NOVO MESTO 15. nov. 1985 št. 7 - 8
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Podelitev nagrad inovatorjem
V sklopu prireditev ob praznovanju občinskega praznika je bila 28. oktobra v prostorih projektivnega biroja SGP Pionir osma podelitev nagrad in diplom občinske raziskovalne skupnosti za dosežke na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti v letu 1985.
Pomen in vloga te dejavnosti žal še nista povsod upoštevana in vrednotena tako. kot naj bi bila. Zato je bilo tudi tokrat največ predlogov za nagrade prav iz tistih okolij, kjer so organizirana društva inovatorjev in* kjer je inovacijska in razvojnoraziskovalna dejavnost del poslovne politike.
Letos so izrekli družbeno priznanje s podelitvijo nagrad 15 inovatorjem. 6 delavcem in eni skupini za raziskovalno delo. dvema mentorjema za delo z mladimi na področju te dejavnosti in skupini mladih za raziskovalno delo.
Med nagrajenimi, katerim je nagrade po krajši slovesnosti izročil Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta občine Novo mesto, so bili tudi naši delavci. Nagrade so dobili: Vojteh Leskovšek, Milan Burger in Drago Reba.
VOJTEH LESKOVŠEK. TOZD Tovarna avtomobilov
Njegovo inovacijo smo podrobneje že predstavili v Kurirju, za osvežitev spomina pa naj povemo, da je v iMV uvedel integralni sistem kontrole v tehničnem prevzemu. ki omogoča sistemski in dolgoročni dvig kvalitete proizvodov domačih dobaviteljev. S tem je tudi zagotovil zmanjšanje stroškov proizvodnje v IMV in tudi pri dobaviteljih. Lep primer za uspešno delovanje sistema je zma-
njšanje izmeta pri odlitkih zavornih bobnov za prikolice s 15—20% na 0.3 — 0.5% in s tem doseganje prihranka cca. 15 milijonov ND letno. Poleg tega mu je v letu 1984 uspelo izpeljati postopek homolo-gacije za odkovke in odlitke domačih livarn in kovačnice za potrebe avtomobilske industrije Renault, v letu 1985 pa je projektno koncipiral zasnovo stroja za srednjefrekvenčno induktivno kaljenje.
MILAN BURGER —IMV.TOZD Razvojni inštitut
Dela na področju avtoeiektrike od leta 1963 in je v tem času
sodeloval pri vsaki realizaciji tehničnih zamisli elektro opreme v kamp prikolicah in avtomobilih. Njegovi najpomembnejši prispevki na tem področju so:
1.	Dolgoletna parmanentna vpeljava sodobnih novosti s področja avtoeiektrike v kamp prikolice in avtomobile.
2.	Vpeljava modnih novosti avtoeiektrike v kamp prikolice v letu 1984/85.
DRAGO REBA — IMV. TOZD Razvojni inštitut
Dela na programu kamp prikolice od leta 1965 in stalno sodeluje pri vpeljavi novih tipov oz. modelov prikolic v proizvodnjo.
Za sezono 1985/86 je npr. izdelal projektno in konstrukcijsko dokumentacijo za naslednje nove prikolice:
L Nove konstrukcijske rešitve in novi. lažji materiali za super lahko prikolico.
2.	Mobilna kamp enota 500. ki je namenjena za stacionarno letovanje oz. premik samo enkrat letno. Temu namenu so prilagojeni podvozje, karoserija in notranji razpored.
3.	Zaprta tovorna prikolica ČARGO 400. ki je namenjena za prevoz, tovorov, občutljivih na vremenske vplive — npr. tekstil, pohištvo, hrana, v mestnem ali primestnem prometu iz grosističnih skladišč do skladišč trgovin ali posamičnih kupcev.
Vsem iskreno čestitamo!
Uporaba seminarskih in diplomskih nalog v gospodarstvu
V sejni sobi Razvojnega inštituta je bilo 30. oktobra ob 10.30 uri posvetovanje o uporabnosti seminarskih in diplomskih nalog v gospodarstvu.
Udeležili so se ga predstavniki Fakultete za strojništvo v Ljubljani: prof. dr. Leskovar, prof. dr. Cvetaš, prof. dr. Janežič, prof. dr. Kuhelj, prof. dr. Retelj in predstavniki naše delovne organizacije — iz Razvojnega inštutita ing. Kočevar, ing. Luckmann. ing. Kordiš, ing. Ljubeč, ing. Burger in ing. Dunato, iz. Tovarne avtomobilov pa ing. Bahč. ing. Oštir. ing. Novak in mag. Tomšič.
Nekaj mnenj s sestanka!
Ing. Kočevarje poudaril pomen povezovanja univerze z združenim delom. Seminarske in diplomske naloge naj bi bile prilagojene potrebam združenega dela oziroma naj bi se v končni fazi tudi uporabljale in realizirale. S strani uporabnikov — delovnih organizacij pa bi morali za določena področja dela določiti mentorje, ki bi skrbeli za vpeljavo seminarskih in diplomskih nalog za praktično uporabo v industriji. Področja dela v Razvojnem inštitutu so: podvozja in nadgradnja
prikolic, pri čemer se Razvojni inštitut ukvarja z eksperimentalnim in projektantskim delom na karoserijah prikolic. Razvija se terensko vozilo za vojaške in za gospodarske potrebe, računalništvo in informatika, kontrola kakovosti, tehnologija in elektronika in elektro oprema. V nadaljevanju pogovora je prof. Leskovar poudaril. da so diplomske naloge v glavnem, kar v 80% vezane na konkretne potrebe v gospodarstvu. To so raziskovalne naloge in se tudi upoštevajo v industriji oziroma se lahko prenesejo na konkretne potrebe gospodarstva. Delo in medsebojno sodelovanje pa je potrebno še poglobiti in bolje organizirati. Strokovnjaki s
fakultete, ki sodelujejo z IMV, se lahko povezujejo s koordinatorji in mentorji iz delovne organizacije. Tako bodo naloge res prilagojene potrebam in problemom, ki se pojavljajo v združenem delu.
Prof. Cvetaš je dejal:
Ob dogovoru za nadaljnje sodelovanje fakultete in IMV je treba poskušati s skupnimi močmi realizirati nekatere naloge. Diplomske naloge so postavljene v smislu raziskav in za potrebe
Obvestilo
Obveščamo vse delavce TOZD TA. da so knjige za vpis koristnih predlogov za posamezne proizvodnje in službe pri naslednjih delavcih:
Proizvodnja L: Boris Črnič.
Proizvodnja II.: Štefan Pepel-njak. Proizvodnja III.: Stane Bobnar.
Proizvodnja IV.: Peter Starešinič.
Proizvodnja V.: Marjan Lakič.
Mat. oddelek: Miha Božič.
TPS: Mitja Novak.
DSSD: Stane Jaklič,
Kontrola kakovosti: Franc Kotnik.
Obrat Suhor: Stane Nemanič.
Navedene delavce je vodstvo TOZD TA 13. septembra 1985, imenovalo za mentorje inventivne dejavnosti in so v svojih okoljih zadolženi za:
—	spodbujanje inventivne dejavnosti.
—	strokovno pomoč predlagateljem koristnih predlogov.
—	kontaktiranje z organizatorjem ID in službo za ID.
—	ostale dejavnosti, ki so vezane na popularizacijo in vzpostavljanje pogojev za čim hitrejši razvoj inventivne dejavnosti.
gospodarstva. Niso pa diplome mišljene kot tehnična dokumentacija. ampak je potrebno konkretne naloge obojestransko realizirati. Pobude naj prihajajo iz delovne organizacije, ki bodo naloge uporabljale pri reševanju nekaterih programov.
Ing. Luckmann je med drugim omenil, da je v IMV čutiti velik primanjkljaj tehničnih strokovnjakov, ki so potrebni pri reševanju problemov. Sodelovanje s fakulteto smo že dosegli, saj so seminarske in diplomske naloge zelo uporabne pri operativnem delu. Pri nas. v Razvojnem inštitutu, seje to pokazalo pri terenskem vozilu. Sodelovanje je bilo ko-
Nagrajeni za inventivni prispevek
ristno in ga je treba še poglobiti. Tudi študentje sami se raje spopadajo s praktičnim, konkretnim delom. Na sestanku je bil govor tudi o podiplomskem izobraževanju diplomiranih inženirjev ter o permanentnem dopolnilnem izobraževanju vseh višješolskih in visokošolskih strokovnjakov.
Ob zaključku razprave so ude-Ie.enci sklenili, da je potrebno poiskati predloge s strani IMV. ki bodo zanimivi za sodelovanje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. V to sodelovanje je treba vključiti čimveč strokovnjakov in študentov, vendar je za to potrebna večja pomoč združenega dela v opremi in kadrih.
Delo bi se s tem na fakulteti posodobilo in pospešilo, pritok strokovnega kadra v gospodarstvo pa prav tako.
MIRA ŽONTA RI
Odbor za inventivno dejavnost je na svoji drugi seji 23. septembra 1985 sprejel sklep, da se realizatorjem tehnične izboljšave s področja protikorozijske zaščite kolesnih obročev izplača nadomestilo v višini 216.241.30 din.
Skupina delavcev Proizvodnje IV. si bo nagrado delila po ključu, ki so ga sami predlagali:
Vjenceslav Viceič, 45%. iz česar sledi 97.308.60 din.
Peter Starešinič, 24%. iz česar sledi 51.897.90 din.
Leopold Sintič, 10%. iz česar sledi 21.624. 10 din.
Stjepan Bene, 8%. iz. česar sledi 17.299.30 din.
Drago Nemanič, 8%. iz česar sledi 17.299.30 din.
Marjan Mohorčič. 5%, iz česar sledi 10.812.10 din.
Osnova za izračun odškodnine je bila gospodarska korist v višini 2.138.188,55 din. kije biladoseže-na z ukinitvijo tretje izmene, zmanjšanjem porabe uvoženega materiala ter zmanjšanjem porabe oz. toplotne energije.
Emblem inovativnih aktivnosti
Pod zap. št. 1 v knjigi koristnih predlogov Proizvodnja II. TOZD TA je opisan zanimiv in nevsakdanji predlog, zato je prav. da ga predstavimo vsem delavcem Tovarne avtomobilov.
