l-etnik XI. V Ljubljani, dne 1. maja 1931. ■ ,-"1' ...... v, ■ 'j"aJ'j.fH.muiLLL - ................ 9. štev. j os. Štukelj: Katere služite se pa novem uradniškem lakonn prlpoznavajo za pokojnino? 0 tem ima novi uradniški zakon obširna določila v IX. poglavju »Pokojnine« in v XII. poglavju »Prehodne in končne od-led Mik V SII. poglavju ima zakon v lem pogledii posebna odideild ža pne uslužbence, ki so vstopili v državno sltlžto le? pred 1. Septembrom 1923 in jih je sedanji zakon (od 31. III. 1931) zatekel v državni službi. Za vse drugfc civilne državne uslužbence, to je za one, ki bodo' šele vstopili v državno šlhžUd, ni M tište, ki so postali državni uslužbenci po 1. septembru 1923; pa veljajo’ glede pokojnine samo določila IX. poglavja. ftuiadi lažjega razumevanja in preglednosti bom v pričujočem članku razdelil tvarino v tri dele: I. Kdaj ima državni uslužbenec Sploh pravico do pokojnine. II. Katere službe se pripoznavajo za pokojnino tistim, ki so vstopili v državno službo po 1. septembru 1923. in Hi. Katere službe se pripoznavajo onim, ki so bili v državni‘ službi že pred 1. septembrom 1993: L Predvsem določa zakon za vse državne nameščence, brez razlike kdaj so vstopili v državno službo, pred 1. septembrom 1923 ali po tem datumu (§ 270 [1]*), da zadobijo pravico do osebne pokojnine, ko dovršijo deset let, ki so jih dejanski (efektivno, stvarno) prebili v aktivni državni službi kot aktivni državni uslužbenci, bodisi pri državnili uradih, bodisi v državnih zavodih ali ustanovah. To jc tako zvana efektivna državna služba, kakor smo jo navajeni označevati (§ 113). Iz tega 10-letnega minimalnega roka pa zakon izrecno izključuje nekatere službe, ki deloma sploh niso vštevne v pokojnino, tudi tistemu ne, ki ima že 10 let efektivne službe, izključuje pa tudi nekatere službe, ki štejejo sicer v pokojnino, toda šele tistemu, ki ima 10 let efektivne službe. Posebno določilo ima pa še za pripravniško službo. V § 113[1) določa zakon, da se v 10-letno efektivno državno službo, ki je pogoj za dosego pokojnine, sploh ne računa doba, ki jo je kdo prebil v poslovanju v službi države kot pogodbeni uradnik ali kot dnevničar. Ravno tako izključuje § 270[2] iz že omenjene minimalne 10-letne službe vojaško službo (kadrsko in prekokadrsko), samoupravno službo (z eno izjemo) in nekatere druge službe, ki pa nas ne interesirajo. Posebej izključuje zakon iz te minimalne 10-letne efektivne državne službe tudi dobo podoficirske službe pri vojski in mornarici onih uradnikov (bivše III. kategorije), ki so ali bodo na osnovi določil zakona o ustroju ministrstva vojske in mornarice po členu 7-prejšnjega, oziroma § 8. novega uradniškega zakona neposredno prestopili v civilno državno službo (§ 114 [2]). Zakon govori si-aer samo o podoficirjih, ki preidejo na osnovi njegovega § 8 iz podoficirske službe v stroko civilne službe, za katero se zahteva nepopolna srednja šola (bivša III. kategorija), vendar ni dvorna, da velja to tudi za one. ki so na ta način postali uradniki III. kategorije med 1. septembrom 1923 in 31. marcem 1931. Saj ni zanje v prehodnih določilih posebnih predpisov in velja zanje to- * številke v oklepajih pomenijo odstavke. rfe'j IX. poglavje. K,'idrska in prekokadrska služba še, kakor že omenjeno, ne štej« v minimalni rok M pravico do pokojnine tudi onim, ki so bili državni uslužbenci prod 1. septembrom 1923. torej ž mirno vestjo Ir-dimo, da tudi takim bivšim podoficirjem ne. Ker pa si je tak podoficir po zakonu o ustroju vojske hi mornarice že pridobil pravico do pokojninč, bi moral biti, ako bi bil upokojen, preden je dovršil K) let efektivne civilne službe, upokojen vsekakor po določilih zakona o ustroju vojske fo mornarice. Tu je nejasnost, ki jo bo odpravila šele praksa. Pač pa še v že večkrat omenjeni minimalni rok za doSUgO pravice do pokojnine računa efektivna služba, prebita (kot uradnik, zvaničnik ali služi tel j) pri državnih prometnih ustanovah (železničarji in brodarji) tistim, ki so pozneje vstopili v kaka drugo stroko civilne službe, nadalje tudi doba, ki jo je nekdo dejanski odslužil v aktivni službi pri vojski ali mornarici kot oficir ali kot uradnik ali druge vrste uslužbenec vojnega ali civilnega reda, komur se pač taka služba po zakonu o ustroju vojske in mornarice priznava za pokojnino (§ 111 [1]). Taki slučaji, da bi nekdo prestopil iz aktivne vojaške službe v poštno stroko, ali ki bi bil reaktiviran vanjo, s6‘, z izjemo že obravnavanih podoficirjev, slino redki, zato se v stvar nadalje ne bom spušča/. Glede pripravniške službe določa Zakon (§ 113 [4]), da se smatra kot efektivna državna služba in se vračunava v 10-letno minimalno službo tedaj, akU pripravnik neposredno dobi službo, ki se smatra za efektivno. Prekinjena pripravniška služba se potemtakem ne šteje v iiiiniinalni rok ZU pokojnino, dočim se po § 17 računa za službo' v stroki, t. j. v roke za polaganje izpita in za dosego uradniškega mesta. Pač pa se onim uslužbencem, ki so bili že pred 1. aprilom 1931 podali ostavko na državno službo, pa so sedaj zopet v državni službi ali pa se oodo vanjo šele vrnili, računa v pokojnino vsa služba, prebita pred ostavko (§ 266). Potemtakem se jim prejšnja služba računa tudi v 10-letno službo, ki je potrebna za rok za dosego pokojnine. Isto bo veljalo za one, ki bodo podali ostavko po 1. aprilu t. 1. in se pozneje zopet vrnili vanjo, s to razliko, da se jim bo od prejšnje službe štela samo polovica (§ 117 [3]). V § 267 določa še zakon, da se zvanični-kom, ki so bili po dovršenih treh letih efektivne zvaničniške službe prevedeni za dnev-ničarje, pa so med tem že zopet postali zva-ničniki ali uradniki, računa čas dnevničar-ske službe v rok za dosego pokojnine in seveda tudi vobče za pokojnino. Pri nas takih dnevničarjev ni. Kar jih je bilo, se jim je že svoječasno razveljavila prevedba za dnevni-čarje. Drugim zvaničnikom in služiteljem, ki so bili v letu 1927. prevedeni za dnevničar-je, se potemtakem dnevničarska doba ne šteje v rok za pokojnino. Še več! Kakor bomo pozneje videli, se jim sploh ne šteje v pokojnino, niti ne, kadar bodo imeli 10 let efektivne slube, razen če se bodo ti predpisi izpremenili. kar bo morala organizacija stalno predlagati na pristojnih mestih. V najmanjši rok za pravico do osebne pokojnine se pripoznava še čas, prebit na razpoloženju, in sicer v največji izmeri enega leta (§ 115 [2]); preko enega leta itak ne sme biti nihče na razpoloženju, ker mora biti po tem času ali upokojen ali pa odpuščen, kolikor pač ima za pokojnino vštevne službe (§§ 101, 104, točka 6 in 105 [2]). Ako še omenim važno socialno določilo, da se državnim uslužbencem, ki se pri kakem službenem poslu brez svoje krivde tako poškodujejo, da postanejo nesposobni za dotedanjo službo, priznava razen službe, ki jo stvarno imajo, še deset let za pokojnino in se jim teh 10 let priznava tudi v najmanjši rok, določen za dosego pokojnine (§ 118), mislim, da sem povedal vse. Ce kratko ponovim, moram v splošnem reči. da nikdo nima pravice do pokojnine, ako nima 10 let efektivne državne civilne službe, prebite v poštni stroki ali drugi civilni stroki, vključno železničarsko službo. To se pravi, služiti je moral kot uradnik, zvaničnik ali služitelj, odnosno pred 1. septembrom 1923 v službi, ki je štela v pokojnino. Kaj pa je z aspirantsko službo? Žal, to vprašanje v zakonu ni jasno rešeno. Mislim pa, da nisem na napačni poti, če to službo, zaeno s službo »privremenega poštarja I. in II. klase«, istovetim s pripravniško službo ter rečem, da šteje v minimalni rok za pravico do pokojnine. Saj je bila aspi-rantska služba pripravniška služba za zvanje poštnega oficianta (oficiantke), kateri so bili po S 17 naredbe bivšega avstrijskega trgovinskega ministrstva od 18. januarja 1909 v trajnem službenem razmerju napram državi in so bili uradniki poštnega zavoda. Aspirantsko službo torej lahko istovetimo s pripravniško službo v smislu novega uradniškega zakona. Kot pripravniška služba se pa mora, vsaj kolikor je bila neprekinjena (§ 113 [4] novega zakona) in dovršena po 18. letu starosti (§ 119 točka 1), šteti v pokojnino, in sicer tudi v 10-letni minimalni rok. Prav isto bi veljalo za začasne in stalne pomožne sluge, ker je bila tudi njihova služba pripravniška za mesto uradnega sluge- To razlikovanje med efektivno službo iu službo, ki sicer tudi šteje za pokojnino, je važno zaradi tega, ker ima nekdo lahko na primer 15 let službe, vštevne za pokojnino, toda če od te službe ni 10 let »efektivne« službe kakor jo zahteva § 113 uradniškega zakona, bo dotični v slučaju, da postane nesposoben za državno službo itd., odpuščen iz službe brez pokojnine. II. Uslužbencem, ki so izpolnili pogoj za dosego pravice do osebne pokojnine, ki torej imajo 10 let efektivne službe in so vstopili po 1. septembru 1923 v državno službo, se za odmero pokojnine računajo odnosno pripoznavajo poleg naštetih še sledeče službe (§ 116): 1. Podoficirska služba, prebita v aktivni vojaški službi. 