List 48. Tečaj LVI. in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. po Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 2. decembra 1898. Jí Jtw ♦ J» Cesar je va vladarska pedesetletnica (1848 1898.) m Pol stoletja poteče jutri, odkar vlada s krepko roko največjo požrtvovalnostjo, s plemenitim samozataje- skrajneše meje človeškega življenja v srečo in v blagor vse države slovenskega naroda. Bog ohrani in osreči Njegovo velečanstvo cesarja Franca Jožefa I. i Bog blagoslovi Avstrijo ! vanjem in očetovsko ljubeznijo cesar Franc Jožef mogočno svojo državo. teku štirih sto let je to prvič, kar je božja pre-vidnost sodila vladarju iz prejasne habsburške rodovine, da je pel stoletja držal v roki cesarsko redko srečo žezlo in da je cb pedesetletnici svojega vladanja zdrav in krepak nosil cesarsko krono. Vse narode širne preslavne avstrijske monarhije prešinjajo ob tej redki slavnosti čutila najiskrenejše radosti in najglobokejše hvaležnosti in iz polne duše ponavlja jo v tem slovesnem trenotku iz nova starodavno prisego neomahljive in najzanesljivejše zvestobe ter uda nosti, katero v tudi slovenski narod v teku dolzih vekov mirnih časih s svojo zvestobo in delavnostjo ter na brezštevilnih bojiščih s svojo srčno krvjo posvedočil. Iz vseh src kipe goreče molitve Vsegamogoč nemu in z drugimi narodi vred prosi tudi skromni slo * * * pana Cesar Franc Jožef se je rodil dne 18. velikega sr-1830. 1. kot prvi otrok brata cesarja Franca I., nadvojvode Franca Karola in nadvojvodinje Zofije bavarske. Stariši so storili vse, da mlađega princa skrbno in vestno pripravijo za njegov prihodnji poklic, kajti že ob njega rojstvu je bilo gotovo, da postane cesarjev nasled- Vzgojo je prvih letih vodila grofica Sturmfelder, nik. pozneje pa grof Bombelles, poleg katerega so bili prinčevi učitelja še grof Caronini, oče sedanjega goriškega dež. glavarja, in polkovnik Hauslaub, kardinal Rauscher profesor Jaeger in drugi. Mladi princ se je tako marljivo učil » da njegovih učiteljev trdil : Nikoli nisem imel jeden nobenega učenca Tako ki so bil tako vestno izpolnjeval svojo dolžnost cesarjeviča in ga vsestranski vzgojali mlađega venski narod božje ljubljenega vladarja. milosti, sreče in veselja za svojega pripravili za njegov prihodnji težavni poklic. S 17. letom je bil cesarjevič osposobljen, da je pri raznih odličnih Hvaležnost napolnjuje tudi slovenskemu narodu prilikah nađomestoval cesarja. Bil je duševno in telesuo dušo, hvaležnost za neizmerne dokaze cesarske milosti in vzoren mlađenič in vsi narodi so s presrčno ljubeznijo in v s ponosom zrli nanj. Prav ko je cesarjevič začel seznanjati se praktično z državniškimi in vojaškimi posli, nastali so po vsi E7-ropi in tudi v Avstriji nevarni in viharni časi. Prišlo je puntalo. blagonaklonjenosti, s katerimi je cesar Franc Jožef teku slavnega svojega vladanja obsipal slovensko domovino in slovenski narod ter tako vedno ožje spajal vez neminljive ljubezni mej vzvišeno osebo vladarjevo in nje-govimi zvestimi podaniki. polstoletni dobi cesarjevega vladanja ni presvet- njegovi državi vedno sijalo prijazno lemu vladarju in pomladansko solnce, često so divjali burni in nevarni vi harji a cesarjeva modrost vselej s sigurno roko vo dila krmilo državne ladje, tako da stoji danes starodavna monarhija zopet mogočna in vsestransko spoštovana mej drugimi državami. dolgi dobi preslavnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. spremenilo se je mogočni Avstriji lice v vsakem napredek starodavne države se je razvil v ne- oziru m pričakovani meri. v prvi vrsti je to zasluga prejas- nega vladarja, ki je vsikdar z vsemi svojimi močmi de-loval na uveljavljenje času primernih naprav in uredb, ki je vsikdar deloval na to, da se preslavna habsburška monarhija povzdigne na podlagi prave svobodě in jedna- do svetovne slave in moči ter postane nerazrušna stavba v kopravnosti vseh narodom kateri v njej prebivajo, . 1848 irt ž njim je prišla revolucija. Vse se Revolucija je bila na Laškem, revolucija je bila na Oger skem in revolucija tudi na Dunaju in bati se je bilo, da razpade starodavna habsburška monarhija. veliko te žavo je na Laškem grof Radecky ukrotil Pijemonteze in tudi s težavo je knez Windischgrátz udušil ustajo na Dunaju. Komaj je bilo prestolno mesto zopet pokorno cesarju, se je dobrotljivi cesar Ferdinand odločil, da se od-pove cesarski kroni in da jo, kakor je bilo že poprej dogovorjeno, izroči svojemu netjaku cesarjeviču Francu Jožefu. Cesarski dvor se je preselil v Olomne na Moravském in tam se je izvršil odstop cesarja Ferdinanda . in je prevzel cesarsko krono takrat osemnajstletni ce sarjevič, naš sedanji vladar Franc Jožef Mladi cesar oglasom » svoje narode pozdravil s posebnim v katerem jim je obetal svobodné in času pri- viharjih časa in prostorna hiša za vse rodove različnih merne uredbe, pravo svobodo, ravnopravnost vseh naro-narodov. ki so že stoletja združeni pod žezlom habs- do v v državi in jednakost vseh državljanov pred postavo. Obljubil je, da hoče zakonodajno pravico deliti z zastop-slovesnem trenotku, ko prestopi preslavni niki narodov in da se bo trudil, da se domovina zopet burškim. tem vladar petdeseto leto svojega srečenosnega, blagoslovlje- dvigne v stari velikosti, a s pomlajeno močjo, da bo ne-nega vladanja, čutijo živo vsi narodi njegove države, kaj razrušna zgradba, kljubujoča viharjem časa, prostoren mu nika dolžujejo in zato prosijo vsi Vsemogočnega stvar- dom narodom raznih jezikov, da pa hoče tudi z vso od-naj milostno ohrani in podaljša dragocene dnove ločnostjo ohraniti neskaljeni svit krane h ne skrčen Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa do naj obseg države. 