Ameriška Domovina
	B—H—BMB	
		""Tjf
	HjflilrifiWtfHi	mmmJ
AM&UCAN IN SPIRIT fOftelGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 13, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL. LXIH
Iz slov. naselbin Javnost zavrača črni
boj za civilne pravice
MARIN! ČISTIJO USPEŠNO OKOLI OPORIŠČA DANANG
Marinška patrola je odkrila rdeče “gnezdo” komaj dve milji od znanega oporišča Danang. Na pomoč pozvani oddelki marinov so rdeče pregnali in njihovo oporišče uničili. — Letalski napadi na Severni Vietnam se nadaljujejo.
SAJGON, J. Viet. — Odkar so rdeči 1. julija predrli ovire okoli letalskega oporišča Danang in na njem uničili in poškodovali preko pol ducata letal, so marinske pafrole stalno v akciji, da bi odkrile rdeče, predno bi ti mogli napraviti nov podoben prodor. Včeraj je marinska patrola odkrila rdeče v vasi Dong Son, komaj 2 milji od oporišča Danang. Marini so prvič prišli z rdečimi tam v stik v nedeljo, ko je padlo več strelov iz zasede na njihovo patrolo. To je dalo povod za obsežnejšo akcijo, tekom katere so marini očistili vas, v kateri naj bi bilo okoli 200 rdečih. Ti so se večinoma umaknili iz nje, predno so jo marini v celoti zasedli, po podzemnih rovih in drugih skrivnih poteh.
Kongres bo la teden dela! sta rednih poslih
Senat bo razpravljal o treh nakazilnih zakonih, Dom pa o novih kovancih in boju proti revščini.
CLEVELAND, O. — Kongres se bo ta teden pečal pod vidnim pritiskom Bele hiše le s par važnimi zakoni, ki so Johnsonu posebno pri srcu. Kar mu bo še ostalo časa, ga bo posvetil manjšim zakonskim osnutkom.
Senat se bo vrgel na tri važne nakazilne zakone, ki naj dajo federalni administraciji okroglo $20 bilijonov na razpolago za proračunske posle. Zakoni bi morali biti izglasovani že pred 1. julijem. Zamuda ovira delo finančnega tajništva. Ker so na zakonih zainteresirani tudi veliko dobavitelji, posebno za dobave narodne obrambe, bodo zakon gotovo hitro sprejeli. Potrebni pooblastilni zakoni so bili izglasovani že davno.
Predstavniški dom bo odgla-soval zakon o spremembah kovin v našem drobižu, potem bo pa začel debato ob zakonu o boju proti revščini, ki naj da predsedniku $1.9 bilijona na razpolago za to akcijo.
Glavno kongresno delo se je začelo v skupnih kongresnih komisijah delegacij Predstavniškega doma in Senata. Ta teden bo-(do predvidoma začele delovati tudi komisije za končno besedilo bolniškega zakona in zakona o .civilnih pravicah. Besedili, ki sta jih izglasovala Senat in Predstavniški dom, se med seboj bistveno razlikujeta, obenem pa tudi od prvotnega besedila, kot ga je predlagala administracija. Zato bo debata v komisijah o teh vprašanjih živahna in dolgotrajna. Bela hiša sicer napoveduje, da bodo kompromisi doseženi do konca tega meseca, kar je pa malo verjetno. Drži samo to, da do sedaj izglasovani besedili, posebno za bolniški zakon, nista dokončni in da bosta predvidoma predmet obširnih sprememb.
------o----
Fotografije larsa sie Ms pasete uporabne
PASADENA, Calif. — Vesoljsko vozilo Mariner 4 bo jutri začel snemati Mars. Posnel bo od 18 do 21 slik in jih nato poslal na Zemljo. Čeprav bodo posnetki vzeti iz daljave le okoli 6,000 milj, ne moremo upati, da bi bili ti jasni in ostri, kot so bili eni Ranger j a 7 z Lune. Mariner bo posnetke pošiljal na Zemljo več dni in minilo bo precej časa, predno bo te mogoče objaviti.
Mariner 4 nima tako finih aparatov za snemanje, glavna težava je pa v ogromni daljavi Marsa od Zemlje. Mariner 4 bo moral poslati svoje posnetke iz daljave 134 milijonov milj. Kljub vsemu bodo posnetki še vedno stokrat boljši od onih, ki jih je bilo mogoče doslej posneti z Zemlje.
------o-------
Louisiana vodi
BATON ROUGE, La. — Okoli 75% vsega sladkornega trsa v naši deželi pridelajo v državi Louisiani.
FAm ♦WARMER
Sončno in toplejše. Najvišja temperatura 88.	,
NEW SMYRNA BEACH, Fla. V Edgewater, nedaleč od tu, je umrl 73 let stari rojak Josip Samsa, doma v vasi Keržeti v fari Gora pri Sodražici. Zapustil je ženo Julio, tri sinove in dve hčeri. Bil je v prvi svetovni vojni v ameriški armadi in je bil zato pokopan z vsemi vojaškimi častmi na Arlington narodnem pokopališču v Fort Myers, Va.
LORAIN, O. — Tu je umrla preteklo soboto 68 let stara Mary Gradišek s 1688 E. 31 St., roj. Kus na Igu pod Ljubljano, od koder je prišla v Ameriko leta 1913. Zapustila je moža Franka, sinova Franka in Edwarda ter 4 vnuke. Bila je članica ABZ št. .6. Pogreb je bil včeraj iz Bod-zash pogreb, zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na Kalvarijo.
V	začetku meseca je umrl John Dugan, 80 let stari rojak s 1674 E. 31 St., rojen v vasi Unec pri Rakeku. Z ženo Frances, ki je tudi doma z Unca pri Rakeku, sta 30. maja letos obhajala 55-letnico poroke. V Ameriko je prišel 1. 1907 v Detroit, kjer se je tudi poročil. Zapustil je ženo Frances, roj. Ivančič, sinova Johna in Franka, hčeri Frances Yurman in Carolyn Randy, 8 vnukov in vnukinj, 5 pravnukov in pravnukinj ter 2 brata in eno sestro v Evropi. Pogreb je bil iz Bodzash pogreb, zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda na Kalvarijo 5. julija.
Znana rojakinja Mrs. Joseph Svete se je pred tedni ponesrečila na domu in se še vedno zdravi v bolnišnici sv. Jožefa. Predvidoma bo ostala tam še kak teden. — Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
-----o------
0012 vojaški pontošiiik „ predsednika Johnsona
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je namesto gen. C. V. Cliftona, svojega dosedanjega glavnega vojaškega pomočnika, ki je stopil v pokoj, imenoval gen. Jamesa U. Grossa in gen. H. Robinsona. Zadnji je črnec, ki je dosegel v armadi najvišji položaj. Imenovan je bil za pomočnika gen. Grossu.
V	Beli hiši trdijo, da doslej še ni bil nikdar na takem mestu kak črni vojak. Gen. Robinson je bil skupno s svojim novim načelnikom gen. J. Grossom predstavljen časnikarjem preteklo nedeljo na Johnsonovi farmi v Teksasu.
CLEVELAND, O. — Predsednik Johnson ni dolgo držal jezika za zobmi. Neki delegaciji kongresnikov iz države Washington je rekel “kar mimogrede”, da pričakuje, da bo Kongres moral izglasovati več kot sto zakonov, predno bo mogel iti na počitnice, ki pa lahko padejo kar v predbožično dobo, to je v oktober-december.
Ta novica se je raznesla kot blisk po Kapitelu in ni nikomur napravila veselja, kajti par tisoč zaposlenim na Kapitelu grozi zguba poletnih počitnic. Sicer jih bodo imeli, toda skrajšane in raztrgane na kosce. Obenem je pa tudi pokopano upanje, da bi Kongres mogel iti domov po Dnevu dela, na kar so kongresniki in senatorji trdno upali še pred par meseci.
Da predsednik ni napravil svoje pripombe' za šalo, je po-
Harrisov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je dognal, da zavrača 58% prebivalstva dežele črnske demonstracije za civilne pravice, — za uspešne jih smatra pa le 27%.
CLEVELAND, Ohio. — Ko se množe poročila o demonstracijah za civilne pravice, postaja očitno, da jih velika večina belega prebivalstva dežele zavrača kot uspešno sredstvo za dosego ciljev, ki so si jih postavili vodniki črnskega gibanja. Harris je dognal, da se je v zadnjih dveh letih javnost v veliki meri odmaknila od boja za civilne pravice.
Leta 1963 je bilo po vsej deželi 45% ljudi mnenja, da so demonstracije za civilne pravice uspešne, 36% jih je sodilo, da niso, ostalih 19'% pa ni imelo o tem nobenega jasnega mnenja. Letos je Harris dognal, da je na splošno 58/I ljudi v deželi mnenja, da so črnske demonstracije njihovim ciljem preje škodljive kot koristne, 27% jih smatra za koristne, ostalih 15% pa si o tem ni na jasnem.
Pravo razpoloženje v javnosti povedo podatki posebno o razpoloženju belega in posebej črnega dela prebivalstva dežele: Od belcev jih je letos 62% mnenja, da so demonstracije škodljive, 24/< da služijo .svojemu namenu in 14% brez jasnega mnenja. Pri črnih je slika prav obratna: 63'% jih sodi, da so demonstracije koristne, 14% da niso in 23% jih je brez jasne sodbe.
Pri gornjih številkah moramo upoštevati, da predstavljajo črnci le eno desetino vsega prebivalstva dežele.
-------o------
Italijanska KP bo zborovala
RIM, It. — Italijanska komunistična partija bo imela te dni svoj kongres, prvi po smrti svojega dolgoletnega vodnika Palmira Togliattija v lanskem decembru.