Predlagatelj Štefan Pepelnjak predlaga, da bi služba za inventivno dejavnost v TOZD Tovarna avtomobilov uporabljala v svoji dejavnosti emblem, ki bi zgovorno ponazarjal povezavo znanja in ustvarjalnosti, iz česar bi kot logična posledica izhajala inovacija in napredek, ki gaje simbolično prikazal kot cesto, ki se širi iz DO IMV.
Znak je logičen in lahko razumljiv, kaže pa tudi veliko mero pripadnosti DO IMV. zato menimo, da ni zadržkov, da znaka ne bi mogli uporabljati.
2
KURIR
Pri določanju višine odškodnine je odbor poleg gospodarske koristi upošteval delež inventivnega prispevka in dejstvo, da nov tehnološki postopek humanizira delo in delovno okolje, poleg tega pa vsebuje tudi elemente varstva okolja.
V imenu delavcev TOZD Tovarna avtomobilov se skupini rea-
lizatorjev tehnične izboljšave zahvaljujem za inventivni prispevek, službam SCP, TPD, SVD, strokovni skupini ter odboru za ID pa za pomoč pri objektivnem določanju odškodnine predlagateljem.
VEKOSLAV KAPLAN
JOŠK PODGURSKI
JOŠK: »Ti, si slišau, da bo ad zdej naprej u fabrik automobilu vsak predlog nagrajen!
ŠEF:»Ja rejs, sam nejs glih dobru puslušau, rečen je blu, da mora bit predlog tud ponucan.«
O delu razvoja
Delo in novosti v Razvojnem inštitutu smo vse leto spremljali tudi v Kurirju in vam tekoče predstavljali nove proizvode, tako, da zdaj, koje v obravnavi poročilo o delu Razvojnega inštituta za obdobje januar — september 1985, iz le-tega povzemamo le sklope, o katerih še nismo pisali. Žal pa v poročilu ni govora o avtodomih, čeprav vemo, daje bil izdelan nov prototip, ki je bil predstavljen na italijanskem in nemškem tržišču.
Vozilo posebnega pomena:
Intenzivno delo na realizaciji programa terenskega vozila je zahtevalo formiranje posebnega delovnega teama za izdelavo projektno — konstrukcijske dokumentacije za posamezne sklope vozila, kot so: karoserija, šasija, obese, zavorni sistem, sistem krmiljenja itd.
Doseženi so dogovori s kooperanti, ki bodo dobavljali posamezne komponente, saj bo »IMR«
Beograd izdelal motor, reduktor »DMB« menjalnik »TAM Maribor, diferencial »Prvomajska« Zagreb, kardanske gredi pa »SO-KO« Mostar. Poleg naštetih je v razvoj terenskega vozila vključena še vrsta drugih specializiranih domačih proizvajalcev. Opravljena so dela na projektiranju vklopnega mehanizma reduktorja in izdelava vseh delavniških skic ter projektiranje in izdelava delavniških skic prezračevanja hidravličnega mehanizma diferencialnih zapor na obeh diferencialih.
Izdelana je projektna dokumentacija za pritrditev pokrova okrova menjalnika. V tem obdobju je bila projektiva kontinuirano in intenzivno vključena inje sodelovala v delu izdelave prototipa. Dizajnerska dela so bila usmerjena na oblikovanje zunanjosti (eksterjerja) in to: pokrov motorja, maska itd. ter oblikovanju notranjosti (interjerja) in to: armature. oblog vrat, ročice za vklop reduktorja itd.
Težišče dela tehnologije s področja pločevinske obdelave, varjenja in sestave, mehanske obdelave in montaže je bilo na projektu terenskega vozila posebnega pomena. Zastavili smo globalno tehnologijo na podlagi projektnih zahtev in obstoječih ter v dosedanjem sanacijskem programu predvidenih tehnoloških kapacitetah. Glede na trenutno stanje sanacijske usmeritve, ko se koncepti še iščejo, bo treba izdelati še kompleksno revizijo koncepta globalne tehnologije. V drugem četrtletju smo izdelovali tehnološko dokumentacijo za improvizirano izdelavo III. prototipa, kjer smo definirali postopke, skice surovcev. za komplicirane dele izdelali risbe orodij in priprav ter sodelovali pri izdelavi delov — predvsem pri sestavi karoserije in montaži vozila, za kar ni bilo definirane izhodiščne dokumentacije.
Izdelana so bila orodja za pod karoserije, stranice karoserije, zavorno ploščo, priprave za obdelavo kolesnih delov. Sodelovali smo pri opremljanju prototipne delavnic z ustreznimi varilnimi pripomočki in pri uvajanju varjenja s CCK v prototipno delavnico za potrebe izdelave karoserije. Sestavo karoserije in montažo vozila so usmerjali naši sodelavci in s tem preverjali ustreznost konstrukcijskega koncepta in izbrane tehnologije.
Na osnovi spoznanj pri sestavi in kasneje preizkušanju prototipa smo skupno s konstrukterji zastavili izhodišča za rekonstrukcijo delov vozila in njihove sestave, kar se je v glavnem realiziralo v konstrukciji in projektivi v zadnjem četrtletju. Sedaj sektor spet pospešeno dela na obdelavi tehnologije rekonstruiranega prototipa za naročnika. Poleg tega imamo v sektorju še zadolžitev koordiniranja izdelave dokumenta »Propis kvalitete proizvoda« za
terensko vozilo, ki mora biti izgotovljen 1 mesec pred prototipom.
V prototipni delavnici je bil izdelan predprototip terenskega vozila, ki je bil predstavljen predstavnikom JLA v času od 11. do 15. 6. 1985.
Poleg dela na realizaciji terenskega vozila je bila formirana posebna delovna skupina za projektiranje in izdelavo prikolice kategorije 0,75 t in izdelana projektna dokumentacija za izdelavo prototipa.
Na osnovi TTZ je bil izdelan program za interno preizkušanje vozila kot celote in njegovih sestavnih delov. Takoj po predstavitvi vozila predstavnikom JLA smo pričeli s preizkušanjem vozila na doma izdelanem poligonu.
Čargo prikolice različnih izvedenk za različne namene
Izdelana je projektna prototipna dokumentacija in izdelano je 5 prototipov Čargo prikolic različnih izvedb (modelov) za različne namene (prevoz, kruha, pohištva, tekstila in splošni namen).
Osnutek kataloga rezervnih delov je naloga, ki bi morala biti že končana, vendar je zaradi prioritete proizvodnje in kratkih rokov za izdelavo dokumentacije ta naloga še vedno v začetni fazi.
Prikolice posebnega pomena
Od prikolic posebnega pomena se je zlasti delalo na prikolicah: gozdarski bivak, vojaška kantina.
Za gozdarski bivak so bile izdelane skice za prototipno delavnico. Namen je bil izdelati prototip za potrebe gozdnega gospodarstva s predstavitvijo na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju.
Delo v zvezi z vojaško kantino je v začetni fazi, kajti zahteve vojske so nejasne in zato je treba čakati na detajlnejše odločitve glede izvedbe tega projekta.
Predstavitev prikolic na sejmih TORINO, PARIZ, ESSEN
Kot običajno, smo tudi letos svoje prikolice predstavili na glavnih treh prikoliških sejmih v Evropi in sejmih, ki so organizirani vsako leto na začetku sezone, na njih pa se s svojimi programi predstavljajo vsi proizvajalci prikolic, proizvajalci in dobavitelji prikoliških delov in sklepov ter proizvajalci ostale opreme za tako imenovani prosti čas.
Kot prvo ugotovitev velja zapisati, da sta bila torinski in essenski sejem še vedno na njuni nekdanji višini, medtem koje nivo pariškega sejma občutno padel, saj je bilo tudi na sejmu čutiti krizo, ki že več let traja na francoskem trgu.
IMV se je predstavila s praktično nespremenjenimi prikolicami serij A in B ter z. novimi prikolicami serije A C in D. Pri tem velja takoj zapisati naslednjo ugotovitev: naše prikolice še vedno zaostajajo za konkurenco, tako po razvojni plati (oblikovanje posameznih elementov, notranji in zunanji dizajni ter teža), kot tudi po kvaliteti.
Ob stagnaciji trga je konkurenca ponudila stilsko in kvalitetno izredno dodelane prikolice z nekaterimi notranjimi rešitvami (spalnica staršev, polica za TV), kar pri naših prikolicah pričakujemo že nekaj časa. Poglavje zase so cene, ki so pri konkurenci ostale v glavnem nespremenjene glede na prejšnjo sezono. V borbi za kupca in boju za čim večjo prodajo smo priče dodatnemu vgrajevanju in ponudbi razne opreme (za isto ceno), kar povzroča na trgu stalen nemir in določen nered, ko so porušeni vsi nekdanji odnosi, ki so veljali na prikoliškem trgu. Boj s konkurenco bo mogoče uspešno voditi le z bistveno boljšo kva-
liteto in s hitrejšim razvojem ter prilagajanjem željam in potrebam trga. Vse to pa neposredno vpliva na naše cene in s tem na naš dohodek. V verigi od razvoja, proizvodnje pa do prodaje končnemu kupcu je odnos do izdelka, do njegovega izgleda in kvalitete izredno pomemben, česar se vsi premalo zavedamo, sicer ne bi prihajalo do takih zadev kot na lanskem sejmu, ko seje tehnik našega podjetja v Švici več kot 4 ure zaman trudil, da bi ugotovil, kako je v prikolici (sejemskem vzorcu) speljana elektroinštalacija. da bi prikolici osvetlil. Na koncu mu ni preostalo drugega, ko dajo osvetli z drugimi posebnimi lučmi. Ta tehnik dela v našem podjetju 10 let in ga kot strokovnjaka poznamo vsi v prikoliški dejavnosti IMV. Primer smo navedli zato, ker ni osamljen in ker s takšnimi izdelki ni mogoče ostati neporažen v boju s konkurenco. Ravno tako pa tudi ni mogoče zagotoviti dohodka. Na vseh sejmih smo opravili tudi sestanke s trgovci. Kolektivu smo dolžni povedati, da jih je precejšnje število imelo pomisleke o nadaljnjem sodelovanju z nami, ker nam enostavno ne verjamejo več. Vsa leta smo jim namreč obljubljali boljšo kvaliteto in pravočasne dobave. Njihova razmišljanja gredo v smeri: »Prodajal bom kvalitetno prikolico, s katero ne bom imel problemov in jo bom lahko kupcem dobavil v zahtevanem roku.«
Na koncu želim posebej poudariti, da nekdanjega interesa kupcev za množično in ceneno prikolico. kar je bila ADRIA nekoč, skoraj ni več. Kupci danes želijo, kot sem že uvodoma zapisal,
lahko, kvalitetno in stilsko dodelano prikolico za ustrezno ceno. Tako prikolico pričakujejo tudi od ADRIE. Napačno bi bilo. če bi to razumeli, kot da imajo kupci danes globji žep kot včasih. Gre za dejstvo, da je obseg prodaje še vedno tak kot včasih, le da tisti razred kupcev, ki je včasih veliko kupoval prikolice ADRIA, danes kupuje rabljene prikolice — prikolice iz druge roke.
