264. številka.
Ljubljana, nedeljo 18. novembra.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prainicih, ter velja po polti prejeman «a avstro-ogerske dežele ta celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres poiiijanja na dom aa oelo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meeec 1 gtd. 10 kr.   Za poStljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za *etrt leta. — Za t nje deiele toliko 7eč, kolikor poitnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih iolah in za dijake velja znižan a cona in sicer: Za Ljubljano aa četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat t,ska. Dopisi naj se .svoie irankirsti. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo .io v Ljnbljani v Franc Kolmanovej hiši      3 „gledališka stolba". Opravniltvo, na katero aaj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Telegrami.
Feterburg" 16. novembra. Iz Bo-gota se 15. nov. poroča oficijalno: Trikratni turški napad na utrjene pozicije generala Skobeleva je bil odbit.
Carigrad 1 G. novembra. Utrjenja v Buščuku so bila ukrepljena, ker se pričakuje rusk napad. — Ruska konjica je včeraj zopet zastonj poskušala Berkovac vzeti, kamor je Mehemet Ali iz Sofije pomoči poslal.
Cetinje 15. novembra. Crnogorci so vzeli vse turške i'orte okolo Bara (Anti-vari); torej se obsedenje mesta pričakuje.
Peterburg 15. novembra. Oficijalno se iz Bogata 14. novembra poroča: Turki hodijo razglcdavat in vznemirjajo naše prve straže na cesti v Osman-bazar in Šumlo. — V &ibki soteski nasproti Nikolajevej gori de vedno Turki pomnožujejo svoje baterije. Dne 18. novembra je ruska baterija v Ujurgjevem jela streljati na turške baterije, ki so obstreljavale kolodvor. — „ Pravite ljstveni Vestnik" prinaša izpovedanja treh Angležev, katere so bili Rusi ujeli pri Telišu, ki so soglasno pravili, kako barbarično so Turki mesarili mrtva trupla pri Telišu padlih ruskih vo-j akov.
Poradim 14. novembra. Predvčeranjeni je bil rusk parlamenter poslan v Plevno z vprašanjem, ali ne bi Osman hotel udati se, ker nema upanja niti. Osman je odgovoril, da nij Še vsega storil, kar dolžnost in čast zahtevati. Osman ima baje še nekaj živeža. Vreme je megleno. Vsak dan iz Plevne prihajajo turški uskoki. Car je včeraj ogledoval pozicije, ki jih jo Skobelev dobil.
London 15. novembra. Iz Cetiuja se „Timesom" telegralira: Crnogorci bombardirajo Bar (Antivari). — Telegram iz Čermniee poroča, da je turški parobrod na akadar-Bkem jezeru utonil, zadet od črnogorske baterije.
„Daily Nevvs" imajo iz Azije poročilo: General lleiman naznanja, da sta v noči 11. novembra dva batalijona polka Elizabetpolj fort A z iz i e pri Erzerumu napala, ujela 500 mož in 20 oficirjev in zabila 30 kauonov. Kusi so potem reterirali, ker Turki s forta Me-džidie morejo na tort Azizie streljati, zurad česar bo pozicija držati ne more. Rusi so izgubili 4uo mož. — Bombardiranje Karsa se nadaljuje in bode kmalu šturm. — Vrome je slabo, sneg naletava.
Vojska.
Od Plevne nič izvestnega nij do denes, ko končujemo uredovanje tega lista.
Dunajski n"\V. T." poroč , la so se ruske Gurkove prve straže užj i srbsko vojsko
na srbskej meji zjedinile. Od drugod se pa to ne potrjuje, torej je najbrž »prezgodnja" novica, Če prav utegne kmalu resnična postati.
Kakor je angleški (Jlobe zvedel, je ruska vlada na Angleškem naročila 1<> torpednih ladij za svoje luke. Torej Angleži za denar celo svojim prihodnjim sovražnikom brambeno orožje kujejo. Anglež vse stori za denar.
Srbija
se oborožuje vedno in, če nas vse ne moti, bode v kratkem pričela rkcijo. Krkor se poroča „1). Z.", je Ristič poslanikom rekel, da bode v kratkem s pismi dokazal, kako bo Turki vedno ropali na tej strani srbske meje, ter kako je porta sistematično skruuila določbe mirovne pogodbe; on hoče dokazati, da je Srbija popolnem opravičena zgrabiti zopet orožje. Da se tudi Srbija boja udeleži, je zelo potrebno kar se tiče ravnotežja z drugimi državami na balkanskem poluotoku, ki se bore za zlato svobodo. Ako Srbija pristopi mej boritelje, ne bode s tem trpela nobedne škode lokalizacija vojske, samo število bojui-kov bode nekoliko narastlo. Tudi nekov dopis iz Belgrada v „Pol. Corr." se izreka na podoben način. Dopisnik pravi, da se je po ruskih zmagah v zapadnej Bulgariji ter prodiranji njihove konjice do Loni-Palanke v srbsko življenje povrnil oni stari sveti nebeski ogenj, ki je lani tiral ta vrli naš braUki narod v boj. Dočim vsak kmetic uže pravi, da, kadar pade Plevna, tudi vojska srbska pojde preko svojih mej, hote v višjih krogih tako bližnjo akcijo nekoliko utajiti ter govore, da Srbija tudi v tem slučaji ostane nevtralna, kakor je bila doslej. Ali, ako pogledamo velikanske bojne priprave in naoroževanja, ne moremo prav verovati v ta uradna zatrjila. Strokovnjaki v vojaških stvareh so se izrazili soglasno, da je Srbija sedaj mnogo bol je pripravljena za vojsko, kakor je bila lanskega leta. V Aleksincu so združene brigade okrajev: Aleksinac, Knjaževac, Ćuprija, Jagodina in Požarevae bč G baterijami. Razen tega je ondi dovolj topov, da se more z njimi prirediti utrjen tabor. Denes se je tukaj trosila vest, da je general Skobelev poslal sla polkovniku llorvatoviču, da ga ima ta se srbsko vojsko za deset dnij čakati pri Velikem Izvoru, odkoder bodeta oba zjedinjena prijela slabo urejeno turško vojsko v Vidina.