2. Služba, prebita v lastnosti pogodbenega uradnika, ako je dotični neposredno (brez prekinitve) prestopil v državno službo. To določilo je posebno važno za tiste uradnike, ki so služili nekdaj kot pogodbeni poštarji (poštni odpravniki in poslovači). Ta služba se mora do 31. avgusta 1923 smatrati kot pogodbena. Njim se mora torej po novem z*akonu všteti v pokojnino vsa od-pravniška služba, dovršena po 18. letu starosti (§ 116 in 119) in ne samo po 21. letu starosti, kakor dosedaj. Šteje so jim pa, kakor rečeno, le tedaj, če ni bilo prekinitve med pogodbeno in državno službo. V tem odstavku govorim sicer samo o uslužbencih, ki so vstopili po 1. septembru 1923 v državno službo, toda baš § 116 velja v celoti tudi za uslužbence, ki so dne 1. septembra 1923 že bili v državni službi (§ 270 [1]). Po 1. septembru 1923 pa v območju naše direkcije ni bilo nobenih pogodbenih uradnikov. Naši predstojniki pogodbenih pošt niso pogodbeni uradniki v smislu uradniškega zakona, ker niso bili sprejeti v službo na podlagi uradniškega zakona, odnosno uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevnicarjih, temveč na podlagi pravilnika o pogodbenih drž. poštah. Zato se tudi onim, ki so bili po 1. septembru 1923 pogodbeni poštarji in so pozneje bili postavljeni za pragmatične uslužbence, ne more priznati za pokojnino čas, ki so ga probili po 1. septembru 1921 v lastnosti pogodbenega poštarja. 3. Služba, prebita v samoupravni Službi banovin in drugih samoupravnih službah, ter še nekaj drugih služb, ki jih pa noben naš uslužbenec nima. Za pokojnino pa se ne priznava (§ 119): 1. Oas pred dovršenim 18. letom starosti. Tu bo prizadetih nekaj uradnikov (uradnic), ki so svoječasno nakupili aspirantska leta, odslužena pred 18. letom, in jim je bila ta doba ob prevedbi v letu 1924. ali pa pozneje priznava za pokojnino in stopnje osnovne plače. Besedilo je jasno in ni dvoma, da izgubijo to pravico. Sicer pa gre pri vsakem le za nekaj mesecev. Pred 17- letom itak tli mogel nihče postati poštni aspirant (§ 2 že omenjene naredbe iz leta 1909), tako da te izgubljene pravice ne bo nihče posebno težko prebolel. 2. čas, prebit v suspenziji, če obsodi disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen upokojitve. 3. čas preko roka, po čigar izteku prestane služba. 4. čas, prebit v pokoju. 5. Čas, ki ga je izgubil uslužbenec za, pokojnino, ker ni nastopil službe, ko je bil poklican v službo iz pokoja (§ 126). 6. čas, ki ga jo izgubil uslužbenec za pokojnino po § 237- To je čas, ko je prestajal vsled sodno ali upravne kazni zapor, krajši od enega leta. (če je nekdo obsojen na daljšo kazen, mu itak prestane služba po § 104 točka 10). V takem slučaju odloči namreč disciplinsko sodišče, ali se dotičnemu uslužbencu čas, ko prestaja zaporno kazen, šteje v pokojnino ali ne. Interesantno je, da zakon med službami, katere izključuje iz pokojnine, ne navaja dnevničarske službe. V § 113 pravi samo, da se no računa v rok za dosego pokojnine, kakor tudi pogodbena služba ne. Dočim pozneje v § 117 glede službe pogodbenega uradnika [travi, da se računa tistemu za pokojnino, ki ima že 10 let efektivne službe, dnevničarske službe ne omenja več. Iz tega moramo sklepati, da sploh ne šteje v pokojnino, ker bi zakon to sicer povedal. Vse to velja samo za dnevničarske službo, odsluženo od 1. septembra 1923 naprej. • III. Pbsebna določila ima novi zakon, kakor sem že omenil, glede pokojnin onih uslužbencev, ki so bili v državni službi pred 1. septembrom 1923 in bodo upokojeni po I. aprilu 1931. Tudi taki uslužbenci pridobijo [travico do osebno' pokojnine šele tedaj, kadar imajo 10 let efektivne službe, opisane v I. delu tega članka. Če izpolnjujejo ta pogoj, potem se jim od službe, prebite pred 1. septem- brom 1923, pripoznava za pokojnino vse, kar je navedeno v II. delu tega članka, t. j. vse, kar se računa za pokojnino uslužbencem, ki so vstopili v državno službo po 1. septembru 1923, in še sledeče službe (navajam samo to, kar prihaja za naše uslužbence v poštev) : 1. Ves čas, ki ga je uslužbenec prebil kol uradnik, zvaničnik ali služitelj v aktivni državni službi, ali v taki lastnosti pri državni železnici, ali kot oficir, podoficir ali uradnik pri vojski in mornarici, in sicer v vseh teh primerih 'bodisi nepretrgano ali pa s prekinitvami (§ 270 [1] točka 1). Sodim, da bi vsaj pod to določilo lahko spravili aspiranlsko službo. Je pa še ena možnost. 2. Čas, dovršen [to 18. letu starosti v svojstvu stalnega dnevničarja, dnevničarja, pisarniškega pomočnika(ce) ali dnevničarja z mesečno nagrado, če je prestopil v službo, ki se po novem zakonu pripoznava za pokojnino, najdlje v roku 6 mesecev. Vojaška služba se v ta rok ne računa ( 270 |l] točka 3). V območju naše direkcije pred 1. septembrom 1923 sicer ni bilo uslužbencev, ki bi imeli direktno naslov »dnevničar«, pač pa, smo imeli pisarniške pomočnike in pomočnice. Tem se torej nedvomno šteje za pokojnino služba po 18. letu starosti. Iz vseh določil zakona se jasno izraža namen kraljevske vlade, da zabriše tisto razlikovanje med vsemi mogočimi vrstami in kategorijami uslužbencev pred letom 1923, ko je bilo nešteto zakonov, uredb in naredi) in pravilnikov in patentov in dekretov in ne vem še česa, ki so urejali službena razmerja raznih državnih nastavljencev, seveda vsak po svoje. Temu se neka služba ni štela niti za napredovanje niti za pokojnino, drugemu je štela za napredovanje, ne pa za pokojnino (aspirantska, če je ni »nakupil«) itd. itd. To neenakost je hotel zakonodajalec odplaviti z novim zakonom. Zato našteva službe, o katerih bi se moglo dvomiti, ali so vračunljive v pokojnino ali no, in roče, da so vštevne po 18. letu starosti. Če službe naših bivših aspirantov in aspirantk ne bi mogli nikamor vtekniti, bi jih lahko vzporedili vsaj z dnevničarji in pisarniškimi pomočniki. 1 'o vsem tem lahko s sigurnostjo trdimo, da se po novem uradniškem zakonu pripoznava v pokojnino (četudi mogoče ne v najmanjši rok), kolikor so bile prebite po 18. letu starosti, tudi aspirantska služba, služba pomožnih slug, pa trudi uradnih pomožnih moči in druge take poštne službe, ki so se po starem uradniškem zakonu računale za pokojnino samo kolikor so bile odslužene po 21. letu starosti. Zakonodajalec je očivid-no imel namen, zakon izboljšati, ne pa odvzeti že priznanih pravic. Nadalje določa zakon v točki 4 § 270 |1], da se državnim uslužbencem za vsako leto, ki so ga kot aktivni ali upokojeni prebili .med vojno v vojaški službi, računa še po eno leto za pokojnino. Takega določila za bodoče v zakonu ni. No, če bomo doživeli še kako vojno, bodo tisti, ki bodo odnesli zdravo kožo, gotovo deležni tudi te ugodnosti, ki jim bo morala biti šele s posebnim zakonom priznano. Za tiste, ki smo vstopili v državno službo šele po zedinjenju ter smo svojčas nosili v rajnki Avstriji »suknjo belo«, v vojni pa zeleno iz kopriv, je važno določilo točke 5 § 270 |1]. Zaradi važnosti ga navajam v celoti : »Čas, prebit efektivno v vojaški službi preko obveznega roka od največ dveh let v stalnem kadru in preko vojaških vežb (se namreč računa v pokojnino). Onim uslužbencem, ki so vstopili v državno službo civilnega reda pred 6. septembrom 1919 (tedaj je bil razširjen zakon o ustroju ministr- stva vojske kraljevine Srbije na vso našo državo) in katerim se je po prejšnjih zakonskih predpisih v krajih izven Srbije in Črne gore pripoznava! tudi kadrski rok iu vojaške vaje. se pripoznava tudi ta čas v efektivnem trajanju, ako so dobili državno službo, proden so dovršili 32. leto starosti. Na vojaških •letih torej zakon ni izpre-incnil ničesar. 'Kdor jo vstopil v državno službo pred 6. septembrom 1919 in ni bil še 32 let star, se mu za pokojnino (toda ne v rok za dosego pravice do pokojnine) pripoznava vsa vojaška služba s kadrom vred. Kdor pa je bil že 32 let star, ali pa je vstopil v času med 6. septembrom 1919 in 1. septembrom 1923, se mu priznava vojaška služba po prvem stavku točke 5 § 270 [1] po odbitku kadrskega roka in vojaških vaj. I’ri tem se smeta odbiti kot kadrski rok največ dve leti. Kdor jo služil, odnosno je veljal zanj enoletni rok, sc mu odbije eno leto, za tisto pa, za katere je veljal tri, ali celo štiriletni (pri mornarici) rok, se pa odbijeta dve leti. V nadaljnjih točkah § 270 se priznavajo: Služba v vojski Srbije in Črne gore v vojnah od leta 1912. do 1920. se priznava tistim, ki so vstopili v aktivno civilno službo pred 1. septembrom 1923, dvojno, odbije se pa kadrski rok, in sicer največ 18 mesecev, aktivnim ukaznim uslužbencem Srbije in (trne gore, ki niso bili od leta 1912. do 1920. v vojaški službi, se vsako teh let računa za 18 mesecev; nadalje se za pokojnino pod nekimi pogoji pripoznavajo samoupravne službe (pri pokrajinskih, občinskih samoupravah in pri verskoprosvetnill avtonomijah itd); za pokojnino se pripoznava tudi cas, ki ga je kdo zaradi svojega nacionalnega udejstvovanja med svetovno vojno prebil v zaporu itd. To so vse stvari, s katerimi se bo mogel malokateri poštar v Sloveniji okoristiti, zato omenjam lo le površno. Pač pa je za nekaj tovarišev važno določilo v točki 13 § 270 [1], ki pravi; »Od časa, ki ga je prebil kdo v Južni Srbiji kot uradnik, zvaničnik ali služitelj, se računa do 30. julija 1923 vsakih 8 mesecev za celo leto, od 31. julija 1923 do 30. julija 1930 pa dvojno«. Za bodoče ni torej več s službovanjem v južnih krajih združena nobena ugodnost, kajti tudi posebne doklade za te kraje jc novi zakon v § 312 s 1. aprilom 1931 ukinil. •X -X- vč Težko jc pisati o zakonu, ki je komaj stopil v veljavo in še nima za seboj ustaljene upravne in, kar je šc važnejše, uprav-nosodne prakse. Toda, ker bazira novi zakon na izkustvih, dobljenih pri izvajanju starega uradniškega zakona, upam. da nisem preveč »zahiral« s tem, kar sem zapisal: Ravnal sem po načelu »dvakrat da, kdor hitro da« H koncu bi šc opozoril na določilo § 271, ki pravi v prvem odstavku, da morajo aktivni državni uslužbenci v roku štirih mesecev (računano od 1. aprila t. 1) predložiti po službeni poti oblastvu, kjer sc vodijo centralni uslužbenski listi (pri nas ministrstvo), v •originalu ali