Pot, po kateri naj bi šli, je torej jasna. Stanje sem poskušal pri-
kazati ne črnogledo, temveč korektno in objektivno, predvsem pa brez lastne hvale in zaverovanosti vase. Z informacijo želim spodbuditi k učinkovitosti vse, ki znajo, ki lahko in ki želijo pomagati sodelovati, predvsem pa se spoprijeti s problemi, s katerimi se dnevno srečujemo. Časa pa ni veliko.
SEKTOR IZVOZA
Oblikujemo razvojni program, ki bo upošteval najnovejše dosežke s področja informatike
Dosežena razvojna stopnja družbenoekonomskih odnosov v DO IMV do nedavna ni bila v skladu z obstoječim informacijskim sistemom, ki je bil zasnovan predvsem na zastarelih ročnih postopkih planiranja, izvajanja in nadzora poslovnega procesa. Kljub dejstvu da se je v IMV že vrsto let uporabljal računalnik, pa je bila vloga in pomen tega sodobnega orodja za vodenje organizacije mnogo premajhna. V minulih desetih letih je bilo preveč pozornosti posvečene avtomatski obdelavi podatkov, ki se pojavljajo izven proizvodne sfere, predvsem v računovodstvu. Klasičen primer tega so obdelave osebnih dohodkov, saldakontijev, glavne knjige, fakturiranja osnovnih podatkovnih struktur, ki se pojavljajo v reprodukcijskem procesu, sestava izdelkov, postopkov, zalog in zmogljivosti pa IMV, žal, ni ob-
ravnaval s primerno pozornostjo. Tako je prišlo.do klasične bolezni številnih jugoslovanskih računskih centrov v gospodarstvu — odmaknjenosti od realnega dogajanja in dela ter obdelave za proizvodnjo nepomembnih podatkov.
V IMV skozi zgodovino obstoja ni bilo enovite dejavnosti na primerni ravni, ki bi zagotavljala ustrezne podatke za obdelavo v koristne informacije, kot tudi ne dejavnosti, ki bi na strokovno neoporečen način pripravljala organizacijska navodila, predloge in rešitve. Tako sije vsaka posamezna poslovna funkcija gradila svoj lastni, bodisi ročni ali računalniško podprt informacijski sistem, ki je sicer reševal omejen krog problemov, praviloma pa vsem ostalim pozvroča! več škode kot koristi.
Informacijski sistem je orodje, ki ga vodstvo uporablja za odločanje. Če je to orodje slabo izdelano, zastarelo ali drugače neuporabno, potem je tudi vodenje organizacije oteženo.
Zelo pogost pojav, ki seveda ni obšel IM V, je nasprotovanje računalniški informatiki, in to iz bojazni pred izgubo ugleda zaradi dejstva, da sistematično urejena informatika močno zmanjšuje subjektivne vplive, oziroma odpravlja lastništvo ne le podatkov, temveč tudi informacij. Tako so številni problemi v preteklosti tudi posledica nasprotovanja posameznikov, da bi sodelovali v razvoju in posodabljanju IS in organiziranosti.
V minulih štirih letih je prišlo do silovitega prodora nove računalniške filozofije, to je interaktivnega dela s terminali. Osnova novega načina dela je v tem, da se uporabniku računalnik približa neposredno na njegovo delovno mesto, kar omogoča mnogo boljši izkoristek opreme, natančnejše delo in, nenazadnje, mnogo lažje uvajanje računalniško podprtih rešitev.
Računalniški sistem IBM, ki ga je IMV imel do maja tega leta, je bil dobavljen leta 1978 in instaliran. Leta 1980 je bil tehnološko zastarel, ker je njegova arhitektura izvirala iz sredine šestdesetih let. V času obratovanja je napravil približno 12.100 strojnih ur, kar pomeni približno 1/3 normalne življenjske dobe. Vrednost sistema 370/138, nabavljenega pri firmi International Business mac-hines, je bila 1,300.000 dolarjev, medtem, ko je bila njegova vrednost v tujini v času prodaje okoli 10.000 dolarjev.
Sistemska programska oprema je bila v celoti nabavljena pri firmi IBM in se je zanjo plačevalo najemnino.
Aplikativna programska oprema je bila delno najeta, delno kupljena, delno izdelana v hiši. Osnovna hiba je bila, da so bile posamezne aplikacije med seboj nepovezane, neusklajene, izdelane na različne načine in ob upora-
bi različnih pristopov in organizacije podatkov. Tako je bilo teoretično težko, praktično pa nemogoče dobiti integrirane informacije z več področij obdelav. Napravljenega je bilo v bistvu veliko, vendar nepovezano, nesistematično, neusklajeno in zato v veliki meri neuporabno širšemu krogu. Področja obdelav so segala v vse dele reprodukcijskega procesa, vendar v nobenega celovito.
Nadaljevanje dela z obstoječo tehnologijo dela in znanjem je bilo možno, ni pa bilo smotrno, ker ni zagotavljalo razvoja. Edina možnost, ki smo jo lahko predlagali, je bila, da na osnovi razpoložljivega znanja in ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov oblikujemo razvojni program, ki bo upošteval najnovejše razvojne dosežke s področja informatike.
Predpostavljali smo, da mora informacijski sistem DO IMV v končni fazi zagotoviti osnovne informacije o planiranju, nabavi, skladiščenju, zalogah, proizvodnji, prodaji in kontroli poslovanja ter zagotoviti osnovne informacije na vseh lokacijah, kjer IMV posluje, in zagotovitvi razvoju možnost uporabe računalniške tehnologije v konstrukciji in tehnologije osnovnih proizvodov.
Izračunali smo, da mora računalniška oprema, ki ustreza naštetim kriterijem, imeti najmanj naslednje zmogljivosti:
—	procesor 1-5 ukazov na sekundo, pomnilnik 6-8 MB, 2-3 enote,
—	sidkovne zmogljivosti 2.500-3.000 M znakov,
—	magnetni trak, 2 enoti,
—	tiskalnik 600-1200 vrstic/-min, 2 enoti,
—	tiskalnik 50-100 vrstic/min, 25-30 enot,
—	video terminal 24-80 znakov, 120-150 enot,
—	telekomunikacijska oprema za 10 lokacij,
—	specialni barvni grafični video terminal, 2-3 enote,
—	specialni risalnik, 1-2 enoti.
Ekonomski položaj in širše
družbene usmeritve so nam narekovale, da pri odločitvi glede
opreme upoštevamo predvsem takšno, ki pomeni čim manjši devizni odliv v tujino pri nabavi, v uporabi pa ne zahteva dodatnih deviznih sredstev. Izbrali smo domač ega proizvajalca Iskra Delta iz Ljubljane ter v prvi fazi nabavili računalniški sistem delta 4850/300 v konfiguraciji:
—	procesor 4850,
—	pomnilnik MOS MB,
—	konzolni podsistem,
—	tiskovne zmogljivosti 900 MB,
—	magnetotračna enota,
—	tiskalnik 100 vrstic/min, 4 enote,
—	video terminal 80-24. 45 enot,
—	sistemska programska oprema.
Oprema je nabavljena in instalirana ob sovlaganju Iskre Delte, z namenom, da bi organizirali skupen informacijski center, tako daje le 50% zmogljivosti last IMV in imamo prednostno pravico uporabe.
Osnovna načela, ki naj bi jih upoštevali pri razvoju informacijskih sistemov, morajo biti usklajena s sodobnimi zahtevami, vendar prilagojena našim razmeram za delo, kot tudi našim finančnim zmožnostim. Ob upoštevanju dejstva, da IMV potrebuje IS, ki mora obravnavati vse informacijske tokove, ki se pojavljajo v procesu proizvodnje avtomobilov, prikolic pa tudi drugih predmetov poslovanja, in ki bo v prvi vrsti omogočil nadzorovan pretok materiala skozi proizvodnjo, omogočil nadzor nad potekom dela, stroji, zmogljivostmi in stroški, smo uporabili domače izvirne rešitve, ki jih obvladamo z lastnim znanjem in svojo tehnologijo. V Sloveniji je več organizacij, ki takšne rešitve že imajo, tako Iskra Delta v Ljubljani in Mariboru, v Novem mestu pa je to Krka. katere programska oprema je razširjena že na prek 20 instalacijah v Sloveniji in Hrvaški. IMV sodeluje z iskro Delto na področju sistemske programske in strojne opreme ter s Krko na področju uvajanja proizvodno-materialne-ga planskega sistema, kadrovskega IS in obračuna osebnih dohodkov ter IS za spremljanje osnovnih sredstev in finančnega poslovanja.
Proizvodno materialni planski sistem — PMPS omogoča in podpira naslednje dejavnosti:
—	računalniško vodenje tehnološke dokumentacije,
—	planiranje proizvodnje (mesečno in letno) glede na razpoložljive materialne in proizvodne kapacitete,
—	predlaganje, lansiranje in spremljanje proizvodne doku-metnacije,
—	vodenje zalog z rezervacijami, prejemi, izdajami, inventura-
mi, prenosi in zapisniki,
—	načrtovanje neto potreb re-promaterialov,
—	analizo in evidenco dobaviteljev v,
—	predlaganje in spremljanje nabavnih nalogov,
—	likvidacijo prejetih računov in ugotavljanje odmikov.