493 Oklic je naredil najboljši utis povsod Ogerskem in na Laškem. razen na postala še večja » ko je 1851 cesar preklical marčno državnem zboru v Kromerižu ga naznanil za- ústavo in se je začela absolutistična vlada jedno knez žavni s premembo na cesarskem pr estolu sam minister stnega > tej dobi se je storilo marsikaj dobrega in kori- se je marsikaka reforma, ali policijsko izvršila Schvarzenberg in sporočil cesarjevo željo, naj dr- zatiranje, katero je upeljal minister Bach, je hudo težilo zbor kmalu izdela načrt ustave, a drž. zbor ni bil neče zadovoljen, ko vse narode. Pogrešali so politične svobodě. Za celokupno izvedel iz cesarjevih ust, da cesar državo ni bila ta doba srečna, dasi se pritrditi njegove m mnenju, da vsa c blast v državi že prej obljubljena odpr v njej izvršila tlake in zemljiška odveza J izvira iz nareda in da v tem smislu sestavljene ustave pri kateri je uradništvo kmeta strahovito prikrajšalo neče odobriti. na korist plemenitašem slavu se je težki dobi je cessr Franc Jcžef I. prevzel staro- bila sicer v srce zadeta, ko krorio. Revolucija moral udati Dunaj, teda na Laškem je tlelo î na Madjarskem pa je Košut pripravljal tla, da ustanovi ma djarsko republiko. Ogerski revolucijonarji niso hoteli Frsnca Jožefa priznati svojim vladarjem in so trdili, da je pravi ogerski kralj še vedno Ferdinand. Nekaj mesecev po nastopu vlade je dobil cesar ob věstilo, da se Pijemont zopet pripravil na vojsko proti Avstriji In res je pijemonteški kralj dne 16. sušča napovedal vojsko in je zajedno buknila revolucija v Lombardiji in na Benečanskem. Pijemonteška vojska štela 100 000 hkž, Radecky pa jih je imel ssmo 75.000. Dne sušca se je oficijalno začela vojska. Radecky je pre- 20 koračil reko Tičin. Že dne 21. sušca je prišlo do prve bitke pri Mortari, kateri je dne 23. sušca sledica velika in krvava bitka pri Novari, v kateri so bili Pijomontezi popplnoma pobiti, dasi je bila njihova vojska veliko večja, kaker avstrijska. Pijomonteški kralj Karol Albert je odložil krono in je pobegnil, njegov sin Viktor Emauel sklenil mir z Avstrijo, na kar so Francozi spodili Ga-ribaldija iz Rima in v kratkem zopet po vsi Italiji uve- ljavili stari red. Težje stališče je imela cesarska vojska na Ogerskem kjer so se bili krvavi boji. Ogerski drž. zbor ni přiznal Franca Jožefa za pravega cesarja in je dne 14. malega travna v Debrecirm proglasil, da izgubila hiša Habs burška ogerski prestol in da je pregnana za veke. Madjari pa so zmagovali samo toliko časa, dokler je Radecky pobil Pijemonteze. Komaj je Radecky napravil mir na Laškem * peslan bil velik del avstrijske vojske iz Ita lije na Ogersko in zajedno se je cesar pobotal z ruskim carjem, volucije. da bodeta skupno zadušila ogenj ogerske re In zdaj je bil hitro konec ogerski republiki Hay- nan zavzel Rabo in Pešto in grozovito divjal mej ustaši, katere je dal pobijati usmiljenja, dočim so in postreljati brez vsacega Rusi pod vodstvom Paskijeviča z druge strani krepko pritisnili. Dne 11. velikega srpana Košut odpovedal vrhovni oblasti in pobegnil, dva se je moral Gorgei pri Vilagošu s 23000 se dni pozneje možmi udati Rusom, in naposled se je udal tudi Klapka » ustaški zapovednik v Komoranu. Revolucija je bila končana in v državi zavladal mir. tej dobi se je zgodil napad na cesarja Dne 18. svečana 1853. polkovnikom grofom se cesar sprehajal na Dunaju s Donellom Ta pri neki luži stopil nekoliko na stran od cesarja. V istem hipu je za-gledal nečega člověka, ki je z dolgim nožem napadel cesarja. 0' Donell je hitro prijel morilca, a prepozno. Morilec je bil cesarja že zadel v tilnik. Od ondot jezdrsnil nož proti vratu navzdol in ranil cesarja, a zadel na za-pone ovratnikove. ' Denell je morilca prijel in ga vrgel na tla na kar so priskočili drugi ljudje in morilca přijeli. Vsi narodi so se neizmerno oveselili srečne rešitve cesarjeve in to pokazali na najmnogavrstnejše načine. Najpomenljivejši dogodek onega leta je bila zaroka cesarjevo z bavarsko princezinjo Elizabeto. Poroka se vršila dne 24. malega travna v Avguštinskr cerkvi na Dunaju. Bog zakon blagoslovil s čveterimi otroci, tremi princezinjami in prestotonaslednikom Rudolf om » izmej rija Valerija. katerih živata samo še princezinji Gizela in Ma tem je postalo vedno bolj perece novo politično vprašanje, katero se je končno 1. 1866. rešilo na čeških bojiščih in sicer za nas neugodno. To je bilo nemško vprašanje. Pruska je hotela Avstrijo iztisniti iz Nemčije in sama prevzeti vodstvo ostalih nemških drčavic. Leta 1851. bi bilo radi tega skoro prišlo do vojske, in naposled se je Pruska vender udala in se pobota z Avstrijo za nekaj let. Prav tedaj so se začele novehomatije v Orijentu in pri šlo je do vojske mej Angleško, Francijo, Turčiio in Pi jemontom na jedni strani ter mej Rusijo na drugi, na takoimenovane krimske vojske. Prav po nepo mreč do trebnem se je tudi Avstrija pridružila nasprotnikom Ru sije in si s tem britko občuti. nakopala sovraštvo, katero še danes Leto 1859. je přineslo Avstriji veliko nesrečo. L. 1850. je bil grof Cavour prevzel vlado Pijemonta in začel je z všemi silami delati na ustanovitev zjedinjene Italije pod vodstvom Savojcev, Že 1. 