Poizvedovalni kofifek
Kosem Alojz, Cleveland, O., je naprošen, da sporoči Družbi sv. Mohorja v Celovcu, Avstrija, svoj točen naslov in v kateri namen je poslal denar po Money Order.
trdil tudi njegov glavni zaupnik v Kongresu senator Mansfield, ki je rekel senatorjem, naj kar pridno delajo v oborih in na plenumu, ako hočejo imeti letos kaj počitnic. Senator je pri tem naštel celo vrsto zakonskih načrtov, ki jim predsednik želi, da pridejo na njegovo mizo za podpis. Med njimi je naštel: zakon za soci-jalno zavarovanje, ki je v njem vključeno bolniško zavarovanje, stanovanjski zakon, zakon o imigraciji, 9 nakazilnih zakonov za federalni proračun, zakon o stanovanjih, zakon o delavskih zadevah, zakon o tajništvu za mesta, prosvetni zakon, zakon o podpiranju farmarjev. Ni pa naštel vseh.
Večina zakonskih osnutkov je že v postopku, nahaja se pred raznimi odbori, nekaj jih je v plenumu obeh domov, nekaj pa v kongresnih komisijah,
0HIJSKA ZAKONODAJA ŠE NI KONČALA DELA
COLUMBUS, O. — Splošna skupščina, kot se državna zakonodaja imenuje, letos kar ne more končati svojega dela. Glavna težava je v državnem senatu, kjer je število senatorjev razdeljeno točno na pol in republikanci ne morejo izglasovati nobenega zakon, predloga brez soglasja vsaj enega demokrata. Demokrati so se trdno organizirali in zahtevajo za vsako odobritev od republikancev primerno ceno. Tako je na primer propadel načrt o novi ureditvi votivnih okrožij za državno zakonodajo.
Skupščina ima pred seboj še pol ducata važnih predlogov, ki jih mora obravnavati, predno bo lahko za letos svoje zasedanje končala. Upajo, da ji bo te uspelo rešiti do konca tega tedna.
Trd oreh je vprašanje šolstva. Predlog so obravnavali v šolskem odboru poslanske zbornice več mesecev. Veliko debate je bilo tudi o predlogu vlade, naj bodo javni šolski avtobusi na razpolago tudi učencem privatnih šol.
Skupščin mora odločiti še o povišanju plač kakih 39,000 državnih uradnikov in uslužbencev. Sorazmerno malo povišanje bo ugodnejše za one z nizkimi mesečnimi prejemki. Tudi vprašanje reorganizacije socialnega skrbstva je šlo skozi dolge debate.
Državni senat je ojobril predlog za izdajo dovoljenj za točenje alkoholnih pijač ob nedeljah od enih popoldne dalje v okrajih s preko 200,000 prebivalci, če ti z volitvami ta predlog odobre. O predlogu je sinoči glasovala tudi poslanska zbornica.
... o--------
Harriman v Moskvo
WASHINGTON, D.C. — Pomožni državni tajnik Harriman se je spomnil, da ima človek lahko tudi v Moskvi in okolici prijetne počitnice. Svoj čas tega še ni vedel. Njegov obisk v Moskvi je sprožil debate med diplomati v Moskvi, čemu gre Harriman ravno sedaj na obisk. Pretekli mesec je bil tam tudi bivši poslanik Kennan, ki je tam prebil 14 dni in govoril z Gromikom.
Diplomatje mislijo, da je treba spraviti oba obiska v vzročno zvezo. Ruska diplomacija to u-pomo zanika. Upornost zanikanja daje diplomatom še več vere, da se morajo za kulisami vršiti važna pogajanja.
ki so pooblaščene, da izravnajo končna zakonska besedila. Postopek je zamotan, ker se mnogo kongresnikov in senatorjev ne strinja z besedilom niti v načelu in zato skuša zavleči postopanje. Posebno nevarni sb v tem pogledu predsedniki raznih odborov, podoborov in komisij.
Da predsednik misli resno s svojo grožnjo, se vidi po tem, da ni dal nobene trdne izjave o svojih počitnicah. Kot se vidi, namerava tekom poletja nihati temtertja med Belo hišo in svojo farmo v Texasu. Tudi podpredsednik Humphrey ne misli na počitnice, se bo pač “kuhal” v Washingtonu.
Da jim osladi to grenko novico, je predsednik Johnson omenil, da upa, da bo zasedanje v 1. 1966 veliko krajše, ako bo Kongres že letos izglasoval vse zakone, ki jih ima pred se-
Pri akciji sta sodelovala dva bataljona marinov, letala pa so jo podpirala iz zraka. V njej je bil le en marin ranjen, en rdeči gverilec mrtev, 7 pa prijetih. Rdeče oporišče samo je bilo uničeno in ne bo moglo več služiti za napade na ameriško vojaško oporišče in letališča pri Danangu.
Drugod ni bilo večjih vojaških operacij. Vlada Južnega Vietnama je v posebnem poročilu o poteku bojev v preteklem tednu trdila, da so bile izgube v teh bojih v korist vlade 3:1, to se pravi, da naj bi za vsakega padlega vladnega vojaka padli trije rdeči.
Ameriška letala so ponovno napadla razne cilje v Severnem Vietnamu vse tja do kitajske meje. Odvrgla so tudi okoli milijon letakov, v katerih obtožujejo vlado Severnega Vietnama, da ta daje Kitajcem riž za orožje, ki ga nato uporabi v boju proti rojakom v Južnem Vietnamu.
V zalivu Cam Ranh se je včeraj izkrcala 2. brigada 1. pehotne divizije, znane pod imenom “Big Red One”, ki se je tekom druge svetovne vojne odlikovala tako v Afriki kot na bojišču v Evropi.
------o-----
Zgodaj je začel
WASHINGTON, D. C. — John Tyler, 10. predsednik Združenih držav, je začel svoj odvetniški poklic z 19 leti in je bil z 21 leti izvoljen že v državno zakonodajo Virginije.
boj. Za kongresnike je to gotovo nekaj tolažbe, kajti prihodnje leto so kongresne volitve. V senatu bo pa ta novica imela nekaj pomena le za tisto tretjino senatorjev, ki bodo šli po turnusu na volitve. Naša oba ohajska senatorja ne prideta prihodnje leto na vrsto.
Kot vsako leto, bo vrjetno tudi letos narejeno veliko političnih kupčij med Belo hišo in Kongresom. Nekaj bo predsednik popustil, na drugi strani bo pa tudi Kongres pospešil svoje delo. Nekje sredi oktobra bo pa zasedanja konec. Res je, da bodo predvidene počitnice zmanjšane za 6 tednov, toda boljše to kot nič. To velja tudi za politiko.
Zanimanje politične javnosti za kongresno zasedanje bo seveda padlo na ničlo. Kdo bi se pa na počitnicah brigal za politiko? Saj se še politiki ne!
Cefier in Feigfian sta si zopet skočila v lase
WASHINGTON, D.C. — Zakon o imigraciji je omogočil leta 1952 Kongresu, da ustanovi poseben skupni odbor za imigracijo in politiko o narodnih manjšinah. Skupen odbor je bil ustanovljen, ni pa delal, ker ni imel denarja za režijo. Sedaj se kongresnik Feighan napenja že par let, da bi odbor dobil $120,000 za kritje režije. Kongresnik Celler je pa proti odboru in trdi, da to, kar bi delal odbor, lahko opravlja mimogrede tudi nekaj rednih kongresnih odborov. Celler je dosegel, da je pristojni senatni odbor za nakazila odredil posebnemu odboru samo $24,000. Feighan je zaradi tega javno napadel Celler j a na plenumu Predstavniškega doma. Celler seveda ni molčal. Spor bo tlel naprej.
Taki prepiri med člani Kongresa niso nobena izjema. Gornji pa lahko postane usoden za novi zakon o imigraciji. Feighan je namreč predsednik pododbora za imigracijo, Celler pa predsednik pravnega odbora. Oba nasprotnika si lahko nagajata in bosta s tem zavrla zakonodajni postopek o novem zakonu o imigraciji.
Zdi se nam pa potrebna pripomba, da bi moral Feighan ob takih nastopih zmeraj javno pribiti, da ne bo oviral postopka o zakonu o imigraciji. O njem gre žal sloves, da to tudi dela. ------------o------
Zadnje vesti
SANTO DOMINGO, Dom. rep.— Demonstranti so v delu mesta, ki je pod nadzorom upornikov, včeraj namočili v gasolinu zastavo Združenih držav in jo zažgali med klici ‘Yankee Go.’ Praznovali so konec zasedbe otoka po ameriških marinih 1. 1924. Marini so tedaj skrbeli za mir v republiki celih 8 let. CLEVELAND, O. — Policija išče ob sodelovanju s privatniki 2 fantiča, 6 let starega Donalda Di Liberto z 1121 E. 141 St. in 4 leta starega Michaela Mog-ghana z 1071 E. 141 St., ki so ju videli zadnjič včeraj dopoldne ob 11.15, ko sta šla skupaj proti Michaelovemu domu. Danes zjutraj so osredotočili ves napor na prostor med St. Clair in Euclid Ave., včeraj in ponoči pa so preiskali vse področje severno in Euclid Beach Park.
WASHINGTON, D. C. — V industriji je zaposlenih po podatkih delavskega tajništva, objavljenih včeraj, preko 18 milijonov ljudi, skoraj toliko, kot v času največjega delovnega napora tekom druge svetovne vojne.
Iz Clevelanda in okolice
Eden od roparjev prijet—
Policija je prijela enega izmed trojice roparjev, ki so odnesli pretekli petek okoli $40,000 iz Cuyahoga Savings & Loan Assn, na 4119 E. 131 St., 21. junija pa iz podružnice Central National Bank na Waterloo Rd. (nekdanja podruž. North American Bank) $6,200. Roparja je policija prijela, ker ni imel tablice na avtomobilu. Pri preiskavi avtomobila so našli bankovce, ki naj bi bili del plena roparjev. Arthur Mack, 31 let star, z 2637 W. 25 St., je dolgo zanikaval vsako zvezo z ropom, končno pa je rop priznal in povedal tudi o ropu na Waterloo Road. Imena ostalih dveh roparjev sta znana in na razpolago imajo tudi njuni fotografiji.
Štrajka še ni konec—
Štrajk pri East Ohio Gas^ Co. gre že v konec 4. tedna, pa še ni izgleda, da bi bil skoraj končan.
Pri Adressograph-Multigraph Corp. štrajkajo že 11 tednov. Tam se glavni spor vrti okoli senioritete, ki bi jo družba rada omejila, delavska unija pa se temu odločno upira.
Na obisku—
Andrej Perčič z družino je prišel pretekli teden iz Gilberta v Minnesoti na obisk v Cleveland- Zadrževal se je pri Janezu Ovseniku na Cornelia Ave. Včeraj je odpotoval zopet proti domu. Ko se je oglasil v našem uradu, je prosil, naj se v njegovem imenu zahvalimo vsem rojakom in rojakinjam za Ijubez-njiv sprejem. — Srečno pot, Andrej!
K staršem Mr. in Mrs. J. Resnik v Newburgu je prišel na obisk po 13 letih sin Frank iz Kalifornije. Ostal bo do avgusta. Želimo mu dosti veselja in zadovoljstva pri starših, bratih in sestrah!
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih.
Društvo Clevelandske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Avenue.
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Sušilnik zastonj—
Električni sušilnik dobi potrebna družina zastonj, če kliče Mrs. Kozel, 761-8089.
Pozdravi iz Slovenije—
Dr. Edi Gobec je odšel po 22 letih obiskat svojo mamo v Slovenijo. Od tam pošilja prijateljem in znancem pozdrave. Piše, da se svobodno giblje med ljudmi in da ti “brez večjega strahu” povedo, kar mislijo.
Pozdrave iz Slovenije, kjer sta na obisku, pošiljata Mr. in Mrs. Frank Rupert z E. 185 St., pa tudi Mr. in Mrs. John Vatovec z 10801 Prince Ave.
------o------
Leta 1970 200 milijonov
WASHINGTON, D.C. — V uradu za ljudska štetja napovedujejo, da bodo Združene države leta 1970 imele že 200 milijonov prebivalcev ali celo več.
CHICAGO, 111. — Policija se trudi, da bi odkrila ‘norega bombaša,’ ki je v šestih dneh položil štiri bombe na različnih krajih mesta. Sinoči je v telefonskem klicu napovedal novo eksplozijo, do katere pa ni prišlo.
Za Kongres ne bo počitnic, grozi Johnson
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1965
mM /IMERSS24A DOi^OVINA

(M&mmgpv
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio ,44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 131 Tues., July 13, 1965
Nov način vojskovanja v Vietnamu
oborožene sile so vse preveč razmetane po deželi. Sajgon-ski generali nimajo sredstev, večkrat pa tudi ne volje, da bi hitro pošiljali čete z enega bojišča na drugo. Vsak general se pač boji, da bi mu ne “zmanjkalo” čet na “njegovi” fronti. V tem pogledu niso sajgonski generali nič boljši ali slabši od generalov v katerikoli drugi državi. Nesreča je samo v tem, da v Sajgonu ni nobene močne roke, ki bi končno odločila, kje so čete res hitro potrebne in kje niso.
Partizani so pa že toliko prebrisani, da tako pomanjkanje sloge med sajgonskimi generali do skrajnosti izrabljajo. Tudi po tej poti zgublja sajgonska armada mnogo mestnih bitk.
i
BESEDA IZ NARODA
SSK
WIDE OD SV. VIDA
Ves junij so se vietnamski partizani trudili, da bi izrabili vse ugodnosti, ki jim jih nudi deževno vreme. To bo trajalo še dobre tri mesece. Je že spremenilo vse ravninske dele Južnega Vietnama v splošno močvirje, pokrito z bujnim rastlinstvom in gozdovi, vse hribe in gore pa zavilo v meglo in težke oblake. Vročina in vlaga pa še dodajata, kar manjka težav v vsakdanjem življenju.
Partizani so ne samo prilagodili vojskovanje sedanjim vremenskim prilikam, so ga tudi v nekaterih točkah, recimo, poglobili. Dočim so še spomladi napadali sajgonsko armado in ameriške oddelke v majhnih partizanskih oddelkih po 20-200 mož, praviloma pod varstvom teme in mraka, po napadih pa hitro izginili v džungle, pri čemur so pobrali s seboj vse svoje ranjence in mrliče, se sedaj njihovih napadov udeležujejo že bataljoni, ki štejejo 400 do 500 mož. Taka številčna moč zahteva seveda obsežnejše priprave na napade, pa tudi drugačne cilje. Sedaj ne napadajo več posameznih malih vojaških postojank, spravili so se že na napade na okrajna in deželna mesta. Napadi ne trajajo več po par ur ali celo noč, trajajo tudi po par dni. Partizani se umaknejo iz bojev šele takrat, ko začutijo, da postaja sovražnik močnejši ali spretnejši. Politični cilj njihove nove taktike je jasen. Kakor hitro se jim posreči, da držijo okrajna ali deželna mesta vsaj nekaj ur ali celo nekaj dni v svoji oblasti, pokažejo s tem svojo moč vsej deželi. Dežela se zaveda, da partizani niso samo njeni nočni gospodarji, ampak da gonijo z oblasti sajgonsko upravo tudi pri belem dnevu.
Partizani so doslej začeli napadati večje kraje in se skušajo tam držati. Vedo pa, da se te taktike še ne morejo držati po vsem Vietnamu. Zato so jo omejili na srednji, hriboviti del dežele in na nekatere predele v ravninskem svetu. Tam so dosegli čedne, četudi le začasne uspehe. Treba je brati dnevna poročila o bojih z zemljevidom v roki, pa takoj vidimo, kako se boji približujejo tudi takim velikim mestom kot so Sajgon, Hue, Danang itd. Boji večjega obsega se vršijo tu pa tam celo čisto blizu glavnih ameriških vojaških postojank.
Partizani se ne spuščajo samo v obsežnejše boje, so vpeljali tudi novo tehniko v zasedah, ki so še zmeraj njihovo glavno taktično bojno sredstvo. Preje so pripravljali sajgonski armadi in našim četam le posamezne zasede, sedaj jih prirejajo na tekočem traku, po tradicionalni formuli. Začno oblegati to ali ono večjo sajgonsko posadko; posadka zahteva pomoč iz Sajgona; Sajgon jo pošlje s kamioni po redkih cestah; ob teh cestah pa pripravijo partizani zasedo za zasedo. Ne posreči se vsaka vrsta zased, posrečijo se pa vsaj nekatere. Glavno pa je: čete, ki so poslane na pomoč ogroženim postojankam, pridejo na svoj cilj vsaj zmučene, ako že ne zelo zrahljane.
Partizani so tudi močno izboljšali že itak izvrstno obveščevalno službo. Nekateri strokovnjaki mislijo, da sta v partizanski špijonski službi kar dva odstotka vojakov v rednih sajgonskih četah. Čeprav partizanska obveščevalna služba nima modernih tehničnih instrumentov za obveščanje, je vendarle tako hitra, da pravočasno opozarja partizanske vojaške voditelje na grozeče nevarnosti.
Seveda ima tudi sajgonska armada, še posebej pa naše oborožene sile v Vietnamu, vse moderne tehnične pripomočke za partizansko vojskovanje. Jih pa šele preskuša.
Tako dela na primer partizanom sledeča taktika naših čet velike sitnosti.
Vse ceste v Vietnamu imajo sedaj samo še helikopterje za cestno kontrolo. Helikopterji so postali prava vojaška prometna policija. Partizani zato skušajo uničiti čim več helikopterjev. Tu pa padajo v zasedo z ameriške strani.
Naši helikopterji začno takoj, ko čutijo pod seboj partizanske strele, zasipati dotično mesto z malimi bombami. Kakor hitro te bombe eksplodirajo, se na dotičnem mestu pokažejo lovci z gorilnimi bombami, njim pa sledijo bombniki s težkimi bombami. Partizani morajo biti urni, da se pravočasno umaknejo. Velikokrat se pa tudi ne. Helikopterji pa pri svojih “pohodih” večkrat odkrijejo nepričakovano podzemna skladišča hrane, orožja, municije, pa tudi cele vojašnice. Seveda postaja vse to tudi žrtev bombardiranja.
Partizansko vojskovanje postaja torej zmeraj bolj krvoločno. Partizani zlorabljajo civilno prebivalstvo za svojo zaščito, nasprotniki partizanov pa se ne morejo samo zadovoljiti s protesti. Se bojujejo s partizani brez ozira, koliko trpi pri tem nedolžni narod.
Sajgonska armada še caplja za spremenjeno partizansko taktiko v sledeči važni točki:
Dočim imajo partizanski bataljoni že okoli 500 mož, jih imajo sajgonski le po 300. Že številčno niso kos partizanskim. Seveda se tem da odpomoči z večjim številom bataljonov, teh pa sajgonska armada nima na razpolago. Njene !zbor
pevovodja g. Franceta Zupana mogočno zapel tri pesmi: Stanko Premrlovo Zdravico (Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko) in še drugo St. Premrlovo, namreč Po jezeru bliz Triglava, in za na konec J os. Fleišmanovo Triglav (V gorenjsko oziram se skalnato stran).
Zdi se, da se nas je v nedeljo toliko zbralo na Korotano-vem pristavskern pikniku za to, da bi kar se da vzpodbodli Korotanove sedanje in prihodnje pevke in pevce, da bi še naprej s tolikšno vnemo in ljubeznijo gojili med nami našo narodno in umetno pesem. Je^en, ko bo zbor spet začel z rednimi pevskimi vajami, bo namreč kmalu tu. Prepričani smo, da se bo to zgodilo. Pogum velja!
Msgr. ANTON OREHAR NA OBISKU. —, Predvidoma še ta teden pride k Sv. Vidu msgr. Ant. Orehar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. Na svoji poti na Mednarodni kongres katoliških odborov v Ženevi (Švica) najprej obiskal slovenske dume pastirje v Kanadi, kjer se je udeležil med drugim tudi proslave 40-letnice mašništva g. Jul. Slapšaka; od tam je
KARNEVAL PRI SV. VlDU.
— Jutri, v sredo, 14. tm. zvečer ob pol sedmi uri, se bo začel na šolskih prostorih župnijski karneval, ki bo trajal nato vse do nedelje večera 18. tm. Karneval je vsakoletna največja župnijska pridobitna prireditev, župnijski stroški so veliki, zato morajo biti tudi njeni dohodki veliki. Hvala Bogu, da se velika večina vidovskih župljanov tega zaveda in da zato rada daruje za potrebe svoje župnije. Gotovo bodo tudi to pot to pokazali.