—	vrednostna spremljanja materialnih tokov (obračuni skladišč, materialno knjigovodstvo),
—	izdelava predkalkulacij po planskih cenah,
—	obračun proizvodnje,
—	načrtovanje potrebnih finančnih sredstev (dinarskih, devinih),
Informacijski sistem odkis — kadrovska evidenca in osebni dohodki —je namenjen spremljanju zaposlenih v DO in omogoča:
—	evidenco zaposlenih in zunanjih sodelavcev,
—	avtomatsko spremljanje minulega dela zaposlenih in v zvezi s tem določitev ustreznih dodatkov,
—	izpis odločb o razporeditvi na delo,
—	določitev letnega dopusta glede na delovno dobo in izpis ustreznih določb,
—	izračun osebnega dohodka,
—	plačila po urni postavki in urah prisotnosti,
—	plačila na osnovi delovnega naloga,
—	plačila na osnovi raznih povprečij,
—	plačila, podana neposredno v bruto ali neto znesku (pri neto plačilih je možen preračun v bruto in nazaj),
.— plačila, ki izvirajo iz plačil prejšnjih mesecev (razlika za nazaj itd.) do 11 mesecev nazaj,
—	obračun bolniških dopustov s potrebnimi pregledi (po delavcih. po reg. zavodih in vrstah bolezni itd.),
—	obračun prispevkov z vsemi potrebnimi pregledi za SDK in ustreznimi prenosnimi nalogami,
—	obračun regresa po kategorijah,
—	obračun denarnih pomoči (otroških dodatkov) z ustreznima pregledoma,
—	obračun materialnih nadomestil (prevozi na delo, potni stroški),
—	rekapitulacija po vrstah plačil, stroškovnih mestih in tozdih.
Informacijski sistem finančnega poslovanja Finpos podpira aktivnosti pri prometu denarnih sredstev in zagotavlja:
—	spremljavo dejanske cene materiala, delež davka, delež transporta, delež carine... v ceni materiala,
—	načrtovanje potrebnih plačil iz dospelih faktur ali nelikvidi-ranih prejemov,
—	omogoči tiskanje nalog in spremnih dopisov menic,
(Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. str.)
—	potrjevanje plačil.
—	celotno poslovanje z menicami.
—	spremljavo terjatev in plačil kupcev,
—	spremljavo kreditov,
—	spremljavo stroškov,
—	potrebne mesečne komula-tive za knjiženje v glavno knjigo.
Evidenca in obračun osnovnih sredstev — OSSRED omogoča naslednje aktivnosti:
—	evidentiranje vseh potrebnih dogodkov, ki vplivajo na obračun OS, npr, spremembe predpisanih stopenj amortizacije, stopenj revalorizacije, organizacijske spremembe v DO itd.,
—	evidentiranje podatkov o osnovnem sredstvu,
—- obračun mesečne in letne amortizacije, plan amortizacije in revalorizacije,
—	izdelave raznih poročil in obrazcev.
Za ostale potrebe, tako spremljanje prodaje in naročil rezervnih delov, spremljanje porabe iz nasloga garancije, lansiranje proizvodnje in spremljanje postavitve in odpreme R4 in R19 ter spremljanje gotovih izdelkov proizvodnje prikolic, smo našli lastne programske rešitve.
Glavno slabost obstoječega sistema vodenja informacijskih tokov, to je podvajanje informacijskih sistemov v vsaki od poslovnih funkcij, predvideni informacijski sistem IMV odpravlja. Vsi uporabniki delajo z enotnimi podatki, zbranimi in urejenimi v računalniško zasnovani bazi. Vsak od množice podatkov ima svojega nosilca, ki je edini upravičen, da ga vzdržuje.
Vsak premik materiala, tako sprejem, kontrola in odvzem vzorca za analizo, izdaja za delovni nalog, predaja v skladišče, medskla-diščni prenos, inventura ali zapisnik, se sproti zabeleži v bazo podatkov. Ne le dejanski premik, temveč tudi načrtovana dejavnost, tako plani prodaje, iz. njih izhajajoči plani nabave in plani proizvodnje.
Ob vsakem vnosu se zapisuje tudi šifra delavca, ki ga je opravil. Tako zagotavlja IS—IMV enos-
Če ne gre drugače....
V hudi stanovanjski stiski se je znašla mlada družina z dojenčkom. Če bi jih bil kdo od članov kolektiva pripravljen sprejeti pod svojo streho, naj nam to čimprej sporoči v oddelek za družbeni standard (int. tel. 85).
Hvala lepa!
Pomagali smo mu do starostne pokojnine
tavno sledenje za premiki materialov.
Dokumenti, kijih IS uporablja, so poenostavljeni in poenoteni. Vsi podatki se tiskajo kot posledica opredelitve v času priprave dokumenta ali kot posledica vnosa. Tako odpade mnogo ročnega dela, delavci so razbremenjeni in se iahko bolj posvetijo vsebinskemu delu.
Dokumenti v papirni obliki ne krožijo več med oddelki, ampak izključno sledijo toku materiala. Ker jih oblikujemo sproti ob delu s pomočjo interaktivnih povezav z računalniškim sistemom, lahko vsak, ki potrebuje informacijo o premiku (nabava, računovodstvo, priprava proizvodnje), to takoj dobi iz podatkov, zbranih v bazi.
V	teku tega leta smo v sektorju izvedli prenos obdelav s sistema IMB na novi računalnik Iskra Delta. Čas za prenos je bil omejen s pogodbo o predaji sistema do konca aprila. Kljub izredno kratkim rokom je uspešno zaključena večina obdelav, glavni problemi pa so se pojavili pri prenosu podatkov oziroma ročnemu zajemanju. Poseben problem so bile in so še spremljajoče službe, saj so se nekatere vključile v delo prepozno, nekatere pa sploh še ne.
Večina težav, ki jih imamo, izvira iz tega, ker moramo podane rešitve kupljenih programov prilagajati našim specifičnim potrebam, kjer pa to ni možno, se morajo uporabniki prilagajati podanim rešitvam.
V	tem času je bilo realizirano:
—	vzpostavitev obdelav za proizvodno področje,
—	obdelave za obračun OD in kadrovske informatike,
—	obračun osnovnih sredstev,
—	finančno poslovanje,
—	prenos podatkov IMV— RNUR,
—	lansiranje,
—	rezervni deli,
—	garancije,
—	stroškovna mesta — mikro-organizacija.
Oprema ima preskromne zmogljivosti za informacijski sistem IMV, zato so obdelave počasne, trenutno pa ni možnosti znatnejše razširitve zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Projekt razvoja je predvideval za 3 do 4 krat močnejše zmogljivosti za tak obseg poslovanja. Od tu večinoma izhajajo vse dejanske in navidezne slabosti trenutnega stanja, saj kljub veliki angažiranosti naših delavcev, tudi v popoldanskem času, ne uspevamo zagotoviti ažurnost podatkov. Poudarim naj, da velik del možnosti, ki jih nudi, predvideni informacijski sistem IMV ni izkoriščen, ker bi aktiviranje vseh možnosti še bolj obremenilo že tako preobremenjeno opremo.
BORIS SAVNIK
Ko se je Rodičev Janez pri starosti 52 let prvič zaposlil, niti najmanj ni pomislil, da si bo kdaj zaslužil pokojnino. A čas je pokazal, da njegova želja ni bila le upanje, temveč je danes resnica. Janez, je namreč junija napolnil 65 let. 15. oktobra pa 12 let pokojninske dobe. Po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi pri omenjeni starosti moral dopolniti 40 let ali 20 let ali vsaj 15 let pokojninske dobe, da bi si lahko uveljavljal pravice iz starostnega zavarovanja.
Rodil seje 29. 6. 1920 v Dobravi pri Škocjanu. Izhaja iz številne kmečke družine. Imel je še pet bratov. Trije so umrli kot otroci, dva je pobrala vojna in tako je po letu 1945 ostal edini sin. Živel je pri starših na kmetiji.
Končal je le nekaj razredov osnovne šole. Solo je zaradi bolez-ni začel obiskovati šele pri desetih letih. Pridobil si je le nekaj osnovnega znanja o pisanju, branju in računanju. Potem pa, kot pravi sam, »so šle druge muhe po glavi« in šolanja je bilo konec.
Leta 1952 se je poročil. Tudi njegova družina je bila dokaj številna. Rodilo se mu je četvero otrok: dva sinova in dve hčeri. Starejši sin je zaposlen v Tovarni avtomobilov. Toda že vrsto let Janez živi sam. V pomoč in uteho so mu otroci. Živi zdaj pri enem zdaj pri drugem. Oni pa so si vsak po svoji moči zgradili svoje domove.
Omenili smo, da seje pri starosti 52 let šele prvič zaposlil. Za preživljanje ni imel rednega dohodka, samo od zemlje pa ga je bilo premalo, pa še ta je bil nezanesljiv. Z delom je pričel 15. oktobra 1973 v našem TOZD Podgorje Šentjernej. Delati je začel kot pomožni delavec pri razrezu lesa. Živo se spominja, daje bil prvi delovni dan ponedeljek. Mojster Jože Pavlič gaje odpeljal v proizvodnjo in mu pokazal, kje bo delal, kaj bo delal in kako. Prvi teden je bil zanj zelo naporen. Bolo je strašno! Ni bil vajen organiziranega dela. Domov je prišel zelo utrujen. Toda sčasoma se je privadil in bilo mu je vse lažje. Pri delu je postajal zanesljiv. Vse rajše je prihajal v tovarno. Dobro se spominja tudi prve plače. Za polovico meseca je dobil 70 starih tisočakov. Mislil je, da ima kar cel milijon v rokah. Prve plače je bil zelo vesel.
Zadnje čase pa Janez ni imel več toliko moči za delo. Tudi zdravje je načel čas. Prek socialne službe smo že pred dvema letoma priporočili centru za socialno delo, da bi mu priznali družbeno denarno pomoč. Toda Janez je pomoč odklonil. Odšel je na Center za
socialno delo in pojasnil, da želi še delati. V delovnem okolju pa so opažali, da Janez dela vse teže. V letošnjem letu so ga moči do kraja zapustile. Ko smo se z njim pogovarjali, je dejal, da res ne zmore več delati.