1857. je prenehalo vsako občevanje mej Avstrijo ln Italijo, 1, 1859. pa je francoski cesar Napoleon III. se združil s Pijemontom in 29. mal. travna je cesar sporočil svojim narodom vest, da je prišlo do vojske s Pijemontom in s Francijo. Toda Radeckega ni bilo več. Nesposobni ljudje so bila Ali ta mir je bil vzdržan s silo, kajti ljudstva niso stali na čelu vojske, vrh tega pa je bila v dobi absolu zadovoljna, zlasti ne Madjari, in nezadovoljnost je tizma zavladala silna korupcija in tako se je zgodilo 5 - 4*4 da so sleparski liferanti državo ociganili za veliko milijonov mej tem ko vojaki niti kruha niso imeli. Prva bitka se je vršila priMagenti dne 4. rožnika. Boj je bil krvav. Nihče ni mogel reči, kdo je zmagal, ali ničvredni avstrijski generali so se sami umaknili z bojišča daleč nazaj čez reko Minčio, kamor so jim Fran-cozi in Pijemontezi hitro sledili. Cesar je sicer zapoved-nika avstrijske vojske generala Gyulaia takoj odstavil, a dobrega namestnika mu ni mogel dati in tako se je zgodilo, da je bila avstrijska vojska v bitki pri Solferinu dne 24. rožnika popolnoma potolčena. Ce3ar je na to v Villafranki dne 11. malega srpana sklenil primirje, ka-teremu je kmalu potem sledil mir. Avstrija je odstopiia Lombardijo Pijemontezom, kateri so se koj potem pola-stili Toskane, Parme in Modeno, Neapolja in severnih delov papeževih dežel ter Viktoria Emanuele izklicali za italijanskega kralja. Na italijanskih bojiščih je bankerotoval absolutistični sistem in merodajni krogi so uviděli, da treba novega sistema, «ko si naj država opomore. Bachovo ministerstvo je odstopilo in na krmilo je přišel grof Goluchovski. Cesar je pomnožil državni svet, ki je imel dotlej samo posvetovalen glas o preuredbi državi. V tem državnem svetu prišla sta navskriž dve načeli, maj katerima traja še danes boj, federalisticno in centralistično. V državnem svetu je takrat zmagalo federalistično načelo in cesar je v tem smislu sestavljeno ustavo razglasil z oktobrskim diplomom 1. 1860. Toda Madjari niso bili, s tem diplomom zadovoljni Uprli so se in Goluchowski je odstopil, kmalu potem pa je bila s cesarskim patentom z dne 20. svečana 1860 izdana nova ustava, s katero se je upeljal širji državni zbor za vso monarhijo, ožji državni zbor za cislitvanske dežele in s katerim so bili upeljani tudi sedanji deželni zbori. V širji državni zbor ni bilo ne ogerskih ne bene- &K - \ IT? 'S J7rtii I f| \BS\ V i* r ř > č HbK BIM Û hMBi^S^ -, lïiwSffiLl E to Državni zbor. vsaj nekaj pozitivnega V zadnjih sej ah občinski storil Po odklonitvi predloga, naj svet se obtoži Thunovo ministerstvo, kfr je razglasilo izjemno stanje na GaliŠkem, je drŽ. zbor rešil trg pogodbo z Japonsko. Vlada je v zadnji seji podala važno izjavo. Na interpelacijo radi izti-ranja Čehov in Poljakov iz Nemčije, je grof Thun odgovoril, da bo vlada postopala jednako ako Nemčija ne odneha. Diž proti zbor bo zboroval samo še do 19 decembra Državni zbor in letnica. cesarjeva vladarska petdeset Dne 25. novembra sta imeli obe zbornici slav- nostni seji, v katerih sta po primernih ogovorih predsednikov kneza Windischgratza in dr. Fuchsa pooblastili svoji predsed-ništvi, Čestitati cesarju nanjegovi vladarski petdesetletnici. Zna-čilno je, da se slavnostně seje poslanske zbornice niso udeležili večina nemških nacijonalcev Schônererjanci in socijalni demokratje. Deželni zbori se skličelo po božičnih praznikih. Vsem dojde císařsko sporoČilo, s katerim se jim izreče zahvala za udanostno vprašanja. adreso. SporoČila se ne bodo ozirala na politična obelodanjeni razpravi o vzrokib sedanje socijalne bede kartele proglasil kot sredstvo za ugodno rešitev socijal-nega vprašanja. Leta 1896. se je vršil na Dunaju shod društva za socijalno politiko, na katerem se je imela jako živahna in tudi jako poučna razprava. Mnenja so bila razdeljena. Jedni so se pridružili Brentanu, drugi so se pod vodstvom referenta Biicherja protivili kartelom z vso od- nemškim državljanom, ločnostjo. Od sedaj pa pridobiva mnenje, da so karteli de loma opravičeni » čedalje več pristašev mej znanstve niki i čemur jako mnogo pripomogla razprava biv šega finančnega ministra dr. Steinbacha o pravnih obli- kah gospodarske organizacije. nam popolnoma naravno, da je začetkoma Zdi se znanost o kartelih prav tako sodila, kakor je sodilo naj-širje občinstvo. Na prvi pogled se kaže, da je vsak dogovor podjetnikov v svrho utesnitve oziroma izključenja mejsebojne konkurence, frivolen odpad od življenskega svobodnega načela novodobnega podjetništva, izdajstvo Položaj. Vsled sklepa nemških nacijonalcev, da tekmovanja. Ali pri natančnejšem opazovanju in uvaže začno zopet s hrnpno obstrukcijo, in vsled počenjanja ogerske vanju se je izkazalo, da je vse kartele rodila le sila. Ve-opozicije je postal položaj kritičan. Vladi se bodeta morali Jitj kapital posamičnih fabrikantov, o čigar premoči se toliko govori, je v res težavnih položajih vse preveč sla-boten, zjediniti glede nagodbenega provizorija, kateri pa naleti v obeh zbornicah na odpor. Avstrijska vlada bo morala porabiti § 14 in bo potem nekaj mesecev absolutistično vladala, a kako se uredi kritični položaj na Ogerskem, se še ne ve. Morda pride do premembe ustave v obeh državnih polovicah. da tovnega trga, zamogel količkaj kljubovati viharjem sve Že četrt stoletja sem opazovati in to vedno čečče î da vsi razsodni podjetniki celih branš zdaj Mejnarodna konferenca proti anarhistom vrši sedaj v Rimu. Zastopana je na njej tudi Avstrija. se