overovljenem prepisu vso dokumente, na podlagi katerih naj bi se izpopolnili podatki uslužbenSkega lista glede dob. ki se po novem zakonu priznavajo za pokojnino. Ti dokumenti naj se predložijo seveda samo tedaj, če se to ni zgodilo že v letu 1924. ali pozneje. Z ozirom na to bi svetoval vsem tistim, ki jim kakšna poštna ali druga služba, prebita po 18. letu starosti, še ni bila priznana, da čim prej predložijo dotične dekrete ali potrdila. Kdor pa nima dekreta, kar je slučaj pri aspirantih, aspirantkah in pomožnih slugih, naj pa vloži na direkcijo prošnjo, da se mu da o tej službi na podlagi zabeleži) v starih uslužbenskih listih uradno potrdilo. Vso take vlogo in potrdila so po § 97 novega uradniškega zakona kolka proste. XIB. redna letna glavna skupščina OIbO. Dnevni red letošnje glavne skupščine naše organizacije, ki se je vršila dne \2. aprila t, 1. v Celju, je bil tako obširen, da je nameravala izdati uprava 0P0 o vseh referatih skupščine tiskano brošuro, iz katere bi bilo razvidno vse ogromno delo organizacije v zadnjem letu. Naključje ali usoda je hotela, da je postala večina s trudom in idealizmom izdelanih referatov brezpredmetna ravno v trenutku, ko so bili ti referati spisani in razmnoženi. Najglasnejša vprašanja, kakor: reorganizacija Sfiveza, zedinjenje vseh p. t- t. uslužbencev, vprašanje pogodbenih poštarjev, nova pravila OPO in ž njimi zvezani novi pravilniki odnosno poslovniki — vse to je vzpričo § 70. novega uradniškega zakona namah izgubilo svojo aktualnost in morda tudi vrednost, ker takrat še ni bilo nikomur jasno, katere in kakšne organizacije p. t. t. uslužbencev bodo smele obstojati in kakšna usoda čaka našo organizacijo. Iz teh razlogov so nekatere točke, tako zlasti izprememba pravil, sploh odpadle z dnevnega reda, druge pa so se pročitale samo 'v vednost članstva, a brez sklepanja. Prav zato tudi nima pomena, da bi ponatisnili celotni elaborat skupščine, temveč se bomo omejili na kratek izvleček o poteku XII. glavne skupščine in o pomembnejših sklepih. Skupščina je bila vobče prav dobro obiskana, bilo je navzočil blizu 200 članov, med njimi precej tovarišev iz Zagreba. Dravsko direkcijo pošte in telegrafa je zastopal šef občega odseka gosp. svetnik Nikola Pavlič, pošto Celje gosp. upravnik Anton Boc, zagrebško oblastno organizacijo gosp. predsednik Ljubo Lalič, zadrugo Poštni dom g. predsednik Vilko Smerdu, Gospodarsko zadrugo poštnih nameščencev v Ljubljani g. predsednik Vilko Slamič, obsmntno društvo »Dobrota? gosp. odbornik Viktor Treven. Skupščina je (rajala od 15. do 19- ure in se je razvijala po dnevnem redu takole: t. Otvoritveni nagovor predsednika. Predsednik tov. Čampa pozdravi gori naštete zastopnike, croste in člane ter se spomni v preteklem poslovnem letu umrlih članov. Na njegov predlog se odpošljejo brzojavne pozdravke maršalatu dvora Nj. VeL kralja, predsedniku vlade gosp. Zivko-Mču, prometnemu ministru ijosp. KadivojeviVu, .pomočniku ministra gosp. Ratajcu, (načelniku poštnega oddelka gosp. Tuteku, direktorju drav ske direkcije gosp. Gregoriču in predsedniku Saveza gosp. Jovanoviču. Skupščini pa so došli br-javni pozdravi od Saveza, od novosadske in splitske oblastne organizacije ter od pošt Slovenjgra-dec in Novo mesto. Predsednik se iskreno zahvali za naklonjenost službene oblasti p. L direkcije, ki je šla organizaciji po možnosti na roke im vobče pokazala mnogo umevanja za potrebe p. t. t. osobja. Prosi direkrijskega zastopnika, da tolmači to zahvalo priljubijenemu šefu stroke gosp. direktorju Gregoriču ter ga zagotovi o neomajni udalnosti in ljubezni našega članstva. 2. Poročila uprave. Tajnik tov- Rabič poda poročilo o splošnem delu in poslovanju organizacije v poslovnem letu 1930./91. Kot glavno prizadevanje označi zedinjenje vseh p. t. t. uslužbencev v enotno organizacijo. Ta trud se je končal s precejšnjim uspehom, ker je članstvo treh društev 'pristopilo k OPO. Izrazi upanje, da se bo ujedinjenje še nadaljevalo in končalo s popolnim sporazumom. Analizira delo odsekov in glavnih poverjeništev, ki da so sicer dobro poslovala, vendar pa bo treba to delo še poglobiti. Dalje opisuje notranje delo v pisarni organizacije, prizadevanje OPO za pravično obdavčenje pogodbenih poštarjev, za napredovanje, za dosego specialnih doklad, za prevedbo zvaničnikov in slu-žiteljev z uradniško kvalifikacijo v III. kategorijo, za funkcijsko doklado predstojnikom pošt, za ukinitev blagajniške službe ob nedeljah in praznikih, za nedeljski počitek, za redno in pravilno izdajanje službene obleke zvanlčntikom in služiteljem, posebno pa za preklic odredbe, ^ da morajo nižji uslužbenci ob prejemu nove službene obleke vračati staro, ponošeno obleko,^ dalje za pravilno in zadostno sistemizacijo službenih mest, za izboljšanje p. t. t. prometa in uprave itd. V nekaterih zahtevah smo uspeli, večina pa je žal ostala še nadalje na dnevnem redu. Blagajnik tov. Mairtinšek poroča o gospodarskem poslovanju in financah organizacije- V preteklem poslovnem letu smo reorganizirali pisarno, vpeljali glavna poverjeništva, združili upravo »Poštnega glasnika« s pisarno organizacije ter združili blagajniško poslovanje organizacije in lista v skupno blagajno. Število članstva znaša povprečno 1050, največ jih je bilo v aprilu 1930, namreč 1072, a najmanj v decembru 1930, namreč 1026, a zdaj jih je že nekaj mesecev stalno po 1065. Članarina se vobče redno plačuje, želeti pa bi bilo še več točnosti in reda. Bilanca za proračunsko leto 1930./3|. izkazuje naslednje postavke: Dohodki: Din Ostanek imovine od 31. marca 1930 . 91.228.59 Vrednost inventarja 6.892i90 Vplačana članarina ...... . 108.711.— Dohodki »Poštnega glasniku, , . . 18.696.86 Provizija Gospodarske zadruge 3.526.80 Obresti od naložene glavnice . . 2.340.80 Darila in prispevki ...... 5.320.- Razna druga vplačil« 4.450,- Skupaj . . 241.166.85 Izdatki: Din Upravni stroški . . 23.118.30 Glavna poverjeništva 2.392.50 Članarina Savezu ■ 6.000.— članarina Zvezi drž. nameščencev . SIK).- Izdatki za »Poštni glasnik« . . . . 46.916.37 Socialni fond (podpore) • . . . 4.896,— Potnine in dnevnice . 22.532.-- Nagrade ■ . 11.641. Izdatki za prireditve 8.412.50 Razni nepredvideni izdatki .... 1.540.45 Odpis na vrednosti inventarja . . 892.90 Ostanek imovine . . 112.024.83 Skupaj . . 241.166.85 Iz računskega zaključka »Poštnega glasnika« je razvidno, da je imel list z dnem 25. maja 1930 imovine 1848.53 Din, letos pa 5042 Din primanjkljaja. Na naročnini je prejel list 23.177 Din, na oglasiti 13.534 Din, a daril za tiskovni sklad 211 Din. Glavni izdatki so: za natis 27.194 Din, za provizijo od nabranih oglasov 4537 Din in _za nagrado uredniku, piscem in upravniku 12.550 Din. Imovina organizacije znaša 112.024 Din. Največ denarja je naloženega pri Gospodarski zadrugi poštnih nameščencev v Ljubljani, namreč 54.302 Din, a na deležih pri »Poštnem domu« 41.800 Din. 3. Poročilo iu predlogi nadzorne komisije. V imenu nadzorne komisije OPO poda poročilo njen predsednik tov. Treven, da je bilo poslovanje v redu in v skladu s sklepi skupščine in proračunskimi odredbami ter predlaga razrešnico stari upravi, kar skupščina soglasno odobri. 4. Poročila glavnih poverjeništev. O poslovanju glavnih poverjeništev poročajo glavni poverjeniki Savelti iz Celja, Križ z Jesenic, Kunst jz Maribora, Urbič iz Ljutomera in Mikuž,eva iz Ljubljane. Predsednik ugotovi, da je svoji »vrhi ustrezalo edino glavno poverjeništvo v Celju, dobri sla tudi poverjeništvi v Mariboru in na Jesenicah, medtem ko poslovanje glavnih poverjeništev v Ljubljani in Ljutomeru ni zadovoljivo. Popolnoma pa je odpovedalo glavno poverjeništvo v Novem mestu, ki še zdaj ni predložilo obračuna o prejetem denarju, niti ni poslalo na skupščino no delegata ne poročila. Glavna skupščina sklene, da se začasno nki-neti glavni poverjeništvi za Ljubljano im Novo mesto. Njih delokrog in področje prevzame do končne reorganizacije vsega p. t. t. osobja kul-turno-propagandni odsek OPO. 5. Reorganizacija Saveza in oblastnih organizacij. Tega poročila ne objavimo, ker _se je po eni strani o tem že mnogo pisalo v našem listu, a po drugi stnami je postalo to vprašanje z določbami novega uradniškega zakona o stanovskem združevanju državnih uslužbencev brezpredmetno. Ce bo vlada dopustila enotno organizacijo p. t. t. osobja, potem bo služil za osnovo reorganizacije osnutek novih centraliziranih pravil, ki jih je že prej izdelal predsednik G PO tovariš Čampa. K tej točki je podal izjavo tov. Kumer iz Maribora, ki je bil kot član Društva prometnih uradnikov do letos izven OPO, a se je baš iz priza-devaaje naše organizacije po reorganizaciji in zedinjenju prepričal, da je edino politika obl. organizacije pravilna. 6. Zedinjenje p. t. t. uslužbencev v enotni organizaciji. Isto, kar smo rekli v prejšnji točki, volja tudi za to točko. Referat se je samo prečital na skupščini, ne da bi se o njem razpravljalo. Zakaj tudi to vprašanje je rešeno z novim uradniškim zakonom. Danes sicer še ni znano, ali se bo izvršilo organiziranje p. t. t. uslužbencev v smeri zedinjenja In enotne organizacije, ali v smeri še večje cepljenosti, gotovo pa je, da bo konec večnim borbam in ustanavljanjem novih društev po mili volji posameznikov ali poedinih skupin. Zato se bo rešilo to vprašanje, katerega samo osobje ni moglo v 12 letih rešili, po sili zakona. 7. Pogodbene pošte, pogodbeni poštarji in organizacija. To poročilo, ki ga je podal zastopnik pogodbenih poštarjev in odbornik OPO tov. Pan-gre, bi bito zelo zanimivo in za pogodbene poštarje velevažno, uprav odločilno, ako bi se bito podalo 14 dni prej. Tako je ipa tudi ta referat delil usodo ostalih, da je {»ostal takisto brezpredmeten z novim uradniškim zakonom. Zelo dvomljivo je namreč, ali bodo po novem zakonu pogodbeni poštarji mogli biti v isti organizaciji z ostalimi p- t. t. uslužbenci, ki so nastavljeni po zakonu. Ce ostanejo, objavimo ta referat enkrat kesneje. 8. Delovni program organizacije za poslovno leto 1931./32. Zaradi važnosti prinašamo ta referat, ki ga je podal predsednik Čampa, v celoti v posebnem članku na naslednji strani. 9. Izprememba pravil. Ta točka je odpala, ker se mora do konca junija t. 1. Itak sklicati izredna skupščina vseh organizacij, da se prilagode novemu stanju in združenju (enemu ali več), kakršno določa § 76. uradniškega zakona. 10. Pravilnik o odsekih in fondih organizacije. Ker se naslanja ta pravilnik na nova pravila, je ž njimi vred odpala tudi ta točka z dnevnega reda. It. Proračun za proračunsko leto 1931./32. Proračun se deli na upravni in investicijski proračun. Sestavljen je optimistično in v znamenju varčevanja. Večji znesek je določen za poverjeništva, ker uprava ne želi, da bi imeli poverjeniki poleg dela za organizacijo še stroške zaradi tega, če prav samo za poštnino. Dohodki so proračunani na 124.900 Din, In sicer: Din Članarina ................................ 108.000 Darila in prostovoljni prispevki . . . 300 Provizija od Gospodarske zadruge • . 500 Dohodki fondov ...........................13.920 Obresti ........................... 2.(H)0 Nepredvideni dohodki ..................... 200 Skupaj . . 124.920 Izdatki so pa takole proračunani: Din Upravni stroški ..........................31.370 Nabava in popravila inventarja . . . 2.910 Glavna povenjeništva ..................... 6.500 Članarina Savezu ...................• • 6.000 Tiskovni fond (»Poštni glasnik«) . . . 37.920 Socialni fond .........................• 5.000 Kulturno-propagandmi fond ................ 600 Potnine in dnevnice . ..................... 3.000 Sestanki .................................. 3.000 Nepredvideni izdatki . ................... 2.000 Rezerva .................................. 2.500 Skupaj . . 124.920 12. Volitve. Kako je izvoljena nova uprava OPO, smo objavili že v zadnji številki. Ker je izvolila skupščina tudi člane glavnih poverjeništev, je potrebno, da dopolnilno poročilo v tem pogledu. Za člane celjskega glavnega poverjeništva so bili izvoljeni tov. Savelti Josip, Hočevar Mirko in Tkavc Ferdo, a za namestnike Crepinšek Blaž, Friedl Franjo in Cergolj Ivan, vsi iz Celja. Za člane jeseniškega glavnega poverjeništva tov. Križ Anton z Jesenic, Kosmač Kalist Lz Stražišča in Rajh man Franc iz Radovljice, a za namestnike Svetina Mimi iz Žirovnice, Pavšek Anton iz Radovljice in Slavec Ivan iz Kranja. Za Člane ljutomerskega glavnega poverjeništva tov. Urbič Franjo, Sever Anton in Tekavec Nežiika, vsi iz Ljutomera, a za namestnike Vavpotič Mirko iz Križevcev pri Ljutomeru, Potočnik Anton iz Ljutomera in Senčar Mirko iz Male nedelje. Za člane mariborskega glaivnega poverjeništva tov. Zabla-čan Valentin, Kumer Matko in Kunst Vaclav, a za namestnike Šetinc Tinko, Dekleva Milen« in Vrbnjak Franc, vsi iz Maribora. 13. Govori odposlancev in gostov. Glavno skupščino so pozdravili (prisotni: gosp. poštni svetnik Pavlič v imenu gosp. direktorja in službene oblasti, gosp. Lalič za zagrebško oblastno organizacijo p. t. I. uslužbencev in gosp. Smerdu za zadrugo »Poštni dom«, ki je posebno priporočal podpisovanje razpisanega 4% notranjega posojila. 14. Predlogi in vprašanja* Med slučajnostmi je omembe vredna resolucija, ki jo je sprejela glavna skupščina. Resolucija obsega eno samo točko: vprašanja obstoja enotne organizacije p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Vse delo je zaman. če se ne bomo mogli, razvijati v enotni organizaciji, kakršno je zagovarjala itn propagirala baš naša organizacija vsa leta svojega obstoja. Zato je bila s skupščine odposlana brzojavka notranjemu ministru gosp. predsedniku vlade Živ-koviču in prometnemu ministru gosp. Radivoje-viiču v tem smislu, da naj se tretira Savez p. t. t. uslužbencev v Beogradu za udruženje v smislu S 76. uradniškega zakona in njegove oblastne organizacije za banovinske sekcije Saveza, ki bo seveda moral prilagoditi svoj naziv in pravila novemu zakonu. Družabni večer, ki se je razvil v istih prostorih ipio 20. uri, je združil vse skupine p. t. t. osobja v prijetni harmoniji in prijateljskem razpoloženju. Posebno ugodno se je dojmilo, da je vladalo pravo demokratsko občevanje med višjimi in nižjimi, med uradniki in neuiradniki. Tako na skupščini kakor na družabnem večeru so bili pomešani visoki uradniki s srednjimi uradniki, pod-uradniki in služitelji. Zares bi bilo škoda, ako bi se ta lepa harmonija morala razbiti. Delovni program organizacije za poslovno leto 1931-$2. (Referat predsednika tov. Jožka Čampe na XII. glavni skupščini OPO.) Osnova delovnega programa strokovne organizacije je začrtana že v samih njenih pravilih in v smotru njenega postojanja. Vendar želi uprava organizacije podati nekatere smernice, v katerih naj bi se gibalo delovanje organizacije v novem poslovnem letu. V personalno pravnem pogledu bo njeno delovanje odvisno od vsakokratnih razmer in zahtev, ki jih bo stavljal na organizacijo čas. članstvo naj bo uverjeno, da bo stala organizacija neprestano na braniku za koristi, pravice in interese p. t. t. uslužbencev vseh vrst in kategorij. Nobene skupine in vrste p. t. t. uslužbencev ne more in ne sme zapostavljati, nobene favorizirati. Kajti samo popolno zadovoljstvo in zaščita interesov vsega našega stanu kot celote more vzdrževati potrebno ravnovesje v stroki in organizaciji. Vsesplošno zadovoljstvo in trdno ravnovesje je pogoj za soliden razvoj stroke in organizacije. Personalno-pravna vprašanja bo mogla organizacija reševati v bodoče intenzivneje in si-stematičneje v splošnih in posameznih vprašanjih, ker bo z njeno reorganizacijo osnovan per-sonalno-pravni odsek. Zamišljeno je, da naj bi vodil personalno-pravni odsek pravnik, kateremu naj bi bili dodeljeni kot člani odseka najsposobnejši in najobjektivnejši člani organizacije, tako da bodo interesi in koristi p. t. t. osobja v splošnem in članstvo organizacije v posameznih primerih našli dovolj razumevanja in podpore v tem odseku. Reorganizacija oblastne organizacije predvideva splošno specializiranje dela v odsekih ne samo v personalno-pravnih vprašanjih, nego sploh v vseh panogah njenega udejstvovanja. Važna vloga bo pripadala tiskovnemu odseku. Zaradi finančne in proračunske stabilizacije je morala sedanja uprava postaviti gospodarstvo strokovnega glasila organizacije na realno podlago. Na žalost je zahtevala sanacija lista skrčenje njegovega izhajanja na dvakratno izdajo v mesecu. Uprava zelo težko občuti to skrčenje. Toda številke in računi ne poznajo sentimentalnosti, in slab gospodar je, kdor gospodari preko svojih moči. Tudi v proračunu za proračunsko leto 1931/32 je predvideno dvakratno izhajanje lista na mesec. Toda stalno pri tem ne bo moglo ostati. Tiskovni odsek bo moral v vprašanju lista in organizačnega tiska sploh najti neki boljši izhod in sredstvo za njegov napredek. Socialni odsek bo moral začeti orati globlje brazde v udejstvovanju naše organizacije. Splošne razmere nas silijo vedno bolj k socialni samoodpomoči. V strokovnem pokretu postaja socialno vprašanje osnovni problem. Vsi stanovi so začeli uvidevati, da so v socialni samopomoči navezani izključno le na svojo moč in iniciativo. Dosedaj je bilo socialno udejstvovanje naše organizacije zelo skromno. Dajanje podpor, v čemer edino se je dosedaj nekoliko uveljavljalo, je nezadostno in obenem nezdrava smer socialnega udejstvovanja. Način podeljevanja podpor, kakor je bilo upeljano v naši organizaciji zadnja leta, bo moral ali sploh prenehati ali pa se postaviti na drugačno osnovo. V splošnem pa je podeljevanje podpor v strokovni organizacij le slab nadomestek za njeno socialno politiko in nevarno preventivno sredstvo. Socialno udejstvovanje bo treba usmeriti v drug pravec in mu dati širokopoteznejše obeležje. Načeti bo treba vprašanje bolniškega zavarovanja, osnovanja sanatorija in počitniških kolonij. Naš poklic je take narave, da nam ruši zdravje in upropašča živce. Stalni duševni in telesni napori v težki službi, ki ne pozna oddiha, nedelj in praznikov in ki traja ob vsakem času, ponoči in podnevi, nam krajša življenjsko dobo, da so redki tisti pripadniki našega stanu, ki se morejo dolgo veseliti uživanja težko zaslužene pokojnine. Zato smo dolžni skrbeti za svoje zdravje kakor malo kateri drugi stan. Okrevališče nam je nujno potrebno. Ko zgradimo p. t. t. uslužbenci dravske banovine svoj poštni dom, bo morala biti naša prva misel — lastno zdravilišče, bodisi kje na topli morski obali, bodisi kje v naših čistih planinah, če pa le mogoče, oboje. Na to je treba misliti že sedaj. Dokler pa ne dobimo lastnega okrevališča, bi bilo treba misliti na počitniške kolonije. To stvar bi morda lahko v kratkem času realizirali in z majhnimi žrtvami po vzorcu, kakor delajo to na pr. zadnja leta učitelji in drugi stanovi. Ce naša organizacija ne bi mogla sama doseči tega smotra, bo treba zainteresirati in pritegniti k akciji tudi ostale gospodarske in socialne ustanove p. t. t. uslužbencev. Naša gospodarska zadruga, zlasti pa obsmrtno in podporno društvo »Dobrota«, ki razpolaga s precejšnjo imovino, je v prvi vrsti dolžno, da razširi svoj delokrog tudi na druge panoge socialnega skrbstva. To