Uganka nam je postalo, kako rešiti njegov primer, kako mu zagotoviti socialno varnost. Za invalidsko upokojitev bi izpolnjeval pogoj starosti, ne pa pogoja delovne dobe. Delovne dobe bi moral imeti najmanj 15 let, a je je
15.	oktobra imel le 12 let. Rešitev zanj smo iskali skupaj s Centrom
za socialno delo. Ugotovili smo, da bi bila najboljša rešitev ta. da bi mu pomagali kupiti manjkajoča tri leta delovne dobe. Kupili bi jih iz »naslova« kmetijske dejavnosti, saj je pred zaposlitvijo v IMV delal na kmetiji in mu je bilo to delo edini poklic in glavni vir dohodka. Za tri leta pa bi moral zbrati skoraj 21 starih milijonov. Ko smo se pred meseci v TOZD pogovarjali o nakazani možnosti, skoraj nismo upali, da bi zmogli zbrati tako veliko vsoto denarja. Tudi viri zbiranja sredstev nam niso bili jasni. Naposled pa smo denar zbirali takole:
— Janezov prispevek od osebnega dohodka,
—	prispevek otrok,
—	prispevek sindikalne organizacije,
—	prispevek TOZD,
—	prispevek centra za socialno delo in
—	prispevek skupnosti za socialno varstvo.
Denar je zbirala naša socialna služba, kije vodila postopek in vse potrebno v zvezi z upokojitvijo. 30. septembra smo plačali znesek 205.614,00 din. Na ta način pa je Janez izpolnil tudi pogoj delovne dobe za starostno upokojitev. Njegova pokojnina za 15 let delovne dobe znaša 25.000,00 din.
Na koncu pogovora za pričujoči zapis smo Janeza povprašali, kakšne napotke bi dal mlajši gene-
raciji. Odgovor je bil kratek in jedrnat: »Naj se drže službe, naj bodo na delu prizadevni in disciplinirani, kajti le na ta način bodo srečni in zadovoljni dočakali pokojnino«.
Z Janezom smo se pogovarjali že kot z upokojencem. Od 15. oktobra je starostno upokojen. Pravi, da se doma počuti bolj
sproščenega, živi brezskrbneje, delovni dan si naredi po svoje. Seveda pa bo še imel priložnost, da prosti čas izpolni s tistim, kar mu bo ohranjalo vitalnost in zdravje. Želimo, da bi mu to dobro služilo in še dolgo let.
V pogovoru je bil veder, zgovoren, sproščen in razbremenjen skrbi, kaj bo z njegovo
prihodnostjo, saj je ta sedaj povsem jasna.
Janezov primer je izjemen. Iz, tega razloga smo ga širše predstavili. In prav je, da smo mu posvetili večjo pozornost. Kot marljiv, prizadeven in vesten delavec si jo zasluži.
MARIJA BOŽIČ
možnosti za skupno nastopanje na domačem in tujem trgu. in sicer vseh udeleženk zleta.
Tretji, zadnji dan smo obiskali spominski park legendarne Kozare in položili venec na spomenik padlim žrtvam za svobodo. Ogledali smo si tudi spominski muzej legendarne Kozare.
Naslednji zbor samoupravljal-cev zletnih območij bo naslednje
Poročilo s tradicionalnega zbora samoupravljalcev zletnih območij zleta »Bratstva in enotnosti«
leto v Karlovcu.
Franc Gorenc TOZD TA Proiz. III.
Tokrat že 13. srečanje je bilo od 11. do 13. oktobra v Prijedoru. Udeležilo se ga je 300 delegatov iz gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij zletnih mest: Karlovac, Gospić, Sisak, Banja Luka, Prijedor in Novo mesto. Iz naše regije seje zbora udeležilo 23 delegatov, in to iz občin Trebnje, Črnomelj, Metlika in Novo mesto.
Prvi dan smo si po nastavitvi v hotelu Prijedor ogledali razstavo likovnih del učencev, fotografije iz vojnih in povojnih let in nekaj umetniških del domačih umetnikov. Ogledu razstave je sledila prva plenarna seja. Na seji smo se seznanili s težiščno temo letošnjega zleta — o aktivnosti zveze sindikatov pri zaposlovanju. O tej problematiki je govoril tudi predsednik sveta zveze sindikatov Bi-hač, Andjelka Vasič. Popoldan pa smo si ogledali komedijo domačega amaterskega gledališča »Recept za narod«.
Drugi dan smo si, razdeljeni v skupine po branžah in iz vseh območij, ogledali nekaj delovnih organizacij: »Mira Cikuta«, tovarna keksov in vaflov, Ljubija,
rudnik železne rude: — Čeplak, tovarna celuloze in papirja v Prijedorju, v Bosanskem Novem tovarno trikotaže in konfekcije »Sana«, v Sanskem mostu tovarno Šipad, tovarno pohištva in tekstilno tovarno Knežičarka pa v Knežicah.
Sam sem bil v skupini, ki si je ogledala rudnik železove rude v Ljubiji. V delovni organizaciji je zaposlenih 4500 delavcev povprečni osebni dohodek pa je 45.000 din.
Na sestanku v Ljubiji je bil pogovor o uresničevanju politike zaposlovanja v letih 1986— 1990. Po končanem sestanku smo si ogledali rudnik železove rude. Druga parlamentarna seja je bila popoldne. Iz vsake skupine je delegat poročal o ugotovitvah v delovni organizaciji, nato je bilo sestavljeno skupno poročilo 13. srečanja.
V poročilu je med drugim zapisano, da je nujno poiskati vse možnosti za odpiranje novih delovnih mest in s tem zmanjšati odstotek nezaposlenosti. Pripomniti moram, da je nezaposlenost
Zveze kulturnih organizacij, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
RAZPISUJEJO OBMOČNO SREČANJE literatov-začetnikov,
ki bo 15. februarja na Vinici v rojstni hiši pesnika Otona Župančiča.
K sodelovanju vabimo vse tiste literate začetnike, ki še niso izdali lastne zbirke pesmi ali proznega dela.
Prispevke (pesmi, prozo, humoreske, dramske tekste, eseje itd.) pošljite na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE ČRNOMELJ, Kidričeva 18/a, 68340 Črnomelj, najkasneje do 31. 12. 1985.
Prispevki morajo biti podpisani s šifro, v kuverti pa mora biti priložena že zaprta ovojnica s podatki aavtorju: ime in priimek, letnica rojstva, poklic, bivališče.
Dela bo izbrala posebna strokovna komisija.
Najboljša dela bodo predstavljena na literarnem večeru, organizirana pa bo tudi okrogla miza — pogovor o problemih, s katerimi se srečujejo literati-začetniki.
Izbrana dela bodo objavljena v Samorastniški besedi.
NA OBMOČNEM SREČANJU bodo izbrani avtorji, ki bodo sodelovali na REPUBLIŠKEM SREČANJU LITERATOV — ZAČETNIKOV.
Podrobnejše informacije so na voljo pri ZKO Črnomelj, ki organizira srečanje (tel. 51-811) in pri domači ZKO.
eden najbolj perečih težav tega območja, saj je v prijedorski občini še veliko večji odstotek nezaposlenosti kot v Sloveniji. Na letošnjem srečanju so bili tudi gospodarstveniki z vseh zletnih območij. Prvič je bil na sestanku govor o konkretnih možnostih sodelovanja in tesnejšega povezovanja združenega dela in iskanja
REKREACIJA ZA DELAVCE IMV
Vsak četrtek od 20. do 21.30 ure na Osnovni šoli Grm: odbojka, košarka in še kaj.
Vsako sredo kegljanje - kegljišče Loka od 17. do 19. ure. — 4 steze.
Oddelek za družb, in soc.
standard
J
KJE BOMO SMUČALI?
Tudi za zimo 1985/86 smo za delavce IMV in družinske člane pripravili ponudbo za zimski oddih, kjer bodo lahko organizirano preživeli oddih in si v svežem zimskem zraku nabrali moči.
Glede na velik porast cen za tovrstne usluge smo poizkušali poiskati čim ugodnejše možnosti za oddih in omogočili obročno odplačilo vnaprej.
POPOVA ŠAPKA — 7 dnevni polni penzion, žičnica, prevoz, smučarska šola in organizacija, dva termina — odhodi 1. 3. in 8. 3. 1986 popoldne. Smučišča so na višini 1707 — 2510 m, namestitev je na smučišču. Število mest je omejeno, možnost odplačila je v 4 ali 5 obrokih, ob prijavi je treba vplačati akontacijo 5.000 din.
Cena — cca 27.000 din.
GORJANCI — Dom IMV pri Miklavžu — za otroke delavčevim IMV od 27. 1. do 1.2. 1986. Prijavite lahko otroke, stare 9 in več let (od 3 razreda dalje). Otroci bodo v domu prebivali s polnim penzionom. Organizacija bo podobna šoli v naravi (smučanje, družabno življenje, življenje v zimskih razmerah).
Cena — 5.000 din, možnost odplačila v 3 obrokih.
Število mest je omejeno.
GOZD MARTULJEK — dve počitniški prikolici v kampu, na voljo sanitarije in topla voda, 3 km oddaljeno od Kranjske gore. Kamp je odprt vse leto. Kapaciteta prikolice je 4 do 5 oseb.
Dnevna najemnina 700 din na prikolico in turistična taksa.
GAČE — v Kočevskem Rogu: dnevni prevoz, enolončnica in smučarska karta. Vso organizacijo ima Globtour, Novo mesto. Informativna cena na dan 1.300 din. Število dni ni omejeno.
Vse informacije dobite v oddelku družbenegastandarda, tel. 85 (84-495), kjer se lahko tudi prijavite. Pohitite s prijavami, želimo vam ugodno počutje.
Naj predstavimo še nekaj cen za letošnje zimske počitnice v organizaciji KOMPASA za 7 dni.
KRANJSKA GORA: hotel Kompas (A), 46.370 din (polpenzion) hotel Slavec, (C) 35.400 din (polni penzion).
Bohinj: hotel Zlatorog (B-polpenzion), 31.340 din, Ski hotel Vogel (C-polni penzion) 34.370 din.
KRVAVEC: brunarica (penzion), 26.200 din.
GOLTE: hotel (B-penzion), 22.600 din.
ROGLA: hotel Planja (B-penzion) 31.840 din, bungalovi (do 6 oseb) 58.990 din (najem).
Vse cene so brez prevoznih stroškov in žičniških vozovnic.	Odd. za druž. standard
NAŠIM KRVODAJALCEM!