in zdaj spoznajo absolutno nemožnost svobodné konkurence in se začno drug drugemu približevati. Najprej se Obrtni red. Trgovinski minister baron Dipauli obljubil, da predloži drž. zboru čim prej povse nov obrtni red. zjedinijo glede raznih postranskih stvarij i na pr. glede dovoljenja kredita, glede rabata itd., kasneje pa se zje Tirolski Italijani so vladi predložili spomenico, v ka- dinjajo tudi glede vitalnejših vprašanj, dokler se naposled teri zahtevajo za italijanski del tirolske dežele tisto administrativno samostojnost, kakor jo zahtevajo Nemci za nemški del Češke ne izeimi popolna združitev, pravi karteli, ki je priprav Francija. Bivši minister v Brissonovem kabinetu ugodne svoje člane » katerih produkcijske razmere niso dispenzirati produciranje in jim poplačati opu-stitev produkcije, in ki je povrh pripravljen, plačati tudi Poincaré jo v parlamentu izjavil, da takrat, ko je bil on član vlade, ni imelo vojno ministerstvo prav nobenega druzega do- sam eksportue premije, da se razproda v inozemstvu vse kaza za Dreyfussovo krivdo razen bordereau-a, kateri je Henry kar se je preveč produciralo, tudi če se mora ta rasprodaja izvršiti z izgubo. Tak kartel ima za vse karte'irane falcificiral ^'^ftcfttlfc ÉcfctlÉtfeáííItl« dňdBd&áfi^ftí^dĎAdft^dfcáliáfcíi.ítíífc & Act« tft tli tfí jedno ali tudi več in « m 9 Obrtnija. továrně skupne prodojalne razdeh vsa došla naročila mej kartelirana podjetja po gotovem ključu. Kartel se nanaša na vso na bramšo spa-dajočo produkcijočo in često tudi na pridobivanje potřeb =t* » Karteli. nih surovin, kakor kaže kartel čeških cukrarjev, Posa-mični podjetnik ima vsled kartela vezane roke in se giba primeroma kratkem času se je znanstvena sodba svobodno samo še glede načina produkcije v svojem eta o kaitelih bistveno izpremenila. Ves svet se čudil mnenju î katero razvil profesor na vseučilišču v Čr blisementu. Fabrikant je postal uradnik kartela, zgodilo se n]im prav tisto » kar on storil prej raznim novciji dr. Kleinwàchter 1. 1882 v monografih, o kartelih. malim obrtnikom, katerih samostalnost je podkopal in 476 katere je prisilil, da so postali njegovi delavci oziroma zastran mesa prav dobra, pa vender daje tudi preče poslovodje itd. tenko volno. Kartel to je očitno pomeni nov korak na potu od malega obrtništva k veliki industriji oziroma največji obrtniji, največji v tem smislu, da koncentruje Angleška ovca ima dolgo srednjo in kratko volno > med temi slovi Bakvelova, ki nama rogov, je kratkih nog » ima malo volne, ki pa in izpopolnjuje način proizvajanja dočim večje popolnosti vsemi ovcami se da ta najbolje opitati, ovni se Ako je tak največji način produkcije bolj ekonomičen od svitla kot svila. Med spitajo do 60 kg. Izvrstne angleške ovce so nadalje takozvane velike industrije, ki delà na svojo roko, potem ga no- Kotswold-Linkoln in Leicester ovce. bena moč na svetu ne more preprečiti, potem nam pri nese prihodnost prave kartele-velikane. (Dalje sledi.) I» « Kmetijstvo. Nekaj v • ovcjereji Jezerska ali trebiška ovca. Z jezerskimi in trebiškimi ovcami zboljšamo in plemenitima naše domače malovredne ovce najbolje in najbolj gotovo. Jezerska in trebiška ovca izvirata iz tistega planin -skega kraja na Laškem, ki se Bergamo imenuje in kjer redijo lepe ovce, ki se Bergamaške ovce imenujejo. so pa prišle na Koroško, ui natanko znano. Kako Jezerska in trebiška ovca sta si v tem podobni » da Ovca ima dva parklja na vsaki nogi in štiri že-lodce, torej spada kakor goveja živina med prežvekovalce. Ovca ima prav toliko zob, kakor govedo; spodnji zobje imajo podobo lopatic. Ko je ovca stara 4y2 leta, menjala je navadno že vse zobe. V šestem letu ima ovca popolnoma uže vse zobe, in takrat je dorasla. Ovčji zobje so zelo slabi; v sedmem letu sta uže srednika škrbasta. dvanajstem letu so pa vsi sprednji zobje pokvarjeni. Ovca ima zelo zakrivljene rogove, okroglast gobec, koža jej je zelo občutljiva. Ovca je plaha žival in tako občut-ljiva, kakor nobena druga, niti mokrotě, niti mraza ne ste obe veliki, da se dobro spitati daste, in da imate volno nego vse če tudi ne prav tanko, vender lepšo naše domače. Te ovce imajo zelo izbočen nos in črno marogo okoli očij in ušes. Ta ovca potřebuje dobro pašo; kjer slaba kratka travica in kjer velika vročina pri-ne sponaša se dobro. Ona potřebuje visoko travo peka in senco. Ovca vaga 50 do 60 kg. Ovca dvakrat střižena da volne. Mladi se ta ovca navadno dvakrat v letu » namreč maja in septembra meseca. reji ovac zapomni si sledeča pravila: more prav prenašati. Toliko razločkov kakor ovca, nima 0vca v prostosti se plemeni pozno jeseni in nobena domača živina. Nekatere so velike, druge srednje, rodi navadno le jedno jagnje. Izkušnje uče, da je najbolje kajti » 9 » tretje zopet majhne. Nekatere so rogate, druge mulaste nekatere črne, druge bele, tretje lisaste, nekatere kodraste druge gladke, nekatere tanke, druge debele volne. Ovce so ali dolinske ali pa hribovske. Nekatere imajo debel in masten rep, druge tanek. Glavni razločki so v volni v velikosti, v repu in v rogovih. ako se ovce spuščajo po olemenu meseca decembra ? 9 potem pridejo uže vspomladi jagnjeta na svet in dobijo obilno in tečno pašo. ■ Ovca je za pleme pripravna, ko je stara blizo , ko je dopolnil Po volni razločamo ovce v take, ki imajo . tanko, 2. take ki imajo srednjo in 3. take, ki imajo borno volno. 18 mesecev. Oven naj se pa spušča še drugo leto. to je v tretjem letu. Do 12. leta so ovce pripravne za pleme. 