Itoj pri Deve-Uojuuu. Jedna najzauimljivejšili bitek sedanjega rusko-turškega vojevanja je gotovo bitka pri Deve-Bojuuu dne 4. novembra. Tu bi se bila zares turška vojska prav lehko branila, kajti imela je v tej prirodnoj soteski, kjer komaj dva voza moreta jeden poleg druzega iti, ter je to jedina pot v Erzerum, do 30 bataljonov pešcev in potrebno artilerije.   Z obeh strauij
pak so po načrtu Faizi-paše napravljene močne utrdbe, katere je ta, bivši pruski oficir (Col-man se imenuje) zelo umno uredil, ter bi bil vsakdo misliti utegnil, da se nikakor ne dajo vzeti! Muktar-paša je 28. oktobra sam ogle-daval Deve-Bojuu in je zelo pohvalil dobre utrdbe, v katerih je imel svoj centrum. Dne 3. novembra izve od obilnih svojih uhod ali ogleduhov Maktar, da je 30.000 ruskih pešcev se 150 topovi uže do 15 kilometrov se približalo njega osrednjoj vojski. Druzega dae pomaknila se je ruska vojska precej naprej proti levemu krilu turškemu, ki je bil v vaseh Khandjes in Soghirlu. Kmalu potem bo Kusi z veliko Bilo naskočili na Turke, a ob 11. so bili odbiti in cela krdela mrtvih so ležala po bregovih. Muktar-paša, ki je mislil, da so ga Kusi prijeli z vso vojsko, se nij malo začudil, ko so se okolo poludne na ravnini pod turškimi utrdbami pokazali mnogoštevilni ruski konjiki, in da so Turki hteli malo pomisliti, uvideli bi bili, da konjica* ne more naskakovati na višine. Pešce pak so Rusi skrili prejšnjo noč v zasade, česar pa nij nobeden turških oglednikov bil opazil, kajti, da so Turki za te vedeli, lehko bi jih bih se svojimi granatami od tod prepodili, a da tega nijso znali, kriva je samo njihova malomarnost in nevednost.
Konjiki ruski bližali so se zmirom bolj podnožju višin, kjer so turške utrdbe, in Turki so jih jeli uže pomilovati, da so tako neprevidni. Muktar-paša da povelje zagrabiti jih — in cele vrste Turkov se udero niz brezine. Ko bi trenil izgine ruska konjica, a od vseh strauij in kotov pridrve ruskih pešcev oddelki, ter ti popolnem uklenejo v svojo sredo turško vojsko. Iznenađeni in osupneni Turki spuste se v beg, nazaj na turške utrdbo hiteči, Rusi se ve da za njimi, in vkupe so prispeli begunci in sovražniki na višine. Kar skoraj brez odpora padla je jedna šauca za drugo zmagovalnim Rusom v oblast. Turki so vrgli proč orožje in nijso se brigali ni za streljivo ni za prtljago, nego vsak je mislil, kako si reši življenje. Uže ob dveh je v divjem begu drla vsa turška vojska proti Erzerumu. Niti jeden-krat nijso Turki izstrelili iz svojih topov, nego nrtilerijsti so porezali vse vrvi, zajahali konje in dirjali, ne brigajoči se za vozove, kar najhitrejše mogoče proč. Rusko topništvo pak se je brž postavilo na višine in raz njih so grmele krogle v nugneteno množico, katera je v neredu hitela po poti v Erzerum, gazeča do kolen visoko blato.
Turški položaj je bil nekoliko podoben sedanskemu, samo, da izguba Turkov nij bila tolika, da-si je bila zmešnjava njihova mnogo vetja. Guverner mestu Erzerumu je beguncem zaprl vrata, in vnel se je moj posadko mesta ter ležečo turško vojsko hud
boj, t katerem so poslednji zmogli ter prodrli v mesto, kjer so vsi otrpneli od mraza in gladni na ulicah čakali dneva. Muktar-paša in I/mail paša pak sta vso noč imela vojna posvetovanja ter sta rekla, da bodeta branila mesto do skrajnega konca. Temu pa se je odločno upiral guverner in erzerumsko pre bivalstvo, in da so Rusi poslali samo en ba-talijon svoje vojske, podalo bi se bilo mesto tistega dne gotovo. Prebivalstvo se je v celih krdelih jelo seliti v varnejše kraje in ko so videli, da Rusi okolo in okolo gospodstvujejo po višinah, pošiljali so jim cele kope parla-metarjev, da jim izprosijo prost prehod v druge kraje, Česar tudi ruski zmagovalci nijso branili. Erzerum je trdnjava silno močna in dobro položena, ali Rusi bi jo bili gotovo pri dobili, da so porabili prvo občno zmešnjavo.
Dva ujeta pasi. Mej onimi sedmimi pašami, ki bo jih Rusi ujeli v Malej Aziji, sta dva zanimiva. Prvi je Osman paša, tist, ki so ga bili uže Črnogorci lani ujeli po bitvi na Vučjem dolu. Ker prav izvrstno rusko govori in pravilno naglasa, sodijo, da je kak rusk dezerter. To bodo preiskali, in če se obistini, bode ostro kaznovan. Drugi je Šefket-paša, tista pošast, ki je lani počenjal strašna grozodejstva v Bulgariji, cele vasi dal poklati, obesiti, oskruniti. On je kriv tedaj vse te vojske. Namestu da bi ga bila turška vlada kaznovala, obesila mu je ordnov in odlikovanj na prsi. Nemezis ga je Rusom izročila. Car je rekel v svojem manifestu na Bulgare, da bodo vsi tisti ostro kaznovani, ki so se moritev in klanja kristijanov udeležili, opominjajo „Moskovske Včdomosti", in je verjetno, da brez kazni ne bosta odletela taka dva ptička.
Parlamentarni boj na Francoskem.
Kakor smo uže povedali, stavil je v fran-coskej zbornici 13. t. m. Albert Gruvy, brat zborničnega predsednika, nasvet, naj se postavi enketna komisija 33 udov iz zbornice, ki bodo preiskavah, kako je vlada nepostavno delala pred volitvami in pri volitvah; ta odbor naj ima vse obširne pravice, katere gredo odborom za parlamentarna preiskavanja; kadar dovrši delo, ima poročati zbornici in dejanja povedati, da more zbornica krivce na odgovor klicati, naj bodo kdor koli so. — Od strani desnice se je reklo, da ima postavljenje tacega odbora revolucijonaren značaj. Desnica pravi, da je senat sodnik, ne pa tak odbor. Republikanci na to odgovarjajo, da je pravica zbornici, postaviti tak odbor, uže ležeča v pravici verifikacije volitev in v pravici, koga od vlade v zatožni Btan deti.
Minister Fourtou je govoril proti postavljenju tacega odbora, ker bi bilo to ravno toliko, kakor stavljenje v obtožni stan; on je dejal, da je vlada vse prav delala in po zakonu. — Še ostrejše je vlado zagovarjal v seji 15. t. m. minister Broglie. On je rekel: Ministerstvo nij odstopilo, da more odgovarjati na napade. Kadar bode ta dolžnost storjena, bode maršal videl, kaj se ima zgoditi. Če se mu bode moglo reči, da je mini sterstvo Louis Blanc in Leon Renault v stanu skupni program formulirati, Btal mu bode parlamentarni pot odprt, sicer bode Mac-Mahon pa drugod iskati moral podlog kake rešitve. Broglie pravi, da sprejema postavljenje v obtožni stan, če se mu pr a vos od j e garantuje; ali ne more sprejemati enketne
komisije, ki samo obtožuje, pa nema sodniških oblik. Nikoli se ne bode predsednik našel, ki bi bil bolj spravljiv v izvolitvi svojih ministrov, kakor je maršal Mac-Mahon. Šestnajst mesecev je imel ministre, ki so mu bili sovražni. Vstavil se je pa, ko je videl, da ga hote na pota radikalizma zapeljati. Ministerstvo prejemlje odgovornost za svoja dejanja pred zgodovino, pred javnostjo in celo pred kazensko sodnijo. Vse, kar je storilo, je bilo postavno. Ne more se mu kaj očitati, kar bi bilo enako včerajšnjemu žuganju (republikancev) z revolucijo. Tisti, ki na to mislijo, naj se varujejo ! Kazen bi jih čakala in tudi če bi zmagali, naj vedo, da 31. oktober nij daleč od 4. septembra. Broglie očita republikancem razne nerede in pa to, da je jezik njih časopisov podoben nemškemu novinarskemu pisanju.
Gambetta odgovarja na to. On pravi, da je vlada hotela republiko odpraviti, zato je narod varala. Francoska je govorila. Ali manjšina hoče večina biti. Občno glasovanje prevladuje vse po ustavi, njemu ne poslušen biti, se pravi upornik biti. On roti liberalne senatorje svobodo braniti.
Zadnje poročilo od 16. t. m. pripoveduje, da ta zadnji poziv Gambette nij bil zastonj. Ne le da je zbornica odbor potrdila, tudi kon-stitucijonalni senatorji so poslali deputacijo k Brogliju, da bi mu dokazali potrebo osnovanja republikanskega ministerstva.
In uže poroča „Moniteur," da je kabinet ostavko dal, predsednik republike, Mac-Mahon, je ministerstvo Broglie odpustil.
Tako je tedaj vendar mogoče, da se stvari še mirno razvij o. Republikanski govorniki in časniki so uže z revolucijo žugali, Mac-Mahonovci so bili uže pripravljeni kljubovati in državni udarec napraviti. Ali videti je, da je izdalo nekaj svarilo starega vojaka, maršala Canroberta, ki je dejal, da, če do revolucije pride, ne bode le barikad v Parizu, temuč domača vojska v kasarnah. Odstop mini-Bterstva bode to mogočo nesrečo od Francije odvrnil.
Politični razgled.
V6tr»nje dršelf.
V Ljubljani 17. novembra.
V včerajšnjem broji „Slovenskega Naroda" priobčeni dunajski telegram je prinesel našim bralcem silno važno novico. Kellersperg je pozival Čehe v državni zbor. To je uže dejanje! Kaj tacega se iz nemške srede nij še čulo! In z naglasom, da se je „brezdno" mej Čehi in — recimo — upravo večje naredilo Še le za Časa vladanja tega ministerstva, nekako obljubo dal, da hoče on, kadar ministerstvo nastopi, po odstopu Auersperg-Lasserja, narediti spravo s Čehi, torej z vsemi Slovani. Ker državua zbornica po svojej navadi nij sprejela Pražakovega nasveta, češko pismo dati posebnemu odboru v pretres, dokazano je tudi, da bode moral Kellersperg, če bode po narejenej ogerskej nagodbi od cesarja na vladanje poklican, razpustiti zadnji državni zbor; in po novih objektivnih volitvah bode zbornica vse drugo lice imela. Več o tem prihodnjič, ko dobimo od drugod glasove.
Viiftifijet «lrfđ*Te.
Iz Hrilie so, kakor iz Srbije, vsak dan protivne vesti: enkrat vse vojevito in v orožji za jutri v ogenj pripravljeno, drugič pa zopet vse diplomatično, previdno in boječe.  Mi pa
sodimo, da Grki gotovo udarijo precej pa padcu Plevne in po vstopu Srbije v akcijo. Sicer bomo pa kmalu videli.
Mej T^šwte£ pada pogum vedno boH. Žene z malimi otroci oblegajo baje carigradsko vojno ministerstvo, da bi zvedele, ali bo njih možje Se Sivi t vojski, in k eda j ae vrnejo.
— Zarad teh razmer si pa turkofl Istri svet mirti Želi. Prijatelj svobode In Slovenstva mora pa le želeti, da se vojna do kraja iz-vojuje.
Kako zelo je /dn<j¥rjHca zaslepljena, izpoznati je iz govora Mr. Forstera, odličnega uda kabineta G-ladstone, ki i o v Bristolu izrekel, da misli, da Angleška še nij popolnem iz nevarnosti prišla, da bi se sama ne zaplela v vojsko in,rako bi se ta končala s turškim pobitjem, bi on rad videl, da si Carigrad osvoje Grki (!). „Times" pak pravijo, da naj se Rusom pusti prosta vožnja skozi Dardanele, a samo z uvetom, da bo vse ostale velevlasti jednako opravičene, hoditi istim vodnim potem, ter da sme samo po jedna jedina vojna Lidija Iti po tej morskej ožini, ter pristavljajo, da bi za hrambo Carigrada moglo biti vedno v Rosporu brflrtovje, sestavljeno iz vseh evropskih velevlasti] pomorstva.
Dopisi.
fc FJiiltlJtlit«* 16. nov. flzv. dop."| (O slovanskej stenografiji.) Kakor znanstvo sploh, tako postaje tudi stenografija v našem veku občna, za vsacega dostopna. Da se to zgodi tudi mej Slovenci, treba je, da presadimo to cvetko na domača tla. Začetek je uže storjen, kajti v Zagrebu nam izhaja izvrsten list, namreč „Jugoslavjanski stenograf." Vendar, žalibog, slovenska stenografija nema in ne more imeti tacega V8peha, kakor bi bilo Želeti.   Kje tiči uzrok?
— V tem, da nemamo slovenskih šol. V šolah se je dozdaj ta veda najbolj potrebovala. Zelo so se je dijaki poprijeli, a le nemške, da morejo pisati za profesorjem razlogo, ki je pa, se ve da — nemška. Ker dijak sploh ne ljubi dolgih proračunov, uči se, kar ga ravno dregne ; vrha tega ima pa tudi pri sedanjej učnej siatemi tega drezanja črez glavo, tako, da pri dobrej volji nij mogoče misliti na postranske vednosti, ki ne prinašajo v istem trenotku mnogo koristi. Kaj je tedaj bliže, da dijak opušča prostovoljni uk slovenske stenografije, če ima prav 9e toliko navdušenja, da pri svojih bornih financah plačuje naročnino za list?
Ker se slovenska stenografija v šolah ne rabi, se tam tudi skupno ne podučuje. In ravno to je nesreča za njen prospeh. Tako otide zabava in veselje, ki je pri tem poduku večje, če se uči skupno, skušaje prekositi drug druzega. Kaj tedaj pomaga, če ima „Stenograf 80% naročnikov mej Slovenci, če ga pa glavni faktor, namreč dijaki, ne morejo in nečejo porabiti, pusteči ga ležati v prahu. Ako se pa dijaki ne bodo urili v slovenskej stenografiji, ne bode ona nikdar vspešno napredovala. Ko človek stopi v stan, je treba, če hoče korist imeti od te znanosti, da je v njej uže izurjen.
Vzemimo na pr. duhovna, kojemu bi pri sedanjih naših razmerah slovenska stenografija najbolje ugajala. Prvo leto, pravijo, še pridige pišo. Ali si bode on ta čas še le pripravljal orodje, ko bi ga rabil? In če se zraven pomisli, kako kislo veselje je onemu, učiti se iz stenografi ranega lista; kdor nij izurjen, mora imeti pravi „passion," da ne opeša.
Da se temu lepemu in močno se razšir-jajočemu znanstvu tudi pri nas ugladi pot na
domače i podlagi nam ostane le Želja, da naj se dijaki prat goreče poprimefo slovenske stenografije. Da se pa to doseže, terjajmo vedno in vedno: „Dajte nam slovenske srednje Sole!" Tako bo slovenska stenografija postala potrebna in Ž njo imamo eno vez več, ki nas lehko duševno sklepa z južnimi brati.