Ljudje, ki s svojo darovano krvjo rešujejo mnoga življenja, tudi tako izkazujejo svojo človečnost in nesebičnost. Vsako leto občinski odbor Rdečega križa podeli krvodajalcem priznanja in značke, za 25 in 50-krat darovano kri pan posebne plakete.
Letošnjo proslavo s podelitvijo priznanj bomo organizirali v petek, 15. novembra, ob 16. uri v avli Osnovne šole Grm za krvodajalce iz novomeških TOZD, DSSD in obrata Suhor.
V nadaljevanju objavljamo seznam letošnjih dobitnikov priznanj, ki so že dobili pisno vabilo za proslavo. Vabimo vas, da pošljete svoje prijavnice in se prireditve udeležite.
Hkrati vabimo na proslavo krvodajalce, ki so darovali kri več kot 35-krat. Prijavite se lahko v oddelku za družbeni standard (tel. 85) — telefonsko ali osebno.
Prav tako naj se zglasijo v naši službi vsi tisti, kijih ni na seznamu, po njihovi evidenci ali mnenju pa so upravičeni do priznanj.
Proslavo organizirata sindikalna koordinacija IMV in oddelek družb. standarda IMV skupaj s krajevnim odborom RK KS Kandija-Grm.
Za prijetno počutje bo poskrbljeno.
Oddelek za družb, standard
SEZNAM KRVODAJALCEV — NAGRAJENCEV V LETU 1985
5 x darovana kri
1.	Zupančič Janez, Podturen 42, Dol. Toplice.
2.	Šime Jože, Ratež 30. Brusnice.
3.	Milkovič Janko, CBE 1, Metlika,
4.	Šinkovec Bojan. Ratež 4, Brusnice,
5.	Jakše Milena. Cerovi log 18, Šentjernej,
6.	Šinkovec Jože, Mokro Polje 19. Šentjernej,
7.	Mehle Tomaž, Cvelbarjeva 2, Novo mesto,
8.	Saje Marjan, M. Poljane 14. Novo mesto,
9.	Cimermančič Alojz, Vinja vas 11. Stopiče,
10.	Šašek Ivan, M. Orehek 5, Stopiče,
11.	Čemas Dušan, Heroja Starihe 14, Črnomelj,
12.	Povše Slavko, Vel. Poljane 4. Novo mesto,
13.	Ivanež Martin. Gabrje 50, Brusnice.
14.	Glavič Drago, Rakovnik 10. Novo mesto.
15.	Blažič Franc, Šmarješke Toplice, 5, Šmarješke Toplice,
16.	Bačar Ivan, Pristava 14, Novo mesto,
17.	Korasa Anton, Lobetova 15, Novo mesto,
18.	Turk Zdenko, Tolsti vrh 5, Šentjernej,
19.	Škulj Drago, Mršeča vas 3, Šentjernej,
20.	Redek Metod, Šmarjeta 6, Šmarješke Toplice.
21.	Blažič Franc. Žaloviče 31. Šmarješke Toplice,
22.	Pilih Zlatko, M. Šobar 22, Novo mesto,
23.	Hočevar Franc, Stara vas 9, Škocjan,
24.	Jakopin Jože, Šentjruje 6, Mirna peč,
25.	Mohar Slavka, Potov vrh 1 A, Novo mesto,
26.	Perše Alojz, Zagrebška 12, Novo mesto,
27.	Derganc Zvonko, Loka 6, Straža,
28.	Čustič Mirsad, Črmošnjice 1, Semič:
10x darovana kri
29.	Ograjšek Miroslav, Rotarjeva 2, Novo mesto,
30.	Zore Aleksander, Bogneča vas 18, Trebelno,
31.	Duh Franc, Hrib 12. Šmarješke Toplice.
32.	Turk Katarina, Zagrebška 13, Novo mesto,
33.	Luzar Jože. Kristanova 41, Novo mesto.
34.	Mežnar Jože, Vel. Orehek 5, Stopiče,
35.	Andrejčič Drago, Zloganje 5, Škocjan,
36.	Gorup Ivan, Kamanje 19. Ozalj,
37.	Perhaj Igor, Ratež 50, Brus-noce,
38.	Gregorič Branko, Mestne njive 47, Novo mesto.
39.	Klemenčič Jože. Šmihel 37, Novo mesto,
40.	Derganc Jože, Vel. Brusnice 75, Brusnice,
41.	Zidarič Rado. Podbočje 25, Podbočje,
42.	Rajk Štefan, Gabrje 28. Brusnice,
43.	Rauh Ivan, Rožni dol Tl. Semič,
44.	Tudija Cvetko, Šmihel 77, Novo mesto
45.	Perko Zoran. Drska 46, Novo mesto,
46.	Štravs Slavko, Gabrje 17, Brusnice.
47.	Kraševec Vilma, Stara Bučka, Škocjan,
48.	Novak Alojz, Šentjernej 209, Šentjernej.
49.	Medic Janez, Birčna vas 42, Novo mesto.
50.	Jefin Viktor, Žužemberk 29, Žužemberk,
51.	Košmrlj Bojan, Mali Slatnik 15, Novo mesto.
52.	Cimermančič Alojz, Vinja vas 11, Stopiče.
Vraničar Franc, M. Kozine 28, Novo mesto:
15 x darovana kri
53.	Žibert Tatjana, Zagrebška 19, Novo mesto,
54.	Teropšič Milan, Ragovo 2, Novo mesto,
55.	Pavlov Svetislav, Levstikova 6, Novo mesto,
56.	Petkovič Miomir, Levstikova 1, Novo mesto.
57.	Barbo Milan, Gor. Kamence
14,	Novo mesto,
58.	Brudar Miro, Rihpovec 5, Trebnje.
59.	Jerman Branko, Klošter 4. Gradac,
60.	Ljubi Stane, Koroška vas 32, Novo mesto,
61.	Rifelj Vida, Lešnica 3, Otočec,
62.	Malnar Rudolf, Gabrje 42, Brusnice,
63.	Štraus Marjan, Gabrje 18, Brusnice,
64.	Remih Nuša, C. herojev 68, Novo mesto.
65.	Mavsar Stanko. Potov vrh 41, Novo mesto,
66.	Kastelic Franc, Vinja vas 28, Stopiče,
67.	Gazvoda Branko. M. Brusnice 3. Brusnice.
68.	Plantan Anton, Vinja vas 4, Stopiče,
69.	Cesar Anton, Šentjurje8. Mirna peč,
70.	Mikola Vladimir, Dragomlja vas 5, Suhor,
71.	Juršič Janez, Dolž 19, Stopiče,
72.	Pečaver Silvo. Birčna vas 48, Novo mesto,
73.	Perše Mirko, Družinska vas
15,	Šmarješke Toplice,
74.	Jenič Branko. Stranska vas 26. Novo mesto,
75.	Štangelj Igor. Kristanova 34. Novo mesto,
76.	Vidmar Zlata. M. Šilc 22, Novo mesto,
77.	Turk Jože, Mali Orehek 12, Novo mesto,
78.	Jaklič Stane, Vel. Brusnice 52, Brusnice,
79.	Lampret Miodrag, Lobetova 31, Novo mesto:
20 x darovana kri
80.	Ajdišek Miroslav, Stranska vas 13, Novo mesto,
81.	Može	Martin,	Gabrje	12,
Brusnice.
82.	Novak Alojz,	Raka	27,
Raka,
83.	Vidic	Martin,	Šegova	20,
Novo mesto,
84.	Češek Franc, Stara Bučka 2, Bučka,
85.	Turk	Jože, Zagrebška	15,
Novo mesto,
86.	Kastelic Alojz, Vinja vas 12, Stopiče,
87.	Gregorčič Janez, Stritarjeva 4, Novo mesto,
88.	Jakovac Vinko, M. Šilc 12, Novo mesto:
25 x darovana kri
89.	Kirn Branko, C. Herojev 58. Novo mesto.
90.	Barbič Ivan, Ivana Roba 35. Novo mesto,
91.	Blažič Stanko. V. Brusnice 80, Brusnice,
92.	Jakopec Drago. Irča vas 24, Novo mesto,
93.	Ponikvar Anton, Gor. Vrhpolje 53, Šentjernej,
94.	Šuštaršič Milan. Smolenja vas 29, Novo mesto,
95.	Krštinc Drago, Dragomlja vas 15. Suhor,
96.	Medic Franc, Rakovnik 9, Novo mesto,
97.	Muhič Alojz. K Roku 21. Novo mesto.
98.	Barborič Jože, Žihovo selo 7, Otočec,
99.	Mervar Jože. Hrušica 23, Stopiče:
30 x darovana kri
100.	Hrastar Martin, V. Brusnice 82. Brusnice,
101.	Bratkovič Jernej. Gabrje 118, Brusnice,
102.	Bobnar Alojz, D. Podboršt 1, Mirna peč.
103.	Golob Marjan. V. Slatnik 15, Novo mesto,
104.	Gazvoda Peter, Mali Pod-ljuben 3, Novo mesto,
105.	Lipovec Marjan, Nad mlini 44. Novo mesto,
106.	Rojc Lucijan, Loke 4, Šentjernej.
107.	Blatnik Jože, Nad mlini 26, Novo mesto.
108.	Pust Jože, Kotarjeva 4, Novo mesto,
109.	Maksimovič Milutin, Stritarjeva 3, Novo mesto:
35 x darovana kri
110.	Cimprič Jože. Ragovska 16, Novo mesto,
111.	Turk Alojz, Stopiče 31, Stopiče,
112.	Potočar Martin. Mirna peč 96, Mirna peč,
113.	Ajdišek Martin, Stranska vas 13. Novo mesto;
40 x darovana kri
114.	Gazvoda Janez, Hrušica 4. Stopiče,
115.	Kirn Julijan, Vel. Brusnice 94, Brusnice,
116.	Tomaževič Valentin, Semič 48/c, Semič,
117.	Drčar Alojz, Podgora 15, Novo mesto:
45 x darovana kri
118.	Andrejčič Franc, Črmošnjice 38, Stopiče:
50 x darovana kri
119.	Šafar Martin, Gabrje 125. Brusnice.
Slepe miši ali o valjenju kukavičjega jajca
Na sejah komunistov, sindikata, mladine, samoupravnih organov in na zborih delavcev nenehno poslušamo kritike na rovaš informiranja.
Že dolgo časa vpijemo, da nismo informirani, da zvemo pomembne, odločilne zadeve iz najrazličnejših sredstev javnega obveščanja. Nemalokdaj ostajamo ob tem odprtih ust, začudeni, presenečeni in se kajpak počutimo izigrane. Pa ne zaradi odločitev, pač pa zato, ker dobimo informacije o svoji delovni organizaciji od drugod, le v hiši nič. Tišina.
Tu in tam kakšen Informator pa Kurir in nič več — pa še ta dva skoparita z informacijami. Po čigavi krivdi? Zakaj na primer v Dolenjskem listu beremo, da je ZKPO dobil člana več, zakaj v Delu beremo o poslovni politiki IMV? Zakaj!? Se res ne da ali ni časa (morda tudi ne volje, želje, potrebe?) obveščati nas, delavce, z našimi sredstvi obveščanja? Nedvomno obstajajo take informacije. ki jih ne gre obelodaniti (poslovne skrivnosti), preden ne »dozorijo«. To vsak razume, pri nas pa, tako kaže, sodi med take kar večina informacij. In tako, kot ni jasno, kaj objaviti, tudi ni jasno, kdo naj daje informacije, kakršnekoli že. Poslovodni organi ali po domače direktorji (pa naj gre za sektor, TOZD ali DO) v IMV očitno pozabljajo na 546. člen zakona o združenem delu, saj se (če se le da) temu raje izognejo. Seveda so med njimi izjeme, ki se zavedajo, daje informiran delavec dober in zadovoljen delavec. Večina tistih, ki jih lahko štejemo za vir informacij, pa so preobremenjeni s svojim delom, da bi utegnili posvetiti nekaj pozornosti temu, oziroma da 4>i delavce obvestili o svojem delu, uspehih pa tudi neuspehih.
Žal ne obvladamo ustnega prenašanja informacij (to smo že večkrat dokazali, saj se informacije v »bazo« ustno skorajda ne prenašajo, če pa se že, so skope in nemalokdaj popačene), očitno pa se pisanju ogibamo, ker vemo, da vsega tudi papir več ne prenese.
Morda bo prenesel to pisanje, izlivanje žolča nad stalnim, že kroničnim pomanjkanjem odnosa do kolektiva (oziroma informiranja), ki ne le želi, ampak tudi ima pravico biti obveščen.
Za osvežitev spomina vsem tistim, ki bi morali poskrbeti, da bi bili v hiši nekoliko bolje informirani (s predpostavko, da utegnejo brati »Kurir«), je tu še II. poglavje zakona o združenem delu. Poglejmo!
546.	člen:
Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju OZD in njenem mate-rialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, o pripravah za splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole.
Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva.
Sindikat lahko zahteva, da so delavci obveščeni o delu in izvrševanju sklepov iz. drugega odstavka tega člena.
547.	člen:
Organi OZD morajo delavce obveščati tako, daje vsakemu de-
lavcu omogočeno seznaniti se z njihovimi poročili, jih proučiti in zavzeti svoja stališča.
Način in roke za obveščanje delavcev. vprašanja, o katerih morajo biti delavci obveščeni, ter kateri organi so odgovorni za obveščanje delavcev, urejajo zakon, statut in drugi samoupravni splošni akti organizacije združenega dela.
548 člen:
Obvestila, ki se dajejo delavcu OZD, se pošiljajo tudi organu samoupravne delavske kontrole in sindikatu.
549.	člen:
Delavski svet in poslovodni organ OZD morata obveščati delavce in sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela OZD, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sindikata, če ti to zahtevajo.
550.	člen:
Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov OZD. delavcev in sindikata pomeni kršitev pravic delavcev. S tem. da ne izpolni dolžnosti obveščanja delavcev in sindikata, stori poslovodni organ hkrati kršitev delovne obveznosti. Če zaradi opustitve obveščanja ali zavestnega dajanja neresničnega obvestila ne bi bil sprejet sklep ali bi bil sprejet škodljiv sklep, odgovarja poslovodni organ tudi materialno.
Kvaliteta vhodnih materialov
Kakovost mora biti v izdelek že vgrajena. Le vgrajeni kvaliteti materialov lahko postavimo učinkovito kontrolo. Najprej določimo konstrukcijo izdelka po smernicah, katerih zahteve jasno določajo kakovostni nivo sestavnih delov in končnega izdelka. Zaman bi se trudili z neštetimi reprodukcijskimi materiali in polizdelki ter sestavili kvaliteten končni izdelek. V serijski proizvodnji bi prišlo do velikega odstotka izmečka, popravil in prebiranja neustreznih izdelkov, kar predstavlja nedvomno velik strošek.
Prav zato zahtevamo tudi od vhodnih materialov jasno določen nivo kakovosti. Pri organizaciji kontrole kvalitete vhodnih materialov moramo vedeti, da se kvaliteta oblikuje pri dobavitelju. Zato je naloga nabave in kontrole kvalitete v takem povezovanju z dobaviteljem, da se zahtevana kvaliteta doseže pri dobavitelju.
Naloge pri zagotavljanju kvalitete vhodnih materialov so težje od zagotavljanja kakovosti v lastni proizvodnji. Razlog za to je
geografska oddaljenost dobavitelja in različna organiziranost pa tudi težave pri specificiranju kvalitetnih karakteristik za nabavljene materiale.
Služba kontrole kakovosti vhodnih materialov opravlja niz aktivnosti za zagotavljanje kvalitete vhodnih materialov. Ločimo naslednje aktivnosti:
—	priprava pogojev za zunanje prevzemne posle:
—	izbiranje in ocenjevanje sposobnosti dobavitelja:
—	realizacija nabave materiala:
—	organizacija prevzema, transporta in skladiščenja;
—	vhodna kontrola kakovosti:
—	spremljanje kvalitete in zanesljivosti nabavljenih materialov, da bi se izboljšala kvaliteta.
Vidimo, da zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov zahteva poleg vhodne kontrole še vrsto aktivnosti. V vhodni kontroli samo ocenjujemo kvaliteto materiala, ne moremo pa vplivati na vgrajevanje kvalitete v vhodni material. Za to moramo skrbeti že od razvoja izdelka dalje. Če rezul-
tat ocene vhodnega materiala ne ustreza imamo samo dve možnosti:
—	ali prevzeti material neustrezne kvalitete in tvegati, da se bo v proizvodnji pojavil večji izmet — strošek,
—	ali zavrniti pošiljko in ustaviti proizvodnjo, dokler ne prispe material ustrezne kvalitete.
Navedeni alternativi zahtevata dodatno delo oziroma stroške, ki jih kupec ni dolžan nositi, zato morajo biti za take primere definirani odnosi med dobaviteljem in kupcem že pri naročilu.
Obveznosti dobavitelja in uporabnika moramo zbrati s tehnično prevzemnimi pogoji, ki vsebujejo:
—	tehnični del (standard kvalitete), — komercialni del (zaščita kupca).
—	risba, etalon (opredelitev naročila).
Vsebina tehnično prevzemnih pogojev je rezultat koordiniranega dela med razvojem, konstrukcijo. tehnologijo in kontrolo kakovosti.
Načelo pri politiki kvalitete vhodnih materialov je. da moramo za važnejše in količinsko obsežnejše materiale poiskati več dobaviteljev. V večini primerov je za izbor dobavitelja edini kriterij cena oziroma rok dobave, medtem ko se kriteriji kvalitete upoštevajo le v bolje organiziranih delovnih organizacijah. Pod kriteriji kvalitete razumemo tako kvaliteto samih izdelkov (življenjska doba, varnost, uporabljeni material. procent neustreznih kosov v pošiljki), kakor tudi zasedenost dobavitelja, da ustvari izdelke ustrezne kvalitete. V integralnem sistemu kvalitete predstavlja izbiranje in ocenjevanje sposobnosti dobaviteljev posebno aktivnost, ki teče neprekinjeno.
Tone Čefarin Kontrola kakovosti
Japonska
REKORDNA
PROIZVODNJA
AVTOMOBILOV
Letos bo japonska avtomobilska proizvodnja, kot kaže, zaključila leto z rekordnimi rezultati. Naredili naj bi okoli 7,5 milijona vozil, kar naj bi bilo 9 odstotkov več kot lani.
V prvem in drugem četrtletju so naredili 1,8 oziroma 1.9 milijona vozil, se pravi v prvem 4.5 odstotka manj. v drugem pa 6,2 odstotka več kot v enakih lanskih obdobjih. V tretjem četrtletju pa je proizvodnja kot predvidevajo, dosegla 1,9 milijona enot, kar je 16,9 odstotka več kot lani. Tudi za zadnje četrtletje pričakujejo 7,6-odstotni porast, se pravi, da bodo naredili 1,87 milijona vozil.
Podpis pogodbe IMV — Gorjanci
Prve dni novembra, točneje 4. novembra 1985. so se delavci, ki se na delo vozijo z avtobusi, pripeljali povsem običajno, tako pač kot vselej, ko se poslužujejo takšnega prevoza. Vse pa le ni bilo tako kot navadno, samo da tega ni bilo videti od zunaj. Bili so isti vozniki, vozili so isti avtobusi in na istih
IMV odkupila 18 TAM-ovih avtobusov v vrednosti 2 stari milijardi dinarjev. Za to je bila iniciativa dana že kmalu po prihodu ZKPO v IMV. Ta odločitev namreč pomeni precejšnjo racionalizacijo pri prevozih delavcev na delo. Naš vozni park je bil zastarel in izrabljen, stroški vzdrževanja avtobusov pa visoki.
Vendar pa bi bilo zmotno misliti, da lastni avtobusni prevozi v preteklosti niso bili potrebni. Nagla rast IMV. povezana s problematiko zaposlovanja in nerazvito mrežo mestnih in primestnih prevozov na našem območju, je od nas zahtevala, da sami organiziramo avtobusne prevoze za svoje delavce.
Avtobusne prevoze kot sestavino enotne kadrovske politike smo vzporedno z razvojem IMV širili 25 let in z lastno mrežo pokrili celotno območje Dolenjske, Bele krajine in del Posavja ter obrobne kraje sosednje Hrvaške, od koder smo vsakodnevno prepeljali na delo in z dela blizu 3000 delavcev.