2 ) Ako hočeš od ovce dobiti lepo volno i glej P3 Najtanjšo volno dajo španske ovce, katere imenu- sebno na to, da ne spuščaš ovna prei tretjim letom po jemo w Merino" ali Merinovke. plemenu, da sta oven in ovca v velikosti, v letih in po Ovca merinovka. Ta najplemenitejša ovca je volni precej jednaka, ter da ovni niso predebeli in imajo srednje velikosti i po 30 40 kg težka, ima jako tenko in gosto volno, ki je zelo mastna in oljnata, zategadelj se te ovce rade opraše in so potem umazane videti. Naša borna ovca nima v bolj pusti volni mnogo masti, tedaj se ne umaže tako lahko. # Iz Spanjskega zaplodilo se je to pleme skoraj po vsi Evropi. gosto, lahko » kratko in gladko dlako. Uže pri jagnetih spoznaš kakšno volno bodo imeli. Dolga in tenka ušesa pri jagnetih so znamenje tenke volne. 3.) Jagnje naj sesa do mesece. Caz 14 dni naj se pa začne že vaditi na lahko prebavljivo klaj o * kakor so otrobi in sladko seno. Ko so jagnjeta stara do tednov, se kopijo. Čim Tako so si na pr. na Francoskem v Kambauilletu PreJe se to zvrši, tem okusnejše je meso in tem tanjša iz španske ovce za pleme izredili tako, ki ima nekoliko Je volna- Po odstavljenju naj se poleti jagnjeta spuščajo manj tenko, dolgo volno, pa se tudi dobro opirati da, na suh solnčen pašnik. 4.) Kadar so jagnjeta stara pol leta, loči ovne od ovac. velika je in močna, zato je tudi za bolj mrzle kraje če ima 5.) Za ovce je najboljša in najcenejša paša. Če mastno paso. Starejša ovca vaga 40 do 60 kg ; volne se dobi delj časa deževno, da moraš ovce v hlevu imeti, pokladaj od nje 2 kg. mrvo ali seno. Paša mora biti popolnoma suha. Dokler tedaj Razloček med to francosko in izvirno špansko je je rosa, ovca ne sme na pašo. Močvirni pašniki so ovcam posebno ta, da je Kambouilletovka večja, tedaj je zelo škodljivi, na njih se ovce kmalu zapasejo in zbolijo. 47? # % Tuđi je dobro, ako na pašniku nekoliko đrevja daje senco, da ob hudi vročini solnce ovac preveč ne prepeka. ki hodila šivat in je zvečer igrala na klavir. Oišel je na Šlezko prakticirat k sodišču. Dopisovala sta si > a 6.) Zapomni si dobrD i da so najhujši sovražniki ni trajalo dolgo. Spomin ss oh laj al î srce se je îzpa ovcam prah vrcčina, moča in slaba klaja; ako jih pred metovalo, čedalje redkeje so priletavali golobički na za tem obvaruješ, odhrneš jim mnogo bolezni. (Konec sledi.) « Poučni in zabavni del. •il m dnji strani za vitka dokler ni iz Prage priletel zadnji, Nazaj ni hotel nobeden. Bila je zima na Šlezkem. bezen je zmrznila na pol pota. Kriva je bila ona! Zakaj ni pisala novič Lju zakaj se ni brigala za to, da ne piše? Pismo se lahko zgu * bilo, bila je selitev, Bog ve, v kake roke je prišel list Gospodična Ema. (Češki spisal V. Mrš tik, poslovenil I. Kovač) do kakih ust! Dobro, da ni pisal. Za to se ni změnila ona, ni se změnil on. Saj to je prirojeno! Nenadoma je pa prišel v Prago. Spomin je oživěl v njem, srce je Gospod Kliment je nepotrpežljivo stiskal kljuko in vzvihralo. duša je koprnela od žeje po davni Ijubezni. čakal odgovora, kam se je preselila Nešporova obitelj. Gospodar ni vedel ničesar. „Še pred pol leta je bila tu u Črno plaval naličje se pojavilo na obzorji kot spomin ter čedalje bližje z dvema črnima ogloma pod njim. Hipoma je naličje padlo z belega čela, lasje so jej z » Bila je, bila. To je vender »Ni za Boga svetega, kaj jej hočete? mehko težo padli v razkošno naročje, rame so se stresle v burneœ vzplamtenju strahu in Ijubezni. Zakaj ne greste k hišnici?" doma, prodajalnica je zaprta." „Za Boga svetega, vzkiknila je takrat, sklepajoč . Pa počakajte nekoliko, nekam mn se ne vtikajte z vsako stvarjo." odšla, samo v roke pred trescčimi se ustnami, „kam naj se denem * kaka se vrnem domov?" zaplakala takrat » revica > Gospodar je skoro plakal. Roke so se mu tresle, potem pa je třepetala v njego vem naročji kot bakhantka neodločno se vznašale nad mizo ter hrupno udarile ob v krempljih faunovih. Zapeljiva je bila ta misel in lepa njo » desna se s peresom zabodla v papir, leva pa je kot greh Ni si mogel kaj, šel jo je iskat, prosit obupno zgrabila čelo. Uljudnost se je s surovostjo borila jo odpuščanja Pisemce nanjo se mu je grelo na v njegovem obrazu. Zdajci se je odločil, privzdignil zadnji del telesa, skrčil noge pod stolom in naježivši se nad prsih. kako prositi jo odpuščanja? Nanjo vender ne pisalno mizo, kazal z vso svojo vnanjostjo i da hoče imeti mir. Gospod Kliment mlad » lep gospod v kodrasti more zvračati krivde. Kaj def » Pošta je kriva u ? rekel Kliment, in spomnivši se zdajci, da ySe nekaj časa stoji na jedni stopnici î stopi za korak niže Tako i zimski suknji, z lepo zasukanimi brki v cvetočem obrazu s tujo krivdo izmije svoj greh. „Ko bi vedela, kako slaba se je lahno poklonil upognjenemu hrbtu ter se z pri nas pošta! Pisma se odpiraio, pisma se izgubljajo lepim poklonom z vil skozi vrata. „Z Bogom!" Nobenega odgovora Škripanje peresa » časih katero pride v roko poštarjevi hčerki. Poštar je imel zato že neprijetnosti. A pisma so se izgubljala , ko jej hropenje kot poprej. To je vsa moja krivda. Mora verjeti nosu in držanje podplatov, pomikajočih se po podu pod mizo. Vrata se zapro, po stopnicah zašume čevlji lahno to povem, kako jednostavno je vse to samo pismo t kriva » ker naravno. Jedno Komu p& Èh ne izgubi ? Vsakemu. Ona je ni vprašala, sicer bi se kaj takega ne bilo stopajočih nog sveta vendar ni izginila!" je dejal Kliment sam pri