ZAHVALA ODBORA STARŠEV. — Starši so tisti, ki prvi uče svoje otroke, da morajo biti hvaležni za vse, kar imajo; in sicer v prvi vrsti Bogu. Vse namreč prejemamo iz Njegovih rok. Ko pa pridejo v šolo, jih ta uči, da morajo biti za Bogom najbolj hvaležni svojim staršem, ki so za Bogom njihovi naj večji dobrotniki. — Tako se vsak človek uči biti hvaležen svojim dobrotnikom za vsak dar, velik ali majhen. Hvaležnost je ena izmed najlepših čednosti je na človeku. Naučiti pa se je mora že zmlada.
Kar velja za posameznika, velja tudi za skupnosti, tako organizacijske kot vse druge, odšel v Lemont na grob raj-Vse veže dolžnost zahvale, nega škofa dr. Gr. Rožmana; Tudi za Odbor staršev Sloven- tam je tudi prisostvoval srebr-ske šole pri Sv. Vidu to velja, ni maši p. Fortunata Zorma-In sicer še prav posebno, saj na, OFM in se nadalje sredi je to organizacija izrazito pret. tedna udeležil tudi letoš-vzgojne ustanove, ki mora njega rednega letnega sestan-tudi s tem blagodejno vplivati ka ameriških slovenskih du-na vse strani.	hovnikov, ki je bil tudi v Le-
V nedeljo, 27. pret. meseca, montu. — Iz Lemonta vodi je bila na Slovenski pristavi P°t monsgr. Oreharja v Cle-letošnja veliko počitniška pri- veland in od tam naprej v Ev-reditev vidovske Slovenske ropo, kjer se bo najprej v šole. Skoro prav vsi starši šo- Celovcu srečal s svojimi slo-lo obiskujočih otrok kot tudi venskimi sobrati. V odsot-mnogi drugi rojaki in rojaki- n°sti g. direktorja nadomešča nje so ob tej priložnosti za (v Argentini) g. dr. Alojzij njen moralni in gmotni uspeh Starc.
dali toliko, da je odbor staršev G. direktoi'ja msgr. Ant. res v zadregi, kako bi se vsem Oreharja lepo pozdravljamo v prav in lepo zahvalil. Našteti svoji sredi! bi morali gotovo vse, ki so bili LETOPIS CERKVE M tisto nedeljo na Pristavi. Vsak VNEBOVZETE IN COLLIN-pa uvidi, da kaj takega ni WQGDSKE ŠOLE. — Preden mogoče storiti. Zato veljaj ta je pred dobrim mesecem odšel odborovna skupna zahvala na župnijo sv. Prokopija, je vsem skupaj: Bog Vam povr- kaplan pri M.. Vnebovzeti g. ni! Z delom za vso Slovensko Toni Rebol zbral in uredil mladino posebno pa za ono, letopis župnije M. Vnebovzete ki hodi v našo šolo, Vam hoče za leto 1964. in izvestje (kro-odbor v dejanju izraziti svojo niko) collinwoodske osnovne hvaležnost; obenem pa spet šole za šolsko leto 1964-65. prosi vse, naj ostanejo Sloven- Predlanskoletno šolsko izveski šoli zvesti še vnaprej, st j e je postavil še kratko zgo-Hvala!	dovino omenje šole, ki vsebuje
Nulla regula sine exceptio- bistvene podatke za leta 1915-ne! so imeli stari Rimljani 1964. Njegova knjižica je iz-pregovor. Ni pravila, ki ne bi šla zadnji dan prejšnjega me-poznal izjem. To velja to pot seča. Obsega ovojni list s na-tudi za Odbor staršev. Druži- slovom v sredi; v njegovem na g. Ernesta Zupana z 1060 zgornjem delu pa je najno-E. 61. ceste nas je tokrat več vejša slika nove collinwood-kot ižnenadila. Za prireditev ske župnijske cerkve M. Vne-smo dobili od njih izreden dar bovzete, v spodnjem delu pa v pecivu, za kateri se jim mo- je podoba novega njihovega ramo vendarle javno posebej šolskega poslopja: na sredi zahvaliti. Hvala jim!	zadnje strani ovojnega lista
KOROTANOV PIKNIK. — pa je grb collinwoodske žup-Pret. nedeljo je imel Pevski *nije M. Vnebovzete, kakor ga zbor Korotan piknik na Slo-j je napravil že pred časom moj-venski pristavi. Lepo je uspel.jster France Gorše. Knjižica Nedelja je bila lepa, da lepše sama pa ima 20 strani in je
ni moglo biti. Razpoloženje množice je bilo nadvse prijet
bogato ilustrovana. Tako jo bo zlasti mladina rada še in še
no. Višek pa je doseglo, ko je;jemala v roke: tudi v poznih pod vodstvom svojega1 letih bo za mnoge drag mla-
dostni spomin. Naj bi jo zato po vseh družinah skrbno varovali. Napisana je v angleščini.
Rev. Toni Rebol je od svojega prihoda v to deželo leta 1939 pa do svoje nove maše 20. majnika 1956 živel pri Sv. Vidu. Tu žive še danes njegovi starši kot tudi eden od njegovih bratov z družino. G. Toni se je svoji dosedanji župniji in njenih župljanom lepo oddolžil za vso ljubezen, katero je užival ves čas svojega delovanja sredi njih. Na novi župniji se dobro počuti.
PRIJATELJEM IN SPOŠ-TOVALCEM RAJNKEGA P. ANTONA PREŠERNA! —
Sredi preteklega tedna so dobili trije clevelandski rojaki: Rev. Julij 'Hlapšak, g. Jože Špindler in g. Lojz Zorenč iz Rima večje število izvodov knjižice z naslovom “France Dolinar P. ANTON PREŠEREN S.J. (1883- 1965) Rim 1965”. Knjižico jim je poslal p. Jakob Žibert, S.J., s prošnjo, naj jo razdele med prijatelje in spoštovalce rajnkega patra v ZDA in Kanadi. Knjižico je napisal Rev. France Dolinar, ki je “prvi pot skušal očrtati življenje p. Prešerna ob njegovi petdesetletnici mašništva v (argentinskem) Glasu Slovenske kulturne akcije 31. decembra 1958”. Ta patrov življenjski oris je ob njegovi smrti nadomestil s ‘‘pričujočo biografsko skico, ki jo je v prvi redakciji bral na komemoraciji, ki jo je (za) rajnim p. Prešernom priredil 28. marca 1965 poseben odbor vseh rimskih Slovencev pod predsedstvom preč. g. M. Kranjca. V okrajšani obliki jo je prinesel “O/Sservatore Romano” 14. majnika 1965, str. 6.”
evropskimi in amerikanskimi poskočnimi komadi. In tudi postrežba bo do neke mere ista. Zopet bomo pekli prašiče na ražnju, zopet bo v obilni meri na razpolago sladki slovenski štrukelj. Dodati pa hočemo še marsikaj za priboljšek.
Zato je važno, da pride vsakdo na to prireditev lačen in žejen. Skušajte lakoto in žejo premagati vso pot tako, da zlasti za buse ne bo potrebna nobena vmesna postaja. Da bo to mogoče, se držite točnosti in naslednjega urnika.
Newyoreane odpeljeta dva najeta busa točno ob pol desetih z ogla Bleecker-Irving Streets v Brooklynu (izpred nekdanjega slovenskega doma) naravnost k 10 maši v slovensko cerkev na Osmi cesti. Odhod proti Connecticutu bo takoj po končani maši.
V Bridgeportu je pozna maša šele ob pol 11. uri. Ker je zdaj v rabi poletni urnik, je maše kmalu po 11. uri konec. Vsi udeleženci (domačini in gostje) lahke odrinejo takoj po maši h kosilu naravnost v Log, kjer bo medtem že vse pripravljeno: jedača in pijača — ali jestvina in pitvina, kot praviji naši Prekmurci.
Log je lahko najti. Na tako-zvani Connecticut Turnpike (Interstate 95) je v Fairfieldu velika Service Station — dejanski dve: na severni in na južni strani veleceste. No, in Log Kolumbovih vitezov se južnega dela te postaje naravnost drži. Je sredi med dvema izhodoma z veleceste (ali Mill Plain Road — ali Service Area) in ga ni moči zgrešiti.
Na veselo svidenje v nedeljo, dne 18. julija opoldne!
Vse župljane in prijatelje prisrčno vabita
Rev. Andrej Farkaš, STD, Rev. Rihard Rogan, OFM.
—------o--------
govor p. Fortunata Zormana. Iz navedbe današnjega velikanskega tehničnega napredka je prišel na stari rek: “Le eno je potrebno,” ki velja tudi za naš moderni čas. Na vse naše vojne žrtve — na može, žene in otroke —- moramo gledati iz krščanskega vidika, na veliko duhovno vrednost njihove smrti. V teh 20 letih smo že toliko dozoreli, da ne mislimo več na žalost, ampak jih lahko že gledamo kot narodne in verske mučenike. Mi bodimo vredni teh žrtev ter nadaljujmo in ohranjujmo njihove pridobitve. Ne smemo sedaj po 20 letih živeti od velikega duhovnega kapitala preteklosti, — ampak moramo rasti dalje in se krepiti v verskem in narodnem duhu. Kdor počiva, že nazaduje; kdor spi, že propada.
Mladinski pevski zbor — 19 mladih fantov in deklet — je zapel 2 pesmi: ob začetku proslave “Naprej, zastava Slave” in ob koncu: “V zapuščenosti” s posvetilom: Vsem, ki so trpeli. To zadnjo pesem je pripravil p. Vendelin prav za to priložnost in pevci so jo zapeli prvikrat. Občuteno je izzvenela v prostoru in vsem je seglo v srce.