Povečani odhodi delavcev v zadnjih letih so vplivali na zmanjševanje obsega avtobusnih prevozov. V zadnjem letu nam je uspelo s 25 avtobusi zagotavljati vse prevoze, dnevno smo prepeljali na delo in z dela 2150 delavcev. Avtobusni park je bil pretežno iztrošen, ob ukrepih za povečano varnost potnikov v javnem prometu, ki se dosledno izvajajo, so bili redni prevozi v zadnjem času komaj še mogoči.
Zaradi nenehnega pomanjka-
Novo avtobusno postajališče nam je nedvomno v ponos. Redke so delovne organizacije, ki se lahko pohvalijo s podobnim. Strah, da bi preraslo v mestno postajališče, je odveč, saj so odgovorni pravočasno spoznali, kaj bi to pomenilo za našo delovno organizacijo.
nja finančnih sredstev se avtobusni park v IMV ni ustrezno obnavljal. Sredstev je bilo komaj za nabavo rabljenih avtobusov in taka politika se je nadaljevala do nedavnega. V letošnjem letu je bilo zaradi dotrajanosti izločenih iz prometa 11 avtobusov. Le-te bi morali v kratkem nadomestiti, za to pa bi potrebovali 8 do 10 starih milijard dinarjev.
DO Gorjanci kot javni avtobusni prevoznik na našem območju nam je v tej situaciji ponudila roko z rešitvijo, ki se kaže skoz celovito organizacijo mestnih in primestnih prevozov na našem območju. Prevozi v Novem mestu so zdaj slabo rešeni, z vključitvijo prevozov za IMV v ta sistem pa je dan pogoj več, da se to ugodno


uredi. V ta namen so Gorjanci skupaj z IS skupščine občine Novo mesto pričeli akcijo združevanja sredstev in 22 delovnim organizacijam na našem območju ponudili sporazum o sovlaganju v osnovna sredstva oziroma za nabavo avtobusov, s čimer bi ublažili problematiko mestnega in primestnega prometa. Žal pa odziv ni bil tak. kot so pričakovali, saj so odgovore dobili le od os mih naslovnikov in še od teh je bil le eden pozitiven.
Avtobusni prevozi delavcev v okviru prevozne organizacije torej zagotavljajo, česar mi z lastnimi sredstvi ne bi mogli. Taka rešitev pa tudi ni nič novega. Podobno urejajo svoje probleme v mestnem in primestnem prometu tudi druge občine v Sloveniji. Delavske prevoze so v celoti vključili v enoten avtobusni promet, dosegli dobre rezultate, predvsem pa so se zmanjšali stroški, ki so jih imele delovne organizacije s prevozi delavcev.
Argumenti za to odločitev so bili dovolj močni jn ves strah, nejasnosti in dvomi delavcev, ki se vozijo na delo, so nenadoma izginili. Prve dni, kar je avtobusne prevoze prevzela DO Gorjanci, ni bilo „opaziti sprememb. Tako je menila večina anketiranih. So posamezni primeri nezadovoljstva, vendar je bilo tako tudi do zdaj. Čeprav se delavci vozijo po novem, je režim enak. kot je bil. Enako se pride do vozovnice in tudi cena je ostala nespremenjena.
Razveseljivo je. da je bilo vseh 25 voznikov ob prihodu v novo delovno organizacijo tovariško sprejetih in da bo njihov osebni dohodek višji. V novem delovnem okolju jim želimo dobro počutje, predvsem pa. da bi svoje delo še naprej dobro opravljali s »šoferskim« — srečno. Za vse. kar so storili pri nas. pa jim iskreno izrekamo zahvalo.
relacijah, ustavljali na istih postajališčih. Celo na avtobusih so ostali emblemi IMV, čeprav so ta dan vozniki in avtobusi opravljali storitve za delovno organizacijo Gorjanci...
Nekaj tednov prej, 10. oktobra, je bila namreč sklenjena pogodba, ki sta jo podpisala član ZKO DO IMV Anton Kuhar in direktor DO Gorjanci Igor Gruden. S tem je 25 voznikov sklenilo delovno razmerje z DO Gorjanci, ki je od
Iz našega arhiva fotografij smo potegnili tudi to, že porumenelo fotografijo. Časov, kijih prikazuje, se gotovo spominjajo le tisti »stari« imevejevci.
Jubilejna seja GMAQ
Doseganje čim večje kakovosti izdelkov je že vrsto let najpomembnejša naloga v TOZD Tovarna avtomobilov. Da bi zagotovili Renaultovim vozilom, narejenim pri nas. evropsko kakovost. je bila pred petimi leti organizirana skupina za ohranje-vanje in izboljšanje kakovosti v IMV. ki sodi v GMAQ (skupina za ohranjevanje in izboljšanje kakovosti) — Renault.
7. novembra 1985 je bila v TOZD Tovarna avtomobilov, ob 5-letnici, svečana seja GMAQ, ki soji prisostvovali gospod Buty, g. Gaufretean. g. Costes. g. Secher in predstavniki IMV.
Uvodoma je predsednik GMAQ v IMV. Vlado Bahč. poudaril vlogo in učinkovitost te skupine, kar so že dokazali doseženi rezultati. Izrekel je pohvalo in priznanje pionirjem na tem področju ter jim kot znamenje pozornosti izročil skromna darila: gospodu Butyju. direktorju GMAQ. gos-spodu Gaufreteanu. pomočniku šefa oddelka za tehnično pomoč tovarnam Renault v tujini, in tovarišu Pavlu Valentiču.
Gospod Buty je poudaril, da je ponosen, da je pot. ki sta si jo začr-
tala v svojem tesnem in prijateljskem sodelovanju s tovarišem Valentičem, dokazana kot prava in uspešna, saj lahko izreče visoko priznanje doseženi kakovosti vozilom Renault, izdelanim v IMV. obenem pa je izrazil prepričanje. da se bo to uspešno sodelovanje z doseganjem ugodnih rezultatov nadaljevalo.
V svoji zahvali ob izkazani pozornosti je tov. Pavle Valentič, ki je odšel v pokoj, poudaril, da smo se hitro naučili delati vozila, vendar pa je bila pot do kakovosti. kakršno dosegamo sedaj, naporna. Potrebno je bilo vložiti ogromno truda, da smo naredili avto, ki je po kakovosti ustrezal zahtevnim zahodnoevropskim kriterijem. S kakovostjo je hkrati rasel tudi uigran tim ljudi, sposobnih opraviti zahtevne naloge. Sodelovanje Renaulta in IMV-ja na tem področju pa bi lahko dali za vzor.
Kot je bilo med drugim še povedano. nikakor ne gre ob doseženi visoki kakovosti zaspati na lovorikah. pač pa nasprotno, ves čas se moramo zavedati, da moramo ob hudi konkurenci, ki vlada na trgu. kakovost še povečati.
Ljubljansko armadno območje 1985
Kljub odmaknjenosti dogodka vas želimo vsaj s fotografijami sPomniti na športno prvenstvo ljubljanskega armadnega obm-°čja (LAO 85). saj je bila tudi naša delovna organizacija pokroviteljicu. in sicer ekipi Graničar obmejne enote, sestavljene iz murskosoboškega in radovljiškga »območja.«
Ekipa si je na dan otvoritve LAO, v dopoldanskih urah ogledala proizvodne prostore v To-varni avtomobilov, kjer so bili seznanjeni s stanjem v kolektivu
ter z gospodarskim in splošnim stanjem.
Sprva nismo niti pomislili, da bomo gostitelji novega prvaka LAO. čeprav so veseli obrazi mladih vojakov in starešin dali to nekako vnaprej vedeti. Tako seje tudi zgodilo. Kolajne in pokali so se vrstili, tako da nam je bilo že v soboto zvečer — na družabnem srečanju, ki smo ga skupaj organizirali v gostišču »Loka« — jasno, da bo ekipa Graničar ekipni zmagovalec LAO 85. Čestitamo jim!
VODJA EKIPE GRANIČAR ZDENKO KRANJC PREJEMA ZMAGOVALNI POKAL 39. Š.P. LAO iz rok Svetozara VI-ŠNJIĆA, komandanta LAO.
nanj je ekipi Graničar še potrdila zmagovalno 1. mesto.
Pred zaključno slovesnostjo: ekipa Graničarje bila v ospredju, na I. mestu.
Zmagovalci so s pesmijo proslavljali uspehe (v sredini večkratni zmagovalec — vodnik Zaim Durič).	Marko Rajkovača
TA
r~	Foto žebljički	\
V_		
'trrrrrm
V prostorih kemičnega laboratorija smo posneli ti dve fotografiji, čeprav bi take motive lahko našli povsod v 1MV. S čistočo, red-oljubnostjo se pač ne moremo pohvaliti. Delavke v kemičnem laboratoriju so po neštetih prošnjah in modelovanjih obupale nad nemogočimi pogoji, saj so tako rekoč zatrpane z odpadki, če želijo svoje delo opravljati normalno, morajo poprej opraviti še delo tistih, ki jim pravimo čistilke. Resnici na ljubo je treba povedati, da čistilke v te prostore redko zajdejo. O njihovi »stalni in učinkoviti pristonosti« pričajo tudi mnoge pajčevine. Je morda temu vzrok vražjevernost —- pričakovanje sreče, ki naj bi jo prinašali pajki, ali pa opešan vid?
Zlobo na stran. A ostane kruto dejstvo, da v IMV na vsakem koraku najdemo take bisere? Pa se temu res ne da »stopiti na prste«?
Ob dnevu mrtvih smo mladinci iz Razvojnega inštituta pojožili cvetje in prižgali sveče ob spomeniku treh neznanih borcev v Žabji vasi.
Letos so aktivnosti v zvezi z nabavo ozimnice »vzeli v roke« mladinci. Člani kolektiva so bili prijetno presenečeni ob nižji ceni jabolk, žal pa ne ob nižji kakovosti. Naročniki čakajo še na »mesni del« ozimnice.
Takole s soncem obsijani so stali sodi, napolnjeni z odpadnim lakom, ki se je nakopičil v bazenu lakirnice v času kolektivnega dopusta in vzdrževalnih del. In vendar fotografija ni glede na čas, kije od tedaj pretekel, prav nič neažurna. Kam z odpadnimi snovmi, je zdaj vprašanje, ki očitno ni preprosto rešljivo.
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj. Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto.