Tudi po nekaterih predelih Ukrajine je bila urejena civilna uprava. Komisar za Ukrajino je gauleiter Erich Koch. Berlin, 18. nov. s. Nemški tisk razpravlja o včerajšnjem Hitlerjevem odloku glede uvedbe civilne uprave v zasedenih vzhodnih po- ruske načrte za obkolitev, katero je nasprotnik poskušal izvesti tudi s pomočjo oklepnih vozil, dokler niso pred dvema dnevoma mogli začeti svojega protinapada. Tudi ta poslednja akcija, tretja v italijanskem nastopanju ob Doncu, se je končala z novim porazom za Sovjete, ki se umikajo proti Vorošilovgradu, to je proti skrajnemu robu zemlje, ki jo moči Doneč. Donška kotlina je zdaj skoraj vsa osvobojena navzočnosti boljševikov. v ukrepu: obnovitev reda in rednega življenja, to se pravi razboljševičiti te pokrajine in jih pripraviti do tega, da jih bo mogoče vključiti v delovno skupnost kakor je 8. novembra dejal Hitler. Ni dvoma, da bo Rosenberg najzagrize-nejši in ne samo teoretični sovražnik boljševizma, sposoben, da to nelahko nalogo izpolni. Znal bo tudi naglo in uspešno izvesti moralno in duhovno obnovitev, hkratu pa zagotoviti pogoje za gospodarsiko obnovo ob upoštevanju Govori japonskih političnih prvakov Pričakovanja, zahteve in cilji sedanje japonske politike Tokio, 18. nov. 6. V japonski zbornici je včeraj imel zunanji minister Togo daljši govor o japonski zunanji politiki in o njenih ciljih. Za njim je povzel besedo tudi predsednik vlade Tojo, ki je v glavnem poudaril naslednje: 1. Japonska pričakuje, da tretje države ne bodo ovirale uspešnega zaključka 9pora med Kitajsko in Japonsko. 2. Tretje države naj nehajo vojaško groziti Japonski, prekličejo naj vse ukrepe sovražnega značaja, in sicer gospodarsko zaporo in naj vpo-stavijo redne gospodarske 6tike z Japonsko. 3. Japonska vlada bo storila vse, da prepreči, da bi 6e evropska vojna razširila na Azijo. General Tojo je podčrtal, da gospodarska zapora proti Japonski ni nič drugega, kakor vojno dejanje. Za predsednikom vlade je spregovoril bivši železniški minister Ogava, eden najodličnejših prvakov razpuščene najmočnejše japonske stranke Minseito. V govoru je poudaril, da hoče Japonska premagati sedanjo krizo ter uresničiti svoj politični in narodni program. Vlada mora izvesti kar najpopolnejše narodno sodelovanje in seznaniti državo 6 svojimi političnimi načeli. Opusti naj običajno 6krivno politiko. Državi je treba zlasti povedati, kako se zadnje čase razvijajo pogajanja med Japonsko in Ameriko. Vlada naj državo sprav-v vojno stanje in poskrbi za kritje vojaških izdatkov, pa naj bodo še toliki, zakaj Japonska mora zmagati. Treba je urediti vojno gosjx>darstvo, ki naj stremi samo za tem, da bo kar ee da povečalo izdelavo. Ojačiti pa je treba tudi razvoj poljedelstva in z vsemi sredstvi povečati pridelavo riža m drugih neobhodnih življenjskih potrebščin. Vlada mora odstraniti V6e orgamizatorične težave pri sebi, v javnem in v zasebnem življenju, če hoče biti kos sedanjemu trenutku Pri švedski postaji Joelbi je včeraj brzi vlak iz Stockholma trčil v tovorni vlak. Je nekaj ranjenih in precej škode. V Lyonu so obsodili 21 komunistov. Eden je bil obsojen na smrt, drugi pa na več let prisilnega dela. 19 japonskih trgovcev na Malaji je prejelo nalog od angleških oblasti, da morajo v 14 dneh zapustiti deželo. Maršal Petain ne bo odpotoval v zasedeno Francijo, pravijo v krogih, ki so blizu francoskemu državnemu poglavarju. Vesti, ki se razširjajo o tem potovanju so neresnične. Po pregledovanju irskih obrambnih naprav je imel predsednik vlade de Valera v Trans-leeju še en govor. Klical je mladino naj se vpiše v irsko obrambno vojsko. Govoril je, da ne smejo nekateri sloji bogateti in izrabljati položaja na škodo javnosti ter s tem slabšati stanje v državi. Prav v tem času je irskemu ljudstvu potrebna popolna edinost. Ameriški senator Shipstead je poslal senatu zahtevo, naj pritisne na vlado, da umakne spomenico, ki jo je poslala Finski, da bi sklenila ločen mir z Rusijo. Če bi se sedanji ameriški obrambni ukrepi izkazali za nezadostne, bi morale Združe- ne države zasesti nova pomorska oporišča na Azorih, Capverdskih otokih, na Kanarskih otokih in v francoski zahodni Afriki, je govoril ameriški admiral Stirling včeraj na nekem zborovanju. Včeraj se je V Zagrebu začelo jx>6vetovanje hrvaških škofov pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Sej se udeležuje tudi apostolski delegat msgr. Marcone. 8 vagonov oblek in zdravil, vrednih 90 milijonov švedskih kron, je poslal švedski odbor za pomoč v Francijo. V Ameriki potekajo priprave za odhod prvih ameriških konvojev v Anglijo, poročajo iz Washingtona. Za plovbo čez Ocean se pripravljajo tudi vojne ladje in letala. Določene so že posadke za topove na trgovskih ladjah in bodo štele po 10 topničarjev in strojničarjev. Iz Berlina poročajo službeno, da je bilo v Nemčiji v mescu oktobru 292 oseb ubitih od angleških bomb. V istem mesecu pa so ubile nemške bombe na angleškem ozemlju 262 oseb, poroča agencija »Reuter«. Japonski list »Niči Niči« poroča, da so amerikan-ske oblasti naredile preiskavo v japonskem trgovskem uradu v Los Angelesu. Amerikanci so zaplenili več dokumentov med njimi nekaj prospektov o preskrbi vojske in mornarice. potreb evropske skupnosti spričo obupnih in praznih poskusov bogataštva. Medtem ko se politični obrisi nove Evrope šele začenjajo kazati na obzorju, je pa na gospodarskem področju ta Evropa že skoraj pojx)lna stvarnost. Novi podtajnik za letalstvo prisegel Duceju Rim, 18. nov. s. Duce je včeraj v Beneški palači sprejel novega državnega podtajnika za letalstvo generala Rina Corsa Fougerja. General Fou-ger je Duceju prisegel. Novi voditelj letalskega ministrstva se je rodil v Bastiji na Korziki leta 1894 in je v svetovni vojni postal vojaški pilot ter bil ranjen. Bil je poveljnik 83. oddelka lovskih letal, leta 1928 je joostal jx>veljnik prvega lovskega rojit in tam pokazal posebne vrline za pobudo in organizacijo. Njega je treba smatrati za ustanovitelja tiste šole italijanskih lovcev, ki 60 po vsem 6vetu vzbudili občudovanje ter dali prve sijajne 6adove med špansko vojno. Lela 1933 je jx>stal brigadni general, leta 1935 pa je bil imenovan za jx>veljni-ka letalstva v Libiji. Leta 1937 je bil prestavljen v letalsko ministrstvo kot nadzornik letalskih šol. Leta 1940-41 pa je bil imenovan za poveljnika italijanskega letalskega zbora ob Rokavekem prelivu. General je fašist od prve ure in odlikovan 6 tremi srebrnimi kolajnami za vojaško hrabrost. Vesti 18. novembra Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je dejal, da do včeraj ni bilo nič znanega o tem, da bi bila ameriška križarka zajela in odvedla s seboj neko nemško ladjo. V Parizu so oblasti znova strogo zmanjšale uporabo plina. Razdeljevati je plina bo ustavljeno vsak dan za nekaj ur, če pa to ne bo pomagalo, bodo plin prebivalstvu sploh ustavili. Zaradi štednje z elektriko bodo zaprli 25 postaj podzemeljske železnice ter odpravili vsa dvigala in samogib-ne stopnice za podzemeljsko železnico. V ameriški zvezni državi Carolina so se začele velike vaje ameriške vojske. Udeležujejo se jih tudi oklepni oddelki ter 300.000 vojakov. Ameriški minister za delo Bevin je imel včeraj govor, v katerem je dejal, da bo moral mobilizirati nov milijon žensk zaradi delovnih potreb v tovarnah za strelivo. Na delo bodo morale vse potrjene ženske brez ozira na socialni položaj. Angleška letala so v noči na soboto napadla različne kraje na Danskem ter metala nanje bombe. S padcem ameriškega nevtralnostnega zakona je padel tudi vsak videz nevtralnosti, sodi ameriški list »Christian Science Monitor«. Po zatrjevanju madžarskih vojaških krogov ie nemško letalstvo od 1. julija dalje uničilo v Rusiji 2217 vlakov in strojev s skupno 665.500 vagoni. Francoski državni poglavar maršal Petain je včeraj sprejel poveljnika francoske Afrike generala Weyganda, ki mu je poročal v posvetih, katere je imel s f>okojnim vojnim ministrom generalom Huntzigerjem. Ker o posvetih, ki 60 trajali tri tedne, ni ostalo po ministrovi letalski nesreči nič zapiskov, je moral priti poročat Weygand sam. Romunska vlada je izdala ukrep o ustanovitvi in ureditvi vrhovnega nadzorništva nad delovnimi taborišči in kolonijami za obvezno delo na korist državne obrambe. Delovna taborišča in kolonije bodo odslej imele vojaški red. 1 ista taborišča, v katerih bodo internirani Judje, bodo pod vojaškim poveljništvom, druga pa pod civilno upravo. V ta taborišča pošiljajo vse, ki špekulirajo z živežem ali 6e pregreše zoper ukrepe, veljavne zaradi vojnega stanja. V taborišča so ali pa bodo poslani tudi vsi Judje, ki bi sicer morali 6luziti vojsko. S hitrostjo lOOkm na uro je divjal zadnje dni silen vihar nad Dansko. Bilo je mnogo ljudi mrtvih in ranjenih. Povzročena škoda je zelo velika. Nekateri kraji ob morju so bili poplavljeni od valov, ki so dosegli višino 10 m. Mesti Aabenraa in Faaborg sta pod vodo. Po-grešajo tudi mnogo ribičev. Pravilnik o ljubljanski vseučiliški organizaciji Ljubljana, 18. novembra. O vseučilišči organizaciji v Ljubljani so bila izdelana in izdana naslednja pravila: Čl. 1. V vseu6:liški organizaciji v Ljubljani eo včlanjeni študentje Kr. vseučilišča z namenom, da skrbe za vsakovrstno kulturno, umetniško, športno in socialno delavnost. Čl. 2^ Sodelovati smejo v tej organizaciji redni slušatelji, ki so pravilno vpisani na vseučilišču. Čl. _3. Organizacijo je ustanovil zaupnik, ki ga je imenoval tajnik fašistovske stranke, tajnik GUF-a (faSistovska v^eučilrška mladina) na predlog tajnika Zveze bojevnih fašijev v 'Ljubliani. Čl. 4. Zaupnika podpira diroktorij, ki mu predseduje zaupnik in ki sestoji iz podzaup-nika in devetih članov, katere imenuje zvezni tajnik, ko je zaslišal mnenje vseuoiliškega rektorja. Zaupnik pokliče k sodelovanju z direkto-rijem dijakinjo, ki ji da posebne naloge glede kulturnega, športnega in socialnega udejstvovanja dijakini. Posebna delovna področja na petih fakultetah, ki so bile ustanovljene na ljubljanskem vseučilišču, vodijo peteri zaupniki, ki so neposredno odvisni od direktorija in jim je ta dal posebne naloge v skladu z značajem vsake posamezne -fakultete. Čl. 5. Tisti, ki so vpisani v organizacijo, bodo imeli pravico do znakov in legitimacij proti plačilu zneska, ki bo vsako leto sproti določen Čl. 6. V začetku vsakega akademskega leta bo zaupnik v sporazumu z direktorijem določil delovni program, ki ga bo treba izvesti v teku leta. Za dosego tega dela se bo zaupnik lahko poslužil tistih slušateljev, ki so posebno pripravni in jim bo od časa do časa dal posebne naloge. Čl. 7. Član organizacije, ki ne bi bil discipliniran ali b: na kakršen koli način delal nevredna in nečastna dejanja ali pa ki bi bil od Kr. vseučilišča disciplinsko kaznovan, bo prijavljen .direktoriju. Če se direktorij prepriča o njegovi krivdi, mu lahko naloži eno naslednjih disciplinskih kazni: a) obžalovanje, b) izključitev 7.0 določen čas, c) izključitev za nedoločeno dobo, d) izključitev sploh. Zadnja kazen ima za posledico tudi odvzem legitimacije in znaka. Čl. 8. Uprava organizacije je zaupana načelniku upravne službe pri zvezi bojevniških fašijev v Ljubljani. Naloge vseučiliške organizacije Ljubljana, 18. novembra. Ljubljanska vseučili&ka organizacija je te dni začela a svojini delovanjem na podlagi odredbe, ki jo je Vis. Komisar Eksc. Grazioli izdal, dne 1. novembra. Da se disciplinira delo, ki si ga je organizacija stavila za svojo nalogo, je bil izdelan pravilnik, ki ga prinašamo zgoraj in ki se iz njepa lahko sklepa, kakšni so nameni te organizacije. To so naloge na kulturnem, umetniškem, športnem in socialnem polju, poleg reprezentativnih, ki se tičejo samo univerze in ki je o njih Duce hotel, da nadaljujejo s svojim delom, da opravijo določno ppJogo v okviru visoke narodne kulture. vo-i Izvzemši vojaške in politične naloge, stremi vseučiliška organizacija nove pokrajine za tem, da ‘ppživi delo na kulturnem polju, ki ga bodo opravljali slušatelji vseh skupin na raznih fakultetah ali na polju leposlovja pri čemer re bodo akademiki vadili v razpravljanju in manifestacijah umetniškega značaja in bi tako dobivali spodbudo za medsebojno tekmovanje. Druga nelahka naloga organizacije je delo na socialnem polju, ki gre za moralno okrepitvijo in za izdatno podporo mladeničev. Zato bo njena skrb, da bo čimveč študentov — tudi z denarnimi podporami — spoznalo Italijo, njene vseučiliške in mladinske organizacije, njene umetniške mojstrovine, njena mesta in velika dela na polju človekoljubnega, znanstvenega in tehničnega udejstvovanja. Ustanovljena bo tudi knjižna zadruga, da bi vai študentje, ki pripadajo organizaciji, mogli knjige kupiti zaradi znatnih popustov in da bi se lahko v sedežu organizacije posvetovali*glede vsebine knjig, ki jih potrebujejo. Omenjena zadruga se bo zanimala med drugim za izdajanje skript. Ka,kor pri fašistični vseučiliški mladini v drugih pokrajinah spada na polje socialnega udejstvovanja tudi vse tisto, kar se nanaša na telesno okrepitev organiziranih članov. Zato bo revnim tudi v Ljubljani dana možnost brezplačnega zdravljenja in nakupa zdravil po znižani ceni. Organizacija si je med drugim zastavila tudi nalogo, ustanoviti »Študentovski dom«, kjer bo Slan organizacije lahko dobil poceni stanovanje in hrano. Tak Dom bo lahko ustanovljen že prihodnje leto, samo če bo število tistih, ki se bodo vpi- sali v organizacijo, zadosti veliko in bi ustanavljanje takšnega »Študentovskega doma« imelo smisel. Zaradi telesne okrepitve mladine ra njenega zdravja, bo vseučiliška organizacija zlasti gojila tudi šport. Delo na tem polju bo potekalo v smislu smernic, ki jih je dala Narodna organizacija vseučiliške mladine, in bo zato razdeljeno na posamezne panoge, da bi se lahko posvetila skrb osebnim sposobnostim atletov in njihovemu razvoju. Od smučanja do filma, od športa z žogo na zanjko do alpinizma, od plavanja do lahke atletike, bo vsaka panoga športa dobivala od vseučiliške organizacije močen zagon, kajti na igriščih im v telovadnicah se ustvarja telesno in duševno krepka mladina po načelu: zdrav razum v zdravem telesu. Pri izbirnih tekmah bodo izbrani najboljši atleti, ki bodo imeli priliko tekmovati z atletii raznih italijanskih veeučiiliiških organizacij na tekmovališčih po raznih mestih in pri nastopih fašistovske SpoTtne organizacije, ki se prirejajo vsako leto, in | na katerih trume italijanskih akademikov hočejo pokazati svojo pripravljenost in izurjenost. To so v glavnih obrisih naloge, ki si jih je zastavila organizacija na ljubljanski univerzi, ki ji je vlada dovolila, spoštujoč v celoti izročila, pomembno kulturno delovanje ob vzhodnji meji Italije. Da pa bi bilo to delovanje možno in da bi ljubljansko vseučilišče lahko zadostilo nalogi, je potrebno sodelovanje vseh akademikov, tako zakonito, kakor so zakonite in jasne smernice nove ustanove. Ljubljanska vseučiliška organizacija tako začenja z delom po volji Visokega Komisarja, ki si je vzel tako k srcu vseučiliško vprašanje v novi pokrajini. Začenja z delom pod vodstvom zaupnika inž. Carra in v prepričanju, da bodo študentje italijanske Slovenije razumeli v celoti plemenite naloge, ki jih organizacija hoče doseči, in možnosti za svetlo bodočnost, in da bodo odgovorili s pristopom k organizaciji. Sijajno uspeli koncert Glasbene Matice Lansko koncertno sezono smo zaključili dostojno ravni slovenske glasbe, ki zavzema v forumu svetovne glasbene produkcije že zavidljivo mesto, ne toliko v kvantitativnem smislu kot v kvalitativnem. »Glasbena Matica« pa je tudi letos, kakor lani na zaključnem koncertu, predstavila izključno slov. skladatelje. Ta mentor slovenske glasbe si je nadel nalogo, seznaniti na vsakem svojem koncertu glasbe željno občinstvo z vsaj enim novim biserom slov. glasbene literature. Na zadnjem njenem koncertu smo slišali Škerjancev klavirski koncert, danes pa kot prvič v celoti izvajano Arničevo skladbo — Te Deum. Kot res mentorski ustanova sledeč progresivnim geslom, je »Glasbena Matica« poverila vodstvo koncerta mlademu, nadarjenemu in ambicioznemu človeku — dirigentu Samu Hubadu. Temu mlademu možu polne sveže življenjske vedrine se pozna ogromna umetniška porast. Lani še absolvent glasbene akademije, vodeč simfonični koncert še v delno šolskih sponah — danes eno leto kasneje, pa stoji za dirigentskim pultom v največjem poletu umetniških sil visokih kvalitet.' Prva točka sporeda današnjega koncerta je bila p. H. Sattnerjeva kantata za soli, zbor in orkester: Jeftejeva prisega. Sattner, živeč v drugi polovici preteklega stoletja, nam je dal prve umetniško kvalitetne vokalno-instrumentalne umotvore. Bil je samouk, ki mu je uspelo doseči za takrat najpopolnejšo glasbeno izobrazbo, ki mu je omogočila, da je Matej Hubad s svojim vokalnim in instrumentalnim ansamblom ponesel njegove skladbe med prvimi slovenskimi preko naših meja in katere so na res dostojen način predstavljale slovensko muziko. Pri izvajanju »Jefte-jeve prisege« se je dirigent v glavnem držal izvajalskih tradicij svojega očeta, ki je vodil leta 1909. prvo izvedbo tega dela najprej v Ljubljani, potem pa v Zagrebu. Oblikovno in kompozicijsko nam predstavlja danes lepo zaokroženo celoto brez kakršnih presenečenj in peripetij. Mojster Betteto, ki je pel solistični part te skladbe že na krstni izvedbi, in gospodična Heybalova, sta svoje odpela tako kot smo vsi pričakovali. Saj ni, da bi našteval njih kvalitete, ker smo vsi, ki ju poznamo, prepričani o njih visokih vrednostih. Prvič pa smo slišali pri koncertni izvedbi takega formata gospodično Bogdano Stritarjevo, ki je naše poslušalstvo presenetila s svojim krasnim altom. Redki so, ki posedujejo tolike vrednote. Gospodična Stritarjeva izhaja iz šole prof. Darjana, ki še nadalje oblikuje njen glas in stalno odkriva zavidljive lastnosti. Mlado pevko bomo imeli priliko letos slišati še večkrat v operi, kjer je letos angažirana. Zbor, ki se takoj v začetku ni vpel, je pozneje briljiral kot krasna homogena enota, bodisi v redko tako občuteno izvajanih lirskih in tudi tragičnih mestih svojega parta. Orkester, zavedajoč se svoj popolne podrejenosti, se je krasno vigral. Druga točka sporeda pa je obsegala Lajovčevi pesmi: Ob zibeli in Pesem o tkalcu. Ko smo slišali prve Lajovčeve skladbe, smo spoznali, da se nam ni predstavil dozorevajoč umetnik, temveč je pred nas stopil mojster, ki je s svojimi deli, čeprav (okoli 60) maloštevilnimi, dvignil slovensko umetno glasbo na ono raven, da je dobila vstopnico v forum evropske. On je bil prvi, ki je pokazal, kako in kaj naj dela slovenski komponist in je s svojimi deli prvi obračunal z diletanti in giasbenimi šarlatani. Njemu je bila umetnost res sveta, lepa gospa, ne pa dekla. Ni čudno, da ga uvrščamo v eno vrsto s Cankarjem, Jakopičem. Obe danes izvajani pesmi sta bili komponirani na Zupančičev tekst in prevod, za glas in klavir. Inštruinentacijo klavirskega parta za današnjo orkestralno spremljavo ,je oskrbel Bkladatelj prof. L. M. Škerjanc, ki je resda edini poklican, da z pri nas brezprimernim znanjem ustvari iz umetnine umetnino. Zal pa, da orkester, zlasti v trobilih in pihalih, ni zadostil mojstrovim zahtevam po finesi. Gdč.'Heybalova je I. N. VOLKHAMER =2= OSOJANI ■ <'j pij«« 111 _111 1 - !!L’.n J"I ..-L .».»iJSTS iViJmmSii Z G O D O V gmeijria „ g g iijj j INSKI ROMAN 48 »Je tukaj že več let. Tisto poletje, ko ste bili vi preoblečeni, je prišel ves premočen v kuhinjo in je z znamenji dopovedal, da bi rad delal, da sliši, a da ne more govoriti. K?r nam je manjkal tedaj hlapec, sem poskusil z njim in se nisem kesal. Najtežja dela opravlja in je z iiajslabšim zadovoljen, samo ob nedeljah popoldne počiva, b še takrat rezlja najrazličnejše podobe, največ svetnik-, in vse napravi prav lično. Prva je bila majhna Marijina podoba, ki jo ima v svoji čumnati — tam v drvarnici; večkrat sem ga videl, kako je pred njo klečal.« »Čudno, da ga vsa ta leta nisem nič videl.« »Boji se vas, kdo ve zakaj, in se vedno skrije, kadar vas zagleda. Pojdite no k njemu, tam leži na suhem bukovem listju.« Adalbero je odhitel. Ko ga je bolni hlapec zagledal, so se mu dvignile prsi, potem je zaprl oči in mišice vratu so se mu krčevito premikale. »Zdi se mi, da sj zelo slab, ubogi človek,« je dejal Adalbero. In tedaj je v njegovo največje začudenje hlap?c odprl usta: »V svojem gromu mi je Gospod zaukazal, naj šele ob svoji smrtni uri spregovorim in se spovem.« Boleslav se je spovedal, Adalbero mu je prinesel sveto popotnico in nato je ubežni kralj umrl. ČetE nekaj let mu je postavil Adalbero kot opat nagrobni spomenik. K O N E G Sprostitev prodaje oblačilnih predmetov, pohištva in obutve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 16. nov. 1941-XX. Mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, vsem okrajnim glavar stvom, vsem občinam, Zbornici TOI v Ljubljani Visoki komisarijat obvešča, da z objavo naredbe s predpisi za racionarno oddajo manufakture, oblačilnih predmetov in obutve v Službenem listu (Sl. 1. z dne 8. novembra) prestala veljati zapora prodaje omenjenih predmetov, ki 6e zato lahko prodajajo interesentom proti predložitvi zadevne osebne nakaznice (ki so že razdeljene prebivalstvu), in v mejiah točk določenih za vsak posamezni predmet in za vsako štirimesečje, skladno 6 predpisi, ki jih vsebuje omenjena naredba. Trgovec pa je vedno dolžan, da zahteva od kupcev osebno legitimacijo in da vpiše prodajo v poseben register v skladu z določili naredbe Visokega komisariata št. 123, objavljene v Službenem listu z dne 11. oktobra t. L odpela s spoznavno izdelanostjo obe pesmi, za kar je žela tudi veliko priznanje. Kot tretja in zaključna točka večera pa je bil na 6poredu Arničev »Te Deum«. Arnič predstavlja danes brezdvotlino 6amorastIo enkratno umetniško pojavo v našem kulturnem svetu. Njegova dela so zadnja leta vedno gosteje pojavljajo v koncertnih dvoranah pri nas doma in na tujem pod taktirkami različnih dirigentov in v izvajanju raznih reproduktivnih umetikov. Zanimivo, od dela do dela pridobiva Arnič vedno večji krog priznanje in razumevanje izkazajočih poslušalcev. < Največ jih opaziš med mladimi in najmlajšimi, ki jih še niso pokvarili razni vplivi vsakovrstnih — »izmov«, kar nam priča o neposredni in iskreni umetnosti, ki 60 jo ti najbolj kompetentni vrednotiti. Danes izvajani »Te Deum* za zbor in orkester je epohalno delo naše simfonične glasbe. To delo pa, ki mu danes priznavajo vsi velike vrednote 6mo delno slišali tudi že leta 1932 in takrat so ga naši »kritiki* obsodili kot nezrel poizkus nečesa, vendar pa na vsej kompoziciji do danes ni bil spremenjen niti en akord. Ali je današnjemu priznanju vzrok »večja zrelost« kritikov, ali pa je delo po devetih letih ležanja v predalu jx>sfa-lo zrelejše in boljše kot n. pr. vino?! Kot sem že omenil, je delo j>o svoji koncepciji epohalnega pomena, vendar pa zato, ker so manjkali nekateri bistveni sestavni izvajalni deli, je bilo teže dobiti vtis celote kot bi pa sicer (kakor n. pr. harfa 6 svojimi solističnimi vložki, orgije? in ker je bilo opaziti pomanjkanje godalnega korpusa in ker trobilci ljubljanskih orkestrov pojmujejo dramatične vstope pri izvajanju vedno še za robatost, zanemarijo pri tem diskretnost tona in 6 tem razbijejo napeto linijo doživljanj, ki 6e nanizajo ob horizontalnem in vertikalnem odnosi zvokov v poslušal če vi no-notranjosti. Pri poslušalcu pa, ki je na ta način izgubil organičen kontakt s skladljo in ki ni dovolj močan v dojemanju, da gre preko tega, izpade nadaljnje izvajanje kot dolgčas. Zboru je bilo prav tako opaziti, kot pri Sattnerjevi kantati v začetku neko medlost, ki je pozneje prešla. Paziti bi pa bilo na točnejšo izgovarjavo latinskega teksta. Vendar pa se je posrečilo nadarjenemu in iznajdljivemu dirigentu to kolikor toliko zabrisati. Največ zaslug za umetniško uspel večer ima brez dvoma dirigent Samo Hubad. Solisti, zbor in orkester pa so pokazali, da so održali raven lanskega zaključnega simfoničnega in zborovskega koncerta, ki je bil med umetniško najuspelejšimi zadnjih 10 let. Zbor, orkester in soli je Samo Hubad naštudiral v izredno kratkem času in brez vsake asistence, kar je znak izredne zmogljivosti in zmožnosti mladega dirigenta. Koncert je bil v veliki unionski dvorani, ki je bila razprodana do zadnjega kotička. Bilo je mnogo upravičenega odobravanja in poslušalci so odhajali zelo zadovoljni. Druga skupščina Dentistične zbornice Ljubljana, dne 18. nov. Včeraj popoldne je imela Dentistična zbornica svojo II. redno letno skupščino, na katero je prišlo številno članstvo zobotehnične organizacije.. Skupščina je bila v srebrni dvorani hotela Union! Izvoljena je bila nova uprava, katero bo odslej vodil g. Milan Virant, zobni tehnik iz Ljubljane. Konstituiranje 03talega odbora bo pa šele v soboto, 22. t. m. Skupščina je potekala v najlepšem redu in v duliu tovarištva. Vsa skupščina je bila en sam izraz skupnega dela in stanovske zavednosti. Vse točke skupščine so bile sprejete soglasno, kar priča, da je velika stanovska zavest vseh včlanjenih, ki imajo v teh časih tudi težave s svojim poklicem. Največ je bilo na skupščini govora o »Stanovskem pravilniku«, ki predvideva vse, kar se tiče Članov Dentistične zbornice. Kakor ostali predlogi, je bil tudi ta pravilnik soglasno sprejet. S štajerskega Na mariborskem kolodvoru je lokomotiva v petek zagrabila J. Korošaka, ko je šel.čez tire. Stroj mu je odrezal levico in ga tudi sicer hudo poškodoval. Njegovo življenje je v nevarnosti. . Kakor poročajo, prednjačita štajerska in Koroška v dostavi mleka v ostali Nemčiji. Iz teh dveh dežel gre na leto nad 50 roilij. litrov mleka. Za tuko donosnost je prejelo te dni čez 1000 kmetovalcev posebue nagrade. v Na vsem spodnještajerskem področju se je začela velika propaganda za nošenje štajerske narodne noše. Zlasti dekletom nošnjo zelo priporočajo. V Celju je zdaj 45 tečajev nemškega jezika, ki jih obiskuje čez 1100 ljudi. 15 tečajev je po tovarnah za delavce, ki nimajo časa hoditi na tečaje v šole. Vsak tečaj ima povprečno 40 »učencev«. Zbirka za zimsko pomoč je vrgla na Spod. Štajerskem 112.000 mark. Najbolj se je pri zbiranju odrezal Maribor z okrožjem. To nedeljo je bilo spet prirejenih po raznih štajerskih krajih 57 javnih zborovanj domovinske zveze. Novice iz Ribnice Slovenci iz Krškega pošiljajo pozdrave. Nahajajo se v Landeshutu v Spodnji Šleziji. V imenu vseh piše Vašelj Uršula. V Ribnici bodo v petek zvečer ob 6 predvajali »Pesem s ceste«. Vladarjeva zahvala Vis. Komisarju Ljubljana, 18. novembra. Nj. Vel. Kralj in Cesar se je izvolil Visokemu Komisarju Eksc. Grazioliju, ki mu je bil poslal v imenu Ljubljanske pokrajine čestitke ob priliki njegove 72 letnice rojstva, globoko zahvaliti. Dogoni živine v prihodnjem tednu Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek 25. t. m. v Novem mestu in v Trebnjem, v sredo 26. t. m. v Grosupljem in v Logatcu. Zvečer in ponoči dež, zjutraj pa gosta megla Ljubljana, 18. novembra. Vreme je te dni zelo muhasto. Enkrat je huda burja, da te reže do kosti, potem sneži kakor v najhujši zimi, potem milo vreme, malo dežja, gosta megla itd. Človek res ne ve, ali smo v poletju ali v zimskih mesecih. Znanega jesenskega deževja letos ni bilo, zato nam jo pa vreme sicer pošteno gode. Včerajšnji dan je bil tudi res muhast. Pihal je nežen jugozahodni veter. Živo srebro je stalo še nekaj malega nad ničlo. Ljudem se je zdelo kar toplo, ko so bili navajeni že nekaj stopinj mraza. Proti večeru pa je začelo po-malem deževati. Sprva so bile kaplje le redke, pozneje pa je šlo pošteno. Deževalo je v presledkih, vendar pa včerajšnje deževje snega le ni čisto vzelo. Če bi le malo potegnil sever, bi spet metlo kakor v januarju. K sreči pa nam je sever prizanesel. Ponoči je dež prenehal in zjutraj smo imeli gosto meglo. Kvartet »Pavliha« Ljubljana, 18. novembra. V nedeljo dopoldne je v frančiškanski dvorani nastopil, menda prvič pred širšo javnostjo, kvartet »Pavliha«. Štirje mladi fantje, bistri, inteligentni in nadarjeni. Z na videz skromnim, pa vendar tako bogatim sporedom. Bogatim predvsem, ker smo čutili za slehernim njihovim domislekom vso prešernost in neugnanost mladosti. V njihovem humorju ni nobene okostenelosti in prefinjene poze, ker si vsebino svojih norčij izmišljajo sami, so v podajanju sleherni lastni domislici, igralsko docela dozoreli. Kot so.samorasli v tekstu, tako so iznajdljivi v podajanju. Teksta skorajda ne občutiš, tako samoobsebi umeven je. Tako sta svojčas osmošolca Voskovec in Verih prvič javno nastopila v Pragi. Iz njunega prvega nastopa se je sčasoma porodil njun slavni teater. Teater, ki je bil popolnoma češki. Dasi so »Pavli-hovci« pod vsemi mogočimi vplivi, so že pokazali, predvsem izvirnost, toliko svojskega, da ... Nočemo predvidevati. V našem zakrknjenem, vse prej kot talentom dobrohotečem okolju je potreba orjaških moči, da vzdržiš. Fantje so pri svojem delu skrajno resni in vestni. Skratka, do gledalcev čutijo odgovornost. Pri vsej svoji mladosti so pri svojem delu zrelo disciplinirani in — solidni. O sporedu ni potrebno govoriti. Spoznali smo, da je v naSi mladini mnogo zdravega humorja, močnega optimizma in obilo talentov. Sama* poroštva, da ne klonimo, marveč zaupamo. —1 M. Novice iz Oržave 27 letnica lista »Popolo dTtalia«. V nedeljo je praznoval znani milanski list »Popolo dTtalia« 27 letnico svojega obstoja. List je ustanovil med svetovno vojno Benito Mussolini in se v njem začel zavzemati za vstop Italije v vojno na strani zaveznikov. Po ustanovitvi fašistične organizacije je bil ta list glavno glasilo novega gibanja. Pri nedeljski proslavi so se zbrali številni predstavniki oblasti in v svojih govorih poveličevali zaslužno delo ustvarjalnega fašizma. Končno so se spomnili Mussolinijevega naslednika v vodstvu lista, umrlega Arnalda Mussolinija in poslali navdušene pozdrave Duceju in sinu pokojnega Arnalda Vitu Mussoliniju. Konjsko meso je zelo užitno in hranilno. Ker konjsko meso v Italiji ni omejeno v prodaji, objavlja rimska agencija »Eco di Roma« podatke o hranilni moči tega mesa. Podatki govore za to, da je v 100 gramih govejega mesa brez kosti ali v 121 gramih telečjega mesa ali v 75 gramih polenovke ali v 178 gramih kravjega mleka ali končno v 49 c?'amih sira vrste Bel Paese. Zdravniki pravijo, da je konjsko meso bogato tudi na vitaminih in da je zelo zdravo za uživanje. Stanje topilniške industrije. V celem je v Italiji 549 topilniških podjetij, od katerih jih je največ v Severni Italiji in sicer 473, ostaia pa 60 v Srednji in južni Italiji in na otokih. Vsa ta podjetja zaposlujejo 47.000 delavcev. Med pokrajinami je prva Lombardija z 245 podjetji, tej sledi Pijemont s 135, nato pa Ligurija z 49, Toskana s 35 in Beneška z 25 podjetji. V lombardskih topilnicah je zaposlenih okrog 26.000 delavcev. Ureditev albanskega Drača. Albanska vlada se • je odločila, da bo povsem preuredila mesto Drač in ga olepšala in opremila 8 potrebnimi napravami, tako da bo eno najboljše in najlepše urejenih albanskih mest. Najprej so sezidali več javnih poslopij, poleni pa so prišle na vrsto ceste, ki so jih uredili italijanski tehnični strokovnjaki. Izpeljali so tudi nov mestni vodovod, sedaj pa so se lotili ureditve hudournikov, ki so preradi ob večjih deževnih nalivih preplavljali celo mesto. Vsega skupaj misli albanska vlada porabiti v te namene 15 milijonov lir. Novo ležišče petroleja na Hrvaškem. Agencija »Agenzia dTtalia e deirimpero« prinaša novico, da so na Hrvaškem v bližini Kutine zasledili obsežna petrolejska ležišča. Po pisanju hrvaškega časopisja so strokovnjaki že začeli z vrtanji in črpanjem. Po količinah, ki so jih doslej dobili, sklepajo, da bo pravilno izrabljanje novih ležišč dalo toliko petroleja, da bodo brez težav lahko pokrili celotno letno porabo petroleja na Hrvaškem. Iz drugih petrolejskih ležišč, ki so jih zlasti v Medji-murju začeli črpati, pa bodo petrolej celo izvažali. Obsodba saboterjev. Pred posebnim vojnim sodiščem v Bresciji je bila pred časom razprava proti vodstvu neke tovarne v Bresciji, katera je dobavljala državi različno vojno blago, pa je pri tem skušala državo prevarati. Vojno sodišče je obsodilo tehničnega vodjo tovarne, inž. Kamila Mazzola, na 10 let ječe in 15.000 lir denarne kazni, glavnega tehnika Jaga Santini.ja na 8 let jefe in 10.000 lir denarne kazni, delavce Henrika Toioni-ja, Josipa Andreolija in Lucijana Maya na po 6 let in 8000 lir denarne kazni, inž. Aleksandra Gala in Petra Alojzija Maya ter delavca Gvida Frigerija in Sedilla Pavla Brondija na po 4 leta ječe in po 8000 lir denarne kazni. Hmeljska kupčija v Savinjski dolini je letos slaba Ljubljana, 18. novembra. Hmeljarji v Savinjski dolini 60 bili lelos še kar zadovoljni e hrneljskim pridelkom. Hmelj je srednje dobro obrodil, le peronospora je napravila v hmeljskih nasadih precejšnjo škodo tako, da je 25 % hmelja po ocenjevanju limeljske komisije tretje vrste, ki je ne uporabljajo, temveč uničujejo. Skupni letošnji hmeljski pridelek v Savinjski dolini presega 18.000 stotov, torej je manjši kot lanski in prejšnjih let. Dobrega pridelka je bilo 14.000 stotov. Hmeljska kupčija ni posebno živahna. Sele zadnje čase se je razgibala, tako da je bilo prodanega precej hmelja. Kupčija se vrši po novem nemškem vzorcu. V Žalcu obstoja »Hopfenver-kehrsgesellschaft«, ki jo vodi znani hmeljarski prekupčevalec g. Vok Josip. Ta družba kupuje po določenem redu hmelj v posameznih občinah v Savinjski dolini. Najprej je pokupila družba hmelj v št. Petru in v Petrovčah, v prvi občini 600 centov, v drugi 500 centov. Sedaj so na vrsti Braslovče, Št. Jurij, Gomilsko, Žalec in okoliške občine pa pridejo zadnje na vrsto. Hmeljarji morajo pripeljati hmelj v bivšo hmeljamo, kjer ga Srevzame posebna komisija, ki sortira pridelek, ilogram najboljšega pridelka — prve vrste — plačajo po 1.60 RM, druge vrste 1.30, hmelj tretje vrste — najslabši pridelek — bo družba sicer prevzela in plačala baje po 1.— RM, nato pa ta hmelj uničila. Cene niso tako ugodne kakor so pričakovali 6pričo prejšnjih cen v Nemčiji. Celotni stroški z obdelovanjem, škropljenjem, pobiranjem, smukanjem, sušenjem itd. so večji kakor dohodki. Baje ho nekaj hmelja pokupila niirn-berška tvrdka Barth Company Sohn. Tako ima tudi letos naš savinjski hmeljar težave kot običajno vsa leta. Zaradi navijanja cen najstrožje doslej kaznovani mesar Slab dan za navijalce in verižnike - Zgodba o olju Ljubljana, 18. novembra. Navijalci in veriiniki so včeraj v dvorani št. 79 okrožnega sodišča imeli prav slab dan. Odkar se vodijo razprave proti brezvestnim navi-jalskim elementom na okrožnem sodišču, še kmalu ni bila izrečena tako huda sodba, kakor je bila včeraj razglašena proti nekemu ljubljanskemu mesarju. Na včerajšnjih razpravah, ki so trajale od 9 do 13, je bilo zaradi navijalstva in verižništva obsojenih 6 obtožencev na skupno kazen 56 dni zapora in na plačilo 1900 lir denarne kazni, v 6lučaju neizterljivosti na nadaljnih 88 dni zapora in med njimi ima eden navijalcev plačati še povprečnino po 114 lir. Kot prva obtoženca sta prišla na vrsto pred sodnika-poedinca dr. L. Pompeta mesarski mojster Anton K. iz Ljubljane in njegova žena Marija. Prvi, mesar 'K., je bil obtožen, da je 19. julija letos prodal neki stranki 'A kg govejega mesa s priklado za 4 lire, torej kg po 16 lir, ko je bila takrat najvišja cena 7.60 do 8.35 lir kg, in neki drugi stranki % kg vampov za 5 lir, torej kg po 10 lir, ko Je bila takrat določena najvišja cena za vampe 3.80 lir kg. Sploh je ta mesar takrat meso prodajal po 12 do 14 lir kg. Dalje mu je obtožnica očitala, da je 18. avgusta prodajal svinjsko meso s priklado po 20 lir kg, ko je bila za to meso določena najvišja cena 10.65 do 11.80 lir, za svinjsko meso brez priklade pa je zahteval ta mesar 35 lir. Prodal je neki stranki 20dkg svinjskega mesa za 7 lir. Mesarjeva žena Marija pa je bila zaradi tega mesa soobtožena, da je možu pomagala. Mesar se je kratko na vse mogoče načine izgovarjal in zagovarjal. Vsi izgovori so bili ne-tehtni in naivni. Zatrjeval je sodniku, da 6e nikakor ne more spominjati na vse one, v obtožnici konkretno navedene primere. Priznal pa je, da je res meso dražje prodajal, kakor so to delali tudi drugi mesarji, toda samo zaradi visoke nabavne cene, ker ni mogel delati v lastno izgubo. Soobtožena žena Marija K. se je zagovarjala, da je možu samo pomagala pri sprejemanju denarja in je kasirala one zneske, ki jih je njej mož napovedal. Zaradi prestopka po členu 7 protidraginjske TfUredbe z dne 12. marca t. 1. je bil mesar Anton K. obsojen na 18 dni zapora ln 600 lir denarno kazni ali v slučaju neizterljivosti na nadaljnih SO dni zapora ter v plačilo povprečnine po 114 lir. Obtoženčeva žena je bila oproščena. Sodnik je sodbo kratko utemeljil in s posebnim poudarkom naglasil: .»Cenik, izdan od pristojne oblasti, določa najvišjo ceno tako kategorično in rigorozno, da nikdo ne sme živil in drugih potrebščin prodajati nad to najvišjo ceno. Obtoženec pa je trdovratno vztrajal pri prekoračenju najvišjih cen, ko je bilo že poprej proti njemu uvedeno kazensko postopanje in je moral vedeti, da mora spoštovati avtoriteto oblasti in od nje določene maksimalne cene.« Zanimiva in poučna je bila zgodba o olju. Iz neke razprave, ko je šlo za prodajo 12 litrov namiznega olja po visoki, verižniški ceni, je javnost izvedela, da je človek lahko dobil olje tam na dvorišču pri Figovcu, toda po prav mastnih cenah. Neki trgovski potnik je za neko gospo kupil pri Figovcu olje, po verižniškem sistemu je romalo to olje naprej od Figovca k nekemu trgovcu, ki je bil najprej prijet in pozvan pred sodnika na odgovor, a je bil oproščen, ker je posredovalec — trgovski potnik prevzel na sebe vso odgovornost. Sedaj pa je bil ta trgovski potnik poklican pred sodnika. Zagovarjal se je sila naivno. Gospa je rabila olje in ga preplačala, ker baš njen možiček ne sme zaradi bolezni jesti z mastjo beljenih jedi. Trgovski potnik Je tudi sodniku zatrjeval, da mu je olje prodal neki neznan človek, ki ga je potem z njim nesel do do-tičnega trgovca, da je prejel plačilo. Sodnik ga je prekinil: »Čudno je tol Moški pa se Je pozneje spremenil pri trgovcu v ženskol Prvotno ste namreč povedali, da je šla h trgovcu neka ženska.« Potnik v zadregi je začel praviti, kako je kupoval olje. Sodnik: »Kdo je vam povedal, da se dobi olje pri Figovcu na dvorišču?« Obtoženec: »Splošno so govorili, da se tam olje dobi.« Sodnik: »Čemu delate take komplikacije?« Obtoženec: »Prej nismo bili kaj takega v trgovini navajeni !<_ Trgovski potnik je bil obsojen na 10 dni zapora in 300 lir denarne kazni ali v nadaljnih 14 dni zapora. O drugih navijalcih in verižnikih prihodnjič. EIAR — Radio Ljubl|ana Radioprogram za torek 18. novembra. - 13. Napoved časa in poročila. — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 Koncert ljubljanskega kvarteta in vokalnega kvinteta — 14 Radijsko poročilo. — 1414 Šlagerji — 1445 Radijsko poročilo v slovenščini. — 17. Napoved časa Znak spuščanja zastave. — Pisana glasba. — 17.15 Šesta obletnica gospodarskih sankcij. — 17.30 Koncert tenorista Francla in basista B. Popova. — 18. Šesta obletnica gospodarskih sankcij. — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 19.45 Koncert tria. — 20. Napoved časa in radijsko poročilo. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.35 Orkestralni in vokalni koncert pod vodstvom M. Šijanca. — 21.10 Koncert Violončelista Č. Šedlbauerja, pri klavirju M Lipovšek. — 21.40 Serenade in valčki. Vodi mojster Patraelo. — 22.15 Orkester Cetra. — 22.45 Radijsko poročilo. Program za sredo 19. novembra. 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba. — V odmoru napoved časa. — 8.15 Radijsko poročilo. — 12.15 Koncert kvarteta Jožek. — 12.35 Trio Ambrosiana. — 13. Napoved časa in radijsko poročilo. — 13.15 Vojno poročilo, v slovenščini. —• 13.17 Orkester Cetra, vodi mojster Barzizza. — 14. Radijsko poročilo. — 14.15 Pisana glasba. — 14.45. Radijsko poročilo v slovenščini. — 17.15 Znani valčki — 17.35 Koncert ljubljanskega dueta (Trost in Šlajs). — 19. »Govorimo italijansko«, tečaj vodi prof. Leben. — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 19.45 Pesmi in napevi. — 20. Napoved časa in radijsko poročilo. 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom. — 20.40 Koncert ritmično simfoničnega koncerta Cora. — 21.35 Zborni koncert in orkester. — 22.10 Koncert policijske godbe. — 22.45 Radijsko poročilo. Kako živi obrtniški naraščaj in kako ie z njegovim zdravjem Neštetokrat je bilo že poudarjeno, da je mladina up vsakega naroda. Kakor narod skrbi za 6vojo mladino, taka bo tudi narodova bodočnost. Ko pa gledamo na svojo mladino, ne smemo videti samo tistih, ki obiskujejo šolo, ki hodijo v gimnazijo ali druge strokovne šole, ampak nam mora biti pred očmi vsa naša mladina, ki živi na tej zemlji. Naša solidna obrt je znana tudi čez naše ozke meje. Pohištveni izdelki naših mizarjev 60 visoko cenjeni, pa tudi v drugih panogah rokodelstva za nikomer niti malo ne zaostajamo. Naš obrtnik je soliden, je visoko cenjen. V veliki meri 6e ima zahvaliti svoji pridnosti, saj v tistih časih, ko se je učil naš sedanji obrtniški rod, še ni bilo tako poskrbljeno za šolanje in strokovno izobraževanje, kakor je to poskrbljeno zdaj. In če 60 naši obrtniki že v tistin časih dosegli tako 6olidno znanje, ga bo moral naš sedanji obrtniški naraščaj še preseči, saj je zanj mnogo bolj poskrbljeno, kakor p>a je biro za njihove mojstre. Seveda j»a tudi današnje vajenške razmere niso idealno urejene in bo treba še marsikaj popraviti, še marsikaj izboljšati. V kakšnih razmerah žive obrtniški vajenci Ce računamo, da je na ozemlju sedanje Ljul> ljanske pokrajine nekaj več kakor 3000 vajencev, računamo, da jih od teh živi dobrih 72% v ugodnih življenjskih razmerah, ostanek vajencev pa živi v neugodnih razmerah. Akcije za izboljšanje socialnih razmer vajencev 60 za to pri nas neob-hodno potrebne. 95% vajencev spi v sobi, v delavnicah spe le 3% vajencev, v odprtem prostoru pa le 2%. Pri 6larših 6e hrani 55% vajencev, pri mojstru 39%, pri tujih osebah pa le 3%. Ce pa pogledamo statistiko o kajenju in pitju med vajenci, moramo biti s stanjem izredno zadovoljni. Statistika nam pove, da kadi le 7% vajencev, alkoholne pijače pa vživa le 12% vajencev. Tukaj se že pozna vpliv športa, ki odteguje mladeniča od slabe družbe, od pijančevanja in kajenja. Mladina je postala sodobna, poleti hodi na izlete v prirodo, pozimi pa s smučmi na gore. Časi, ko so vajenci zabili proste dni po gostilnah in slabih družbah, so za nami. Tudi visoki odstotek dobro razvitih vajencev, katerih razvitost odgovarja poklicu, nam jamči, da je naš obrtniški naraščaj zdrav. 95% je namreč takih vajencev, ki so povsem zdravi in poklic, ki so si ga izbrali, odgovarja telesnemu razvoju in le 5% ni primerno razvit. * Se bolj pa moramo biti veseli dejstva, da je kar celih 99.72% vajencev sposobnih za poklic katerega so si izbrali. Kakor vidimo, je ostanek tistih vajencev, ki niso 6jx>sobni za izbrani poklic, zelo nizek. To okolnost moramo pripisale dejstvu, da je V6ak vajenec že ob nastopu učne dobe zdravniško preiskan od uradnega zdravnika. Zdravnik meren za njegovo zdravstveno stanje in odgovarjal njegovi telesni konstituciji. Vse to je dokaz, da vajenška akcija pri Pokrajinskem socialnem zavarovanju že žanje svoje uspehe. Obolenja vajencev Zanimivo je, da 6o obolenja pri vajencih pogostejša kakor pri vajenkah. Zato pa je trajanje bolezni oziroma nezmožnost dela pri vajenkah nekoliko večja kakor pri vajencih. Na splošno predstavljajo vajenci v bolniškem zavarovanju slabši riziko kot pa vajenke. Vzrok temu moramo iskati ne v telesni izgradnji, temveč v napornejšem delu vajencev. Vajenški rod je še nepazljiv Skoraj ena tretjina vseh obolenj in vseh bolezenskih dni odpade na poškodbe vajencev. Statistika Pokrajinskega delavskega urada potrjuje torej znano dejstvo, da mladina ni dovolj previdna in da 60 vprav zaradi tega poškodbe pri njej tako pogoste. Pri vajencih je torej v jrrvi vrsti potrebno preprečevanje poškodb, t. j. potrebna je preventiva, ki j>06ebno v novejšem času dobiva vedno več zagovornikov. Zanimivo je, da pri vajencih niso 6atno poškodbe pogostejše kot pri odraslih delavcih, temveč je tudi povprečno trajanje zdravljenja poškodb daljše kakor pri odraslih m da 60 tudi jroškodbe pri vajencih povprečno hujše kakor pri odraslih. Zanimivo je tudi, da so po-škodbe pri vajenkah zelo redke. Od 1000 poškodb odpade na vajenke samo 63, ostanek pa na vajence. Številno razmerje vajencev in vajenk pa ie 1 :3. Vzroka ne smemo iskati samo v različnih zaposlitvah, ampak tudi v neprevidnosti vajencev. Jetika med obrtniškimi vajenci Pokrajinski zavodi za socialno zavarovanje posvečajo posebno pažnjo jetiki. Povprečno trajanje TBC zdravljenja vajencev znaša namreč 76.08 dni, dočim znaša povprečno trajanje bolezni V6eh diagnoz samo 16.21 dni. Glede jetike vajencev pri posameznih industrijah naj navedemo naslednje: Znano je, da je mlad organizem mnogo bolj odporen proti jetiki kakor pa star organizem. Najnevarnejša industrija za TBC vajence je grafična industrija. Glede TBC nevarnosti sledijo gradnje nad zemljo, t. j. stavbarstvo. Verjetno je, da imajo tukaj važno vlogo prehladi, katere mladina splošno precej omalovažuje. Skoraj enako umrljivost zaradi TBC imajo nadalje trgovina, predelovanje lesa in oblačilna industrija. Zanimivo je, da stojita hripa in influenca šele na osmem mestu, kar je znak, da je mladina razmeroma še dovolj odporna proti tej bolezni. Ne smemo pa jrri tem pozabiti, da se posledice mnogih bolezni začno šele javljati kasneje v starosti, ko začne organizem pešati in njegova odjx>rno6t pojemati. To 60 sicer prvi skromni, toda brez dvoma Ljubljana mu tudi ob tej priliki svetuje jroklic, ki bi bil pri- 1 važni podatki vajenške statistike Pokrajinskega Koledar Danes, torek, 18. novembra; Roman, m. Sreda, 19. novembra: Elizabeta. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra 78. V počaščenje univ. prof. dr. Stanka Lapajneta sta rodbina Nagode in primarij g. dr. Bogdan Derč za mestne reveže podarila 350 Ut, rodbina industrijalca Franca Bonača pa namesto venca 1000 lir. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deti! Sprememba okoliša pošte Ježica. Kraji Brod, Črnuče, Dobrava, Gmajna, Ježa, Nadgorica in Podboršt se izločijo iz okoliša pošte Ježica, ker 60 zasedeni po nemški vojski. Zaključek tramvajskega prometa. Vsak večer 6e redni promet na električni železnici neha ob 19.15, ko gredo zadnji vozovi z Ajdovščine proti končnim jvostajam, odtod pa po tem času vsi vozovi peljejo 6pet nazaj ter po Ajdovščini naravnost v remizo. Ob 20.15 imajo potniki zadnjo priliko, da se peljeio 6 službenimi vozmi na Vič in "Rakovnik ter v Moste in s teh postaj še nazaj v mesto. Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 18. nov.: »Katarina Medičejska«. Red Torek. — Začetek ob 17. 30. Sreda, 19. nov.: »Boter Andraž«. Red Sreda. — Začetek ob 17.30. Četrtek, 20. nov.: »Dva bregova«. Red Četrtek. — Začetek ob 17.30. Opera: Torek, 18. nov.: Zaprto. (Generalka.) Sreda, 19. nov.; »Rigoletto«. Red B. — Začetek ob 17. Četrtek. 20. nov.: »Rigoletto«. Red A. — Začetek ob 17. Dnevna gledališka blagajna v Operi je odprta vsak dan od 10.30 do 12.30 in popoldne od 17 do 19. Ob dneh, ko so predstave, je blagajna odprta vselej pol ure pred začetkom. — Občinstvo opozarjamo, da so na razpolago vstopnice v predprodaji vedno že en dan pred dotirno predstavo. Delo, ki ho zanimalo jroleg drugih obiskovalcev predvsem vzgojitelje, je Gherardijeva igra: »0, ta mladina«. Tehtnost v njej Izraženih misli o idealističnem pojmovanju življenja in k temu pokazano nasprotje sodobno, stvarno usmerjene mladine pokaže resnico, namreč, da je človekov značaj vedno plod prve vzgoje in da ostane to zanj odločilno za vse življenje. Po raznih lahkih italijanskih komediografih bomo spoznali v Ghe-rardiju avtorja z velikim smislom za poglobljeno, umetniSko vredno komedijo. Prva letošnia uprizoritev Puccinijeve opere »Madame Bntterflv« s Heybalovo v naslovni partiji bo za naše občinstvo nova privlačnost. K številnim odličnim kreacijam Cho-cho-sane, ki smo jih slišali tekom let na našem odru, se bo pridružila še stvaritev naše mlade pevke Hevbalove, ki bo nastopila z njo prvič. Tekom zadnjih sezon je ustvarila okoli 10 glavnih, ozir. važnih solističnih partij, ki ji dajejo veliko mero igralske in pevske izkušenosti tako. da smemo pričakovati z njeno Butterfly — kreacijo, ki bo vredna vanjo stavljenega zaupanja. Njen partner bo Frartfl, ki šteje partijo Pinkertona med enega svojih najbolj blestečih glasovnih usnehov. Suzuki bo pela Ko-gejeva, ki io ima občinstvo v tej partiji v lepem spominu. Partijo konzula bo pel Janko, enako močno domiljiv v oetju in interpretaciji. Dirigent: Štritof, režiser: Debevec, zborovodja: Simoniti. Primaria fabbrica Ifa-liana carrozz-'ne per bambini • giocattoT cerca conoscitore artu olo introdotio mighoie cli eutela per affidare ropmitenza in š Slovenla Esigesi capacitA. refe-renze primo ordine. Seri vere ■ Vodilna itaPjavslrn. tovarna otroških vozičkov !n igrač išče tozadevnega poznavalca vpeiianega pri boliših od emalcih da mu poveri zasumim za Slovenilo Zahteva se sposobrr«! in pr>ovrstna priporo-ročila. Pisati na. Cassetta 10 B - Unionu Pubbllcitft italiano ECLOGNR socialnega zavoda, ki v grobih obrisih objektivno predočujejo današnje dejanske razmere slovenskih vajencev in vajenk. Upamo, da bomo mogli že v najbližji bodočnosti ljubiteljem in zaščitnikom slovenskih vajencev postreči še z drugimi zanimivejšimi in važnejšimi statističnimi podatki, ki bodo jrokazali uspehe in 6adove požrtvovalnega aela V6eh tolikih sodelavcev v vajenškem vprašanju. Igor Zagrenjen: 65 Zavetje v pečevju Resno je, prav čisto zares podobno človeku, ki so je bil izjokal do kraja. Malo hrapav glas ima kakor zadnji odmev grmenja, ki se je že umaknilo za daljne gore. Ves svet je poln mirne rose, kakor napol potolaženi obraz, na katerem se še razbero sledi prelitih solza, ki pa že več ne tečejo. In kakor se nazadnje na sivem nebu razpro oblaki, da skoznje na objokano zemljo posije zlata luč in se ves s kapljicami orošeni svet zabliska ter oprezno nasmehne — le toliko oprezno, da bi si smeh vendarle dal poguma, ker se ob začetku še sam sebi zdi čuden, čeprav je želja vsega, da bi bilo zares tako, velika — enako se tudi v duši utrgajo težke, črne tenčice, svetla, tolažilna misel najde pot v prezeble, od joka in žalosti trepetajoče, mokre kotičke. Potem je pa kmalu spet vse dobro, zakaj tudi čas tja čez k dobri vzpodbudi z veseljem jromoli svojo še nikoli premagano desnico. Prav tako se je godilo tudi Tonetu. Se ga bo zabolelo kdaj pa kdaj — iz teme in žalosti, iz opustošene dežele in globin, kjer kraljuje obup, 1 pa je že vzdignil nogo in dosegel rob, kjer spet začenja življenje. Svetlo je že bilo ria tem robu, čeprav je bila dežela, kjer sije sonce in se imajo beli, razposajeni oblački ves 'jubi dan ča6 prekopicavati, Ponoči pa se lovi luna s srebrnimi me- glicami. — še zmerom daleč, daleč za gorami. Ali vsaj da je bilo to! Samo d« je dosegel rob. Kmalu bo stopil za prvo še z drugo nogo na rob. Ves se bo jrostavil, tema bo ostala spodaj, rožnata bo jx»-stala, obupno žalost bodo izpodrinili blagi sjromini, otožni in plemeniti kakor večerna zarja, prav tako mirni, čisto brez razburjenja in brez tožbe, kakor ona — ali pa kakor oko, ki jo gleda. Hvala ti najgloblja od srca, ti zarja na nebu, za čudežni dani Oh. kako je bilo res lepo! Vse, ki smo jih čez dan srečali, vse, kar smo lepega doživeli, vse, kar smo videli, za vse to ti najprisrčnejša bvalal Jutri pa nam, zarja, obetaš nov dani Tale noč je podobna žalosti, toda za nj6 pride svetlo jutro. Na dan, ki je minul, in nate, zarja večerna, bomo tudi jutri mislili 1 Toda dan je, v katerem hodimo s soncem in z vetrom, nova pot je pred nami — ti si pa minila, ugasnila, si bomo rekli, in blede sence s teboj — to pa bo že jutri za nas vse tisto, kar smo bili danes, preden si ti dogorela, srečali I Z lepimi, pobožnimi in hvaležnimi mislimi se jih bomo sjrominjali, kadar le se nam bodo oglasilel Tako mine žalost, tako jo nazadnje zmerom, prej ali slej, prebole živi, čeprav kdaj pa kdaj le Še pride potrkat, pa zmerom bolj tiho, zmerom manj raz-loč*** Gradišar je nekajkrat začenjal pogovor, pa nikoli ni dobil Toneta pri volji. Zato se je nazadnje tudi sam vdal in trmasto obmolknil. Ven ni hotel, ker je dobro vedel, kaj jima je bil Lukec zabičal, j>o zavetju pa 6e je tudi naveličal prestopali. Končno je legel in se ni več premaknil. Dan je minul, njega in noč sta pre- Drugo jutro pa sta oprezno obredla ves kraj. Kaj pa naj bi tudi počela? Prenizko si nista upala, da ne bi trčila ob Francoze, ki so zdaj že gotovo vedeli, kaj se je bilo primerilo Dantonu. Kuhala sta si in se menila vsakdanje reči, tako sta se motila. Neki dan pa sta na macesnu čisto pod grebenom Pruke našla okostnjak — to,’ kar je bilo ostalo od Podborškega Tinčka. Bel okostnjak je žalostno visel na samotnem drevesu. Takoj sta ga prepoznala. Onih, ki sta jih bila srečala 6podaj, nista, tega sta pa pri priči. Nihče drugi ni mogel biti to kakor PodborŠki Tinček! »Zatorej namš je Lukec ukazal, da ne smeva z njimi in da morava toliko časa ostati v zavetju!« si je zamišljeno rekel Tone. »Bog ti odpusti!« je še sam pri sebi dejal okostnjaku. »Jaz sem ti! Za grehe si opravil zadosti veliko pokoro!« Potem pa sta se kar hitro obrnila preč od tega žalostnega kraja. V zavetju se nato dolgo nista jrogovarjala. Kakor se je videlo, Lukec ni držal rok križem, preden se je bil spustil na to plat. Jernejčevec, 6tari fant, je bil poraben sel. Ko sta se Tone in Gradišar prihodnje jutro zbudila, sta zaslišala, komaj sta jrojedla, trde pesti na vratih zavetja. Tone je pograbil puško in se bos odpravil, da bi jrogledal skozi rego, kdo je zunaj. Zdaj sta zapahovnla vsak večer. Robnikov in PetelinČev obraz je zagledal tako skozi. In to je bilo dosti. Brž je odpahnil. Saj to je bii vendar ves ljubi znani dom! Sami domačini! Fantje od fare, ljudje,« ki se je dalo nanje zanesti! »Bog ga daj!« »Pozdravljen, Tone!« Tako so se oglašali vsevprek, PetelinČev, Robnikov, Rejčev, Suhadolnikov, Grogov-čev Miha, hrust Škrjančev Matevž, drobna jetika Špemov Jože, ŠparovČev Tone in tista uboga, pa sakrabolsko sitna pest, Fickov Francelj. Pa še drugih zraven lep roj. »Bog ga daj!« je šlo kar po vrsti. »Kar noter, možje in fantje!« je povabil Tone, odprl vrata na stežaj in se jel rokovali z vsakim posebe. »Odkod vas je le pritreslo? Kar noter stopite!« »Dalj smo gori kakor ti!« je preudarno in j>očasi. pa tako grmeče, da je pritisnil za vrat vse drugo brbranje in razlaganje, spregovoril Škrjančev Matevž. »Od Pruke čez Celešnik. pa še tja čez k Možicem, Kopanjku in Rusi gori — to ti je občina, do hrez župana!« je rekel »Tič pa sil« je zažlobudral Fickov Francelj, tako tenko kakor če zaškripljejo vrata, hripavo kakor šoja. Pa saj so njegov glas itak vsi poznali, omembe ni vredno. »Tako si pa nobeden od nas še ni utegnil pripraviti! Ti prekvata podlasica!« je še pritaknil. »Le kdaj si si vzel toliko časa in muje? Res Je. da nimaš daleč, pa saj tudi kateri od nas nima nazadnje! Prekleto si se dobro uddmil, čez zimo ti prav gotovo ne bo sile, še, če si z drvmi na širokem in če imaš kaj za j)od zob!« Drugi so pa hiteli žežnjati vsevprek. Ta da si je jroiskal luknjo tu, s temle sta skujiaj, onega imata pa za gostača, ker je nazadnje prišeL Kaj pa naj bi bili naredili? Doma vse požgano, če še ni, bo pa prav gotovo še pred zimo! Sicer pa — tako se sliši — Francozu zares že tenka prede. Kakor pravijo — na sr>o-mlad bo Že tako na skopem, da bo kar pred očmi kopnel iz kraja preč, tja, odkoder se je bil vzel; kakor sneg da ga bo neki jemalo. Hudč vojskč se je lotil; dosihma! se je spoprijemal zgolj s kaj-žarji, zdaj se je bil pa prvikrat pobodel z resničnim gruntarjem. Prav preveč dolgega obstanka zares menda ne bo imek Tja na sjromlad. tako se šteje, bo količkaj močnejša sapa zadosti, pa ga bomo [Knnetli, da še k&p ne bo utegnil pobirati za sabo. Zima. ta mu jih bo dala po obeh ritnicah, čeprav si bo katero poskušal zaslanjati z dlanjo! Da Ivi te, hudoba 1 Tudi zate raste šiba v le-ščevju, le nikar ne misli, da nel Andrejčkov Žalost m veselje Risal Jože Beranek zzzz Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah 181. Ker 'Aleš ni mogel nikamor zbežati, niso dosti pazili nanj. Le Rašet je bil zmeraj pri njem na krovu. Aleš se je oziral na vse strani, pa krog in krog ni videl drugega ko morje. Bogve, kje je zdaj že bila zemlja! S 182. Roparji niso imeli pravega cilja, temveč so jadrali sem in tja. Če se je na obzorju prikazala ladja, so jo straže preže opazovale, potem pa so poslali čolne na ogled. Če se jim je zdela premočna, so se ji brž ognili in zavili vstran. 183. Alešu bi bilo na ladji kaj dolgčas, 3a ga ni mojster Rašet zmeraj nadlegoval z arabščino. Privadil se ji je bil že loliko, da se je z učiteljem lahko v tem jeziku pogovarjal. Poveljnika Abdalo je to prav veselilo in dovolil mu je, prosto se gibati po ladji. črno morje - široka cesta med Evropo in Azijo Najkrajša pot med evropskim industrijskim srcem in na surovinah bogatimi deželami Bližnjega vzhoda le zn iške zveze z zaledjem, poteka trgovski promet Ko so zavezniške vojske osvojile južni del Ukrajine, 60 dobile pod nadzorstvo zahodni konec 6everne črnomorske obale, kar je vsekakor tudi precejšen uspeh, saj Črno morje ni igralo pomembne vloge v trgovinskem, torej v gospodarskem oziru samo v starih ča6ih, ko so 6e borili za oblast na njem številni narodi, zlasti Grki in Rimljani, pač pa je nič mani ne igra tudi še danes, toliko bolj, ker onstran njega leže bogati kraji, ki razpolagajo z velikimi zalogami vseh mogočih surovin od žita do petroleja. Številne evropske vode, med njimi _ Donava, Dnjester in Don, se zlivajo v Črno morje in tvorijo odlične vodne ceste, ki drže daleč v notranjost celine in ob njihovih bregovih cveto važna trgovska središča. Veliko kot vsa Švedska Vode Črnega morja pokrivajo površino ki meri 450.000 kv. km. Približno je to morje tako veliko.,kot V6a Švedska. Veže Evropo z Azijo in pred-najkrajšo pot med industrijskim srcem ev- :ilne in deželami Bližnjega vzhoda, tako ^SagAtlmi na surovinah. Številna 60 potem pristanišča skozi katera gre velika večina trgovskega urom«ra ob Črnem morju. Na romunski obali leži Konstan- ca, ob robu Važnega petrolejskega področja. V črnomorsko področje spadajo potem tudi nekatera Eristanišča ob Donavi, med njimi zlasti Galac in raila. Na bolgarski obali 6va važni pristanišči Varna in Burgas. Glavna in najpomembnejša črnomorska pristanišča pa 60 tista ob ruski obali: Odesa s svojimi 600.000 prebivalci, kolikor jih je štela pred zasedbo, ter z najmodernejše urejenimi pristaniškimi napravami, je bila brez dvoma med najvažnejšimi ruskimi pristaniškimi mesti. Velik del ruskega izvoza je bil usmerjen skozenj. Dalje je treba omeniti Kerson, ob kavkaški obali pa Ba-tum in Novoroeijsk ter Tuapse. Tudi rečno pristanišče Rostov ob izlivu Dona v Azovsko morje je važno 6rediišče črnomorske trgovine. Turski kos obale Zelo pomembna pristanišča ob črnem morji/ pa ima tudi Turčija. Vsaj nekaj je takšnih. Glavni med niimi sta Eregli, nekdanja Herakleja, in Sam-6un. Obe 6ta zvezani z zaledjem z železniškima progama. V zadnjih letih pa dobiva vedno večji jx>men tudii Tuapzon alii Trapezunt. Ker nima že- po avtomobilski cesti. Tega prometa je vedno več. Petrolej, rudnine, le6 in žito 60 glavno bogastvo tega področja. Omenjene stvari prevažajo z avtomobili v Trapezunt in jih tam nakladajo na ladje. Z druge strani pa dežele ob črnomorski obali uvažajo zlasti industrijske izdelke, kakor stroje, vozila, papir, kemične izdelke in drugo blago. Poročilo iz Bukarešte k vsemu temu pripominja, da pač ni nobenega dvoma, da 6e bo trgovina po Črnem morju v bodoče še znatno bolj poživila. Tudi sintetični radij? Ameriški učenjak dr. Livingood, doma iz Kalifornije, Je zadnjic povedal, da se mu je posrečilo narediti tudi sintetični radium. Dr. Livingood. ki 6e je pri teh svojih poskusih posluževal 85 ton jkega kemičnega razkrajevalca, je »bombardiral« bizmut z elektroni, pri čemer je uporabljal drobce, ki imajo dvakrat tako veliko atomsko težo kot vodik. Učenjak pravi, da snov, ki jo je na ta način dobil, odgovarja radiju »E«, ki je naravni proizvod razkrajanja radija, ko 6e kemično spreminja v svinec. Nov proizvod kaže prav takšne lastnosti, kakor naravni radij. Že v petih dneh 6e spremeni v galanij, drugo radioaktivno 6nov, ki oddaja negativne -elektrone. Pristanišče in trdnjava Kronstadt Takorekoč pred vrati Petrograda je ruski oar Peter I. Veliki ustanovil mesto Kronstadt ki je od vsega začetka do današnjih časov, ko ga z vso 6ilo sodobnega orožja naskakuje nemška vojska, igralo za Rusijo velevažno vlogo. Devet in štirideset kilometrov zahodno od bivše prestolnice ruskih carjev leži otok Kotlin, ki zapira najožji in najplitvejši del finskega zaliva. In vprav to po naravi izbrano točko je car Peter Veliki namenil za zgraditev jx>morske utrdbe. Toda še prej je bilo otok Kotlin treba iztrgati tujcem iz rok. Leta 1703 je to tudi storil, ko ga je vzel Švedom. Vzhodni del otoka, torej ti6ti konec, ki gleda proti nekdanji ruski prestolnici je spremenil v močno trdnjavo, ki je dobilo ime Kronstadt Kmalu je mesto postalo glavno ru6ko vojno pristanišče in oporišče za rusko brodovje v Baltiškem morju. Lega te trnjave se je v vojaškem oziru brž izkazala za naravnost vzorno, tako da za tak namen boljše pač ni bilo treba iskati. Ker je morje tod precej plitvo in ker gledajo iz vode vsepovsod neštete skalnate čeri, na otoku samem pa so zgrajene silne umetne in naravne utrdbe, je pot z morja sem proti Petrogradu skoraj nemogoča, 6eveda za tistega, ki jo hoče napraviti 6 silo. Istočasno pa je Kronstadt postal tudi trgovsko pristanišče Petrograda in je to bil nad poldrugo stoletje. Šele zgraditev plovnega prekopa, dolgega 28 km, ki so ga izkopali med leti 1875 in 1892 je omogočila neposredno zvezo 6 Petrogradom. Katarina II. je leta 1785 v Kronstadtu ustanovila slovito pomorsko poveljstvo. Nove vojašnice, nove ladjedelnice, skladišča in utrdbe so nastale na otoku. Kronstadt je postal nepremagljiv. Za časa krimske vojne leta 1854 6e je pred trdnjavo pojavilo angleško - francosko brodovje, 6jx>znalo pa je, da je bolje, če utrdbe ne napade. Med leti 1856 in 1871 je bil otok še bolj utrjen. Pri zarotah in uporih nihilistov — piše »Central-europa« — je imel Kronstadt vedno nekoliko mračen delež. 2e leta 1906, po nesrečnem izidu rusko-japonske vojne, je bil Krondstadt prizorišče krvavega upora mornarjev in vojakov, šele s 6ilo 60 mogli v krvi zadušiti to nevarno vstajo. Meseca julija 1917 je bil 6pet Kronstadt tisto mesto, kjer je najprej nastala boljševiška revolucija. Odtod 6e je njen jx>žar razširil na vso ostalo Rusijo. Posadke vojnih ladij, ki so bile zasidrane v Kronstadtu, so se uprle in so okrutno pobile svoje častnike. Novembra istega leta so sodelovale po veliki večini pri zmagi boljševizma v Rbsiji. (ce). Prihodnji teden bo odpotovalo iz Barcelone 600 delavcev v Nemčijo. Ostale skupine bodo odpotovale pozneje. Posebni Rooseveltov odposlanec za vojne dobave Angliji, Harriman, je pjed odhodom iz Združenih držav izjavil časnikarjem, da Združene države po spremembi nevtralnostnega zakona ne bodo pomagale Angliji, Kitajski in Rusiji samo z eno roko, kakor do zdaj, ko je bila druga vezana. Sprememba nevtralnostnega zakona dokazuje, da se je Amerika odločila spregovoriti v sedanjem sporu zaželeno zadnjo besedo. Francoska parfumerija v škripcih V zadnjih tednih je bilo v Grasseju, središču francoske parfumerijske industrije, veliko dela. Tamkajšnje tovarne 60 v tem času predelale, kakor beremo v poročilu C. E., po 600.000 kg rožnih listov in ogromne količine drugih stvari, ki jih uporabljajo pri izdelovanju parfuma. Skladišča so bila tako polna, da so obratovanje tu in tam morali za nekaj časa ustaviti. Vrednost zalog, ki 60 nagromadene po teh skladiščih, je naravnost ogromna. O tem 6e lahko prepričamo, če pomislimo samo, da stane en sam kilogram rožnatega izvlečka 13.000 frankov. Kljub vsemu temu pa ne moremo reči, da bi bili tisti, ki imajo v rokah francosko parfumerijsko industrijo, brez vsakih skrbi. Pred začetkom vojne 60 tovarne v Grasseju komaj sproti ustregle naročnikom parfumerijskih izdelkov, toliko je bilo povpraševanja jx> tem blagu. Zdaj pa, ko so zaprti vsi tuji trgi za francoski tovrstni izvoz, so zaloge obtičale v skladiščih in čakajo. Izdelavaloi parfuma 60 bili zaradi tega v zadnjem ča6U prisiljeni, obrniti 6e s posebnim jx>zivom na ljudstvo, zlasti seveda na francoske ženske, naj začno v čimvečji meri spet uporabljati domače parfume, da na ta način rešijo iz škripcev tako vazno jjanogp narodnega gospodarstva... Ce je ta poziv, naslovljen na francoske žene, kaj zalegel, še ni znano. Gotovo pa je, in o tem se prav gotovo ne motimo, da imajo dane6, ko 60 tako resni časi, dosti drugih, važnejših skrbi, ki jim velja posvetiti V neprimerno večjo jx>zornost, kot pa kapricam, zaradi katerih človek samo diši... Pridelek krompirja v balkanskih državah Po poročilih iz Sofije so v zadnjih letih po vseh balkanskih državah pridelali vedno več krompirja. Tako je bilo na primer lansko leto tega važnega poljskega pridelka na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji in v Jugoslaviji skupno 68.8 milijonov metrskih 6totov, kar da je za celih 17 milijonov stotov več kot v letu 1939. V jx>sameznih omenjenih državah pa so lani pridelali: na Madžarskem 34.4, v Romuniji 13.99, v Jugoslaviji 19.1 in v Bolgariji 1.27 milijonov stotov. Podatkov za leto6 Še ni, so pa številke, ki se nanašajo na letošnji pridelek, spet zelo verjetno dosti višje od lanskih. Naroiite »Slovenčev koledar"! 1 DOBRI 10 GASI III. poglavje. Veliki korak. Se tisti večer, točno ob desetih, je inženir Ribera dvakrat previdno potrkal na vrata gospoda Giacoma Pnttinija v Albogassi Superiore. Kmalu nato se je odprlo nad njegovo glavo okno in v mesečini se je prikazal stari obriti obraz »gospoda Zdcoma«. »Klanjam se velecenjeni Žolnir,« je rekel. »Takoj bo prišla dekla odpret.« Gospod Giacomo je začel puhati in mežikati. »Oprostite,« je rekel v svoji mešanici vseh mogočih narečij. »Oprostite velecenjeni Žolnir! Mogel bi zares.« »Kaj pa?« je suho vprašal inženir. Vrata so se odprla in prikazal se je rumeni obraz služabnice, podoben ptici roparici. »O, gospod ujec!« je rekla spoštljivo. Ponašala se je z ne vem kakšnim sorodstvom z inženirjevo družino in ga vedno tako klicala. »Morda ste prišli obiskat gospo teto?« »Gospa teta« je bila inženirjeva sestra, gospa Rigeyeva. Inženir se je zadovoljil z odgovorom: »Pozdravljena, Marijana, ne?« in šel po stopnicah gor, Marijana pa za njim z lučjo. »Klanjam se,« je začel gospod Giacomo, ko mu je prišel naproti z drugo lučjo. »Vidim in priznavam veliko neprijetnost, toda zares...« Obriti, rožnati obraz gospoda Giacoma, ki je čepel nad veliko belo ovratnico in na drobni osebici, zapeti v črno suknjo, je izražal s krčevitim premikanjem ustnic in trepalnic in z žalostjo v očeh kar najbolj smešen nemir. »Kaj je novega?« je vprašal inženir malce osorno. Kot najbolj pristen in izbran človek na svetu je imel malo sočutja s pomisleki ubogega, boječega gospoda Giacoma. »Dovolite,« je pričel Puttini; potem se je obrnil k služabnici in ji rekel osorno: »Rija, raja, ven v kuhinjo; kadar te pokličem, pridi. Pojdi, ti rečem. Ubogaj, pravim. Ali je to spoštovanje: Ukazujem jaz. Jaz sem gospodar!« Gospod Zacomo je postal oblastno divji samo, ker je bila dekle tolikanj radovedna in tako nesramno vnemama za višje zapovedi. »Jej, kakšen zlodjev človek!« je odgovorila ona in jezno dvignila svetilko. »Kaj je to kakšno vedenje? Kaj pravite vi, gospod ujec?« »Poslušajte,« je tekel inženir, »namesto, da tu lomite jezik, ali ne bi bilo boljše, da bi šli spod nog?« Marijana je godrnjaje odšla in gospod Giacomo se je spravil, da bi pojasnil velecenjenemu inženirju z mnogimi »pa«, »če«, »ker«, »zares«, svoje najskrivnejše misli. Obljubil je bil, da bo pri skrivni Luizini poroki za pričo, tedaj pa, ko je bilo treba oditi v Castollo, se ga je polastil velik strah, da se ne bi zapacal. Giacomo je bil prvi prvi politični zastopnik, kakor se je tedaj imenovala najvišja občinska oblast, če bi o tej zadevi zvedel časti vredni c. kr. komisar v Porlezzi, kaj bi si neki mislil? In pa ta gospa grofica? »Zlobna ženska, velecenjeni inženir, maščevalna ženska.« Saj je imel že toliko drugih sitnosti. »In pa še ta preklicani bik!« Ta bik je bil predmet neke tožbe med občino Albogasia in najemnikom visokih planinskih pašnikov in je že dve leti bil smrtna mora gospoda Giacoma, da je vselej, kadar je govoril o svojih nadlogah, začel z »zavratno služkinjo« in končal z bikom: »In p« ta preklicani bik!« Pri teh beesdah je dvignil drobni obrazek in oči, polne bolestnega gnusa, ter žugal z roko proti gorovju, ki je vstajalo nad njegovi hišo, proti bivališču vražje zverine. Nazadnje je inženir, ki se mu je v lepem, neustrašenem, poštenem obrazu kar videlo, kako obsoja to cincanje in z rastočo nevoljo posluša malodušnega človečka, ki se je zvijal pred njim, nekajkrat je nevoljno vzkliknil »revež jaz!«, kar je bilo treba razumeti kot »v kakšni družbi sem!«. Potem je izgubil vso potrpežljivost, v loku sklenil roki, s komolci navzven, kakor da bi leno kljuse držal za vajeti, ter vzkliknil: »Kaj še, kaj še! To ni mogoče! Tako govori le šema, ljubi gospod Giacomo. Nikdar ne bi bil verjel, da človek, kakor ste vi...« Inženir, ki res ni vedel, kaj bi rekel in kako bi označil svojega sobesednika, je zdaj samo napihnil lica in zategnjeno zamrmral, da se je slišalo kakor grgranje in se zdelo, kakor da bi imel na jeziku precej oster priimek, ki ga pa ne more spraviti iz sebe. V tem pa je začel gospod Giacomo, ves zardel, vznemirjen ngovarjati: »Dovolj, dovolj, oprostite, ie grem, že grem, ne razburjajte se, saj sem samo povedal svoje pomisleke, velecenjeni inženir, vi poznate svet, tudi jaz sem ga včasih poznal, zdaj ga pa ne poznam več.« Umaknil se je, pa se zopet prikazal. V rokah je imel skažen cilinder s širokimi kraji, ki je videl vhod cesarja Ferdinanda v Verono, v tako imenovanem »cesarjevem letu« 1838. »Zdi se mi umestno,« je rekel, »da vzamem s seboj kako znamenje spoštovanja in prijaznosti.« Ko je inženir videl tisto spako, je zopet vzkliknil: »Čemu neki? čemu neki?« Toda možiček, ki je v duhu čislal ceremonije, je vztrajal: »Moja dolžnost, to je moja dolžnost.« Poklical je Marijano, naj posveti. Ko je zagledala na gospodarjevi glavi veličastno znamenje naklonjenosti, se je začela čuditi. »Molči!« je pihnil nesrečni gospod Giacome, »molči!« In komaj je bil zunaj, je dal duška jezi. »Nič ne dvomim, da me bo ta prekle-mana dekla še v grob spravila.« Za Ljudsko tiskarno * LJnbljanli Jote Kramarič — Izdajatelj; inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« tzhaja vsak delavn ik ob 19 Mesečna naročnina Je 6 lir, sa inozemstvo 10 lir — Uredništvo) Kopitar|eva altra bili - Uprava) Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — I el e ton itev, 40-01 do 40 OS — Pod(oinlea) Novo mesto*