sebi. Spotoma seže nehote v naprsni žep. Pod roko- vico mu zašumi pismo za gospodično Emo. n kje je, u zgodilo. Bil Potrkal dajalnico. že za vse pripravljen, koje prišel v pritličje in odprl, Vrata so držala v branjevsko pro- kje neki je? Stanovala je tu, v tej hiši na Smihovu. tesno sobico, Vedno jo je spremljal prav do hiše. Takrat zadnji pot. podbradkoma. ulice kjer skosi okno in vrata svetloba bila v stala široka, raznešena žena z dvema Črni obris obleke se je še okrenil v plinovi svetlobi bela roka se je dotaknila držaja potem pa so zaškri- » » Ali ne veste, kje tu stanuje gospodična Ema? Ema, Ema?" zatrobi branjevka z nosom v uma pala vrata in od spodaj je zaškripala vrata in od spodaj zaklical sladek glas: „lahko noč, angelj moj, lahko ," Od tega časa je odteklo mnogo vode, ugasnilo je izjokala se jesen, snegovi so odeli Prago, reke z nogami ven. noč." poletje, so zarastli ledovi. Bog ve, če se snide z njo. zano krpo mesto robca » zavrti glavo na tolstem vratu ter si z dlami pogladi trebuh. „Nevem." kotu sedelo suho dekle, s hrbtom oprto v zid i Čez pol leta je ni videl in danes ? » To bo bržkone, tista gospodična, veš ? " pravi dekle a tu n tista iz trejega nadstropja." Gotovega o njej ni vedel ničesar. Bila hči pen n Ta ne stanuje več", odslovi branjevka Klimentu. zijonista, okrajnega sodnika, davkarja ali svetnika, a niti tega ni vedel. Govorila je tudi o sestrah, a mlajši Heleni, proč? » U To vem, a kje stanuje sedaj ? Ali je že dolgo 178 n Pustite me, jaz se ne brigám za tako partijo, memb ne morejo preprečiti, potem jih bodo morali smatrati Take partije, ki nič ne plača, ne moremo imeti." Zvonček zazvoni. Vstopi hišnica iz srednje hiše za casus belli in izvajati iz njih vse posledice, Volitve v krajni šolski svet. Upravno sodišče suha koščena, z gorko volnato ruto, katero je imela z Go- je o neki pritožbi odilo, da je dolomiti številc zastopoikov vozlom zavezano na tilniku. Branjevka jej je rekla: spodična Kati. občin v krajni šolski svet po razmerju vsega v občini pisanega davka, vštevši tudi onega virilistov. pred Graške občinske volitve pred ljubljanskimi „Torej ne veste, kje stanuje ?" vpraša Kliment še porotniki. Povodom zadnjih očinskih volitev v Gradcu je jedenkrát. Hišnica pomežika na svojo sosedo. „To ga skrbi", druge besede je govorila že čez ramo. n Koga išče ta gospod ? vpraša gospodična Kati Imela jn špičasta usta, so se prijazno smehljaia. Branjevka je nekaj brskala po predalu. „Da poi- ščem tu! u Gospodična Kati prijazno pogleda Klimenta. » Na Kampi stanuje, gospod, na Kampi, hiša na o glu, od mostu na desn*> gostilna je notri in zra ven branjevec." Kliment zbeži na ulico, ozre se na desno in levo ne vedel, na kateri strani leži otok Kampa. Kre-gori do vrta Kinskega in otod doli k Ujezde brane. kot nil Njegov korak je bil prožen, lehek. prste, s Rahlo stopal na petami se je jedno dotikal tlaka in z vsakim ukretom svojega telesa je kazal, da svoje gibanje vedoma lepša. Kot na peresih je šel po ulici gori in kadar je zavil krog ogla da se ogne ljudem, zavil je v krogu na okolu, glavo lepo nagibajši na jedno stran, kot konj v cirkusu, kadar delà „manege « (Dalje sledi.) prišlo do oštrih polemik mej voditeljem nemške avstrijske stranke grofom Attemsom in raznimi nacijonalci Nekateri naci-joDalci so grofa Attemsa radi tega tožili, a obravnave se ne bodo vršile v Gradcu, ampak pred ljubljanskimi porotniki. se slovenske ob-bilo zadnji Ča^ že Za vseučilišče in nadsodišče čine precej iz spanja prav pridno oglašajo. Vloženih je prošenj, a nekatere občine se še vedno niso vzdramile «Slovenska krščanskosocijalna zveza» je mi- nolo nedeljo priredila predavanje o delavski zavarovalnici za starost in to v „Kat domu". je država dovolila svoto 5000 gld, Za napravo vodovoda v Polhovem Gradcu se izplaca v obrokih 1900 in 1901. Dežela je v ta namen določila 5000 gld. v Solo so zaprli za dobo 14 dnij v Vipavi. ker bo- otrok za dušljivim kašljem. Novo društvo. V Jesenicah na Gorenjskem so slovenski rodoljubi ustanovili Narodno čitalnico. Poziravljamo leha več novo društvo, kateri utegne postati velicega pomena za ta kraj, kjer nemska predrznost vedno bolj raste. ljani dr. Domaća umetnost Slikar Ludovik Grile v Ljub- je te dni razstavil sliko prevzvišenega knezouadškoia Missio, katero je napravil za goriško škofijsko pisarno Slika je narejena v naravi velikosti in pravi umotvor. , v vsakem oziru íftífcdfcřÉijtiífc iliífeíiiífeíti/fc/liíttAíti fr. fr, fr. fr fr, /fcíti fr fr, fr, fr.fr 41 Novice. r • » Nabrežinski in Devinski izgredniki, kateri so bili pred kratkim obsoj bodo morda na cesarjev jubilej pomiloščeni, vsaj slovenski poslanci so otvorili pri vladi pri mwwwsmwwwpw ^^^^^wwwwwww merne korake Osebne vesti Višji poštni in brzojavni ravnatelj v Trstu, dvorni svetnik Karol Pokorný je premeéčen v jednaki lastnosti v Gradec Višji poštni s etnik v Gradcu Moric Jelicetti pl. Liebenfels je premešČen v Trst in mu je poverjeno vodstvo tržaškega ravnateljstva. poštnega in brzojavnega Redko odlikovanje Cesar odredil uvrstitev de- želnega predsednika kranjskega Viktorja barona He i n a v tretji činovni razred tem je dobil baron Hein značaj na- Tržaška kmetijska družba je imela 20. novembra izreden občni zbor, na katerem je sklenila, da se popolnoma prevsnuje tako, da bode zamogla času primerno pospe-ševati korist kmetijstva. Občni zbor okrajnih bolniških blagajen je bil v nedeljo teden v Trstu Ta zbor je bil letos posebne važnosti radi tega, ker je bilo zvezino vodstvo, ki je v laških rokah da bila laškim mej letom zvezina pravila tako premenilo, blagajnam za vse večne čase zagotovljena večina na zboru delegatov in bi smelo vodstvo po poljubno3ti z zvezinim prebili so mestnika. Za to izredno odlikovanje se ima Hein zahvaliti okolnosti, da ni bil imenovan namestnikom v Gradcu. Cesarjeva petdesetletnica se bo jutri po vsem Slovenskem kar najslovesneje praznovala. V Ljubljani sta imela danes občinski svet in notarska zbornica slavnostno sejo, jutri pa jo ima odvetniška zbornica. Nocoj bo splošna razsvetljava Letos, ko vse tekmuje, kako praznovati petdesetletnico vladanja moženjem gospodariti. Slovenski blagajniški delegatje vložili rekurz proti premembi pravil in so, protestujoč proti nezakonito sklicanemu obč. zboru, odšli. Rodoljubom in županstvom slovenskih pokrajin. jutri pa budnica, kateri slede maše v vseh cerkvah in raz- Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja Frana Josipa delitev svetinj. Casus belli. Oi povsem verodostojne strani smo čuli o jako važnih premembah pri Predsednik novomeškega okrož. sodišča v pokoj » njegov naslednik pa katerega želja je, naj ze praznuje Njegova petdesetletnica ne s hrupom in šumom, pač pa z dobrodelnimi čini, žele tudi Slovenskem, tržaške Slovenke pokazati svojo vdanost ter vstreči plemeniti Gerdešič pojde želji plemenitega vladarja. Nadele so si nalogo, vstanoviti za-postane ljubljanski državni vetišče za brezposelne slzžkinje. Komu ni znano, koliko naših sodiščih na pravdnik g. Treuz. Predsednik celjskega okrož. sodišča mladenk prihaja vsako leto v mesto iskat si zaslužka? In vse te so prepuščene samim sebi ter nimajo, izvzemši male izjeme naj vis) emu so- g. Ullepitsch pride kot dvorni svetnik dišču na Dunaj, njegov naslednik pa postane sodni inspektor nikogar, da bi jim svetoval ter jih ščitil pred pretečo nevar- Ekl. Predsednik mariborskega okrož. sodišča G r e i s- nostjo. Kam se hoče obrniti ubogo, nevedno dekle, došlo iz dor 1er pojde v pokoj a njegovo mesto pa pride sodni in- dežele v mešto med neznane, tuje ljudi? Komu hoče zaupati. spektor Schmidt. Vsi trije: Treuz, Schmidt in Ekl so za- koga hoče vprašati za svet, ko se nihče ne briga za njo? gnzeni Nemci. Ako slovonski poslanci teh že sklenjenih pre- Ako pride dobrim gospodarjem v roke, je srečna, kaj pa, ako r 479 priđe v roke brezvestnim in brevernim ljudem, kateri jo oro- pajo da vere in sramožljivosti ? Padla je, ker ni imela nikogar, češkem, da je ta divjak bil tajnik okr. zastopa v Vodnjanu na da je poneveril 5000 gld , a ko jih je zapravil, je jej svetoval, jo svařil. Koliko solz se že pretočili sta- pobegnil v gozdove in živel kakor divjak. riši zaradi takih zapuščenih deklet? Koliko sramote in troškov so imele občine zaradi njih? Da se pride temu zlu v okom, zasnovale so tržaške Slovenke zavetišče, kjer se vsprejemajo devojke, došle z dežele, oziroma take,, ki so začasno brez službe. Tu so preskrbljene z vsemi potrebščinami proti mali od-škodnini 25 kr. na dan za hrano, katera se v slučaju potrebe, da tudi brezplačno. Vrh tega se dekleta poučuj ej o v ženskih opravilih sploh ter navajajo k strogo moraličnemu življenju in Umri je v ljubljanskem frančiškanskem samostanu brat Melhijor Kos v starosti 56 let. Samomor. Na Viču pri Ljubljani se je topničarski novinec A. Ogrin vrgel 24. novembra pod tovorni vlak, kateri ga je povozili. Ljudje so viděli Ogrina poprej pijanega in blatnega z vojaškim nožem po Viču rogoviliti. stidljivosti. slučaju potrebe bode zavetišče obvešealo stariše o vedenju njihovih hčera, če to ni mogoče, pa dotična županstva. Skrbi se tudi, da se jim preskrbi dobre in vestne gospodarje ter pazi, da ne zajdejo na slaba pota. Zavetišče je pričelo delo-vati z mesecem septembrom t. 1,. doseglo je že lepe vspehe ; Št. 12.354 Razglas i čez z mesecem septembrom t. 1 vsprejelo je namrec do danes že v svojo oskrb. Prišlo se je tudi na sled taki m brezvestnim pod-ležem, ki preže posebno na slovenska neomadeževana dekleta ter jih dovajajo, ali vsaj skušajo dovajati v zlogasne hiše. Že iz povedanega je razvidno, kolike važnosti je vstanovljeno zavetišče in to ne samo za v Trstu nahajajoča se slovenska dekteta, marveč tudi za dotične roditelje in občine, kakor tudi za splošni narodni živelj. Da pa bode mogel ta prekoristni zavod uspešno izvrševati svojo nalogo, treba mu je vsestranske pomoči, posebno sedaj v začetku njegovega obstanka ; zategadelj obračamo se do vseh slavnih županstev po šimi domovini s prošnjo, da nas blagovole podpirati, bodisi da pristopijo v «avod kot vstanovniki z doneskom 20 gld , ali pa z manjšimi doneski kot podporniki žrtev, Dné 2. januvarija 1899. 