Naslednjo nedeljo je ob 11.39 v cerkvi sv. Štefana daroval za žrtve sv. mašo p. Kalist Langerholc — obredi, petje in govor, vse v slovenskem jeziku. V lepem govoru je p. Kalist pokazal na Kajnov greh, na greh, ki kliče k Bogu za maščevanje. Mi naj pa kot bratje in kristjani ne mislimo na maščevanje, ampak naj prosimo, da bi žrtve padlih, pomorjenih in trpečih prinesle očiščenje zadolženim in spravo med Bogom in narodom.
Čeprav so umrli, so zmagali.
Mi preostali rastimo navzgor k Bogu in v širino za blagor in obstoj slovenskega naroda tu in v domovini.
A. G.
Dolinarjeva Prešernova biografska skica je zelo lepa. Mnogo novega dragocenega nam je povedal v njej na svoj izvirni način. Knjižica je natisnjena kot manuskript (rokopis). Papir je umetniški. Zato so tudi slike (pet), ki je ž njimi skico poživil in podkrepil, odlične. Obsega 20 strani. Njen natis so oskrbeli rimski patri Družbe Jezusove.
V slučaju, da kateri izmed prijateljev in spoštovalcev rajnega patra P. še ni dobil te Dolinarjeve knjižice, naj se obrne na katerega izmed omenjenih gg. rojakov.
SPOHmSKI VEČER trpečim m wrjgsilm širim cto§win@
mmm mm
teli slovenski!! žiipnil na viMii flu Jiillfa lili
BRIDGEPORT, Conn. — Lani in predlanskim smo prvikrat poskusili s skupnim slovenskim piknikom na vzhodu. Priredili sta ga svetokrižka župnija v Bridgeportu, Connecticut — in njujorška župnija z Osme ceste. Oba poizkusa sta se odlično obnesla.
Ne le, da so se piknika udeležili člani obeh slovenskih župnij v velikem številu — “vse, kar leze ino gre” — marveč tudi slovensko ljudstvo od drugod. Posebno pa je treba poudariti udeležbo hrvatskih gostov. Ker je v Bridgeportu pri Sv. Križu tudi veliko hrvatskih župljanov, je piknik pritegnil goste iz obeh bližnjih hrvatskih kolonij:	iz
Branforda in Stamforda. Razpoloženje je bilo sijajno in prireditev je poleg denarnega u-speha tudi veliko pripomogla k medsebojnemu spoznavanju in zbližanju.
Ne moremo si torej kaj, da ne
bi letos takšnega skupnega piknika v tretje organizirali. Do Župančičeve: odlomki iz mala bo vse isto, kakor je bilo prejšnja leta. Isti bo prostor — namreč Log Kolumbovih vitezov na 333 Unquowa Road v mestu Fairfield poleg Bridgeporta; ista godba bo igrala — namreč polj-' mladine s končnim klicem: Mi ski Piorekov orkester, ki zna še gremo naprej, mi strelci...
Chicago, 111. — Že nekaj let so pri nas zadnji dnevi v juniju posvečeni žrtvam nacizma in komunizma v Sloveniji; 26. junija zvečer smo imeli spominsko proslavo, ki se sicer ne more meriti z letošnjimi velikimi proslavami v Clevelandu in Torontu, vendar jo lahko po vsebinski globini uvrščamo med kvalitetne proslave. Ker pa 20. obletnica traja vse leto, predvidevamo, da bomo v jeseni še en dan posvetili spominu vsem slovenskim žrtvam v zadnji svetovni vojni.
Spominski večer sta pripravila g. Jože Rus in p. Vendelin Špendov s sodelovanjem članov dramske skupine pri Ligi in z Mladinskim pevskim zborom. Geslo večera je bilo: Pričevanje je naše življenje in zvestoba do smrti. G. Andrej Remec, predsednik Lige, ki ima med padlimi domobranci tudi svojega brata, je pričel z uvodnimi besedami: “Pred 20 leti smo zaradi prepričanja pustili vse. Vsi, ki so mogli, so bežali, da si rešijo svobodo in vero. In takrat so cvet našega naroda vrnili v roke komunističnim krvnikom za umor. Ta cvet naj nam bo vzor za življenje, vzor za smrt. Niso nam mogli rešiti doma, rešili so nam pa svobodo in vero.”
Odlomki iz “Črne maše” Jeremija Kalina so razgrnili črno tančico smrti preko Slovenije, skozi katero smo pa že gledali zarjo slovenskih mučencev in njihovo slavo. Recitacijam mladega pesnika Franceta Balantiča, ki jih je pisal sredi vojne groze, v njih videl bližnjo smrt in poveličanje in se vkljub temu naslajal ob spominu na drage ljudi in domače planine, so sledile
Dume,” “Grobovi tulijo” in “Pesem mladine.” iz recitacij je poleg bridkosti, porazov in grobov vela ljubezen do lepote slovenske zemlje, do moči naroda, do
lliemski špirlii kM
llwalifia deluje
Cleveland, O. — Gotovo ste že brali v Ameriški Domovini, da igra Slovenski športni klub vsak torek zvečer v Euclid Creek parku odbojko. Klub je izročil vodstvo odbojke Juretu Švajgerju, saj on ima že veliko izkušnje v tem športu.
Imamo dve mreži, pri prvi se zberejo boljši igralci — to so fantje, pri drugi mreži so dekleta, tako da obe skupini lahko trenirata po svoji zmožnosti. Več ali manj so te igre v odbojki vaja. Je med nami mnogo izurjenih igralcev, vsi drugi pa to postajamo. Čez čas ne bo velike razlike med nami in tega si dekleta zelo želijo.
Sedemindvajsetega junija smo se pomerili v odbojki s Toront-čani v Torontu. Igrali smo dve igri in na žalost smo obe izgubili. Čestitamo torontskim odboj-kašem, a jim obljubimo, da, če bo le mogoče, bo rezultat obraten 1. avgusta na našem pikniku na Slovenski pristavi.
Vas, clevelandske Slovence vabimo, da obiščete ta piknik. Tako bo več navdušenja in zmaga v odbojki bo naša.
Do našega • piknika rabimo še veliko treniranja in morda tudi kakega odličnega igralca, če ga poznate, mu povejte, da ga željno pričakujemo, da se nam pridruži. Še bolj pa vabimo, da se nam pridružijo vsi tisti igralci, ki jim je edina želja, da bi igrali.
Tajnica SKK — M. K.
Izredna zalivala
Ko je Harry Levy prejel nenavadno pošiljko, se je spomnil, da je kot londonski šofer taksija na svojem domu prenočil tri španska dekleta, ki ob prihodu v britansko prestolico niso dobile prenočišča v hotelu.
Špansko ministrstvo za tujski promet mu je poslalo vabilo na brezplačnen družinski dopust. Temu sporočilu je bila priložena listina, ki pove, da je Levy dobil “Zlato krmilo”, visoko odlikovanje za zelo dobre šo-
najbolje zadeti zlato sredino med ; Osrednja točka proslave je bil jferje.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
I. avgust - SLOVEiSKS DAN - ¥ Kanadi!
Toronto, Ont.— Obveščamo Vse Slovence v Kanadi in Ameriki, ki tega še ne vejo, da se bo naš tradieionalni-SLOVEN-SKI DAN - vršil 1. avgusta na istem prostoru kot vsa druga leta in sicer - na cerkvenem letovišču pri Boltonu. Vse dobro misleče Slovence vabimo, naj se udeleže tega velikega TABORA. Vabimo Torončane in okoličane, pa rojake iz drugih ontarijskih mest in manjših krajev, kjerkoli žive in jim je dosegljiv kraj TABORA. Vabimo tudi Klevelandčane in druge Amerikance; pridite, da si bomo osvežili prijateljstvo, poznanje in. dobro voljo, ter si v ljubezni izmenjali pametne misli, se navžili pravega duha in ponovno utrdili narodni ponos.
Zelo prav ni bilo, da bi ta dan res praznovali prav vsi Slovenci v emigraciji. Tako kot smo take dneve praznovali v domovini v času - velikih taborov, ko smo se jih udeleževali s pušelčki, pangelčki, kranceljčki in zastavicami - s krivci za klobukom, pa z vriskom in petjem na ustih, ter z velikimi skupinami narodnih noš. To so bili lepi nepozabni dnevi, na katerih smo si nabirali pametnih misli in znanja v vsem dobrem. Ravno ti tabori in zborovanja so pripomogli postaviti naš narod na naj višjo stopnjo socijalnega reda in kulture, ..y, čemer. smq se lahko kosali z vsemi velikimi narodi, ali smo jih še celo prekašali. Takrat ni bilo treba nobene propagande za udeležbo. Samo povedali so, kje se bo zborovanje vršilo in že smo vedeli, da bomo tudi mi poleg . . .
Kdaj je bila večja potreba kot danes, da osvežimo spomine na te tabore in ko se nudi prilika, da se jih udeležimo. Nujna potreba je, da začnemo bolj pogosto prirejati taka zborovanja in razgovore, na katerih bi se po dobro premišljeni poti usmerjali, da bi bili močni in enotni ob morebitnem zopetnem srečanju s sovražnikom. Vsi vemo in čutimo, kako se vedno novi valovi zaganjajo v našo emigracijo. če ne bomo stalno na straži in teh valov sproti in Uspešno odbijali, nas bodo potegnili na široko morje, od koder je pa le težka vrnitev...
Kadar koga objame hudič, mu skoraj ni pomoči. Je kakor ujetnik v močni pasti, obupanec, ki je za vse dobro nesprejemljiv. - V teh časih, ko drvi življenje mimo nas z Ueznansko silo, da človeku Večkrat kar zamegli pogled in se z veliko mu j o lovi s časom, moramo obrniti vso pozornost v to, da ne zabredemo v vrtinec napačnih misli in dajanj. Mnogo pride trenutkov, ko se človek težko znajde in še težje' °dloči. Zato so takile - SLOVENSKI DNEVI -zborovanja m razgovori zelo potrebni in velike važnosti za nas, da si Uaberemo novih moči, moč duha in prave smeri, za na-daljno življensko pot.
Hvaležni moramo biti naši 11 ° vi domovini, ker nam do-y°ljuje, da se lahko sestajamo m zbiramo. Tako v naših cerk-vyh, kjer lahko v svojem je-Mku molimo in častimo BOGA kri sv. opravilih, kakor tudi v °rganizacijah in zborovanjih.
iz hvaležnosti in v PROTEST našim diktatorjem do-ki dosledno preprečujejo
nje v kakoršni koli organizaciji razun komunistični, pokažimo svojo zavednost in se polnoštevilno udeležimo tega zborovanja, prvega avgusta!
Prosimo lepo, denimo ta dan na stran vse pomisleke, vse nevšečnosti, vsa nasprotovanja in se v prijateljstvu in ljubezni združimo na cerkvenem letovišču - na naš Kanadski SLOVENSKI DAN -.
V to nam pomagaj BOG!
L. A. st.
li iasaryk Imm
Toronto, Ont. — Ob lepem vremenu in prisotnosti 3000 ljudi se je dne 4. julija vršil XVIII. Sokolski zlet v Torontu. Dr. Hai-dazh, liberalni poslanec v Otta-wi, je izročil sporočilo predsednika vlade L. Pearsona, da naj vse te skupine še v naprej drže svojo samobitnost in kulturo in s tem pomagajo držati Kanado demokratično.
Med skupinami iz Los Angelesa, Detroita, Chicaga, Clevelanda, Pittsburgha in New Yor-ka je sodelovala tudi STZ iz Toronta. Krepko slovensko skupino je vodil mesto - starosta Frank Arhar, medtem ko je starosta Ing. F. Grmek bil zaposlen kot načelnik Zleta na tribuni.
Slovenska točka “preskokov” je bila zelo pestra, lepo so skakali mladci, lepo sklonko pa smo videli od Andija in lep premet od Uve. Štafeto je štartal znani športnik P. Golobič. STZ štafeta je bila med 6. na 4. mestu, v Začetku je sicer malo zaostala, nato pa je odlični Gorjup v 3. rundi to že izenačil, a je zaradi slabe predaje bila zopet potisnjena nazaj. Tudi na orodju so sodelovali Slovenci na 'bradlji med drugimi odličnimi telovadci Amerike kot Joe Fedorka, gdč. Barbara Morris, Vlasta Vanda in Kati Gionni in kanadskim olimpijcem R. Kihnom.
Zlet je bil zelo lepo in hitro izveden, pokazal je cvet telovadbe in tudi lepe narodne noše iz Toronta, Chicaga in Niagare.
STZ odbojka je premagala športni klub iz Clevelanda na farmi Holiday Gardens v nedeljo, 27. junija. Tekme so se končale z rezultatom 15:13 in 15:11. STZ skupino vodi J. Ambrožič.
STZ poziva in opozarja vse slovenske športnike na tekme dne 31. julija 1965 in na nastop, ki bo 1. avgusta ob priliki VI. Slovenskega dneva v Kanadi. Tekme se vrše v vseh telovadnih disciplinah in v atletskem troboju v teku, metu in skoku. — Kdor čuti moč in korajžo, le na plan!
STZ Toronto
eni uri, je pa bil Andrejček na domu ubit.' Bil je usekan na glavi vrh čela s sekirco, malo nižje ob ušesih je pa imel še tri rane. Bil je baje takoj mrtev. Svak Jože je ubitega zavil v deko, ga naložil na samokolnico (sajtrgo) in odpeljal v Gradaščico v bližini kraja, kjer je bil pred dvanajstimi leti vržen Kristus v vodo. Ko se je vrnil, je žena deko takoj oprala, da bi zabrisala sled. Ubitega je voda dvignila šele v četrtek in ga plavila proti Kozarjam. Ob Kocjanovem vrtu so otroci opazili utopljenca v vodi in to sporočili starejšim. Ti so ga potem na kozarškem mostu potegnili iz vode. Bil je brez srajce in obut v same hlače in čevlje brez nogavic. Ljudje so ga prišli gledat in tudi vsi delavci iz Trobčeve žage. Le Matijeve, svak ubitega, se zato ni zmenil in kar naprej delal. Seveda je to takoj vzbudilo sum. Ko je zvečer po delu prišel domov in povečerjal, je prišla po njega milica in ga odvedla v zapor, kjer sedaj čaka sodbe. Doma je ostala žena sama z dvema otrokoma. Stara mati je pa že pred časom odšla k omoženi hčeri v Podutik, ker so bili doma presurovi zanjo.
Bogoskrunitelj ni bil nihče drug kot - Matijev Andrejček - iz Utika. Pred dvanajstimi leti je on zbil s križa Križanega in ga vrgel v Gradaščico, Sedaj je bil ubit on, vržen in odplavljen po isti vodi, kot takrat Križani.
Dobrovčan.
ZLOČIN - in - KAZEN
Dobrova pri Ljubljani, Slov. — Mnogi z Dobrove in okolice se še spominjamo, kje je stala dobrovska elektrarna. Spominjamo se tudi brvi, ki je peljala tik nad elektrarno čez vodo. In končno tudi križa, ki je stal na koncu brvi ob cesti, ki pelje iz Stranske vasi proti Vrhovcem ter na njem pribitega Kristusa. Tega Kristusa je pred dvanajstimi leti bogo-skrunec iz Utika zbil z križa in ga zagnal v Gradaščico, da ga je voda odplavila za vedno.
Pri Matijevih na Utiku je prevzela domačijo starejša hči Loj za, dočim je imel mlajši sin Andrejček zgovorjeno stanovanje in hrano pri hiši. Hodil je na delo. Za mladega se je priženil neki Jože iz Polhovega gradca. Imata dva otroka. Ta Jože je hodil na
KRIŽEM PO DEŽELI
Predsednik vlade L. Pearson je imenoval za novega pravosodnega ministra, ko je moral G. Favreau odstopiti v zvezi s poročilom vrhovnega sodnika, da Favreau ni postopal, kot bi bilo treba, dosedanjega delavskega ministra L. Cardina. Favreau bo postal predsed. privatnega sveta za urejanje odnosov med zvezno vlado in vladami posameznih pokrajin. Pearson je izvedel še par drugih manjših sprememb v vladi, ki pa ne bodo vplivale bistveno na njeno politiko.
O
Prihodnjo pomlad bodo po izjavi predsednika vlade Pearsona začeli graditi 9 milj dolg predor, most in nasip, ki bo vezal Prince Edward Island z Nev/ Bruns-wickom. Gradnja bo stala okoli 148 milijonov in bo trajala najmanj 5 let.
v
Kanada bo, kot trdijo vesti iz vladnih krogov, kupila za svoje letalske sile Northrop F-5 lovsko letalo. Nekatere dele bodo izdelovale kanadske tovarne in tu bodo letala tudi sestavljali. Skupno mislijo kupiti 125 teh letal z vso opremo na tleh za njihovo redno rabo. To bo stalo skupaj okoli 215 milijonov.
*
Oblasti postajajo postopno prepričane, da je nesrečo potniškega letala Canadian Pacific Airlines, 170 milj severo-vžhodno od Vancouverja, povzročila bomba, ki jo je nekdo spravil v letalo. Mrtvih je bilo vseh 46 potnikov in vsa posadka letala, — skupno 52 oseb.
Ontarijska pokrajinska policija namerava uvesti nadziranje prometa na glavnih cestah iz letal. Poskusi na cestah 400 in 7 so se baje kar dobro obnesli.
Župan Montreala Jean Drd-peau je objavil, da so opustili delo v Kozarje na bivšo Troh- načrt o gradnji 1,066 čevljev vi-čevo žago.	jsokega stolpa na svetovni raz-
Letos na binkoštno nedeljo stavi, ki jo pripravljajo'v Mon-
L. Ambrožič:
Pred nastopom rdeče oblasti doma na varno v tujino
Vsako zbiranje in udejstvova- ponoči na ponedeljek ob pol trealu za 1. 1967.
(Dalje)
V tem taborišču bi bilo kar prijetno, če bi imeli malo več kruha in da bi bila mama zdrava. Pa se je nazadnje vse lepo izteklo. Dne 28. avgusta so nam javili, da moramo biti na 30. pripravljeni za odhod na ladjo. Zaskrbelo me je, kako bo z ženo. šel sem takoj do zdravnika in ga vprašal, če bo smela žena na daljo z nami. Pa je malo podvomil. Povedal sem mu, kako je z nami in da ako ne gre ona, moramo tudi mi vsi počakati, da bo tudi on zmožna za potovanje. Nato je pa dejal, naj kar gre, le na ladji se mora vsak dan javiti v ambulanti radi pre-obvezovanja. Zdravnik, mislim, da je bil Nemec, ker je govoril po nemško. Vendar pa ni bil slab človek in si je dal dopovedati.
In tako se nam bo končno le posrečilo — tako sem si mislil, — da bomo že v kratkem odšli vsi skupaj. In res ni bilo pozneje nikakih sitnosti več. Opravili smo še vsemogoče formalnosti, ki so ob takih prevozih tako važne, pa končno zelo površno opravljene.
Dne 30. avgusta 1948 okrog poldne so nas naložili na avto-mobile-tovornjake in nas prepeljali v pristanišče. Iztožili so nas in zopet čakanje, kot vedno in povsod skozi vse begunstvo, katerega smo bili že privajeni. Takoj sem se zanimal, katera ladja bo naša. Pokazali so mi ladjo “General Stewart”. Nič nisem bil zadovoljen z njo. Premajhna se mi je zdela. Včasih so mi pravili, da 'ladja z enim dimnikom v ni dobra, ker je premajhna in preveč na razpolago valovom, ki se jim ne more u-stavljati. Taka, vsaj z dvema dimnikoma, da je mnogo boljša, je mnogo večja in težja. Ta naš “general” je pa imel samo en dimnik. No, bomo videli, kako bo to šlo ... ?
Pa so potegnili most in začeli smo počasi odhajati na ladjo.
ki je pripeljal iz Koroške, dekleta iz naše vasi. Pa tudi več drugih znancev. Tako je bila pot skozi Nemčijo kar kratkočasna, saj smo si imeli dosti povedati. Se že par let nismo videli. Od tistega časa, ko smo se ločili v Vetrinju, nič več. Ako bi se vozili sami skozi to strašno razdejanje po Nemčiji, bi nam bile ure ob gledanju in premišljevanju tega mnogo daljše. Tako se je v družbi prijateljev vse hitreje stekalo in kar kmalu je nastala noč. Malo smo zaspali po klopeh in sede, pa se ob treh v jutru zbudili, ko smo obstali ob strani kolodvora v Bremen-hafenu. Torej na cilju smo. Zadnja postaja pred morjem...! Daleč proč od Titovega prijema in v velikem upanju v bodočnost ... Šele ob osmih zjutraj so prišli tovornjaki po nas in nas odplejali v taborišče. To taborišče pa ni bilo nič podobno našim prejšnjim. Bile so lepe moderne stavbe z lepimi vrtovi, z mnogim cvetjem, lepotičnim in sadnim drevjem zasajeni, z asfaltnimi cestami in s čedno katoliško cerkvijo v sredini taborišča. Dodelili so nas po sobah s snaž-
za dval$rat ali trikrat zvečali. Zdaj je pa bila sicer dobra in močna hrana, a trajalo je par mesecev, predno se je spravilo vse to v normalno stanje in so se želodci stisnili. Neki litvanski duhovnik je imel dnevno vsako jutro mašo, zvečer pa blagoslov. Slovenci, katerih vernost je gospod od preje od nekje poznal, smo se je vedno vsi udeležili. A to je trajalo le nekaj dni, ker je gospod potem odšel na morje, menda v Brazilijo. Slišali smo pozneje, da se je po našem odhodu zglasil za dva dni gospod Kunstelj v tem taborišču. Ta dobri gospod je pomisi-jonaril dva dni pri njih, nato pa zopet odletel med kako drugo grupo Slovencev, ki so bili potrebni dušne pomoči.
Prva “suha” država
Država Main je prepovedala točenje alkohodnih pijač že leta 1846, leta 1884 pa je postal ta zakon del državne ustave.
Ženske dobijo delo
WANTED Part-time Cashier SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5'214	(x)
¥es denarja in več vejakev za Vietnam
WASHINGTON, D. C. — Federalna administracija ima v grobem že sestavljen proračunski načrt za prihodnje leto, ki ga bo Johnson predložil Kongresu verjetno v drugi polovici januarja. Nobena postavka pa proračunskem direktorju ne dela toliko težav, kot proračun za narodno obrambo. Proračun za redne izdatke za narodno obrambo je že v njegovi glavi, čisto nič pa ne ve, kako bodo rastli stroški za vojno v Vietnamu. Zato zahteva od vojaških krogov, naj povedo, koliko denarja bodo potrebovali. Vojaški krogi seveda zahtevajo že po tradiciji več, kot
je treba, ker vedo, da bo manj-nimi posteljami in nam dali le- šal njihove zahteve ne samo taj-
po belo perilo. Kar naenkrat smojpostali iz številk — ljudje.
Predno so nas spustili v ta naš — paradiž —, smo morali skozi ambulanto, kjer so nas mimogrede pogledali, če bi kdo kazal kako vidno bolezen in pa za vrat so nam nasuli naftalinovega prahu toliko, da je po vsem životu zamogaZelo, se Vsulo tudi v hlače in skozi hlačnice na tla. Pri tem so tudi opazili da je moja žena za vratom obvezana, pa so jo takoj poslali v ambulanto, kjer je zdravnik ugotovil nevarno rano, ter jo poslal v bolnico. Pa smo bili zopet v “zosu”. Tako je naše veselje bilo kratko. Upali smo, da se bomo kar hitro podali na morje in se odtrgali od zemlje, na kateri smo toliko pretrpeli in jadrali v boljši svet, kjer se bomo končno
Na obali je bilo mnogo ljudi, | enkrat lahko otresli strahu pred saj so skoraj vsi prišli za nami iz taborišča. Tudi naša gabrska dekleta so bila tam in nam voščila še zadnji Z BOGOM in srečno pot!
Še malo in že smo se začeli trgati od Evrope in smo počasi drseli proti novemu svetu onstran velike luže. BOG daj srečo! Večjo, kot smo jo imeli v zemlji domači... V duši so se mi pa porajali neznani občutki, kakršnih nisem prej ne slej nikdar občutil.
V Salzburgu so bila v vlaku,
komunizmom. Zdaj nam pa — žena in mati — leži v bolnici, ki jo gotovo do popolne ozdravitve ne bodo pustili na morje. Vprašal sem v pisarni, kdaj odidemo od tu. Dejali so mi, da čez kakih osem dni. Malo sem se oddahnil. Morda bo pa ta čas ženi boljše. Molimo za to in upajmo!
Hrana je bila tu odlična. Že prirejena po kanadsko in zato za naše raztegnjene mehove-želodce prepičla. Nikoli nismo bili siti. Toliko časa smo živeli ob sami plaži, s tem pa želodce
nik .za narodno obrambo McNamara, ampak tudi proračunski direktor. Zato brenčijo sedaj po zraku vse mogoče številke.
“Vojaški krogi” mislijo na primer, da bomo morali poslati leta 1966 v Vietnam vsega skupaj do 150,000 mož z vso opremo, mu-nicijo, hrano, itd.
Pri tem se sklicujejo, da imamo v Vietnamu že celo tretjo marinsko divizijo in da poveljstvo marinov premika prvo marinsko divizijo na otoke Havaji in Okinava. Prva divizija naj zamenja tretjo. Armada pa pošilja v Vietnam prvo infanterijsko in 101. letalsko divizijo. Obe sta deloma že v Vietnamu. Na odhod se pripravlja tudi prva “ka-valerijska divizija.”
Vojaški krogi so začeli govoriti tudi o vpoklicu rezervnega moštva, očitno z namenom, da tudi javnost pripravijo na to potrebo.
Novice o vsem tem je pa treba poslušati z veliko rezervo, ker med njimi je mnogo takih, ki samo “pripravljajo pot” za pravo veliko novico.
Dolgo gorovje
RIO DE JANEIRO, Brazil. —Ande se vlečejo vzdolž vse Južne Amerike 4,500 milj daleč in so najdaljše goimvje na vsem svetu.
Delo dobi
Ženska ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
MALI OGLASI
na
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj 1235 Addison Rd.
(13,15 jul)
Naprodaj
Na Kildeer Ave., blizu E. 185 St. skoro nov lepo izdelan bungalow, 2 spalnici spodaj, poploščena kopalnica, velika kuhinja, zgoraj 1 spalnica, vse lepo zgotovljeno, lepa razvedrilna soba, garaža. Za več informacije kličite nas.
Imamo.še mnogo raznovrstnih hiš in lotov na lepih mestih Clevelanda.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-99S0 (13, 15 jul)
Barvam in popravljam
Barvam hiše znotraj in zunaj. Izvršujem vsa mizarska popravila in drugo. Dam brezplačen proračun. Za sestanek kličite: 361-8910.	—(131)
V najem
o sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
NA RAZSTAVI. — Na posebnem, premakljivem odru je pristal helikopter XH-51A za ogled strokovnjakov vojne mornarice. Ta bo 'v bližnji bodočnosti naročila večje število teh ptičev za svoje potrebe.
Dvodružinska naprodaj
Lake Shore in E. 149 St. Moderna vseskozi, dvojna garaža, alumminijaste okna in mreže. Gasinator. čisto. 481-8003.	(134)
Auto for sale
60 Chevy “6” — automatic, A-l, $550.00. Call between 4 and 7 p.m. 331-2448.
— (134)
V far! St. Jerome
Dve hiši na enem lotu, 6 sob vsaka. Dobro za dohodek. Garaža za 2 kare. Vpraša za $20,000. Kličite KE 1-7033.
— (132)
Da se uredi zapuščina
6-sobna hiša naprodaj blizu E. 185 St., garaža. Vpraša za $16,800. Kličite med 5. in 7. uro zvečer IV 1-1494 ali 485-2174.	—(134)
Hiša naprodaj
E. 185 St. moderna ranch hiša, 2 spalnici, breezeway, priključena garaža, klet. 18601 Underwood Ave. Lastnik.	— (135)
V	najem
Oddamo 4 sobe spodaj blizu cerkve Marije Vnebovzete. Zmerna najemnina. Kličite 681-9893.	(135)
V	najem
Oddamo 3 sobe, kopalnico, gorka voda. Lepo mirno stanovanje. 1106 E. 64 St. tel.: HE 1-4114.	(13,15,16 jul)
Z ULIC H
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
ir
1}
j)
;)
! 1
!
j
s
AMERIŠKA DOMOVINA,
o<c^()<=^o<=>oo<=r^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<c=>oo<=r>oo<ci>oo^
Naslednji hip se je pojavil na Kakujevem obličju izraz silne groze, njegova visoka postava je omahnila nazaj, kakor da je pijan, če bi ga Abi ne bil ujel, bi bil padel preko stopnic pred prestolom.
“Kaj ti je povedala?” ga je tiho vprašal Abi, zakaj kraljica je gledala drugam, kakor da je pozabila na vse okrog sebe.
Toda Kaku ni odgovoril, marveč se je obrnil in je izginil iz dvorane.
XIII. Abi spozna resnico.
Minil je bil mesec dni in
modre žene na
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MACHINISTS
L	NEW EQUIPMENT
Vertical Milling Machine Radial Drill Press G. & L. Horizontal Boring Mill Surface Grinder
Must be able to work to close dimension, read prints and have own precision tools. Fully paid Blue Cross, Blue Shield and life insurance. 8 paid holidays and vacations. Day or night shifts available. Apply weekdays 7:30 to 4 p.m.
681-2145
F. M. WILKE D. M. E. CORF.
1975 North 17th Avenue Melrose Park, Illinois
(131)
FOLDING GABIONS
PRODUCTION HELP
PRINTING PRESSMEN (Miehle Flatbed), CUTTING PRESSMEN (Miehle Cylinder), FEEDERS (Miehle Flatbed), GLUE MACHINE OPERATORS, STRIPPERS.
Steady work, top opportunities, 1st or 2nd shifts Modern Plant. Rapidly expanding Fold' ing Carton manufacturers.
Field Gos)3aisi@r Gorp.
1500 Nicholas Boulevard
Elk Grove Village — NA 5-8090
(131)
prvega dne novega meseca je sedel vezir Kaku v dvorani visokih uradnikov v Memfidi ter pregledaval javne mestne račune. To ni bilo lahko delo, zakaj v zadnjih desetih dneh je kraljica ali faraon, kakor se je sama imenovala, dvakrat poslala te račune nazaj z vprašanjem glede posameznih postavk in z drugimi takimi pripombami. Abi je take reči spregledaval, priznavajoč, da je zvest služabnik vreden svojega plačila — če se plača sam. Toda sedaj je bilo drugače in prejeta vsota je morala biti natančno enaka tisti, ki se je izročala kroni, niti večja niti manjša. Veliko razliko, ki se je bila pokazala, je bilo torej sedaj treba izravnati na kakršenkoli način, ali z drugimi besedami: iz Kaku-jeve zaloge.
Kaku je v svoji jezi ukazal, naj mu pripeljejo oba pobiralca davkov, in ko nista hotela plačati, je ukazal slugam, naj ju vržejo na tla in zvežejo, dokler ne obljubita, da bosta poravnala primanjkljaj, caterega večji del je bil sam ukradel.
Nato se je malo potolažen umaknil iz dvorane v svojo pisarno, kjer je pa našel Abi-ja, ki je čakal nanj. Nekdanji postavni princ je bil tako spremenjen, tako star, suh in reven, da ga Kaku v mračni sobi niti spoznal ni. Menil je, da je kakšen prosilec in ga je jel zmerjati ter ga poditi iz sobe. Abi je zbesnel.
Planil je nanj, pograbil zvezdoznanca za brado in ga bil po obrazu ter kričal: “Ali tako govoriš s svojim kraljem, pes? Prav, se bom vsaj nad teboj znosil.”
“Oprosti, veličanstvo,” je rekel Kaku. “Nisem te spoznal v temi. Tvoje veličanstvo se je zadnji čas spremenilo.”
TAILOR FULL TIME EXPERIENCED in Men’s & Boy’s Alteration.
ROBERT HALL CLOTHES 5725 La Grange Rd., La Grange, 111.
(132)
BAKERS
OVEN MEN AND APPRENTICES
Day Work
MARY ANN BAKING CO.
4545 Lyndale HU 9-5400
(133)
“Spremenilo!” je dejal Abi in ga izpustil. ‘‘Kdo bi se ne spremenil, če bi imel toliko trpeti, kakor trpim jaz, odkar sem poslušal tvoj prekleti nasvet in poskusil zasesti faraonov prestol? Poprej sem bil srečen, imel sem sinove, imel sem žene, kolikor sem jih hotel. Imel sem svoje dohodke in svojo armado. Sedaj sem vse izgubil. Moji sinovi so mrtvi, moje žene so razgnane, dohodke so mi vzeli, armada služi drugemu.”
“Pa si vsaj faraon,” je ugovarjal Kaku, “in mož najlepše
in najbolj svetu.”
“Faraon!” je vzdihnil Abi. “Zadnja mumija v najbolj zanikam! grobnici je večji kralj od mene, in kar se drugega tiče . . .” in je obmolknil ter zopet vzdihnil.
“Kaj se godi s teboj, veličanstvo?” je vprašal Kaku.
“To se je zgodilo, da sem prišel pod vpliv slabega planeta.”
‘Amenove zvezde,” je menil zvezdoznanec.
Da, Amenove zvezde, tiste ljubke groze, ki jo imenuješ mojo ženo. človek, ona ni žena. Poslušaj — prišel sem v sobo harema, kjer biva, in nihče mi ni branil, in sem jo našel sedečo pred ogledalom; pela je in je bila oblečena le s tenkim oblačilom in nje črni lasje — o Kaku, nikoli nisi videl takih las! — so ji segali skoraj do tal. Nasmehnila se mi je, govorila prijazno z menoj, klicala me s svojimi bleščečimi očmi — da, imenovala me je celo svojega soproga, vzdihovala in govorila o ljubezni, dokler nisem stopil k njej in jo objel.
‘Tn potem?”
“In potem je izginila, Kaku, in kjer bi moral biti njen ljubki obraz, sem zagledal rumeno, usahlo glavo faraona, ki je pri Osirisu, in zdelo se mi je, da se mi reži. Razklenil sem zopet roke in glej, tamkaj je sedela, se smejala in stresala dišavo z las in me izpraševala, kaj mi je, da sem tako prebledel, in ali tako ravnajo soprogi?
To je bilo pred mesecem dni, in kakor se je začelo, tako se je nadaljevalo. Ženo iščem in najdem le faraonovo suho glavo in ona se mi posmehuje. Drugih žena ne smem več videti, ona jih je razgnala, še celo tiste, ki so živele z menoj mnogo let, češ da mora vladati sama.”
‘Ali je to vse?” je vprašal Kaku.
‘Kakor muči mene, tako muči vsakega človeka, ki se ji približa. Lovi jih s smehljajem v svoje mreže, čara jih z očmi, dokler niso iz ljubezni do nje ob pamet, in jih potem, še vedno smehljaje, pošilja, da gredo po svojih potih. Dva izmed njih, vodila sta veliko zaroto proti faraonu, sta umrla po lastni roki, drugi je zblaznel, ostali pa so moji skriti, toda zagrizeni sovražniki, ker ljubijo kraljico in mislijo, da stojim jaz med njo in med njimi.”
“Ali je to vse?” je vprašal Kaku zopet.
“Ne, nikakor ne. Vso oblast mi je vzela. Jaz, ki sem bil mogočen, za faraonom najmogočnejši mož v deželi, sem sedaj samo še suženj. Od jutra do večera se moram ukvarjati s posli, ki so mi zoprni. Amenu moram graditi tem-
plje, kopati moram prekope, otepati se moram s sodrgo, pomagati ji v težavah in ji zniževati davke. Celo Beduine, ki so vedno bili moji prijatelji, moram krotiti in prihodnji mesec začeti vojsko proti kralju v Khiti, s katerim sem imel skriven dogovor in čigar mer, mojo ženo, so poslali nazaj, dasi sem jo ljubil.”
“In potem?” je vprašal
Kaku.
“O, ko 'bo Khita premagana in podvržena Egiptu, potem namer j a njeno veličanstvo slovesno se vrniti v Thebe, da nadzira zgradbo moje grobnice, ker pravi, da te zadeve ne sme več odlašati. Resnično, načrte že pripravlja zanjo, strašne in skrivnostne načrte, ki jih ne razumem, in mi jih nosi, da si jih ogledam.
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANK KOSICH st.
ki je umrl 13. julija 1956. leta.
PRIDITE NA VELIKANSKI TRINAJSTI LETNI POLETNI FESTIVAL FARE SV. VIDA
KARNEVAL
OD SREDE 14. JULIJA DO NEDELJE 19. JULIJA
POSEBNO ZA OTROKE V NEDELJO POPOLDNE OD 2 - 5 NA ŠOLSKEM DVORIŠČU, E- 62 ST. in ST. CLAIR AYE.
V	SREDO ZV. nastopita “Lojze in Janez,” sloviti Pecon-Trebar duo.
V	NEDELJO SE BO ODDALO BUICK STATION WAGON IN §1060
V	petek ribja pečenka — v nedeljo pečena govedina
(Roast Beef)
VOŽNJE — ZABAVE — OKREPČILA ZASTONJ 8100 OB 11:30 VSAK VEČER — (Morate biti navzoči) ZABAVA ZA VSE — MLADE IN STARE!
ZASTONJ PARKANJE na lotih od A.G.A. laboratorija severno od St. Clair Ave.
Deležni boste tudi DARILA ZASTONJ, ako odrežete spodnji kupon. POSEBNO SAMO ZA ČETRTEK VEČER, 15. JULIJA
Izpolnite ta kupon in ga oddajte na karnivalu sv. Vida. Nekdo bo popolnoma ZASTONJ dobii 3-kosno aluminijasto poletno pohištvo! Samo en kupon na osebo.
Devet let je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni!
Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in spomin na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji.
žalujoči ostali:
AUGUSTA — soproga FRANK — sin in njegova družina.
Cleveland, O., 13. julija 1965.

Naslov
(Morate biti navzoči)
ČE Sl SEUTE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6317 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ..................
-..........-........................
Moj novi naslov: —-.................
MOJE IME: ..........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERICAN HOME PUB.C0.,!|
MIH'' 1
Za vsakovrsina tiskarska dola
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
FEMALE HELP
KEY PUHGR OPERATOR
Excellent opportunity for experienced women in our pleasant new office.
Also opening for
STENOGRAPHER
Good working conditions. Congenial office. 5 days. Top wages. Plus benefits.
See Mr. Jack Gordon
PITTSBURGH PLATE GLASS COMPANY
4580 So. Kilbourn Ave.
Tel.: CL 4-4100
(An Equal Opportunity Employer)
(132)
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
GOSiOS PAIELS ipRESS ilRPOffllffiN
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali vcČ), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street
Tel.: Cl 5-7711
NEW YORK, N. Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii»iiiiiiioiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiHii!iiiiiiiiminiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!iiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiir
' ;. A
Is
PREPROSTO. — Ko so otroci zaspani, zaspe, kjer že je in v kakršnemkoli položaju. Na sliki vidimo trojčke Burke iz Levittowna, N. Y., katerih dva sta zaspala tekom obiska v Palisctdes zabavnega parka v New Jerseyju, kjer je bil zbor trojčkov iz vse dežele.
70 -i-1 LETO 70 -!-11
uffiutM suvatsi mam mmu l
(K. S. K. J.)	|
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. |j
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA |
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
o izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | ® od §500.00 do §15,000.00 posmrtnine	|
• za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote §600.00 I • za odrasle člane bolniško podporo po §1.00 ali §2.00 na dan;	|
j • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.	|
| K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Avenki. ^
i Premoženje----------------------$15,700,000.00 |
| Članov - 45,000 _________Certifikatov - 47,500 |
Solventnost - 118.33%
\ Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite j| izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.	|
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
NASLOV .............................................
MESTO ..............................................
DRŽAVA ..................... CODE
^IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllIIIIIIIIIIlIllllinillllllilllllllllllinillllllfc