I m €«orir«» 15. novembra, f Izviren dopis.] Pretendent francoskega prestola, znani grof Chambord, pride tudi letos prezimit v našo gorko Gorico s6 svojo familijo; dotični sluge in spremstvo so uže došli. Goriškim revežem bode grofovska družbina gotovo dobro došla, ker znano je tu, da je marsikaj dobrega storila našim ubogim.
Drug velik prijatelj revežev je grof Giulav; kakor tukajšnji italijanski listi pripovedujejo, zavezal se je dati vsak mesec 50 gold. ljud-ekej kuhinji, dokler bode ta delila jedila mestnim revežem. Sicer je pa jako hvale vredno, da omenjenej kuhinji stoje na krmilu gospe iz najvišjih krogov.
Še zdaj nema naša gimnazija vodje; namestnik je Italijan Frapporti, gotovo pa se marsikateri ziblje v nadeji, da zasede to važno mesto. Naj uže pride kdor hoče, da bo le mož poštenega značaja, pa dosleden v svojem postopanji, to je pravičen obema narodnostima.
Italijansko gledališče imamo v Gorici. Dramatične predstave se v obče hvalijo, a vendar je Talijin hram navadno prazen, kar jako slabo karakterizira naše italijanske Goričane. Pa je uže znana stvar. Naš furlan {pravih Italijanov je le malo) je vnet le za — marijonete, in Rekardini sd svojimi lesenimi „pajaci" in „arlekini" ima navadno najboljši vspeh pa dobro kupčijo.
V Gorici imamo tri italijanske liste, a ti so si vedno v laseh. Klerikalni, a vendar tur-koljubni „L1 eco del litorale" očita našim mestnim očetom slabo gospodarstvo, kar uže vrabci po strehah čivkajo, „Isonzo" pa jih zagovarja, seveda, ker ima baš on največ patronov mej občinskimi zastopniki.
Srn ne dobimo v javni vrt, kakor sem onidan poročal, pač pa je municipij vstanovil stolico za mestnega učitelja italijanščine s plačo 1400 gld., da bode učil naše lahone pravilneje italijanščine ter v kot potisnil lepo (?) — furlanščino. — Tako skrbe Italijani in plačajo za širjenje in glajenje svojega jezika ! V tem naj jih Slovenci posnemamo, potreba nam je živa.
Podvzetnik goriških kopelij Be pritožuje o slabej kupčiji, ki je vendar obetala biti ugodna v začetku. Jaz pa vem, kaj je uzrok, da je slabo obiskovana! Ruska zmaga je naše vroče turkofile popolnem ohladila in sedaj se rajše grejejo pri litru briške rebule — kopelji so odveč — ter v njem tolažbe iščejo. Uboge reve! —le kratki so vam bili dani dnevi turškega veselja.
Pa je i močna letošnja božja kapljica, ker je minoli teden v Podgorici pri Gorici vrgla moža, ko je živino napajal v sočin potok in mož bi se bil gotovo trezen ločil od sladke rebule za vselej, da ne bi mu bila o pravem času došla rešilna roka.       T—e.
X IHiiiiiht 15, nov, [Izv. dop.] Pevci dunajskega slovenskega društva „Slovenije, katero je češki akademički spole k" povabil s pevci češk. akad. spolka, peli bodo ponedeljek 19. t. m. v Kailovej cerkvi ob priliki poroke znanega češkega patrijota, prof. dr. Wey ra, dva korala. Češki akademički spolek je
celo pevovodittd prepustil „Slovenije" pevovodji g. V. Kosovelju. Slovensko društvo ,,SI." se tudi oficijalno udeležuje slovesnosti. Dr. Weyr je profesor dunajskega vseučilišča in znan kot izvrsten matematik. Veseli nas, da so pevske zmožnosti Slovencev tako vrlo pri-poznane od čeških vseučiliščnikov. To so nasledki — Kopitarjeve slavnosti.
Kar je baron Kellersperg v državnem zboru tako odločno postavil se vladi nasproti in naglašal, da ga je cesar dvakrat klical, naj on stopi na čelo ministerstvu, in dalje naglašal, da bi drugi (t. j. tudi on) stvari bolje znali narediti, veje tu zopet jako ministersko-krizna sapa. Meni se, da kakor brž bode nagodba z Ogersko končana, bode dobilo ministerstvo od krone odpust in Kellerspergu bode cesar dal nalog drug kabinet sestaviti.
Vtis, ki ga je tu naredil Kellcrspergov govor, najbolje razvidite iz članka „Vorstadt Ztg.", ki pravi: „Ministri se sicer ne bodo podvizali, slušati dobro mišljeno terjanje, naj se spusto b t a r p e j s k e pečine (t. j. naj gredo). A jeden žrebelj za mrtvaško rakev tega ministerstva je ta Kellersperg o v govor uže skoval. Mi ta govor cenimo kar po vtisu in učinku tako visoko, kakor sloveča dva govora Kaiserfel-dova, katerih jeden je vrgel Schmerlinga, drugi Beusta." Enako govore tudi drugi lokalni listi tukajšnji. Če pride Kellersperg, bode za Slovane vsakako boljše, ker on je dober Avstrijec in pravičen človek.
Domače stvari.
— (Vabilo na naročbo časopisa Matice Slovenske.) Kdor želi ta list prejemati, naj se oglasi pri tajništvu Matičnem (z naročilnino ali tudi samo z zagotovilom, da hoče list prejemati) zadnji čas do konca decembra t. 1. Tudi gg. pisatelji, ki imajo ali hočejo pripraviti za ta časopis kak znanstven spis, naj bi blagovoljno gradiva poslali za-nj. Iz pisarne „Matice slovenske."
— (Nemška klofuta „Laibacher Tagblattu".) Naglašali smo uže večkrat, da v Ljubljani izhaja organ naših nemškutar-jev, ki je najbolj neumen in najbolj reven list mej vso avstrijsko žurnalistiko. Tudi sovrstniki in prijatelji „TagblattoveM stranko so istega mnenia kot mi. Tako piše „Cillier Zeitung" od 11. novembra, zavračevaje neko iz „Tagesposte" izstriženo „Tagblattovou notico tako-le: „Dass die „Tagespost" so ohne-\veiters eine derartige Notiz aufnimmt, kiinnte un3 "\Vunder nehmen. da sie als grosses Pro-vinzialblatt nicht niithig hat, nach allen mogliehen Neuigkeiten zu angelu, beim „Laibacher Tagblatt" \vundert u n s d i e s s weniger, denn der stereotype Irrenhaus\vitz, veleher manehe Notiz die-8es Blattes ziert, be\veist wie notizenbe-d ti r f t i g dasselbe ist. ■
— (Slovensko gledališče.) Denes je slovenska predstava, na katero tudi z dežele na somenj prišedše prijatelje slovenske Talijo opozorujemo.
— (Iz Gorice.) Odbor „Sloge" uljudno prosi vse gospodo poverjenike, da blagovolil odgovoriti na prejeto vabilo in poslati imenik novih udov in potirjano Ietnino. Potem bo odbor vsakemu poverjeniku poslal imenik in pobotnico, kakor tudi vsakemu društveniku društvena pravila.
— (Ljubljanskemu državnemu pravdniku) piše znani naš prostovoljni so-
delavec S—c v „Agramer Presse" od 16. novembra odprto pismo z naslovom: „Ein \Vort an den Staatsanwalt in Laibach." Da bi kaj izdalo! Tudi slavna gospoda pri našej deželnej sodniji naj si oni članek brati privoščijo.
— (Kmetijska družba kranjska) ima občni zbor v Ljubljani 21. novembra 1877 v dvorani mestne hiše; zbor se začne ob 9, uri do polu dne. Program obravnav: i. Predsednik odpre zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora. 3. Predlog družbenega1 računa za leto 187G in proračuna za leto 1878. 4. Poročila in predlogi poddružnic in predlogi posameznih družbenikov po propisu §.10 družbenih pravil. 5. Poročilo o oskrbovanji družbenega vrta. fi. O postavnej uravnavi umne govedoreje s tem, da v vsakej občini He za pleme smejo rabiti le taki junci, ki imajo dovoljenje (licenco) za to, 7. O potrebi postave za razdelitev občinskih pašnikov in o uredjenii zemljišč, ki menjajo gospodarje.
8. Volitev 7 odbornikov v glavni odbor, namesto po §. 22. družbenih pravil izstopivših.
9. Volitev Častnih in dopisovalnih udov.
— (Iz Novega mesta) se piše: Po izgledu ljubljanske čitalnice namerava tudi novomeška Čitalnica revnim dečkom in deklicam tukajšnjih ljudskih šol s pomočjo milo-darnih rok napraviti Miklavžev dan. V ta namen bode napravila 2. dne decembra besedo s tombolo. Iz čistega dohodka te veselice in iz prostih darov, katere bosta po mestu nabirala gg. kateheta obeh ljudskih šol, nakupilo se bo blaga za obleko. Več gospa pa je užo tudi obljubilo, brezplačno izdelovati v njih stroke spadajoča dela. 16. dec. dopoludne pa bodo slovesna razdelitev obleke pričujočim otrokom v čitalnične) dvorani.
— (Iz Celja) se piše: Dne 13. t. m. ob S. zvečer so šli trije dijaki mirno skozi mestni park, kar sta dva vojaka z orožjem na nje skočila in enemu črepinjo preklala; druga dva dijaka sta zbežala. Ranjenec, ki nij prav nič povoda dal takovemu činu, je komaj prišel domov, opirajoč se na nekovega usmiljenega gospoda, ki ga je bil nezavestnega našel na mestu nesreče. Da bi še okreval, nij misliti, ker je rana presilna. Poško- . dovanec, baje sin višjega finančnega uradnika, je jedina nadeja svojih staršev.
— (Nagla smrt.) Piše se nam: V Rakitni pri Borovnici je zopet letos 13. t. m. pri pastirskem ognji dekletce 5 let staro si obleko zatrnilo ter v tronotku bilo vse v plamenu in kmalu mrtvo.
— (Požari.) Pogorela je kajža Jakoba Nagodeta v Potoku, logaškega okraja; dalje senfca in pod Petru Balkovcu v Preloku, v črnomeljskem okraji. Poslednje je bilo zažgano, pravijo.
— (Izkopan mrtvec.) Pri čistenji struge Savinjine so našli truplo rudniškega delavca M, Močnika iz Gornjega grada, ki ie bil 17. jan. t. 1. pri Zidanem mostu podsut. Izpoznali so ga na nepoškodovanej obleki in sr brnej uri.
PONlllllO.
V Postojni 15. novembra 1877. Slavno uredništvo!
Oprostujem si, vam s prošnjo približati se, da bi blagovolili Bledeči odgovor natisniti.
V „Slovencu" od dnu 10. listopada t. 1. drznil se je neki g. učitelj iz Vipavske doline napadati, razen tukajšnjih gg. učiteljev, tudi mene, Matija Petriča, urarja v Postojni.
Pisatelj taistega dopisa je jasno dokazal poleg svoje nepremišljenosti tudi svojo suro-
Tost. — Kako zamore-li omikani človek tako perfidno napadati osobe, katerih ne pozna V Taki dopis brez vsega pravega pomena, kot je v „Slovencu" št. 120 ponatisnen, more le prav malo ali celo nič omikani Človek skupaj stlačiti. — Veste-li, g. dopisnik, da sem jaz v „ Slovencu" objavljeni račun pisal, ali ga je moj pomočnik ali moj učenec brez moje ved nosti odposlal. — Pri mojej zelo razširjenej obrtniji zadostuje, da je v zadovoljnost delo izvršeno in povem, koliko da je od kake stvari plačati, kako pa da se račun spisati mora, nij vedno mogoče razlagati, posebno pri mojej nepričujočnosti.
Ne mislite, da govorite kot Salomon in da Bte solncu luč prižgali, ker se v dopisu povzdigujete v najvišjo stopinjo učenosti in vednosti, pa nij tako, saj sliši se drugači, in pometajte prihodnjič pred svojimi durmi. — Vsi Postojnčani dobro vedo, od kar sem tukaj, pokazal sem se vedno iskrenega domoljuba, in da sem vedno podpiral po svojej mogočnosti narodno stvar.
Sploh pa naj v prihodnje bolj premisli dopisun omenjenega članka, kaj da bode pisal, in naj pusti miroljubne in narodne ljudi pri miru, ter naj mej tem časom, ko pobira račune od rokodelcev in obrtnikov, rajše bere »omikanega Slovenca", da bode znal ljudi, če jih ne pozna, dosledno Čislati.
Matija Petrič, mar v PoBtojni.
Dunajska borza 17. novembra.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   . 63 gld. 15 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 6(i   „ 65 a
Zlata renta........ 73   „ 90 „
1860 drž. posojilo    ..... 113    „ — „
Akcijo narodno banke .... 82 >   „ — „
Kreditne akcije...... 202    „30 „
London......... 119   „ 15 „
Napol.......... 9    „ 56'/, .
C. kr. cekini....... 5   „ 68 n
Srebro......... 106   n 30 ,
Državne marke...... 58   _ 85 _
}
hišna št. 43 s tremi sobami, kuhinjo in z vso gostilniško pripravo se daje v najem. — Ravno tam ae prodaje za nizko ceno 70 prav lepih koNtu* ai jo vili drev«^s. Natančnejše se izvč pri lastniku v taistej hiši. (345—1)
O klavijaturah.
Mej inserati našega lista mogA naši žestiti čitatelji in našo Ijuboznjivo oiiaieljice, kakor v.*:iko leto, iomI najti priporočilo zelo Blavnih klavijatur g. j. §t. llelttt-a llt-inu. On prodaja i< \ obče jako priljubljene izdeike tako dobro in popolnem izvedeno, ikt se jim mora vsakdo le Saditi j ia-torej najtoplejše priporočamo vsakemu posamezniku, da »i omisii takove klavijature, kajti božič se bliža, in tu je obilno priliko dajati lepili darov, a z ničem se ne bode nikuo toliko prikupil, nego baš s ta-košno klavijaturo.
Kaj more pač lepšega in prijetnejšega podariti soprog soprogi, ženin nevesti, prijatelj prijatelju/ Starejšim ljudem obnove nežni glasovi klavijature v spominu nekdanje lepo dni; nesrečnim za j ubijeni -kom blažijo boli, jih tolažijo in tožijo ter upajo z njimi ; bolnikom, ki hudo trpe, lajšajo bolezen ter jih zabavajo ; samotnim ljudmi so najdražji tovariši in prijatelji; ako jih poslušaš, minejo ti dolgo ure v pustih zimskih vičerih ko hipovi, itd.
Posebno se nam vidi primerna misel nekaterih' //. gostitnii «ijo . ki so si nakupili naših klavijatur, da a njimi kratkočasijo svoje goste. Denarja, ki so ga za-njo izdali, jim nij bilo nikoli /..ti.
kakor nam iz mnogih kmjn- pišejo; praktična korist je tedaj j:i»na kakor bea dan in zatorej bi a. //«»-stilni* Mi;ii'«i svetovali, da si minuitoma* ttaroče naših klavijatur, kajti gostjo ziuiroiu le tam hodijo, kjer upajo najti kaj takovo zabave.
(jmuuiti imaiuo tudi, da so posamezni komadi dobro vkupe zbrani, kajti MMellei-jete klatijo* fm*- Igraju izvrstno najnovejše in najpriljubljonejšo starejše opere, operete, plešo m posni, bodisi oabiljne ali vesele. Na kratko: ne moromo svojim čestitim čitateljem in čitaLeljicam ničesar toplejše in boljše' priporočati, nogo da si čim pnj omislijo kakovo Hellerjevo klavijaturo; ceniki se slikami bo dobodo franko po pošti priposlani.
■■ Kakor čujemo, prodajajo so navadno drugi tuji izdelki za llelierjeve, vsaka klavijatura in to-bakira nosi njega ime; vse ilruao jo ponarejena, tudi, ako je Hellerjevo ime gori napisano.
Vsakemu tedaj svetujemo, da se neposredno obrne do g. Hellerja v Bern. (339—l)
t mrli t ijiitotjtsiii
od 12. do 14. novembra: Karel MarkiČ, krojač, 30 J., v bolnici, za sušico. — Lucija Snoj, dekla, 4l2 J., v bolnici, za 6 rp-nenjem pljuč. — Marijeta Luku', krubarica, 67 i., jo je na mestnem trgu udarila kap, ter je umrla mej prenosom v bolnico.
Jirvz bolečine se delajo
operacije na zobeh
z narkozo razv«.'H<klilnega fgaza (lustgas) — ali sli«'ko\iiliil-^a/.iiiii.      ^322—6)
Umetne zobe in zobovja
po najnovejšej metodi brez bolečine vpostavlja
zo"bni zdravnik Paichel,
v Ljubljani, pri Ilradeekega mostu, 1. nadstropje.
Najboljše in najcenejše
S   C. Wanischa
I novošegnega, rokodelnega, konfek-m cijskega, suknenega in platnenega p
i t I € t
blaga zalogu )
v Ljubljani, liti nieslucui trgu 7, p
priporoča zaradi započete zimsko dobo svoje &
popolnem izbrane sklade po zelo zmanjšanej W
2eni.   Tudi na izbiro za (340—1) 0
sv. Miklavža darila. »
Primerku s pošto pošiljamo hitro. ^
za gospode, dečke in otroke!
Mestne, potne in lovske Kožuhe
na veliko izbiro prodaje
M. Neumann,
v Ljubljani, v slonovihulicahst.il.
Potni kožuhi, b sedinogrudci in šopni,
podloženi..... po 45 gl.
Lovski kožuhi, z belo jag-
njetino..... m 16 „
Menčikovi..... „ 20 ,
Mencikovi iz lodna    .   . „ 14 „
Zimske suknje .... „ 18 ,
Suknje za doma  ... „ 12 „
Suknje za na lov iz lodna „ 8 „
Zimske hlače  .... „ 6 „
Najnovejše in najelegantnejše
v konfekciji za dem®.
HB Vuanjo naročbe so izvršuje točno s povzetjem, kar komu ne godi, zamenja lehko z drugim. (341—2)
?
I S
I
t
S
s
Najcenejša dunajska prodaj al-
inea
d
a
B L
i j S
i 'SI
1 hI
o a>
M
H
(15
N
(S
a
m
Najcenejša dunajska prodajal-nica!
Božična razstava
v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11. Lukmanova hiša.
Otvoriteljni poziv
"božičnej razstavi!
bazara FRIEEMANN
z Dunaja, l'raicr.nlrasse mi. 2<*.
tukaj
v slonovih ulicah št. II v Lukmanovej hiši.
Usojain ae velečastitemu občinstvu naznanjati, da odprem pribodnje dni tukaj prekrasno i>»/l«'*uo i'iv.s'.fettu.vo, v katerej bodo najnovejše, najkrasnojše in najcenejsn stvari od lesu, unuJh, liroim, Nlt-klu in razne i;««■<•: pOtler vc>xciiliiu %u tini<>. kar si vse p. t. občinstvo more vsakega dne ogledati od 8. z jutra do y. z večera. Skrbel bodem za to, da si ohranim se čudesno nizko renu in solidnostjo svojega blaga občno zadovoljnost, katero sem pridobil svojej zalogi v iniiiolih ls letih, kar časa jo namreč imam.
Dan, kadar bodem svojo zalogo točno odprl, naznanim na tem mestu in s posebnimi nabitki ob svojem času.
Z odličnim poštovanjem
Bazar Friedmann,
(344—2) A.aitun VitcHer*
Najcenejša dunajska prodaj al-
nica
* f
i J
li epi
M t
N I
i—. H 553
4
C
&
i S g.
o
Božična razstava
v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11, Lukmanova hiša.
Najcenejša dunajska prodajal-niča!
Dobrodelni "bazar na Dunaji
prodaje za podporo po vojski rusko-turškej osiromašenih rodbin te predmete, kateri ne bi imeli o božiči pri nobenej hiši manjkati, ker jim je cena Čudovito uizka ter znaša samo
S f/M. 9S        a. v.
mm Predmetj e
1 majhen eleganton klavir, na ka- 1 teri  mog6  celo dečaki iu do-kletca igrati najlepše komade.
1 dunajsko gledališče, kjer prečoj v prvem dejanji vzame hudič žida ter ga neso v poklo.
25 brilantnih ozaljškov za božično drevesce.
25 svečie, ki se imajo prižgati na božičnem drevescu.
25 brilautuih svečnikov, kateri so obesijo na božično drevescu.
1 kitajsk mandarin, ki napravlja 14 skokov.
1 inično opravljena punicu, ki so polja v vrbašceku umeteljno pletenem ter vpije, brea in se giblje.
so: mm
krasen perzidk voz, ki ga polja navadna koza.
benetsko ognjišče — ako pritisneš, poskoči ven začaran kraljevič.
eiiupanza (opica), ki ministru kažo jezik.
orijentalska gajba s tremi premičnimi in pevajočimi nežnimi ptički.
egiptska stražnica,  pred katero sem ter tija hodi stražnik, začaran malin, kateremu so mora vjak smijati.
lični škatljiei, v katerih najdejo mnogo zabavnih stvarij otroci katerih si koli let.
tii predmetov.
Vseh tu navedenih 87 velekrusiuh predmetov stoji vkupo samo •» |$1<I. * •» Kr. a. v.
Kdor si jih omisli, pripravi si z malim denarjem primernih in lepih božičnih daril ter ob jednom izvršuje uelo človekoljubja.
Naslov:
Erster Wiener Weihnachts-Bazar,
IVifll, Slutit,   l.i ^alii I li *.<-.«- 20.
Pošilja se s povzetjem ali pa za gotov denar. (337—2)
SUH
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
LabUima in tiBk .Narodne Tiskarne44.
71