društvo bi bilo naravnost poklicano, da roko v roki sodeluje z našo organizacijo v vprašanjih socialnega skrbstva, zlasti pa da ji pomaga pri ustvaritvi zdraviliškega doma. Sploh bi bilo želeti, da bi gospodarske in socialne ustanove p. t. t. uslužbencev sodelovale s strokovno organizacijo po skupnem programu, ker le tako je mogoče, da bo delo vseh smotrno, uspešno in koristno za p. t. t. uslužbence. O vseh teh stvareh bo moral razmišljati socialni odsek. Kulturno-propagandni odsek bo moral začeti orati skoro še popolno celino. V težki borbi za golo eksistenco našega stanu organizacija doslej ni imela prilike, da bi bila posvečala svojo pažnjo tudi duhovnemu življenju in posvetnim potrebam članstva. V kruti realnosti in banalni skrbi za borno skorjo kruha smo se izmateriali-zirali, smo otopeli in naše duše komaj še čutijo, da je razen mrzle materialnosti še kje kaj vzvišenega v življenju. Izgubili smo smisel in čut za duhovne vrednote, ki dvigajo človeško dušo v nadzemeljsko življenje spoznavanja in lepote, jo delajo dobro, čisto in plemenito. Po drugi strani pa je potrebno, da razširjamo svoje duševno obzorje in znanje, da kot intelektualci ne zapademo čisto v prah naših uradov in ne okorimo v enostranskem strokovnem znanju. Kulturno-propagandni odsek bo imel tu lepo in hvaležno nalogo, da s predavanji, knjigo in umetnostjo dviga in razširja p. t. t. uslužbencem duševna obzorja. Toliko nas je po številu, pa moramo vendarle na svojo sramoto ugotoviti, da smo morda edini stan, ki nima niti svojega pevskega, glasbenega ali dramskega zbora. Silno občutimo tudi pomanjkanje družabnega življenja. V propagandnem pogledu bo imel odsek takisto še mnogo neobdelanega polja in bo njegova dolžnost, da izlušči in prečisti še mnogo zrn v našem organizačno-ideološkem pokretu. In končno ekonomsko-finančni odsek, ki bo čisto nov v naši organizaciji. Mnogo nalog še čaka našo organizacijo. Morda ne manjka toliko dobre volje ko sredstev. Kajti vse bi se nazadnje dalo izvesti, ko bi bila dana - - finančna podlaga. Za to pa bo naloga skrbeti ekonomsko-finančnemu odseku. Tako je ta odsek pravzaprav steber, na katerem sloni vse drugo in od katerega so odvisne vse akcije organizacije. Res, težka je naloga, biti finančnik v strokovni organizaciji drž. nameščencev v današnjih časih! Težko je vprašanje: ali so mogoči še kakšni drugi viri dohodkov, nego članarina in iztiskanje iz žepov obubožanih članov? Toda dober in iznajdljiv ekonom in finančnik najde zlato tudi v kamnu, kadar ga mora imeti. Tako pridemo torej pri izvajanju delovnega programa na ono težko oviro, ki je bila dosedaj vzrok, da se marsikatera važna stvar ni započela in da je ostala samo pri besedah v pravilih organizacije in njenih načrtih. Ta ovira je finančno vprašanje — denarna sredstva. Iz proračuna za proračunsko leto 1931/32 je razvidno, da sedanja sredstva zadostujejo komaj malo več ko za upravne in najnujnejše zadeve organizacije. Ti izdatki se ne morejo zmanjšati brez škode za organizacijo. Ce pa hočemo razširiti in poglobiti poslovanje in delokrog organizacije v smislu prejšnjih izvajanj, bo treba iskati nove vire dohodkov in denarnih sredstev. Dva načina sta nam na razpolago: ali zvišanje članarine ali gospodarske in finančne prireditve. Ako bi se zvišala članarina v smislu pooblastila lanske skupščine, ki ga je predvidela uprava v proračunskih odredbah tudi za bodoče proračunsko leto, t. j. za uradnike od 10 na 15 Din, za ostale p. t. t. uslužbence pa od 8 na 10 Din, bi se s tem povečali dohodki organizacije za 42.000 Din letno. Od tega bi odpalo po proračunskih odredbah 12.000 Din za izboljšanje in razširjenje organizačnega tiska in 2000 Din za kulturno-propagandni fond. Ostanek 28.000 Din pa bi se porabil za socialne svrhe. Ta znesek pa bi se mogel povišati morda z raznimi priredit- vami za 10.000 Din letno, morda hi se določil koncem proračunskega leta še procent od presežkov in prihrankov, pa bi tako dobili letno 40.000 Din za socialne akcije. V dveh letih bi imeli 80.000, v treh pa 120.000 Din. S to vsoto bi se pa že dala podvzeti kaka večja socialna akcija. Brez dvoma je, da se bo morala prej ali slej zvišati članarina, če bomo hoteli resno poglobiti in razširiti delokrog organizacije na vsa polja, ki so začrtana v pravilih organizacije. Tudi poverjeništva in bodoči pododbori bodo morali imeti večja materialna sredstva, če bodo hoteli delovati tako kakor je zamišljeno. Polagati bo treba v bodoče več pažnje tudi večjim centrom in mestom v področju organizacije, kjer živi kompaktno večje število p. t. t. uslužbencev. To velja zlasti za Maribor in Celje, ki naj bi postali v vsakem pogledu močnejši postojanki organizacije. Ako bi se izvršilo popolno zedinjenje p. t. t. uslužbencev v dravski banovini, bi priraslo še okrog 500 članov. To bi se izražalo v finančnem pogledu z efektom okroglo 70.000 Din. To bi ne bilo samo velikega moralnega pomena in koristi za vse p. t. t. osobje, ampak bi bilo od silnega pomena tudi v materialnem pogledu. Združeni v enotni organizaciji bi mogli ustvariti temelje za širokopotezne akcije na vseh poljih organizačnega delovanja, zlasti pa v socialnem pogledu. Naj bi p. t. t. uslužbenci resno In trezno razmišljali o tem. Kar se tiče organizačne politike in taktike organizacije, bo tudi nova uprava morala hoditi po potih edinstva, strpnosti, pomirljivosti, tovarištva in bratstva z vsemi p. t. t. uslužbenci ter lojalnega sodelovanja s službeno oblastjo. Jasno pa je, da bi p. t. t. uslužbenci dravske banovine ne pomenjali ničesar sami zase, pa naj bi bili doma še tako dobro organizirani. Mi smo le majhen del v družini jugoslovanskih poštarjev, ki moremo imeti uspehe in biti močni ter veliki le v skupni, vsedržavni zajednici s stanovskimi tovariši vse naše države. Zato mora strokovna politika naše organizacije imeti vedno pred očmi celoto, koristi in interese vsega stanu in vseh p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Preko najbližjih posestrim, obl. organizacij v Zagrebu in Splitu, mora kakor doslej biti orientirana k celoti v tistem idealnem pojmovanju bratstva, enakosti in edinstva, ki je tako idealno zasnovano v načrtu novih pravil, po katerih naj bi se reorganiziral naš Savez. K temu vzvišenemu idealu naj bi kakor doslej tudi poslej stremela naša organizacija, da bo iz bratstva, dela in medsebojne ljubezni, uvaževanja in upoštevanja vživela v celokupni in vsedržavni organizaciji p. t. t. uslužbencev praktična strokovna in idealna duhovna jugoslovanska zamisel. Nabavila sem si te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdke A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA j. Štukelj: Novi iirstdiiiški zakon in stanovske organizacije državnih uslužbencev. Novi uradniški zakon ne ureja samo službenih odnošajev državnih nameščencev, temveč posega s svojimi predpisi tudi v njihova društva ter postavlja posebne pogoje za njihovo snovanje, za članstvo in funkcionarje, za delovanje društev itd. Zaradi važnosti objavljamo ta določila v celoti, pridenemo jim le nekaj pripomb. Pravo razčiščenje tega vprašanja bo prinesla šele bližnja bodočnost s tolmačenjem pristojnih organov. Zakon govori o društvih v S § 76 in 345, ki določata: 8 76. Državni uslužbenci ne smejo ustanavljati stanovskih društev državnih uslužbencev, ako nimajo odobritve tudi svojega resortnega ministra. V taka društva smejo vstopati in biti sprejeti za člane samo uslužbenci iste stroke in iste uslužbenske vrste. Upokojenci smejo biti redni člani, ne smejo pa biti člani društvene uprave. Za društvene člane se ne smejo sprejeti oni upokojeni uslužbenci, ki niso bili člani društva, dokler so bili v aktivni službi, če je društvo tedaj obstojalo; če pa gre za novo organizacijo, potem se smejo pri njenem osnovanju sprejeti za člane tudi upokojeni uslužbenci. Oni uslužbenci-člani društva, ki jim je prenehala služba po obsodbi disciplinskega sodišča ali pa so podali ostavko na državno službo, ne smejo ostati člani organizacije. Člani društva ne smejo ostati oni uslužbenci, ki po sprejemu v članstvo izpremene svojo stroko ali svojo uslužbensko vrsto. To se ne nanaša na one člane, ki postanejo uslužbenci v ministrstvu samem, iz čigar območja so, vendar pa ne smejo biti izvoljeni v društvu za kakega funkcionarja. Za isto stroko in isto uslužbensko vrsto sme obstojati samo po eno društvo za vso državo. Ta društva pa ne smejo imeti pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja. Za pokrajinska društva se ne smatrajo banovinske sekcije kot deli društva za vso državo, toda isto društvo sme imeti v eni banovini samo eno banovinsko sekcijo. Tudi za delovanje v društvu veljajo za njegove člane določila o čuvanju ugleda in dostojanstva državnega uslužbenca, prav tako pa tudi vsi drugi disciplinski predpisi, kolikor bi delovanje organizacije ali njenih članov posezalo v službene odnošaje in službene interese. Stanovska združenja državnih uslužbencev so pod nadzorstvom resortnih ministrov, katerim morajo predlagati letna poročila o svojem delovanju. Za vsako sporazumno akcijo raznih društev je treba odobrenja pristojnega ministra. Na državne uslužbence, ki prekršijo prednja določila, se uporabi disciplinsko postopanje. V društvih, ki delujejo zoper prednja določila, razpusti resortni minister v sporazumu z ministrom za notranje posle upravo in nadzorni odbor ter postavi komisarja, ki polnoveljavno opravlja vse posle upravnega in nadzornega odbora, dokler ne spravi v društvu vsega poslovanja v sklad s prednjimi določili. V težjih primerih smejo biti društva, ki delujejo zoper prednja določila, tudi razpuščena z odločbo resortnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Zoper tako odločbo tožba ni dopustna. Določila prednjih odstavkov ne veljajo za uradniške zadruge in njihove zveze. § 345. V roku treh mesecev od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se morajo vsa obstoječa društva prilagoditi določilom 8 76 in predložiti o tem poročilo resortnim ministrom odnosno predsedniku ministrskega sveta. Društva, ki v tem roku tako ne postopajo, morajo v nadaljnjem roku treh mesecev likvidirati. Izredna skupščina društva sklene, za kaj naj se uporabi društvena imovina. Ta sklep postane izvršljiv, kadar ga odobri resortni minister v sporazumu z ministrom za notranje posle. Ce društvo ne sklene, kako naj se upo- rabi imovina, ali če minister sklepa ne odobri, naj se društvena imovina uporabi za namene, določene v pravilih. — Tako zakon. Vse je jasno in razumljivo, preglavice nam dela sedaj še samo to, kaj je »stroka« in kaj »uslužbenska vrsta«. »Usluž-benska vrsta« je — sodim — vsekakor širši pojem, kakor »stroka«. To je razvidno že iz 8 1. uradniškega zakona, kjer pravi, da velja ta zakon za uradnike in druge uslužbence civilne vrste (reda). Vsi državni uslužbenci, za katere velja ta zakon, spadajo torej pod eno vrsto. Neko povsem drugo vrsto tvorijo uslužbenci vojnega reda; neko posebno vrsto tvorijo zopet uslužbenci državnih prometnih ustanov itd. To razlikovanje po vrstah se jasno zrcali že iz tega, ker daje zakonodajalec vsaki vrsti svoj posebni in podrobni zakon. Da nas p. t. t. uslužbence zakon v 8 1 izrečno omenja, je razlog edino ta, ker spadamo pod prometno ministrstvo in bi sicer tudi za nas veljal zakon o prometnem osobju. Bolj negotovo je, kaj je mislil zakonodajalec v § 76 pod »stroko«. Res da je v § 14 opisano, kaj je stroka, toda ta definicija je raztegljiva in prikrojena le za določila o kretanju v službi in za druga določila, ki so s tem v zvezi. Mislim, da nismo na napačni poti, če trdimo, da je zakonodajalec v 8 76 istovetil stroko z »resortom«. Saj govori, da daje odobritev za osnovanje stanovskega društva »resortni minister«, torej le eden. Ta vrši tudi nadzor nad društvom, on ga tudi razpušča, njemu mora tudi društvo predlagati letno poročilo. Vedno je govor samo o enem resortnem ministru, medtem ko zakonodajalec v 8 14 ni vezal »stroke« samo na en resort. Ako bi morali v § 76 vzeti izraz »stroka« tako, kakor jo opisuje zakonodajalec v 8 14. potem bi lahko osnovali uslužbenci raznih resortov pa iste stroke — skupno* društvo. Potem bi zakonodajalec tudi govoril o resortnih ministrih, ne pa samo o enem. Zakon je zelo precizno sestavljen in ne moremo iti preko tega dejstva. Pa bodi stvar taka ali drugačna, za nas poštarje skoro ne more biti dvoma, da smo samo ena stroka. Za to trditev imamo osnovo v samem uradniškem zakonu, ki v 8 1 izrečno govori o »uslužbencih poštne in brzojavne stroke«. Mislimo, da preko te jasne zakonske določbe ne bo mogel nihče iti ter razdrobiti p. t. t. uslužbence v majhna, brezpomembna društva, ki bi životarila po starih tradicijah. S polnim zaupanjem pričakujemo, da bo naš resortni minister dopustil za p. t. t. osobje samo eno organizacijo, ki bo po svoji številčni in ekonomski moči utegnila podpirati delo službene oblasti na izboljšanju p. t. t. stroke, svojim članom pa nuditi ono kulturno in socialno pomoč, ki jo potrebuje in jo pričakuje od udruženja. Le močna organizacija, ki objem-Ije ves stan, more izdelati obširen program in ga tudi udejstviti, mala društva pa uvajajo z medsebojnim prepiranjem le neslogo in sovraštvo med pripadnike stroke, njih delovanje je v vsakem oziru negativno za njegove člane, i za stroko i za državo. Kraljevska vlada je imela dovolj prilike, da je uvidela škodljivost razcepljenosti državnih uslužbencev, in lahko z mirno vestjo trdimo, da je hotela uslužbence združiti v močne organizacije k pozitivnemu delu, pridržala si je pa nad njimi nadzor, da ne zaidejo na pota, ki niso začrtana v njenih pravilih. Da je mnenje oblastne organizacije pravilno, bo pokazala prihodnost. Pletenine, nogsiviee, galanterijo nudi po najnižjih cenah Kksportiia hiša VL«UNA*‘ in a r i b o r Prevedba! uradniških zvanienikov in siužiteljev. Zvanionikorn, služiteljern in dnevnicaf* jem, ki imajo izobrazbo za uradnika, sporo« čarno veselo vest, da se bliža njihovo odre* šcnje. Ministrstvo je namreč pozvalo direk« cijo, da mu predloži do 10. maja t. 1. seznam vseh onih uslužbencev, ki imajo pogoje za uradnike in vrše uradniško službo, pa so še vedno zvaniemiki, služitelji ali dnevničarji. Seznamu je treba priložiti za zvamičnike in služit el j e prepis zadnjega šolskega izpriče* vala, za dnevničarje pa vse dokumente, ki so potrebni za sprejem v državno službo. To je prvi odmev s konference, ki jo je imel gosp. minister skozi 8 dni z gg. dir ek= torji. S tem se je vendar enkrat premeknilo z mrtve točke vprašanje prevedbe teh uslužbencev, ki so zvanioniki ali služitelji po pravicah (plači), a uradniki po dolžno= stih, životarijo pa, da se Bogu usmili. Ko* liko službene tinte se je že prelilo zanje te* kom zadnjih let, koliko intervencij je izvr* šila zanje organizacija, in koliko se je že pisalo o njih v strokovnih listih, a doslej vse brezuspešno. Dal Bog, da bi bili zdaj vsi in takoj prevedeni, saj potem bodo kmalu pozabljene pretekle krivice. Kolikor je iz ministrskega naloga raz* vidno, bodo vsi prevedeni za uradniške pri* pravnike v zvanja, za katera se zahteva ne* popolna srednja šola, torej za bivše pri* pravnike III. kategorije. Prejemki takih pripravnikov znašajo v I. drag. razredu (Ljubljana) 1400, v II. drag. razredu (v kra* jih, kjer so okrajna načelstva), 1250 in v III. drag. razredu (ostali kraji) po 1200 Din mc* sečno. Če pa ima kak zvaničnik že 3 lota zvaničniške službe in je že napravil državni strokovni izpit, bo preveden v smislu § 66. uradniškega zakona kar za uradnika X. po* ložajne skupine. Ostalim zvaničnikom se pa računa zva* ničniiška služba, kakor da bi bili že prej uradniški pripravniki. Če imajo torej že dve leti zvaničniške službe, se lahko kar prijavijo k strokovnemu izpitu za uradnika. Potem bodo, kakor hitro bodo imeli tri leta službe (zvaničniške in pripravniške skupaj), lahko takoj imenovani za uradnike. Tisti zvaničniki in služitelji, ki imajo po* polno srednjo šolo in bodo morebiti preve* deni — da se po starem izrazim — za pri* pravnike II. kategorije, pa bodo morali slu* žiti 3 leta kot pripravniki, preden bodo ime* novami za uradnika (v IX. polož. skupino). Služitelji, ki bodo prevedeni za uradni* ške pripravnike, bodo morali biti tudi tri leta pripravniki, preden bodo imenovani za uradnika (§ 67 (2)). Našim naj mlajšim tovarišicam in tovari* šem želimo, da bi oimiprej imeli v rokah de* krete o prevedbi. žžrezp/gčftc dobit* to čašo pri nakupu:* 1 'tube Jed - Kali-Klora zobne paste za Din 20 ali 1 velike tube Kali-kilora zobne paste za Din 14 (mala tuba Kali-klora zobne paste stane Din 9). i Drogerija Gregorič, lij ubijana. Prešernova ul. 5 . ........-........—-............1 Odtegljaji za pokojninski fond. iV vsaki urejeni državi plačuje državno uslužbenstvo samo za pokojnino s tem, da se mu vsak mesec od trga vajo določeni odstotki od fiksne plače in se nalagajo v pokojninski sklad. Tudi v bivši a.-o* monarhiji smo plačevali drž. uslužbenci sami za pokojnino, dokler ni avstrijska vlada v najhujšem letu svetovne vojne, hoteč na ta način nekako omiliti slabo finančno stanje svojega uslužbenstva, ukinila odtegljaje za pokojnino ter jih je sama plačevala. iV tem stanju je prišel prevrat in Jugoslavija, ki je prevzela obstoječe stanje, dn tako oistno do danes plačevali nikakih prispevkov za pokojnino. 'Čeprav vsakdo rajši manj plačuje kakor več — najrajši nič — tako je v tej stvari drž. uslužbenstvo nekako instinktivno čutilo, da ni dobro, to se .pravi, da ni varno, če ne prispevamo sami za svojo pokojnino. 'V resnih pravniških krogih se je namreč izprožilo vprašanje, da bi utegnilo po mednarodnem Bolniško zavarovanje drž. uslužbencev. Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko ba= novino v Ljubljani je ustanovilo bolniški sklad v svrho zavarovanja v slučaju bo= lezni. To je velikega pomena za slehernega drž. uslužbenca. Prispevki so minimalni (10 Din mesečno), koristi in ugodnosti bolnic škega zavarovanja pa velike, in sicer: 1. brezplačne zdravniške ordinacije pri skladnih zdravniikihcspecialistih, 2. brezplačna dobava zdravil, tudi spec cialitet, 3. brezplačna oskrba v III. razredu na Golniku, 4. denarne podpore obolelim članom, ki morajo v bolnico, 5. denarne podpore članom v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče doc biti društvenih zdravnikov. Teh ugodnosti more biti deležen član, kd oboli, če je že najmanj tri mesece član bole niškega sklada. Važno je tudi dejstvo, da lahko postae nejo elani bolniškega sklada le redni ali iz« redni člani »Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani.« Torej mora pravu državno uslužbenstvo, ki ni plačevalo za pokojnino, (izgubiti pravico do pokojnine, ako bi prišlo po sili vojne ali mirovnih pogodb v območje druge države. 'Zato so organizacije same zahtevale, da se ustanovi tak pokojninski fond, seveda s cim nižjimi prispevki. To načelo se je uveljavilo z movim uradniškim zakonom, a prispevek se je določil s 5 odstotki od pokojninske osnove. Ta osnova za vlaganje je pri aktivnih uradnikih plača in položajna doklada, pni zva-ničnikih in služiteljih samo plača (ker položajne doklade sploh nimajo), pri uradniških pripravnikih polovica plače. (Pri upokojencih pa se določa pokojninska osnova po zadnjih aktivnih prejemkih, po katerih je bila določena njihova pokojnina-. Tako se odmerja mesečni 5 odstotni prispevek za pokojninski fond po posameznih skupinah in stopnjah v naslednjih zneskih: biti sleherni član bolniškega sklada hkrati tudi član imenovanega društva, ki je dobroc delna in socialna ustanova in ki ima namen dajati svojcem umrlih članov posmrtnino. Člani tega društva pa morajo plačevati redni mesečni prispevek, ki znaša od 6 do 10 Din. Višina tega prispevka je pač ode visna od starosti člana ob dnevu vstopa v to društvo in sc plačuje vedno v isti višini, ne oziraje se na število smrtnih primerov. Pri vstopu v to društvo se mora plačati tue dd pristopnina, ki znaša 40 Dim in članarie na, ki je letna in znaša 10 Din. Posmrtnina se izplača v znesku od 1500 do 5000 Din. Višina posmrtnine, je odvisna od dobe trač janja članstva. LJgodnostni rok za pristop je le do 30. aprila t. I. Zahtevajte torej nemudoma pri imenovanem1 društvu prijave za pristop k obema skladoma. Čim večje bo število člac nov, tem večje bodo ugodnosti tako poc grebnega kakor tudi bolniškega sklada. Pripomba uredništva: Radevolje objave ljamo gornji poziv in toplo priporočamo vstop v prepotrebni bolniški sklad. Morae mo pa ugovarjati kratkemu ugodnostnemu roku. Objavo smo prejeli 22. aprila, iziti more tedaj šole 1. maja, a zadnji dan ugode nostnega pristopa je 30. april. Zakaj tako? .sw Novi easi — nove potrebe. Čas beži in novi uradniški zakon leži pred nami. Mnogi p. t. t. uradniki dosedac nje II. in 111. kategorije in dr. bi morali že pred njegovim uveljavljenjem ali tik pred njim — napredovati v višje skupine. Ker so bila vsa napredovanja zadnji čas ukinjce na, je nevarnost, da bodo utrpeli prizadeti škodo pri prevedbi na novi zakon. Da se to prepreči, naj bi naša organizac cija predlagala, oziroma prosila na pristoje nih mestih, da bi prizadeti napredovali še pred prevedbo po novem uradniškem zakoe nu, saj je dosegla tudi učiteljska organizac cija za svoje članstvo tako napredovanje. V istem smislu in istočasno naj se ize vede krepka akcija za unapređenje, odn. prevedbo uradniških zvaničnikov(ic) in slue žiteljev(ic) — v prejšnjo III. kategorijo. In sicer naj bi se predhodno prevedlo zvaniče nike v prejšnjo III./2. in služit el j e v prejše no III./3., kar je v skladu tudi z določbami novega uradniškega zakona. Sedaj, tik pred prevedbo bi sc morda še dalo rešiti vprašanje uradn. zvaničnikov in služiteljev v celoti. Kesneje to najbrže sploh ne bo več mogoče, ker pridejo v poštev sac mo še poediinci na poedina prazna mesta, kakor določa novi zakon. Poštni promet zahteva hitro, pospešeno poslovanje in nagel prenos pošiljk iz kraja v kraj. Razumljivo je, da nastajajo zaradi tega poškodbe in škoda, ki jo mora večino« ma poravnati službujoče osobje. Da se rizi« ko poštne službe zmanjša, naj bi se usta« novila pod okriljem društva »Dobrota« ali pa organizacije posebna zavarovalnica zo« per škodo, ozir. izgubo, ki je posledica pre« obilne zaposlenosti ali nesrečnega naključ« ja, torej brez direktne krivde osobja. S tovariši železničarji tvorimo enotno, skupno stroko — promet. Zato bi bilo na mestu in pravilno, da tudi nam poštarjem dovoli prometno ministrstvo letno vsaj po eno, po možnosti pa tri vožnje na drž. že« leznicah in ladjah po režijski ceni, v obeh smereh potovanja. Zlasti v času dopustov bi nam to zelo prav prišlo. Tudi to vpraša« nje je treba premakniti z mrtve točke. Za »Nabavljalnc zadruge drž. nameščen« cev« plačujemo vsi poštni uslužbenci me« sečne prispevke. Toda, če nismo poleg te« ga redni člani, nimamo pravice niti do za« družnih zajutrkovalnic. Če imamo dolžnost, bi morali imeti tudi vsaj nekaj pravic. Za« to je potrebno, da bi organizacija izposlo« vala izkaznice za »prispevajoče« člane na« bavljalnih zadrug drž. nameščencev z del« nimi pravicami, t. j. vsaj s pravico do obi« skovanja zadružnih zajutrkovalnic. (Meseč« ni odtegljaji niso za nabavljalnc, ampak za kreditne zadruge. — Pripomba urednika). Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana Pred škofijo št. 19 vas vabi na ogled svoje gromne zaloge, da se prepričate o kvaliteti in skrajno nizkih cenah naših izdelkov. — Popravila dežnikov hitro in ceno! Dosedanja kategorija in skupina položajne plače Sedanja položajna skupira in stopnja Mesečni prispevek s periodičnimi poviški v dotični položajni skupini Din IVI. I. 375* - I. 2.a II./l. 342-50 I./2. 11 /2. 310’— I./3 a I1I./1. 208-50 I./3. I1I./2. 236*— I./4.a IV./l. 183-50 193-50 203-50 216 — I./4. IV./2. 133-50 14350 153-50 163-50 I./5. in II./1.a V. 112-50 117-50 122 50 127 50 ./6. in 11. 1. VI. 90- - 95- 100-— 105-— 1. 7. in 11./2. Vil 70.50 73-50 76 50 79 50 82-50 L/8., It./3. in 1II./1. Vlil 56-50 59-50 6250 65 50 1I./4 m 11 (./2. IX. 43-75 46-25 48 75 51-50 1II./3. X 33-75 36-25 38 75 I./9. in pripravniki v I. drag razredu 45' — v II. , 41*25 V III. * 38*75 II./5. in pripravniki v !• w 38-75 v 11. „ 3 v • v m. , 32*50 I I /4. in pripravniki V !• » n 35 — 3t‘25 v III. „ 30 — Zvaničniki I. skupine (po posameznih periodskih poviških) Zvaničniki II. skupine 30"— 22"— 34-— 26-— 38 — 30-- 42-— Zvaničniki III. skupine 14-— 18-— 22- ~ Služitelji I. skup-ne 21-25 U25 ‘27*25 30-25 . Služitelji 11. skupine 12 25 15-25 18-25 '21*25 Strokovna posvetovalnica. O ccnsftli \ eevgjsiriiB o svoji solidnosti splošno znana, zgornje usnje pa naročamo v večjih množinah, da dobimo primeren popust. Vendar je blago, ki ga kupujemo, drago, ker je prvovrstno, pa se tudi izplača članom, dati nekaj več, ker trajajo čevlji dolj časa. člani, ki gledajo samo na cene, računajo slabo, ker vidijo samo treno-ten uspeh. > Nikakor ne gre pimerjati naših izdelkov s tovarniškimi. Obžalujemo one, ki kupujejo po raznih trgovinah poceni čevlje, zakaj navadno jih morajo že po par mesecih zavreči, kor se niti popraviti ne dajo. Naj bi slabe izkušnje vsem pomagale do prepričanja, da se vedno izplača, kupiti tudi za 20—30% dražje blago, ker se nosi potem 3—4krat dalje kakor slabo in ne izgubi fazone, ampak ostane dolgo časa lepo. Pri tej priliki si dovoljujemo pripomniti: .Jasno je, da več glav več ve in da več oči več vidi. Ker imamo pri naši zadrugi prav vsi interes na tem, da dobro posluje in članom ustreza, ne bi bilo prav. da prepuščajo člani vso skrb za zadrugo le par ljudem, pa zahtevajo od njih, da morajo biti povsod navzoči in videti vsako najmanjšo napako. Člani načelstva, ki vodijo zadrugo, morajo poleg svoje službe vršiti še svoje dolžnosti v zadrugi, in dolžnost članov je, da jim pomagajo, ker je zadruga last vseh članov in bo uspevala le, ako bo vsak član storil svojo dolžnost. Ponovno ugotavljamo, da najbolj škodi zadrugi nepravilno in neodkrito kritiziranje, ki se ne iznaša tam, kjer je mesto za to. Prijavite vsako nepravilnost in napako načelstvu ali nadzorstvu in bodite prepričani, da bo uprava vedno našla pota in sredstva, da napake odpravi. Nedvomno je, da želi načelstvo vzorno poslovanje in najnižje cene v zadrugi. Vsak predlog bomo radevolje vodno upoštevali, če se le bo dal izvesti, toda čudežev načelstvo ne zna delati. Apeliramo na člane in jih prosimo, da ne ustvarjajo nerazpoloženja proti zadrugi z nepravilnim kritiziranjem in zabavljanjem. S tem samo škodimo zadrugi, ne koristimo pa nikomur in tudi hib in nedostat-kov na ta način ne bomo odpravili. Zadru-garji, zavedajte se vendar, da je zadruga naša ustanova in da se v njej zrcali značaj in zavednost slovenskih poštarjev! (iosp. zadruga. dbeni. Smet do £j tehničar piej voditelj ateljeja Zins Ljubljana l'II Celovška cesta 32/11 Sprejema <><1 H.—IS. in od S4.— 58. Telefon štev. 34—48 POJASNILO K NOVEMU URADNIŠKEMU ZAKONU. Kakor je novi uradniški zakon na splošno točen, precizen, jiasen in obsežen, vendar je gotovo, -da ima določbe, o katerih poedini uslužbenci ne bodo popolnoma sigurni, kako naj jih tolmačijo, čeprav so zakon dobro proučili. Koliko je pa takih, ki zakona nimajo ali ga pa ne morejo natančno in zanesljivo proučiti. Vsem tem priporočamo, da se poslužijo ugodnosti, ki jih nudi naša »Strokovna posvetovalnica«. Za vsako stvar, o kateri uslužbenec ni poučen, oziroma je v dvomu, ali jo pravilno razume, naj se obrne na uredništvo »Poštnega glasnika« z natančnim in jasnim vprašanjem ter s prošnjo, da se mu odgovori v tej rubrilki našega lista. Kdor bi ne iželel, da se mu javno odgovori v listu, ampak njemu posebej v pismu, ta naj se obrne na organizacijo, ker uredništvo se ne more ukvarjati s takimi stvarmi že iz čisto enostavnega vzroka ne, ker nima pavšala za pisma in znamke. Pb naši sodbi pa je tudi mnogo umestneje, da se na taka vprašanja odgovarja skupno v listu, pa izvedo na ta način z:a koristno tolmačenje enega ati drugega predpisa vsi člani. Tajnost je strogo zajamčena. Poskrbeli bomo, da bodo pojasnila točna in zanesljiva, PRIPISI NA KOREKTURNIH POLAH. Vprašanje (IP. IK.): Po točki 1V/3. čl. 19. pravilnika za notranjo poštno službo J. de'l se smejo pošiljati kot tiskovine korekturne pole. na katerih so pripisane irzpremembe ali dodatki, ki se nanašajo na tisk. Zato sem sprejel kot tiskovino pošiljko s korekturnimi polami, na katerih je bilo s svinčnikom pripisano: »Požurite s tiskom, da bo natisnjeno do sobote.« Zaradi tega je neka pošta izven naše direkcije osporila to pošiljko, češ da ni I*oročil o 4*!ii ! I % St o i*u „Dobrote4*. Po poročilu odbora >Do'brote«, obsmrt- i nega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, na občnem zboru, ki se je vršil 19. aprila t. 1., je v letu 1930 pristopilo« k »Dobroti« 171 novih članov; umrlo, je 19 članov (med temi 9 iz skupine R), a izstopilo 14. Koncem leta je štelo društvo j 2874 članov. Pretežna večina članov, t. j. j 2435, je bilo poštnih nameščencev in njih rodbinskih članov, 439 članov pa je bilo iz drugih resorov. Podpore je izplačalo društvo v skupini A za 19 člani 89.000 Din. v skupini B za 9 člani 52.400 Din, vsega skupaj 141.000 Din. V poslovnem letu 1930 je imela »Dobrota tele dohodke: na pristopninah 12.870 Din, na prispevkih skupine A 157.945 Din. na prispevkih skupine B 66.260 Din, na obrestih in prispevkih k upravnim stroškom 24.991.21 Din, skupaj 262.066.21 Din. Izdatki pa so bili tile: podpore 141.400 Din, upravni stroški in neizterljivi prispevki 19.511.73 Din, skupaj 160.911.73 Din, prebitek iz članskih prispevkov skupine A znaša 91.950.67 Din, iz članskih prispevkov skupine B pa 9.203.81; društvena imovina znaša 443.725.57 Din. Odbor je poročal, da je akcijo glede bolniškega zavarovanja smatrati za neuspelo, ker se je prijavilo le majhno število interesentov. Na občnem zboru je bil izvoljen lanski odbor. Seznam umrlih članov »Dobrote«, ki so preminuli v letu 1930 in letos do 19. aprila, to je do dneva občnega zbora, objavimo v prihodnji številki. tiskovina, ker da tak priplis ni dovoljen. 'Ker pa se nanaša pripis na tisk, prosim za pojasnilo, ali res nimam prav ... i poslovnim okruž-nicama« z ».... in naznanilih o trgovskem potovanju«. Kako je prišel prevajalec od poslovnih okrožnic na naznanila o trgovskem potovanju, mi je docela nerazumljivo. Gotovo je, da se da kaka stvar v drugem jeziku drugače in boljše povedati, toda mnenja smo, da morajo biti 'zakoni rin pravilniki prevedeni kolikor mogoče natančno in dobesedno, zakaj tamkaj je vsaka beseda važna in odločilna. Er. S 1. odborove seje 01*0 od 18. IV. Pozdravni nagovor, s katerim, pozdravlja predsednik tov. Čampa novo upravo organizacije za poslovno leto 1931/32, izzveni v veselju in zadoščenju, da so po dolgem času zopet zbrane vse skupine p. t. t. uslužbencev v odboru OPO. Izraža upanje, da ne bo dolgoletni smoter naše organizacije propadel radi novih določb o združevanju državnih uslužbencev ravno v trenutku, ko je prišlo do tako težko pričakovanega edinstva velike večine p. t. t. osobja. Konstituiranje odbora. Za pomočnika glavnim funkcionarjem — predsedniku Čampi Jožku, tajniku Rabiču Ivanu in blagajnici • Mikuževi Slavi ki jih je izvolila že glavna skupščina v Celju, izbere odbor iz svoje sredo za podpredsednika tov. Štuklja Jožeta, za tajnikovega namestnika tov. Vujčiča Edita in za blagajnikovega namestnika tov. Boha Antona. Nadzorna komisija pa si je izvolila za predsednika tov. Pokoma Toma. Načelniki odsekov. Nato se izvolijo načelniki na skupščini ustanovljenih odsekov, in sicer postane načelnik personalno-pravnega odseka tov. Štukelj. J., načelnik tiskovnega odseka t. Jakše Jožko, načelnik socialnega odseka tov. Žnidarič Franjo, načelnik kulturno-propagandnega odseka tov. Epich Tilen in načelnik finančno-ekonomske-ga odseka tov. Jereb Franjo. Vsak načelnik si izbere 3—6 članov za sodelavce kot člane odseka. {Josip {fCveder lij ubijana, (Krelcev 1C priporoča šivalne stroje „PH0NIX*\ kolesa „A N KER" in otroške vozičke od priprostih do najfinejših Dobavlja tudi potoni Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani To in ono. Osom strani obsega današnja številka. Toliko nujnega in važnega materiala je. da smo morali izdati to številko v dvojnem obsegu, pa še nismo mogli vsega spraviti v list. A. kaj, ko ne nesejo finance, da bi mogli večkrat tako Storiti. Današnja številka stane preko 2000 Din, primanjkljaja smo imeli pa že pred njo čez 5000 Din. Zato bi bila uprava lista hvaležna, ako bi se spet kdo spomnil tiskovnega sklada. Predsednik odšel v Beograd. Tov. Čampa je odpotoval 24. aprila v Beograd, zaeno z drugimi predsedniki oblastnih organizacij. Svrha potovanja je v prvi vrsti 'ustanovitev združenja v smislu § 76. uradniškega zakona, oziroma prilagoditev sedanjega Saveza na novo stanje. Poleg tega imajo še več drugih nalog: sistemizacija osobja, napredovanja, prevedba, pravilnik o pogodbenih poštah itd. Poštni dom in 1. maj. Dne 1. maja dobimo že plače po novem uradniškem Zakonu, ob enem pa tudi razliko za april. Marsikdo bo potegnil 1. maja 500 dinarjev več nego je dobil 1. aprila. Torej toliko, kolikor stane obveznica 4% notranjega posojila »Poštnega doma«. Lahko bi Jo kar vso na enkrat plačal, pa ni treba: saj «e plačujejo te ob- (PodpSsu)ta vnotranie pcscfilo 300 poštarjev, katerim je prinesel novi uradniški zakon 10 in več odstotno zboljšanje, Kaj sc pravi »nasamariti« ? Tov. Kngelhuifi je napisal v zadnji številki »UgOVOfhega poštarja« neko nejasno »Pojasnilo«, ki se začenja: »Ljubljanski Poštni Glasnik nasamaril je sedaj že v treh zaporednih listih toliko puhlih in grozečih romanov pogodbenim poštarjem, da . , A itd. Nasamaril? Mčnda ja ne! »Nasamariti* je srbska beseda in se pravi po naše ogoljufati, prevariti, ali po dom. naplahtati. Koga ali kaj pa je »Poštni glasnik« ogoljufal ali naplahtal? Iz stavkove zveze se ne more drugače razumeti, kakor da je ogoljufal tiste »grozeče romane«. Toda to se vendar nič ne pravi. Seveda ne, ali naš batjuška Engelman je sigurno mislil reki »nagromadil«, pa je uporabil napačno besedo, ki jo je profitiral od zadnjih potovanj v Beograd. Ej, hudo je, komur Bog Jezike zmeša .. . Kurs za poštno službo v špedicijah in amhiP lancah. Poštno in brzojavno ravnateljstvo V ragi je priredilo za poštno U radništvo v Pragi trimesečni tečaj za apedicijsko ih ambulančno službo. Tečaj se je Začel ih. januarja in se v njem poučuje trikrat na teden v dveh oddelkih. V vsakem oddelku je približno 160 slušateljev: Ta td3 čaj se nam zdi še posebrid Saiiiirliv Zkto, ker so v njem poleg poštnih uradnikov tudi nameščenci časniških upravništev, da bi spoznali, kako še dela v špedicijah in v potujočih poštah ter po teh informacijah časopise odpravljali. To je že tretji tečaj, kar je republika, Za ta .kiirs JŠ fotio vsS zelo vestno prii>rš.vljeno, kar priča lepo število slušateljev, ki so se v pouk prostovoljno priglasili. Obiskovanje je obvezno, in sicer tako za ti: ste, za katere je kurs službena dolžnost, kakor tudi za tiste poštarje, ki SO se prostovoljno prijavili. — Tudi v poštni službi velja pravilo: Cini več znaš, tem bolje delaš! Letno poročilo I. P. T. T. Internacionalna p. t. t. organizacija, katere sedež je točasno na Dunaju in v kateri je včlanjen tudi naš Savež, je izdala za leto 1931 krasno vezan almanah z letnim poročilom o delovanju te pomembne mednarodne poštarske organizaciji. Almanah ima 140 strani z mnoghiVi strokovnimi in organizacijskimi članki iz peresa raznih funkcionarjev p. t. t. organizacij z vsega sveta, in z več slikami, žal, zaradi skrčenosti našega lista ne moremo ponatisniti niti najvažnejših sestavkov iz letnega poročila I. P. T T. , _ .s, jr- - ■ ■■ ■ ■ ■ - •,*^V , mi_____,r, ... ... ---------------------- — ------- --- 8ž- Iveže cvetke, šopke in vcncc pripomba cvetličarna FRANC HEMMANSKV TJUBLJAJ9A <š> 'STARI TRG ŠT. 3 Tfh-for-, .11 /t) — tntćnirb. 2 ček raČtirt. i3.300 -m LIKANJE moške, ali damske obleke 18 Ditt, OBRAČANJE 300 Din. Garderobo najhitreje zlika, kemično sčisti in pošlje, Vstavi novo podlogo (Wallet Ex-pres«), Ljubljana, Stari trg 10. Na željo se obleka kemično sčisti in pošlje v 24 urah. Stranke na likanje lahko počakajo. Po obleko se pošlje na dom, na deželo z obratno pošto. lekarna dobite najcenejše le pr! {Keramični l&adctigi i». m io. s. Ljubljana, Tesarska ulića 5 Veliko izbiro najmodernejši h sla m ni k O v nudi cenj. damam po najnižjih cenah modistka P* /T* ver jboft tissavrenetc Ljubljana, Mestni trg št. 7 Cene solidne! Postrežba točna! Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Tovarniška zaloga elektrotehničnega instalacijskega materijala za šibki in močni tok, strojev, vsakovrstnih aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, električnih zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. Radio aparatov, detektorjev in vseh sestavnih delov. Prevzema v izvršitev točno, ceno in strokovnjaško vsakovrstne instalacije, kompletne telefonske naprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča popravila in montiranja. DAM TUDI NA OBROKE! Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča i Franc Erjavec; Ljubljana, Stari trg št. 11 Ml a,8TEM INČ Mag. Ph. Ubald pl. Trnkoczy LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 4 Hdol ftoče kup ti Cefikuti in £aje tsolidno in dobro naj priae v trgovino ^Ljubljana Stari trg štev. 5 Rod vclbotn -- ■ .. Tujec Evgen LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1. se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd. SoCnčne pege izginejo sigurno tekom treh dni pri uporabi »LiUja« mlečne kreme, »Lilija« mlečnega mila in »Lilija« mlečnega boraksa. Cena vseh treh preparatov Din 35.—. Lišaje odpravite z najradikalnejšim preparatom »Melitls kremo« in »Maslenim (ButtermllU) milom«. Cena obojega Din 24.—. URAN PARFUMERIJA, Ljubljana Mestni trg 11. Izhaja 1. tn 15. v mesecu. Naročnina 24.— Din letno. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun štev. 11.834. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Pred Prulami. 1. — Izdaja Obl. organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani. Urednik Jožko Jakše v Ljubljani, Privoz 9. — Tiska »Narodna tiskarna«; za njo odgovoren Fran Jezeršek v Ljubljani.