1. ob 10. uri dopoldne vršilo 50 brezposelnih služkinj se bode v deželni hiši (Turjaški trg št. 1.) XI. izžrebanje 40/ 0 obveznic kranjskega deželnega posojila, kar se s tem v splošno znanje prijavlja. Od deželnega odbora Kranjskega Ljubljani, dné 16. novembra 1898. ustanove To bi bila za županstva le majhna Podpisana zbornica razpisuje za leto 1898. a zavodu velika pomoč v dosego njegovega namena osem Cesar Franci Šek- Jožefovih UStanOV DO •VI V V • 1 ^ 1*1* V • 1 • JL Trdno upajoč, da naša prošnja ne bode zaman, bilježi se udani V Trstu, dne 25. novembra 1898. Odbor. Podporno društvo za slovenske visokošolce 25 gold, za Kranjske. onemogle obrtnike vojvodine na Dunaju V ObČnem zboru tega društva bil je zarad izvenrednih zaslug za društvo imenovan castnim udom gospod vembra Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 28. no . in priloži naj se jim od župnijskega France Dolenec, trgovec v Mariboru. Odkar obstojijo to društvo n občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro nabiral vsako leto ter nabral čez 800 gld. za vboge slo- venske visokošolce na Dunaju. Slava mu! V spomin vladar-jeve petdesetletnice so društvu pristopili kot ustanovniki z da-rilom po 50 gld. gospodje : Dr. Mirko Ploj, c. kr. tajnik v sitelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvr da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec seval, delati in da je ubog. (3) finančnem ministerstvu plačavši obrok 10 gl. ; Ivan Luzar Dr. nadrevident južne železnice, plačavši 1 obrok z 10 gld; Janko Hocevar, odvetniški kandidat, plačavši 1. in 2. obrok po 10 gld. skupaj 20 gld, Dalje so društvu darovali; Viso- korodni Anton pl. Sušič, c. in kr. polkovnik v Celji, 15 gl. G. A. Knafelc, uradnik c. kr. drž. železnic v Beljaku, je mej tamošnjimi Slovenci nabral 5 gld. Na Dunaju so društvu darovali Dr, Ljubljani, dne 16. novembra 1898. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. M ► i M Dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik, 5 gl. Al. Homan. dvorni in sodni odvetnik, Kremžar, mag. svetnik, gld gld. > Dr. Anton Primožič, profesor, 5 gld. gospa Marija Primožičeva, 5 gld. ; Alojzij c. kr Peter je bila na razstavi za zdrav Hlacar, nodoficijal sev. zah, železnice, gld mag. uradnik, 2 gld. Za toliko blagih g Josip Šolar stvo in postrežbo bolnikov v darov bodi vsem iskrena zahvala! V seji meseca oktobra oglasilo se je 58, v Stutgartu 1890 1. odlikovana seji m. nov. pa 60 revnih dijakov za podpore. teh dveh z darilom in je po izrazu sejah je odbor razdelil mej najrevniše dijake 470 gld. v gotovini in obednicah. Več prošenj zdravnikov in tisućih zahval- moral odbor odbiti. Ker nih pišem edino reelno in toliko revnih dijakov slovenske krvi še nikdar ni bilo na Du- neškodljivo treba bode izvenredne pomoci. Daruje naj torej vsak, količkaj premore, za uboge slovenske trpine v tu]em naju, kdor mestu! Darove bode hvaležno sprejemal društ. blagajnik. Vč. . Fr. Jančar, monsignor, papeški častnikomornik, župnik n. sredstvo rast za las gospode in katera m dame ? zapreci ohrani jo bujno danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamči V • da si izpa- ? vit. reda, Dunaj, I. Singerstr. 7. Razkrinkani divjak. Blizu Beljaka ujeli so orož- že dlje časa živel v gozdu in bil tako po- Cena lončka 80 kr. po poštnem povzetju. niki Člověka divj K Hopp 9 da niso vedeli ali člověk ali živina. Izkazalo se 10 26 Dunaj, I. Wipplingerstrasse 480 Loterijske srećke V Brnu dne 30. novembra t. 1. : 66, 37, 56, 85, 72 Na Dunaji dne 26. novembra t. I.: 81, 89, 16, 29, V Gradci dne 26. novembra t. 1. : 32, 53, 25, 42, 74 V Tržne cene. Ljubljani dne 25. novembra 1898. Pšenica gl. 10.40kr. rž gl. kr., ječmen gl. kr., oves gl. 6.50 kr. ajda gld. 9.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 6.25 kr. leča gld. 12.— kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 8 — kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) 1 i Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spostovani gospod! Zahvaljaiii Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabíl sem jedno steklenieo trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene-hala. Pošljite mi takoj se tri steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka, a zraven še tudi 2 za-vitka čaja proti kašlju. Z velespo-š tov a nje ni Vaš liva lež ni JAKOB SUPPAN. V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait) kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež . Brod- v lekarni pri Zrinjskem, jovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20 Naj pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj- skega i hrvatskega bana Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj zabojček še 20 kr Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cénjeni gospod lekàrnik! Pred kratkim časom sem roeil stékleu od Vas jedno švedskih kaplj in mojim znancem tako dobro ieo krepilnih dile so ni e ri i da Ze!o spostovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri Vas moram za to dobro zdravilo i dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva- ájtoplej hvaliti. Blag ili i ljajoč se Vam za to izvanredno mazilo za moje znanee še tri Nteklenice po ostajam 80 kr. po poštu povzetju poslati pokoren sluga 8 spoštovanjem VID ZANIĆ Mod ruš, dne 26. maja 1898. Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Prave krepilne švedske kap ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbcdanju v želodčnim bolečinam, prpravljajo j kosteh, protinu, bolečinam v križu, prebavljenje, čistijo kri, želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit krepijo proti prehlajenju, pri prtpihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko, je ker treba samo na tište varnostno švedške stare nogah. ljudi, ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki imajo nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana Zrinjskega, hrvatskega bana. i ker samo tisto mazilo iz moje Cena jedne steklenice krepilnih lekarne, ki nosi to varnostno znamko švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj na steklenici. doda za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Naroćila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki