Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Rastemo in napredujemo.
Iz plenarne seje USŽJ.
Težak začetek je bil zbrati zopet razbite sile armade po izgubljeni bitki — železničarski stavki — in nešteto ovir se nam je stavilo na pot. Ovire vsakojake, poleg kapitalističnih oblasti tudi take, ki so se rekrutirale in nerazumevanja strokovnih organizacij, oziroma iz napačnega in frazerskega razumevanja pomena strokovnih organizacij. Danes, ko je naša organizacija postala trdna, ko je disciplinirana, ko je razmahnila svoje peruti po celi Jugoslaviji, to lahko — pa četudi še ostankom iz kaotične dobe ni prav — jasnoi in odločno konštatiramo.
Strokovna organizacija ima reševati vsakodnevna vprašanja delavstva v prvi vrsti. Strokovna organizacija se ima v prvi vrsti boriti za vsakodnevne interese svojih čianov in delavstva sploh. Ona ima v kapitalističnem družabnem redu in torej v kapitalistični državi skrbeti, da se članstvu in s tem delavstvu ne kratijo pravice, ki jih ima po besedilu obstoječih zakonov, kateri trde, da imajo pred zakonom vsi državljani enake pravice in da se delavstvu dajo zakoni, ki ga ščitijo pred suženjskim izkoriščanjem' kapitalistov. Kratko: Strokovne organizacije imajo: pred vsem nalogo, da se delavstvo pojavlja kot enakovreden član človeške družbe, kot razred, ki hoče svojih pravic. Zgodovinska naloga proletarijata — končni cilj, je z močnimi strokovnimi, razred-no-bojevnimi organizacijami že sama ob sebi razumljiva in iz vsakdanjih bojev sledeči pojav in smoter.
Ako pa še kdo misli in dela drugače, ne pozna namena strokovnih organizacij, oziroma se drži samo za odlomek iz celega programa ter kot neračunar in ne-stavbenik zida stavbo, ki ji ne smatra za potrebno, da bi ji postavil najprej temelj.
Po zgubljeni bitki pred osmimi leti je bilo takih arhitektov vse polno. Zidali: so, a ničesar dozidali. In delavstvo, dasi misli počasi, je to uvidelo, postalo nezaup-no, šlo v žolte in klerikalne organizacije, ter se vezalo s kapitalističnimi strankami, misleč, da bodo; tako vsaj »nekaj« dobili. Trebalo mu je tudi tu razočaranja. In sedaj se strnjuje v razredno-bojevne organizacije, ki nimajo samo besed, nego poleg besed pokažejo delo. Počasi sicer, korak za korakom, ker še vedno tuintam zazvoni kaka fraza, ki se lepo, navdušeno in maščevalno sliši, ne nudi pa ničesar pozitivnega in da tisti, ki jo rodijo, ne stopajo na plan, ne dajejo vzgleda, nego so skriti nekje za neprodirno megloi.
Železničarji so eni iz te proletarske falange, ki nastopajo, rastejo in so »Ujedinjeni Savez Železničarjev« sedaj postavili v eno najmočnejših strokovnih organizacij, kar jih je v Jugoslaviji.
To konštatiramo danes s ponosom in z zadoščenjem. To dejstvo je udarilo vse tiste naše nasprotnike iz vseh različnih kotov naravnost v obraz in železničarskemu proletarijatu dalo zaupanje v svojo organizacijo. Kajti uspehov, priznanja člani lahko navedejo dovolj in jih tudi navajajo s tem, da organizacija neprestano narašča.
Zavist, napačno razumevanje revolu-cijonarnega delovanja je sicer rodila nekaj nasprotnikov, ki se od časa do časa s kakšnim pljunkom obregnejo na organizacijo, oziroma na tega ali onega funkci-jbnarja organizacije. Ali tisti, ki kažejo s takim in enakim papirnatim frazarenjem svojo revolucijonarnost in svoje nikjer vidno delovanje za proletarijat in posebej za železničarski proletarijat, so mrtvi avtomati, naučeni samo gotovih besed, drugače jih pa, kakor že rečeno, ni videti nikjer, drugače jih ni čutiti z nobeno drugo gesto. In ni čuda, saj se niso učili spoznavati naukov Karla Marksa, saj ne či-tajo nobenih znanstvenih Marksovih naukov, saj sploh ne znajo, kaj je prav za prav socijalizem. Avtomatično navajeno govoričenje, da se funkcijonarja organizacije sme brez dokazov, brez pozitivnih dokazov, kaj je naredil napačnega, kaj je izdal itd., opljuvati, da on ni organizacija, je izumljeno od gotovih elementov, ki jim je dobra, močna strokovna organizacija samo ovira, katere se taki avtomati seve ne morejo zavedati, še manje pa Prekontrolirati njeno pravilnost. Ves svet Pa ve-, da psovati in jemati funkcijonarju ^Jganizacije zaupanje, ali ga slikati v sla-ž? luči, je istočasno: rušenje organizacije. ”-]®r brez funkcijonarjev je organizacija, p0 bi še sploh obstojala, mrtva. Funkci-f on ar je si pa voli članstvo. In dokler o-‘\avliajo funkcije, nima nikdo od argani-ran>h pravice, jih brez konkretnih doka-uv n,apadati. Na neorganizirane se pa itak gleda kot na sovražnike organizacij.
Drva leta po izgubljeni bitki je; tako blatenje cvetelo in zato ni bilo organizacij, oziroma so se pojavljale; ali ker se je vsakega nekoliko bolj aktivnega in energičnega funkcijonarja krepko opljuvalo, da se ]e umaknil, je organizacija splahnela.
Sedaj je tudi ta kaos prenehal. Tuintam se še pojavi kak osamljenec s kako revolucijonarno negativno frazo, ki pa o-stane osamljena in se izgubi, kakor se je izgubil tak avtomat.
To smo hoteli povedati pred vsem, da zgodovinski 'razvoj strokovnih organizacij sploh, posebej pa še razvoj »Ujedinje-nega Saveza Železničarjev«, podčrtamo in da naši člani za trenutek nekoliko pogledajo nazaj. Sedaj je v naši organizaciji aktivno delovanje na celi črti, enodušnost v vseh sklepih, stvarna kritika se razpravlja v podrobnosti in eventualne pogreške se popravijo hitro — ker brez njih je samo tisti, ki ne dela (in avtomati, ki ponavljajo naučene fraze).
Zadnji plenum »Ujedinjenega Saveza Železničarjev« je bil dogodek, ki je navdal vse navzoče s takim čustvom ponosa in samozavesti, da moramo reči: Se' hitreje bomo šli naprej, še krepkeje bomo zagrabili za naše delo. Kajti konštatiralo se je, da je organizacija porastla nad 1000 članov v letu 1928. Cela vrsta novih podružnic se je ustanovila v Dalmaciji, na Hrvaškem in v Bosni. Tudi v Beogradu, pa četudi »Organiziranega Radnika« to boli, resnica je in naj se ne priduša, da baje lahko sne vsakega, ki je v Beogradu član USŽJ. V Nišu je ravno kakor nalašč trditvi »O. R.«, da ni nobene podružnice in nobenega člana, pristopil nov član in jih je sedaj mesto 15 že 16 članov. Po-vdarjamo, da ne moremo: zato, če »O. R.« to boli, ali resnica je, da je tako.
Vsa poročila oblastnih tajništev cele Jugoslavije so bila podana z dokazi, da je v organizacijo »USŽJ« zaupanje in da se konsolidira strokovno gibanje na celi črti. Delavstvo je proti prepirom In papirnatemu frazerstvu. Plenum je sklenil, da treba na zunaj in na znotraj še bolj utrditi discipUno. Ker le disciplinirana armada je boja sposobna in zmagovita. Samostojnih akcij po podružnicah se ne sme vršiti. Ta sklep je dokaz zavednosti članov o pomenu strokovne organizacije. Vsaka akcija se mora prej preračunati, preštudirati, narediti točen načrt ofenzive in istotako točen načrt defenzive. To ima delati centrala. Ker če se kaka akcija kar tako začne, se konča navadno z rezultatom, ki udari po delavstvu in ne po kapitalizmu.
Ta plenum je bil ob enem mejnik za vse pljunke in razdiralno delo gotovih tipov v vrstah razbijačev. Tista čenčarija, tista »Tratschweibertradition«, da je »baje« to narejeno, da se »govori«, da tisto ni pravilno urejeno, da se je »reklo« itd., ima prenehati in da se vsakega, ki bo prišel s takimi »argumenti«, kratkomalo postavi za vrata. Vse tiste, ki anonimno in pod psevdonimom delajo zoper organizacijo in zoper funkcijonarje, se smatra kot razdirače in rušitelje strokovnega gibanja. Konstruktivna kritika se pozdravlja. Ima se prinesti' v organizacijo, o nji se ima razpravljati stvarno. Vse drugo se odklanja.
Strokovna organizacija ni nobeno poleno, v katero bi brcal po političnih časopisih ta ali oni osebni nezadovoljnež, ki se drugače povsod izogiblje in svojega obraza ne pokaže v konstruktivnem in javnem delu. Preko takih bomo šli mirne duše, ne oziraje se na javkanje, če jih organizacija tudi brcne iz svoje srede. Ker kdor ni z organizacijo, je proti organizaciji.
»Ujedinjeni Savez Železničarjev« je s svojim delovanjem postal pomemben faktor v delavskem gibanju in ker je moral prehoditi težko pot in prenesti veliko zatajevanja, predno je postal to, kar je danes, lahko danes smelo in odločno udari z nogo ob tla in uveljavlja svojo voljo.
Še več. On raste in se širi z vsakim dnevom in če mu kdo hoče staviti ovire na pot — žal. da je takih »akcijonarjev« dosti tudi v lastnih (ne med člani), t. j. delavskih vrstah — bo čutil, da je »akcija« zaman. Kdor pomaga kapitalizmu, direktno ali ijndirektno, zavestno ali podzavestno, ni mu pardona. Zakaj delavski razred je moč, ki se ne da zlomiti. Demagogija in slepomišenje se zlomi.
Za nad 1000 članov je narastel USŽJ do sedaj v letu 1928. Odslej mora rasti še hitreje. Vse železničarje na jugu mora sprejeti v svoje vrste. In ko izvrši to, bo dokazal, da je on tisti, ki je bil za to sposoben in ki je to razumel, dočim do dape.s tega ni razumel še nihče, niti najradikal-neje skladišče revolucijonarnih besed. In če je bilo to mogoče letos narediti med 1000 železničarji, je vidno, da bo mogoče odslej nadalje tudi med ostalimi tisočerimi, ki so še izven USŽJ.
To je naša volja. Sodrugi, člani USŽJ, tudi vaši, ker vi ste jo rodili. Zato na delo! Povsod veljaj vaša beseda! Kapitalizmu našo pest, pa tudi našo pest vsakemu razdiraču in drekaču!
Delu čast in oblast!
V nedeljo, dne 30. septembra 1928, se je vršila v saveznih prostorih plenarna seja USŽJ, ki je bila polnoštevilno obiskana ter je potekla v največji soglasnosti in so bili vsi sklepi soglasno sprejeti, kar je dokaz, da se tako eni kot drugi sovražniki našega pokreta zaman zaletavajo v to železničarsko postojanko, ker so železničarji že davno spregledali in demagogijam ne nasedajo ter ne marajo fraz, pač pa so pripravljeni svojo organizacijo braniti proti vsakemu, zavedajoč se, da le v močni, razredno bojevni organizaciji je rešitev železničarjev.
Velik napredek je zaznamovala ta seja, saj so se v teku letošnjega leta pomnožile vrste saveza za nad 1300 članov. Ustanovljene so bile nove podružnice v Perušiču, Zlatar-Blstrici, Novi Gradiški, Splitu (ki sam šteje že 270 članov), Beogradu, nadalje v Bosni v Dabravini, Travniku, Hadžičih, Lašvi, Zavidovlču, Zenici. Ustanavljajo: se nove podružnice v Bistri-ci-Boh. jez. (ustanovni občni zbor 14. X.), Slovenjgradcu, Šibeniku, Ogulinu, Konji-
cah. Obnovila se je sekcija progovnih delavcev v Ljubljani (ki šteje že 65 članov), Bubnjarcih in Stični. Ustanavlja se podružnica v Murski Soboti.
Po poročilih tajnikov iz Ljubljane, Zagreba in Sarajeva so bili soglasno sprejeti sklepi glede nadaljnega dela in v raznih internih zadevah organizacije. Glavno pažnjo se bo v bodoče posvečalo delavskemu pravilniku, starostnemu zavarovanju, bolniški blagajni, izmeni zakona in predlogom za novi finančni zakon ter budžet.
Občni zbori po podružnicah se vrše v februarju in marcu 1929, v aprilu pa se vrši III. redni kongres Saveza v Zagrebu.
Razpravljalo se je o stanju v delavskih zbornicah, o čemur je bila sprejeta posebna resolucija, o kongresu URSSa (dolčoeni so bili delegati), o fondu za žrtve in raznih internih zadevah.
USŽJ postaja od dneva do dneva močnejši faktor v železničarskem pokretu. Železničarji! Jačajte Vaš Savez, korakajte s tem boljšim časom naproti!
Uspela delavska konferenca.
Z ozirom na vedno slabši položaj delavstva ter nevarnosti redukcij je »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije« sklical v nedeljo, dne 7. oktobra 1928 v Ljubljano delavsko konferenco v prvi vrsti delavskikh zaupnikov, ki je bila sijajno obiskana. Zastopane so bile vse edi-nice, prisotnih je bilo 11 predsednikov delavskih zaupnikov (dva sta se opravičila in skupno je v ljubljanski direkciji 15 predsednikov) in poleg njih je bilo še večje število ostalih zaupnikov iz sekcij in kurilnic ter drugih delegatov. Zastopani so bili; Delavnica Maribor, kurilnice Maribor, Ljubljana L, Ljubljana II., Novo mesto in ekspoziture, progovne sekcije Maribor gl. pr., kor. proga, Celje, Ptuj, Zidani most, Ljubljana gl. pr., gor. pr., dol. proga, Jesenice, Novo mesto. Bila je to po letu 1924 zopet prva konferenca, na kateri so bile zastopane vse v poštev prihajajoče edinice.
Konferenci je predsedoval s. Canžek. O položaju in ukrepih je poročal s. Stanko, nakar se je razvila živahna debata, v katero so posegli delegati iz posameznih krajev ter predlagali svoje predloge in zahteve. Nato je bila izvoljena posebna delegacija, ki bo vse predloge predložila ljubljanskemu direktorju in načelnikom gradbenega ter strojnega oddelka. Koncem meseca pa bo posebna deputacija vse glavne predloge predložila še ministru saobračaja in generalnemu direktorju.
Vsi sklepi (o katerih poročamo na drugem mestu) so bili sprejeti soglasno ter so se vsi delegati razšli s sklepom, da bodo z vsemi močmi šli na delo za ojačanje Saveza, ker le v močni, razredno bojevni organizaciji si bodo železničarji svoje pravice priborili.
Pritožba proti novim odtegljajem za nabav-
Ijažko zadrugo.
Poleg protestnih resolucij, ki smo jih odposlali na merodajna mesta, je Savez pooblastil še ss. Jernejčiča in Miklošiča, da sta vložila na državni svet tožbo proti tem odtegljajem. V tožbi izvajamo med drugim sledeče:
... S tem razpisom se torej obveščamo, da se nam bo s pričetkom od 1. julija 1928 za Savez nabavljačkih zadruga odtegovalo skozi 36 mesecev in sicer aktivnim državnim službenikom L, II. in III. kategorije po 10 Din, vsem ostalim osebam, imenovanim v čl. 1 te uredbe, namreč zvaničnikom I. in II. kategorije, služiteljem, dnevničarjem, delavcem in upokojencem pa 5 Din od mesečnih pristojbin. Ta odtegljaj se nam je sedaj
1.	oktobra 1928 faktično že odtegnil.
Ta uredba ni utemeljena v zakonu.
Glasom člena 374 finansijskega zakona za 1928-29 se pooblašča minister financ, da more izmeniti in dopolniti u-redbo o nabavljačkih zadrugah v pogledu organizacije, cilja in dela teh ustanov, zlasti pa dopolniti uredbo v pogledu osnovanja kreditnih zadrug in za-
drug za gradnjo stanovanj državnih službenikov.
Pooblastilo, ki ga daje finančni zakon ministru financ, je torej točno omejeno in daje ministru pravico, da izpre-meni ali dopolni uredbo samo v tam navedenih smereh, ne daje mu pa pravice, da bi nam državnim uslužbencem dekretiral nove odtegljaje in nami zadr-žaval ter odtegoval skozi 36 mesecev mesečno po 10 Din odnosno 5 Din in to tem manj, ker sploh nismo člani nabavljačkih zadrug in smatramo: za kršitev osnovnih zakonov in ustave, na katerih temelji naša država, da bi se nam proti naši volji odtegoval prispevek za zadruge, katerih člani nismo in tudi ne nameravamo postati.
Za te odtegljaje torej ni nikake osnove v zakonu ter predlagamo: torej, da državni savet izpodbijane razpise in u-redbe razveljavi ter odredi, da se nam že odtegnjeni zneski povrnejo.
Čim dobimo razsodbo državnega sveta, jo bomo priobčili v časopisu.
S. Petejan za stare delavce državnih železnic.
Po podržavljenju fužne železnice je trajalo več let, da se državna železniška uprava zopet začela izplačevati miloščine onim starim južno-železniškim delavcem, ki so bili že prestari, da bi ob ustanovitvi provi-zijskega fonda vstopili v ta fond. Borih 200 Din dobi tak revež izplačanih in še te zneske je generalna direkcija zadrževala doliga leta, dasi je bilk po § 17 točka 6 rimskega akorda obvezana to izplačevati.
Referent na generalni direkciji se je izgovarjal, da vendar ne more državno-žeJezniška uprava te miloščine nakazati samo južno-železni-čarjem, državnim pa ne in da je potreba tozadevno izdelati posebno pooblastilo, da se tudi državno-železni-čarjem izplačajo iste miloščine«
Leta so pretekla od' tedaj, a o tem pooblastilu ni ne duha, ne sluha; reveži pa po štiridesetletni zvesti
službi umirajo v lakoti ini bedi! Kje je socijalnost krščanskih socijaleev, se moramo nehote vprašati. Tolikokrat iso bili zastopniki klerikalne stranke v vladi, a doslej še niso našli časa, da bi izdelali tako pooblastilo.
Naprosili smo sedaj s. Petejana, da se s posebnim vprašanjem obrne na ministra, da ta ukrene vse korake in tudi državno-železničarjem pri-pozna miloščino, nadalje da se v prihodnji finančni zakon' vstavi predlog, da se vsem miloščinarjem (južnim in državnim) izplačujejo v bodoče iste doklade kot provizijonistom:
Upit se glasi:
Gospod minister!
Ob ustanovitvi provizijskih, oziroma penzijskih fondov je bilo večje število delavcev že prestarih, da bi zamogli vstopiti v te fonde ter se
preskrbeti za starost. Za oivše juž-no-železničarje je družba južne železnice izplačala iz lastnih sredstev miloščino, ko so po popolnih službenih letih, odnosno vsled nesposobnosti za delo zapustili službo. Po podržavljenju južne železnice je državna uprava dalje časa zadrževala izplačilo miloščine južno-železničar-jem, dasi je bila v to plačilo obvezna po določbah § 17 rimskega akorda z motivacijo, da država ne sme dajati nikakih sredistev iz državnih sredstev, ki niso določene v obstoječih zakonih. Na 'ponovne intervencije so posamezni referenti v ministrstvu izjavljali, da bi naredilo slab utis, ako bi državna uprava izplačevala miloščine južno-železničarjem, državno-železničarjem pa ne, ker pravilnik državno - železniškega penzijskega fonda takih miloščin ne predvideva. Obljubljali so, da bodo predložili g. ministru poseben predlog, da naj se miloščine izplačujejo tudi državno-železničarjem. Po daljših intervencijah je bilo na to izplačilo miloščin južno-železničarjem ugodno rešeno in jih ti redno dobivajo, medtem ko se je na državno-železniške stare delavce popolnoma pozabilo.
Tudi na progah starih državnih železnic ter v kurilnicah je bilo zaposlenih veliko število starih delavcev, ki niso več mogli pristopiti v penzijski fond. Ti delavci so delali na železnici, dokler so bili sploh za kako delo sposobni ter jim je bila, starim po 70 let, služba odpovedana
in so se znašli nesposobni za vsako delo na cesti brez sleherne provizija. Za vzgled navajam kotlarja Perat Franca, ki je delal v kurilnici Ljub-Ijna II, dokler ni bil star 70 let in postal za vsako delo nesposoben. Služba mu je bila odpovedana in danes je odvisen od milodarov.
Z ozirom na dejstvo, da se južno-želežniškim miloščinarjem sedaj izplačujejo miloščine, ki so sicer nezadostne in z ozirom na preje navedeno si dovoljujem Vas, g. minister vprašati:
Ali Vam je znano, da se doshiže-nim državno-železniškim delav :em, ki so bili po 30 in več let na železnici a niso mogli biti člani pro Azijskega zavoda, ne izplačuje aikaka miloščina?
Ali ste pripravljeni ukreniti vse potrebne korake, da se tudi državno-železmiške delavce v pogledu nilo-ščin izenači z bivšimi južno-železni-škimi delavci in to z veljavnostjo od 1. aprila 1928?
Ali ste pripravljeni preskrbeti potreben kredit za izplačilo teh miloščin in v finančni zakon za leto 1929-30 predložiti poseben člen, ki naj določa, da se dosluženim in za delo nesposobnim delavcem bivše državne železnice in bosanskih železnic izplačuje miloščina z isto dra-ginsko doklado, kot pristaja provizi-joniranim delavcem?
Prosim za pismeni odgovor.
J. Petejan, poslanec.
Iz bolniške blagajne.
Uspehi saveza.
Za ljubljansko direkcijo je na predlog saveza določena izredna skupščina. Razpisani sta že dve mesti zobozdravnikov v Ljubljani in Mariboru. Razpisano je mesto kirurga v Mariboru. Koncem budžetnega leta se bodo povrnili še preostali stroški za zdravljenje v toplicah.
Na demagogije zvezarjev odgovarja savez iz resnim delom za železničarje. Že pred volitvami so delegati saveza zahtevali sklicanje izredne glavne skupščine, ki naj bi spremenila pravilnik, izdelala projekt nove u-redbe ter tako postavila bolniško zavarovanje železničarjev na zdravo bazo ter nudila bolnemu železničarju vse potrebne ugodnosti.
Istočasno smo pozvali tudi g. zve-zarje, da tudi oni zahtevajo izredno glavno skupščino. Vendar ti gospodje nimajo časa za take zahteve ter je g. Dudukovič, centralni upravnik v Beogradu našemu sodrugu dejal: Kako to, da vas le 5 zahteva izredno skupščino? Ker se hoče izredno glavno skupščino v Beogradu zavleči, so stavili naši sodrugi predlog, da se vrši tekom novembra v Ljubljani izredna oblastna skupščina bolniškega fonda z dnevnim redom:
1.	Sprememba uredbe in pravilnika bolniškega fonda.
2.	Samostojni predlogi o izrabi kreditov.
Pri drugi točki se bo tudi razpravljal naš predlog, da. se povrne stroške za zobozdravljenje po privatnih zobozdravnikih vsem, ki jih še niso dobili povrnjenih.
Na isti seji se je sprejel sklep, da se nastavi še en zobozdravnik v Ljubljani in Mariboru, ter kirug v Mariboru.
Da se odpravijo vse nerednosti, so naši sodrugi energično na delu ter smo zahtevali preiskavo v sledečih slučajih:
astni upravni odbor humanitarnega fonda
Ljubljana.
a pritožbe iz vrst zavarovanih članov kega fonda in ugotovitve o netočnem 'anju uprave si usojam staviti uprav-odboru sledeče poročilo:
Denarne podpore za nezgode se ze-edno plačujejo ter morajo delavci ča-jo 'dva in več mesecev, predno dobe ano 70-odstotno denarno podporo, na itotno pa čakajo seveda še dalj. niča štev. 45-1 od 28. marca se ne iz-er so tako nezgodniki občutno priza-io ostanejo kar dva meseca brez vseh tikov. Navajam za zgled Pristov Ivana :telko Ivana, ki sta imela nezgodo že meseca in sedaj je že konec septem-t še nista dobila 70-odstotne hranarine. rosim da se ti slučaji preiščejo, ugo-krivce in jih eksemplarično kaznuje,
ker zavlačujejo izplačilo. Nadalje prosim, da se pregleda za tri mesece nazaj seznam nezgod ter ugotovi, kdaj je službena jedinica platne spiske predložila, kdaj jih je oblastna uprava rešila, da se ugotovi, ali so vsi do 5. v mesecu predloženi spiski do 15. v mesecu rešeni. K temu pregledu naj se pritegne tudi podpredsednika upravneg odbora.
2. Tudi pri določitvi zdravljenja na Golniku so se pripetile nerednosti, ki zamorejo imeti za delavce usodne posledice, tako glede zdravljenja, ki je lahko zamujeno, kakor glede službe delavca, ki se mu odpove, ko. prekorači 26-tedenski rok. Delavec Vodo-' šek je od 10. junija čakal na dovolitev trimesečnega zdravljenja na Golniku. Dne 4. septembra je dobi iz Golnika obvestilo, da se ga črta iz zdravljenja, ker kljub pozivu zdravljenja ni nastopil.
Vprašam, kje je krivda, da ni bilo nastopu zdravljenja obveščen? Kdo mu bo preskrbel podaljšanje 26-tedenskega bolniškega roka, da bo lahko ostal tri mesece na Golniku?
Enako prosim za pojasnilo, kaj je s zdravljenjem na Golniku d'elavca Škvorc Matija, ki čaka že od 21. junija na rešitev?
Pričakujem, da se bodeta oba slučaja natančno preiskala ter da uprava ukrene vse potrebno, da se bodeta prizadeta lahko zdravila na Golniku, ne da bi jim bila služba odpovedana.
Na predzadnji seji se je z poročilom, da je stvar v teku in da se bo še enkrat urgiralo izplačilo hranarine kontumaciranim, šlo preko naših predlogov, zato so naši sodrugi podali sledečo izjavo:
Z odgovorom, ki ga je oblastna uprava podala na naš predlog glede postopanja s kontumaciranimi, se ne zadovoljujemo in to iz sledečih razlogov:
1.	Oblastna uprava trdi, da se vse stvari, ki so podlaga za okrožnice bol. fonda, obravnavajo v sejah oblastnega upravnega odbora.
Vprašamo, kdaj in na kateri seji odbora se je obravnavala podlaga za okrožnico štev. 47-1 od 4. aprila 1928, ki govori ravno o izplačilu dajatev kontumaciranim?
Nadalje vprašamo g. upravnika, kdaj se je obvestil oblastni upravni odbor o razpisu centralne uprave št. 61 od 23. januarja 1928, ki odreja nekaj, kar je naperjeno proti interesom članov?	.
2.	Nikdar nismo trdili, da izplaču)e bol. fond 50 odstotkov hranarine za čas kontu-maca proti refundaciji po direkciji, ampak smo le stavili predlog, da se zadeva ne zavleče, da naj se 70-odstotna hranarina še naprej izplača in refundira od direkcije.
Ker $e zadnjič ni storil noben definitiven sklep, stavimo k zapisniku zadnje seje v zadevi kontumaca sledeči predlog:
A.	Vsem kontumaciranim se takoj izplača hranarina in je tozadevne platne spiske že tekom oktobra likvidirati.
B.	O vseh okrožnicah, ki jih izdaja humanitarni fond, mora preje razpravljati u-pravni odbor in dati svoje mišljenje.
C.	Vse od H. F. izdane okrožnice se imajo dostaviti vsem članom upravnega odbora ad personam.
D.	Centralni upravni odbor opozarjamo, da je sklep centralne uprave št. 61 od 23. januarja 1928 naperjem proti interesom zavarovanih članov ter predlagamo, da centralni upravni odbor ta sklep revidira ter se pridruži stališču ljubljanskega oblastnega odbora in odredi za vse direkcije takojšnjo
izplačilo 70-hranarine kontumaciranim v breme direkcije.
Čim bo stopil novi delavski pravilnik v veljavo, bo oblastni upravni odbor ponovno sklepal in zavzel stališče.
O tej izjavi se ni moglo več glasovati na zadnji seji, ker se je gospodom imenovanim odbornikom preveč mudilo in so eden za drugim sejo zapustili. (Res vztrajni so ti strokovni in nepolitični borci za železničarje.) Vsled tega je predsednik to zadevo preložil na prihodnjo sejo, kjer bodo naši sodrugi gornje predloge tudi od-glasovali.
Vse železničarje pozivamo, da nam javijo vse nepravilnosti in nerednosti, obenem pa stavijo tudi pred-
Priporočamo — zahtevajte
KOLINSKO
iz v rs t n o in zdravo primes za kavo!
loge, kako je treba eno ali drugo stvar izboljšati. Naši sodrugi v upravnem odboru bodo naredili svojo dolžnost ter zastopali edino le interese zavarovanih železničarjev.
Železničarji! V boj za Vaše pravice — vsi v savez!
Predsedniki delavskih zaupnikov^ pri
direktorju.
Na konferenci delavskih zaupnikov so 'bili izvoljeni ss. Terškan, Si-ard, Arih, Repamšek, Kos in Ivanuša, da predlože vse obravnavane zadeve direktorju. Dne 12. oktobra 1928 so v intervenciji, ki je trajala nad eno uro, predložili in utemeljili sledečo vlogo:
Gospodu direktorju inž. Kneževič-u, Direkcija državnih železnic
Ljubljana.
Podpisani predsedniki delavskih zaup-kov smo, razmotrivajoč položaj, delavstva v kurilnicah in progovnih sekcijah, pooblastili posebno deputacijo, da Vam predloži v rešitev sledeče utemeljene predloge:
a)	Splošne zadeve.
Sprejemanje v provizijski sklad in stalnost. Že od novega leta sem se ne rešuje prošenj za sprejem v provizijski sklad ter se zlasti pri progovnih sekcijah ne imenuje delavcev stalnim. Ker je še vedno v veljavi pravilnik, prosimo, da izdate strokovnim oddelkom nalog, da se rešuje prošnje za sprejem v provizijski sklad po dosedanjih predpisih in da se imenuje delavce stalnim po enem letu službe in odsluženi vojaščini.
Dopusti. Pretežna večina osobja dopusta ni mogla izrabiti ter se je zlasti pri progovnih sekcijah naročalo, da naj si delavci prihranijo dopust za zimsko dobo. Sedaj pa je izšla od direkcije okrožnica, da so dopusti ukinjeni in da jih dovoljuje le direkcija. Iz okrožnice je jasno, da se tiče onega osobja, ki pride v izvozni sezoni v poštev. Prosimo, da se izda kurilnicam in sekcijam nalog, da lahko izdajajo dopust v lastnem delokrogu, v kolikor to služba dopušča. V kolikor pa se za eksekutivno osobje morajo vlagati prošnje na direkcijo, naj se obvesti službene edinice, da so te prošnje kolka proste po čl. 112 zakona.
Orožne vaje. Sedaj se v večjem številu kliče železničarje, zlasti delavce in profe-sijoniste na orožne vaje za 14 dni. Pri tem izgube delavci za ta čas plačo ter so njih družine obsojene na lakoto. Prosimo posredovanja pri pristojnih vojnih okrugih, da se železničarje oprosti orožnih vaj, oziroma naj vpoklicancem službene edinice izstavijo potrdila, da so na železnici nujno potrebni, da jih vojaška komanda na to orožnih vaj oprosti.
Regulacija plač — naknadni krediti. V
večinah službenih edinicah se sploh več ne vrši regulacija plač in to zlasti od zadnje redukcije dalje, pri progovnih sekcijah pa se še reducira osobje in se sedaj govori o upeljavi dveh dni brezplačnega dopusta. Delavske plače so že itak nezadostne za pošteno preživljanje, vsaka nadaljna redukcija bi pa imela za posledico nedogledne posledice tudi pri varnosti prometa, ker se proga ne bo mogla brez delavcev vzdrževati v dobrem stanju. Prosimo, da se v bodoče pri vsakem delavcu po treh mesecih zaposlitve regulira urna plača ter da se izvrši povišanje urnih plač vsaj na ono višino, kot so bile pred redukcijo ter preskrbe potrebni krediti, da se ne bo na zimo zopet odpuščalo delavcev.
Režijski prevoz premoga. Nastavljene! imajo po pravilniku o voznih olajšavah pravico do prostega prevoza premoga in drv, ako ga sami naroče. Te pravice so imeli tudi delavci, pa jim je bila iz naredbo generalne direkcije ukinjena. Ker si delavci žele naročiti premog v raznih rudnikih, ker ga dobe tudi na obroke, oziroma si naroče cenejši premog, prosimo, da bi odobrili delavcem za prevoz premoga režijsko vožnjo.
Izplačilo hranarine. Delavci in profesi-jonisti morajo sedaj, ako so bolni, po celi mesec in še več čakati na izplačilo hranarine, katero dobe izplačano šele proti koncu prihodnjega meseca, ko so zboleli. Po cel mesec so toraj brez vseh prejemkov, kar sigurno otežkoča zdravljenje, ko nimajo denarja niti za navadno hrano. Ker je glavna skupščina bolniškega fonda že odobrila, da se sme hranarina izplačevati začetkom meseca zaeno s plačo, prosimo, da ° 3e 1 f-pristojnim edinicam, da začno izplaceva i hranarino prvega skupno s plačo,
Temporerke za delavce. Letošnje leto se je delavcem pri progovnih sekcijah m kurilnicah, kateri stanujejo izven svojega službenega mesta, ukinilo temporerne karte ter se jim izstavlja tedenske uputnice. S tem ima uprava obilo posla, izdatkov ter je pisarniško osobje obremenjeno, delavcem pa se zopet po več skupaj izstavlja po ena uputnica, kar onemogoča kontrolo na vlakih. Vsled tega prosimo, da se progovnim in ku-rilniškim delavcem zopet izdajo stare temporerke.
Plačilo čezurnaga dela. V nekaterih službenih edinicah se je uvedla praksa, da se delavca, ki deda danes čezurno, pošlje drugi dan toliko časa domov. Ker je to proti odredbam zakona o zaščiti delavcev, ki predvideva za čezurno delo 50-odstotni,' oziroma 100-odstotni povišek, prosimo, da se izda nalog, da se čezurno delo ob navadnih dneh plača s 50 odstotki, ob nedeljah in praznikih pa s 100 odstotki.
8-urni delavni čas. Tekom letošnjega leta se je delavstvu v turnusih začelo jemati proste dneve ter se je celo pri progovnih čuvajih uvedla 24/24-urna služba in to še celo brez prostih dni. Prosimo, da se izda podrejenim edinicam nalog, da redno podeljujejo proste dneve premogarjem, pepelar-jem, progovnim čuvajem itd.
b)	Za progovno osobje;
Spopolnitev praznih mest pri prometu.
Doslej so načelniki na postajah sprejemali v skladišča navadno nove delavce, progovnih delavcev pa, ki so imeli veselje do prometne službe, pa niso sprejemali. Pravično bi bilo, da bi imeli pri spopolnjevanju praznih mest v skladišču in v postajah progovni delavci prednost in še le ako teh ni, naj bi se sprejelo nove delavce. Prosimo, da bi izdali direktivo postajenačelnikom, da se pri spopolnjevanju praznih mest v prvi vrsti vpo-števa progovne delavce.
Podelitev pragov in drv. Pri podelitvi pragov in drv se vedno v prvi vrsti vpo-števa osobje od zgoraj doli to je, da se uradnikom odmeri največja količina pragov, zvaničnikom in služiteljem že manj, progovnim delavcem pa najmanj in se navadno pri teh še vedno reducira. Prosimo, da se pri podelitvi pragov in drv v prvi vrsti vpošteva progovne delavce, ki imajo naj-
nižjo plačo, ne pa de se da tem po 10 komadov, v išjim nastavljencem po po 30 ali celo 60 komadov in še več.
Podelitev legitimacij. Nekaterim delavcem, ki so lansko leto že imeli legitimacije, so se letos odvzele. Prosimo, da se pri izstavljanju legitimacij postopa po okrožnici štev. 137-VI 1927, ki odreja, da imajo pravico do legitimacij vsi oni delavci, ki služijo neprekinjeno že eno leto, so stari 21 let in vojaščine prosti.
Za kurilniško osobje.
Ventilacija v kurilnici Ljubljana I doslej še ni izvršena, dasi se je pred enim letom obljubilo, da se bo že tekom pretekle zime izvršila. Merodajni faktorji so se na licu mesta lansko leto prepričali (inž. Klodič, dr. Tičar), da je položaj nevzdržen ter prosimo, da se ventilacija še pred zimo uredi.
Površna obleka. Pod južno železnico se je površna obleka redno podeljevala. Sedaj pa je podeljevanje olbleke popolnoma ukinjeno ob reduciranih umih plačah. Prosimo, da se ukrene potrebne korake, da se zopet podeli površna obleka vsem onim, ki vrše umazana dela.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1928.
G. direktor je ugodno rešil točko glede sprejemanja v provizijski sklad in glede stalnosti, katere prošnje se bodo začele sedaj reševati in se bo do nadaljnega postopalo še po začasnem pravilniku in dosedanjih provi-
Glede popusta v nujnih slučajih lahko dovoljujejo načelniki, drugače pa so prošnje za dopust kolka proste.
Orožne vaje spadajo v kompetenco vojnega ministrstva, vendar bodo šle službene edinice radi oprostitev železničarjem na roko. Vendar s tem ne bo osobju pomagano, ker če bo letos oproščen, bo moral iti drugo leto sigurno na orožno vajo.
Glede hranarine bo direkcija u-krenila vse, kar bo le mogoče, da se bo čim preje izplačala.
Zadeva glede regulacije plač, čez-urnega dela, prostih dni pa so odvisne od odobrenih kreditov, ki so nezadostni.
Pri sprejemanju delavcev v skl a-
dišče se bo upoštevalo progovne delavce; ventilacija v kurilnici I se bo letos naredila.
Legitimacije pripadajo vsem delavcem, ki so eno leto neprekinjeno na železnici, stari 21 let in vojaščine prosti.

Površna obleka je odvisna od novega pravilnika.
S. Arih je še urgiral rešitev vloge za personalni vlak v Planico ter je zadeva v teku.
Predsedniki delavskih zaupnikov bodo sedaj naredili še vse potrebne vloge na generalno direkcijo, zlasti za uvedbo letnih temporerk za delavce in dovolitev protih dni turnusu delavcem. Enako še posebno vlogo, da se delavstvu dovoli prost ali režijski prevoz premoga, ker spada to v kompetenco generalne direkcije.
Iz sekcije vlakosprem-nega osobja.
A. Intervencije.
Sekcija vlakospremnega osobja v Ljubljani je na zadnjih sestankih razpravljala o predlogih glede zboljšanja gmotnega položaja zlasti pa glede ki-lometraže pri tovornih vlakih (premik) in glede 20-odstotne doklade za zavirače.
Direkciji so bile predložene sledeče vloge:
a)	Radi zavornih utic ii* zaviračev:
Gospodu načelniku saobračajnega komerci-jelnega odelenja Direkcija državnih železnic
Ljubljana.
Ker se zopet bliža mrzli zimski čas, se obračamo do Vas, gospod načelnik, s predstavko, da bi ukrenili pri mašinskem oddelku potrebne korake za popravo razbitih zavornih utic tovornih vozov.
Istočasno pa opozarjamo tudi na nevzdržen položaj, v katerem se nahajajo zavirači. Dohodki zaviračev so tako nizki, da ne zadoščajo niti za prehrano samca, kaj šele družin. Poprečno imajo po Din 3.— na uro in ako stalno vozi, še kakih Din 6.— dnevno kilometraže, toraj dnevno Din 30.—. Sedaj pa zahteva od njih, da si morajo sami preskrbeti obleko in obuvalo, ako hočejo biti pri vlakospremni službi. Vsled manjkajoče gorke obleke in obuvala, ki si ga zavirači pri sedanjih prejemkih ne morejo nabaviti, se bodo v zimski sezoni zelo povečale bolezni ter bo osobje postalo revmatično, od česar uprava ne bo imela koristi.
Z ozirom na prednavedeno se obračamo do Vas, gospod načelnik, da bi ukrenili potrebne korake, da bi se dobil kredit za nabavo kožuhov, čepic in gorkih čevljev za zavirače, ki ne dobijo pavšala zä nabavo obleke.
b)	Radi dostave premoga in drv v Zagreb-Sava:
Direkcija državnih železnic, saobraćajno odelenje
Ljubljana.
Na našo svoječasno vlogo, da primanjkuje premoga in drv v kasarni v Karlovcu, so se razmere spremenile ter sedaj postaja v Karlovcu redno dostavlja kurivo.
Danes pa imenoma prizadetega vlako-spremnega osobja prosimo, da se uredi dobava kuriva tudi v kasarni na Zagreb-Sava, kjer sedaj že dalje časa ni na razpolago kuriva za kuhanje jedil.
Prizadeto sobje se -je obrnilo do g. načelnika postaje v Zagrebu, ki pa je odgovoril, da on ne da premoga, ker zato nima kredita.
Ker je osobje zlasti sedaj, ko nastopa hladno deževno vreme, občutno prizadeto, prosimo naslov, da ukrene pri g. postaje-načelniku v Zagreb-Sava vse potrebne korake, da se bode premog in idrva v kasarni za kuhanje jedil redno dostavljalo.
c)	Radi stanja kasarn:
Gospodu Benedek-u, načelniku prometnega odelenja
'	Ljubljana.
Stanje prenočišč vlakospremnega osob-ia postaja vedno bolj nevzdržno.
V	Zagreb-Sava, kjer imajo odmor skupine zbiralnih in tovornih vlakov iz Maribora, Zidanega mosta in Ljubljane, se nahaja tik delavnice vozovnih ključavničarjev kot prenočišče baraka, katera bi se ne smela vporabljati za prebivanje ljudi. Mir je moten po celoidnevem razbijanju v delavnici.
Mrčes se sploh iz preperelih desk ne da odpraviti, tudi če bi bile postelje dnevno očiščene, se popolnoma iztrebiti ne da vsiljivih stenic.
V	Zidanem mostu je kuhinja komaj za osem mož primerna; nahaja se pa istočasno po 18 do 20 vlakospremnikov, katerim sta dva na pol razbita štedilnika s črnim prahom mesto premoga za pripravljanje hrane na razpolago.
Kopalnica je že nad šest mesecev zaprta in pipe za gorko vodo v umivalnici odstranjene.
V	Postojni so bili v novi zgradbi nad Postajo prostori za kasaro pripravljeni za pSelitev že 1. oktobra 1928. Preselitve pa
S. železniška uprava po izjavi zastopnika bnS v Postojni ne bo dovolila tolika časa, dokler ne bo SHS-žele,zniška uprava preskrbela za čisto posteljnino. V baraki, kjer sedaj osobje prebiva, ni več izdržati. Mrčes se izčistiti ne da, ker je zalega v baraki. Vodovod je pokvarjen že nad pol leta. Vodo donašajo tamošnji postajni delavci, če imajo slučajno čas.
V Rakeku je mala sobica v zgradbi na nasprotni strani postajnega skladišča za prebivanje vlakospremnega osobje nevpo-rabna. Streha dotične zgradbe je toliko strgana, da v deževnem vremenu voda neovirano teče skozi strop na posteljo.
Edino dvoje kasarn ima vlakospremno osobje tačasno v zadovoljnem stanju, to je Jesenice in Maribor.
Prosimo Vas, gospod načelnik, da u-krenete vse korake, da se zgoraj navedne nerednosti odpravijo.
Poleg tega je bila vložena intervencija glede vlakospremnega osobja v Pragerskem radi razmer pri vlakih 1141-1-1144.
Sekcija ponovno poživlja vlako-spremnike v zunanjih postajah, da pravočasno pošiljajo ves materijal za intervencije
Sedaj bo pa šlo!
Nekdaj so imeli na železnicah navado, da so proametao osobje pred nastopom službe docela izveibali. Tako so n. pr. nove vlakospremnike vežbali vlakovodje celi mesec v praktični službi in še le po izvršenem izpitu je smel tak novinec biti dodeljen v skupino tovornih vlakov. In dolgo je še trajalo, predno je tak novinec bil res za rabo pri prometni službi, ker je ta služba pač taka, da zahteva veliko znanja in prakse.
Danes pa ta skrb za izvežban naraščaj menda ni več na mestu. Če danes nekoga snamejo iz skladišča za vozno službo, gai spodijo kar samega s tovornim vlakom enkrat v Rakek, enkrat v Zidani most, da si malo ogleda progo. V treh, štirih dneh pa naenkrat nimajo — ljudi — in ta, ki je še le enkrat videl progo, je že döber za zavirača in to pri vlaku s 1000 tonami, pa tudi pri hitrosti 35—45 km na uro. Če si gospodje na direkciji mislijo, da si bodo na ta način preskrbeli izvežban in zanesljiv naraščaj, se pač strašno motijo. Če se ta pomanjkljiva izvežbanost pri naraščaju še danes tako ne občuti, je to vsled tega, ker je še nekaj starega in dobro izvežbenega osobja. AH tega je in bo vsak dan manj. In to površno vežba-nje se bo čutilo še le pozneje, kakor se čuti še danes površno vežbanje iz vojnih let, ko so tudi nagnali vse, kar je lezlo in šlo k vlakospremni službi, brez potrebnega praktičnega šolanja.
Druga stvar je pa že danes važna in to za vse osobje, staro in mlado in tudi za strojno. Če imaš n. pr. takega novince pri vlaku iz Rakega v Ljubljano ali kjer koli pri vlakovni teži s tisoč ali tisočdvesto tonami, se kaj lahko pripeti, da se prepelje na stoj stoječi signal. S tem je zvezana možnost trčenja, kar pomeni navadno ogromno materijalno škodo, ne glede na možnost človeških žrtev. In če se pri prepeljavi signalov tudi ne zgodi nikakšna nesreča, pomeni že sama prepeljava signala za vlakovno osobje disciplinsko preiskavo. To pa celokupno vlakospremno in strojno osobje prav resno odklanja pri uporabi neizvežbanih ljudi pri vozni službi. Nikdo nima pravice od mladih neizvežbanih ushižbeneev zahtevati brezhibne službe, še manj pa ima kdo pravico za brezglavost in nesmiselno štedenje delati odgovorno celo vlakospremno osobje. Ne vemo, kje so se vzeli tako kunštni strokovnjaki, ki mislijo, da bo sedaj naenkrat šlo brez vežbanja. Ko se pa kaj pripeti, pa kazen in disciplinski postopek. Dajte novemu osobju primeren praktičen poduk, predno ga uporabljate pri tako odgovorni in težki službi.
Poškodbe železniškega materijala že itak sami plačamo, službeno obleko si sami kupujemo, ker je pavšal nezadosten, inštrukcijskih pripomočkov za vse osobje ni na razpolago itd., ravno tako nema predpisanih ti-' skovin in' signalnih sredstev. — Pa hočete imeti nepokolebljiv saobraćaj.. .
Železničarjem vseh kategorij ne preostaja drugega, kot da si zgradijo silno organizacijo, ki se imenuje Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, kateri bo gospodo pravočasno podučil, da ima železniška birokracijo napram železničarjem tudi dolžnosti, ne samo železničarji napram birokratom.
Kasarne za vlakospremno osobje.
Prihajajo razni dopisi od strani postajenačelnikov, da vlakospremno osobje ne drži reda v kasarnah, kakor se to spodobi za olikane ljudi. Nas vlakospremnike zelo veseli, da gospodje malo podrezajo z dopisi, da se vlakospremno osobje prebudi in tudi gospodom pove, kaj vse v kasarne spada, da se bode red in snaga v prvi vrsti tudi od zgoraj vzdrževala, ne pa, da se bode samo od teh ubogih, razdrapanih in umazanih vlakospremnikov zahtevalo, da naj oni spravijo v kasarne red in snago.
Kasarna v Zagrebu. Ali je znano gospodom na direkciji, da v kasarni sledeče ni v redu: Stenic polno, bolhe zamolčimo, a lazic tudi ne manjka. Kasarna nad postajo Zagreb-Sava ima okna za golobe; v slučaju ognja ne pride niti eden živ izpod tistega podstrešja. Zrači se kasarna samo, kadar vlakospremm-ki prebivajo v njej. Kuhinja nima lijaka; ker pa si mora vlakospremno osobje svojo posodo umivati po obedu, predno si jo zopet spravi v svoje torbice, je umevno, da vlakospremno osobje ne more umazano vodo izlivati drugam nego tja, kjer je vodovod, ker ni druzega prostora. Kasarna v baraki je zelo praktična ter ima tik zraven kuhinje stranišče, tako da lahko stoji z eno nogo v stranišču, z drugo pa v kuhinji. Kurjavo si morajo vlakosprem-niki sami oskrbeti. Nimajo niti ugija niti drv, zato hajdi tamo v kurilnico ali na kola; tamo ima dosta ugija. Ako ga bode kdo zasačil, bodo obširno poročali, da ljubljanski vlako-spremniki uglje kradejo. Torej gospodje, dajte uglje ali pa denar! — Postelje, katere nam; je rajnka južna železnica zapustila, zginjajo; bile so namreč takozvane žimnice. Pravijo, da gredo v »popravilo«. Na žimnici zna kdo drugi tudi spati in za vlakospremno osobje je dobra slama in pa ovseno pleve za pod glavo. To je namreč zdravniško priporočeno.
Proga iz Zagreba proti Ljubljani pelje preko Zidanega mostu. Tudi tukaj imamo kasarno. Kdor je poznal to kasarno pred vojno, bi se zjokal nad njo. Vojska je veliko pokvarila in da se stvari tudi obrabijo1, je samo ob sebi umevno. Vendar je pa treba stvari popraviti, ker drugače same od sebe razpadejo. Zopet se spominjamo na bivšo južno železnico, katera nam je postavila moderno kasarno, ko smo bili še nesvobodni. Spalnice so bile le z dvema in tremi posteljami; da se ne pozabi, preje smo imeli tudi popis o velikosti sobe nabit v vsaki sobi. Kuhinja z velikim štedilnikom, umivalnica z mrzlo in toplo vodo, v kopalnici isto, torej z eno besedo moderno. Kdor tega ne verjame, naj se obrne na gospoda postajena-čelnika Ludvika v Ljubljani gl. kol., kateri je tudi skrbel, da je bila kasarna v največjem redu in snagi. Gremo v kasarno Zidani most nazaj. Spalnice se ne zračijo, ako jih skupina sama ne izzrači. Bolhe so domače živali; ako bi se večkrat odeje in žimnice izteple, da bi ne bilo toliko prahu v njih, bi tudi bolhe ne imele tolike zalege. Ščurki so pa naši prijatelji; včasih katerega po nesreči pohodimo, ker vsem se je že težko izogniti. Kuhinja: štedilnik naš še spominja na stare čase, ko je ponosno stal v lepi kuhinji; danes je pa že star in razdrapan in čaka na usodo, da se razruši. Kurjava za njega je prvovrstna; najbrže se izbira v drvarnici prima prah za to kuhinjo. V umivalnici so pipe za gorko vodo odvzeli (lepe pipe iz medi so bile in so šle menda na licitacijo ali kam drugam, mogoče pa tudi za vojno odškodnino). Opozarjamo na to, da se ne bode končno vlakospremnike obdolžilo, da so jih oni kam odnesli, ker danes moramo biti zelo previdni. Kopalnica je ostala le še v lepem spominu; zaprta je dobro, da ja nihče več v njo ne pride. Intrige so delali na vse načine s to. kopalnico: enkrat so jo popravljali, enkrat je bilo vlakospremno osobje krivo, da
Skrbna mati ne daje otrokom prave kave, temveč jim kuha redno Žiko. Ve, da je Žika izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast človeka.
nalašč vodo spušča, da je zid ves premočen itd. Niso pa znali snažilki dopovedati, da je treba snažiti, ne pa se samo na vlakospremnike izgovarjati in nič snažiti. Drugo molčimo. Priporočali bi, ker ni ravno daleč iz postaje v kasarno, da bi g. načelnik ali njegov namestnik kasarno večkrat obiskal in si ogledal, ako je vse v redu.
V Postojni imamo imenitno kasarno: med vojno zgrajeno barako (Offiziersmesse). Pravijo, da se že pogajajo za novo kasarno, a vsa pogajanja so šla v Rim. O tej kasarni lahko samo toliko rečemo, da je južna železnica lahko vse dosegla od Italijanov, državna pa prav nič, ampak za vzetje tistih inozemskih doklad je bila pa pač hitra; to je pa takoj dosegla. V kasarni ni luči, ni vode; štedilnik pa tak, da se skozi štedilnik bolj kadi kot čez dimnik. Ne maramo več popisovati, ker nas je že sram, ko se nam Italijani posmehujejo, kakšno vzorno oskrbo imamo.
Naj bodo te vrstice opomin gospodom na direkciji, da uvidijo, da je krivda na neredu v kasarnah na upravi sami. — Vlakospremnik, ki so ga grizle stenice.
Za progovno delavstvo.
Na konferenci delavskih zaupnikov se je sklenilo intervenirati v sledečih zadevah pri načelniku gradbenega odelenja:
Spopolnjevanje praznih mest pri prometni službi. Postaje sprejemajo skoraj vedno za skladiščne in postajne delavce na novo ter ne vpoštevajo progovnih delavcev, ki bi radi prišli Ik prometni službi. Zaupniki predlagamo, da se prazna mesta v skladiščih spopolnjuje prvenstveno iz vrst pogovnih delavcev.
Služba čuvajskih namestnikov je enako odgovorna kot da bi bili nastavljeni, enako je jih kaznuje .Zaračunani pa so kljub temu le kot navadni progovni delavci. Predlagamo, da se čuvajskim namestnikom zopet izplača 20-odstotna eksekutivna doklada, ako pa to ni mogoče, da se jim primerno zviša urnina. Enako naj se jim, kadar nadomestu-jejo v službi na mestih, kjer pripada doklada za prodajo vozovnic, predorska doklada itd. izplača ali kvotni del te doklade.
Služba v predorih. Delavskemu osobju, zaposlenemu v predorih, naj se zniža delovni čas na 6 ur dnevno, ker je služba v predorih najbolj nevarna in zdravju škodljiva ter naj se jim zopet vrnejo s 1. majem 1927 ukinjene predorske doklade. Enako naj se zopet določi posebna doklada za delo na mostovih in kanalih.
Čezurno delo in delo v slabem vremenu. Čezurno delo naj se, kadar se v interesu službe mora vršiti, plača ob navadnih dneh s 50 odstotki, ob nedeljah in praznikih s 100 odstotki, ne pa, da bi se delavce zato drugi dan pošiljalo domov. Enako naj se v slučaju slabega vremena delavce zaposli pri drugih delih, ne pa, da se je jih pošilja domov in ukine plača.
Izmenjava orodja. Orodje progovnih profesijonistov je že popolnoma propadlo zlasti v sekcijah Zidani most, Ptuj, Maribor glavna in koroška proga ter se sploh na nadomešča. Od profesijonistov se pri urni plači Din 4.50 zahteva, da orodje sam kupijo, neoziraje se na to, da mora za orodje izdati velike svote. Predlagamo, da se v vseh sekcijah naredi pregled orodja, vse nerabno, oziroma manjkajoče orodje nadomesti, pro-fesijonistom pa za obrabo njih lastnega orodja izplača odškodnina.
Delovna obleka in dežni plašči. Profe-sijonisti na progi zlasti pleskarji in drugi morajo vršiti zelo umazana dela, pri katerih .si pokvarijo obilo obleke. Progovni delavci na progi so izpostavljeni vsem vremenskim ne-prilikam ter morajo, kadar je delo nujno, to vršiti ob največjih nalivih. Predlagamo, da se nabavi površna delovna obleka za pro-fesijoniste in dežni plašči za progovno delavstvo.
Podelitev pragov. Tekom zadnjih let se je uvedli praksa, da se pragi podeljujejo v prvi vrsti višjemu osobju in uradništvu na sekciji, progovni delavci in profesijonisti pa dobe le po par pragov. Tako se je pri progovni sekciji Maribor glavna proga določilo za uradnike po 90 pragov, delavcem pa se je reduciralo na 10 pragov. Ker so delavske plače zelo nizke, bi mogla uprava osobju vsaj nekoliko iti na roko pri podelitvi pragov ter predlagamo, da se pragi podele vsem v enaki izmeri, tako delavcem, kot u-radnikom in ker pragov ni dovolj, da se podeli tudi drva. Podelitev naj se izvrši hitro, da ne bodo gnili na postajah, kot na primer leži v Šalovcih okoli 1200 komadov. Delavcem naj se pripozna po 30 pragov.
Razdelitev zemljišč ob progi. Razdelitev zemljišč naj se izvrši enakomerno v prvi vrsti ! med vse progovno delavstvo.
Podelitev dopusta. Obvesti naj se ,sek-cijske načelnike, da smejo dopust v lastnem delokrogu dovoljevati, kolikor to služba dopušča, ne pa da bi tudi delavci morali delati prošnjo na direkcijo, ki itak more te prošnje reševati le po izjavi pristojnega progovnega mojstva, oziroma sekcije, ki ve ali se dopust lahko podeli ali ne. Z vlaganjem prošenj na direkcijo pa se le obremenjuje pisarniško osobje ter prizadeti delavci dopusta ne morejo nastopiti tedaj, ko ga rabijo, ampak še le, ko pride odobrenje.
Stalnost progovnih delavcev. Že opetovano so delavske organizacije in delavski zaupniki predlagali, da se stalež delavstva pri sekcijah definitivno normira in sprejme za stalne vse delavce, ki so vojaščine prosti in že eno leto na železnici. S tem se jim da tudi možnost sprejema v provizijski fond. Ker je začasni pravilnik še vedno v veljavi predlagamo, da se vse delavce, ki odgovarjajo gornjim pogojem, imenuje stalnim ter sprejme v provizijski fond.
Vozne ugodnosti. Letos se je večjemu številu progovnih delavcev ukinilo legitimacije, da si so na železnici že po več let, ker jim glasom okrožnice št. 137-VI od 20. oktobra 1927 legitimacije pritičejo, prosimo, da se izda progovnim sekcijam navodilo, da naroče legitimacije za vse delavce, ki služijo neprekinjeno že eno leto na železnici, so izpolnili 21. leto starosti in so vojaščine prosti. Nadalje naj se odpravijo tedenske uputnice in zamenjajo z letnimi temporer-kami ter se s tem prihrani obilo dela in stroškov. Progovnim mojstrom naj se dostavi število prostih kart, da jih lahko izstavijo delavcem, kadar jih pošljejo službeno na progo, da jim ni treba kupovati režijskih kart. Profesijonistom naj se izstavijo tem-porerne vozovnice od postaje do postaje, kjer sega njihov rajon.
Prosti dnevi. Progovnim čuvajem naj se prosti dnevi redno podeljujejo in to dvakrat mesečno.
Pragi na lokalki naj se podele v dvojni izmeri, ker so pragi na lokalki skoraj polovico manjši.
Revizija urnih plač. Urne plače so pri progovnih sekcijah zelo nizke ter imajo progovni delavci komaj nekaj nad Din 3.— urne plače. Ker ta plača ne zadošča niti za preživljanje samca, kaj še le družine, prosimo, da se izvrši regulacija urnih plač vsaj na ono višino, kot je bila pred redukcijo in da se sopkrbi za naknadne kredite, da se ne bo zopet uvajalo po dva brezplačna dneva.
Vožnja z vozičkom in delo na progi. Po nekod zaračunajo progovni mojstri delavcem, ako morajo vreči voziček iz tira vsled vlakov, dotični čas za odmor in se jim vsled tega skrajša opoldanska pavza. Predlagamo, da se to opusti in ves čas uračuna v delovni čas. Enako naj se v delovni čas uračuna ves čas, ki se ga rabi za prenešanje orodja.
Intervencijo bi imeli izvršiti sodr. Arh, Sirad in Ivanuša že v petek dne 12. oktobra 1928, ker pa je bil tako g. načelnik kot njegov namestnik zadržan, se bo intervencija izvršila šele 16. oktobra 1928. O rezultatih bomo poročali prihodnjič.
Intervencija pri ministrstvu saobraćaja se bo izvršila koncem oktobra v prvi vrsti radi delavskega pravilnika, pokojninskega ionda, spremembe pravilnika o voznih ugodnostih in vseh ostalih aktuelnih rraša-njih. Tozadevno vlogo objavimo prihodnjič .
Za kurilniške delavce in profesijoniste.
Na podlagi sklepov konference delavskih zaupnikov so predsedniki delavskih zaupnikov iz matičnih kurilnic dne 12. okt. t. 1. predložili g. načelniku mašinskega oddelka v posebni vlogi sledeče predloge:
Gospodu načelniku mašinskega odelenja Direkcija državnih železnic — Ljubljana.
Podpisani predsedniki delavskih zaupnikov iz Vam podrejenih kurilnic Vam predlagajo v rešitev sledeče utemeljene predloge, katerih posamezni službeni načelniki ne morejo v lastnem delokrogu reševati.
J. Podelitev mila in brisač. Zadnji čas se milo in brisače zelo neredno podeljujejo, ozir. se jih sploh ni podelilo. Enako se brisače ne zamenjujejo. Prosimo, da se ukrene potrebno, da se zaostalo milo in brisače podeli ter v bodoče redno razdeluje vsem delavcem in profesijonistom ter da se brisače podeli še onimi kategorijam, katerim se doslej še niso podelile.
Podelitev površne obleke. Po podržavljenju se je sukcesivno ukinila površna obleka, istočasno pa so se plače celo reducirale ter si mora osobje obleko za delo samo nabavljati. Površna obleka naj se začne zopet podeljevati vsem onim kategorijam, ki vrše umazano delo.
Ureditev zaračunavanja premij. Premijski sistem ne odgovarja faktičnim potrebam in to ne v montaži in pri tekočih’ popravilih ter tudi ne akordni sistem pri razkladanju premoga. 2e opetovano so tako strokovne organizacije kot zaupniki predlagali, da se premijski sistem preuredi Prosimo g. načelnik, da odredite revizijo sedanjega premijskega sistema in to
ob sodelovanju predstavnikov delavskih zaupnikov iz matičnih kurilnic.
Doklada za delo v vročih pečeh. Pod južno železnico se je redno izplačevala 30-odstotna doklada za delo v vročih pečeh, ki je bila na to v Ljubljani po podržavljenju ukinjena in lansko leto tudi v kurilnici Maribor. Ker je delo v vročih pečeh ne samo naporno, ampak tudi zdravju škodljivo, prosimo, da se zopet uvede 30-odstotna doklada.
Izmenjava orodja, lopate za premo-garje. Orodje profesijonistov je po nekod že do skrajnosti izrabljeno in se ne more več uporabljati. Enako se premogarjem ne izmenjajo lopate ter se jih indirektno sili, da naj lopate sami kupujejo. Prosimo, da se naredi povsod revizija orodja ter se vse obrabljeno orodje izmenja, premogarjem pa redno dostavljajo lopate.
Podelitev cokel in dežnih plaščev. Zadnji čas se Cokle zelo neredno podeljujejo, skupine premogarjev pa imajo samo za eno skupino dežnih plaščev (Jesenice itd.). V slučaju slabega vremena sleče po 12-urni službi premogar dežni plašč, katerega vsega premočenega in prepotenega obleče njegov nadomestnik, kar je skrajno nehigijenično. Prosimo, da se dobavijo dežni plašči v toliki izmeri, da se bodo lahko podelili vsem skupinam in tudi v vozni delavnici onim, ki morajo izvrševati ob vsakem vremenu popravila voz na prostem.
Ureditev delovnega časa. Skoro v vseh kurilnicah so se ukinili prosti dnevi turnus delavcem, oziroma se je po nekod upeljal celo 16-24- in 24-24-urni delovni čas. Delo v kurilnicah se ne more smatrali za lahko službo, vsled tega predlagamo, da se:
a)	premogarjem v dnevnem turnusu in turnus 12-24 redno podeljuje po dva prosta dneva mesečnoi
b)	Enako naj se dva prosta dneva mesečno redno podeljujeta pepelarjem, ključavničarjem, skladiščnim delavcem in snažilcem voz, ki vrše službo v turnusu. Za čuvaje v kasarni Ljubljana /., ki vršijo tudi službo avizerjev, čiščenje in morajo skrbeti za kurjavo, naj se vpelje zlasti sedaj v zimskem času turnus 12-24.
c)	Delavcem kurilnic Celje in Dravograd naj se zopet vpelje turnus 12-24, oziroma naj se v Dravogradu redno podeljuje dva prosta dneva mesečno. V Dravogradu se je stalež delavcev reduciral na šest mož; na to so bili prosti dnevi ukinjeni in je na to en delavec umrl, eden je bil vpokojen, tako da so ostali samo štirje možje za delo, ki morajo izvrševati isto delo kot preje 12 mož. Delavci delajo faktično dnevni turnus nad 8 ur, delajo vse nedelje in praznike brez vsake odškodnine in brez prostih dni.
Voznim snažilcem, kateri nalivajo vodo v vozove, naj se dostavi dežne plašče.
Skupinam, določenim za popravila voz in lokomotiv, naj se dostavi potrebno število pomožnih delavcev za vršenje pomožnih del in prinašanje materijala.
Ventilacija v kurilnici Ljubljana L, to je v severni in v kovačiji, naj se uredi še pred zimo, da ne bo delavstvo izpostavljeno v zdravstvenem oziru takim nevarnostim kot lani. O upravičenosti se je prepričal že večkrat g. šef zdravnik, ki je že stavil tozadevne predloge in lansko leto tudi g. pomočnik direktorja, ki je obljubil izvršitev.
Regulacija urnih plač. Od zadnje redukcije urnih plač se ne vrši več regulacija urnih plač, ampak se le tu in tam' kakemu delavcu poviša urna plača. V staležu kurilnic je še precejšnje število delavcev in profesijonistov s skrajno nizkimi urnimi plačami od 3 Din dalje, ki ne zadostujejo niti za preživljanje samega delavca brez družine. Zato predlagamo, da se izvrši povišanje urnih plač ob sodelovanju delavskih zaupnikov.
Nastavitve; Nastavitve profesijonistov naj se vrše v bodoče po službenih letih ter naj se pri spopolnjevanju mest vozovnih nadzirateljev in za nadomestnike ter pri nastavitvah vpošteva osobje po vrsti, to je po službenih letih.
Preureditev delovnega časa v kurilnici Maribor. V delavnici Maribor je že vpeljan neprekinjen delovni čas ter tudi o-sobje mariborske kurilnice želi. da bi se vpeljal neprekinjen delovni čas od 6. ure zjutraj do 14. ure popoldne.
Dovoljevanje dopusta. Na podlagi zadnje okrožnice nekatere službene edinice več ne dovolijo dopusta, dasi imajo zadosti nadomestnikov, ampak zahtevajo, da delavci vlagajo kolkovane prošnje na direkcijo za odobritev dopusta. Prosimo, da bi izdali načelnikom kurilnic nalog, da delavcem in profesijonistom v lastnem delokrogu odobrijo dopust, ako imajo nado-mestnika na razpolago. Enako prosimo, da se v nujnih slučajih odobrava dopust po par ur.
Delavske temporerne karte. Sedanje tedenske karte so zelo neprikladne ter o-bremenjujejo pisarniško osobje z mnogo nepotrebnega dela in povzročajo dosti stroškov, večkrat pa jih je težko pravočasno izstaviti. Prosimo, da se ukrenejo vsi potrebni koraki, da se tedenske karte zopet zamenjajo s prejšnjimi letnimi tem-porerkakmi, ki so se izkazale kot zelo praktične.
Ugodno je rešeno:
1.	Milo se bo zopet redno podelilo vsem delavcem in profesijonistom.
2.	Orodje, ki je obrabljeno, se bo izmenjalo in lopate za premogarje so že dobavljene.
3.	Coklje bodo dobavljene 15. oktobra in se bodo zopet redno delile; dežni plašči so že kupljeni in bodoi v kratkem razposlani.
4.	Ventilacija v kurilnici Ljubljana L se bo izvršila.
Površna obleka pa je odvisna od novega pravilnika. Premije se ne bodo dosti spremenile (le način obračunavanja), doklada za delo v vročih pečeh bi morala iti na konto delavskih plač, ker ni za to posebnega kredita; zato se ne bo uvedla.
Ureditev delovnega časa — prosti dnevi — so odvisni od kreditov ter se ima to urediti po lokalnih razmerah, kjer so na-domestniki na razpolago.
Urne plače se regulirajo le v posameznih prav nujnih slučajih, ker primanjkuje kredita za splošno regulacijo.
Preureditev delovnega časa v kurilnici Maribor je odklonjena.
Glede dopustov in temporerk velja odgovor g. direktorja in se bo za temporer-ke naredila posebna vloga na generalno direkcijo.
Narožitev listnih lii-nih legitimaci za leto 1929.
Službene edinice naroče za prihodnje leto listne lične legitimacije s seznami v dvojniku po strogo abecednem redu, ki morajo vsebovati rubrike:
1.	tek. štev. seznima,
2.	priimek in ime delavca,
3.	službeni značaj,
4.	služi od: dan, mesec in leto (pri provizijonistih, miloščinarjih, rentnikih, vdovah in sirotah do — do),
5.	samec ali oženjen,
6.	ime in družinsko razmerje (žena, sin, hči) rodbinskega člana,
7.	poklic in starost otrok (dan, mesec in leto),
8.	prazno rubriko za številko nove legitimacije,
9.	opomba.
Seznami morajo biti ločeni in sicer:
Seznam A za stalne delavce.
Seznam B za provizijonirane delavce, miloščinarje in rentnike, ki so služili najmanj 'pet let in rentnike pa poleg tega še, če so lOOodstot. delanezmožni (glej okr. št. 104-VI-1927); onim pa, katerim ob nezgodi ni bila pripoznana lOO-odstotna renta, morajo priložiti potrdilo zdravnika, da so nesposobni za delo.
Seznam C za nestalne delavce in dnev-ničarje, katerim služijo legitimacije le za dokaz identitete.
Seznam Č za rodbinske člane stalnih delavcev, katerih legitimacije se oipremijo z vložki za kupovanje režijskih kart štirikrat na mesec. Legitimacije rodbinskih članov onih delavcev pa, ki stanujejo izven službenega kraja na razdaljo največ do 25 km, se opremijo poleg vložka še s posebnim žigom na naslovni strani.
Pri progovnih delavcih na progi, ki niso stalno zaposleni vedno na istem kraju, je smatrati za kraj službovanja cel rajon nadzornika proge. V opombi seznama mora biti navedena relacija postaj in razdalja v kilometrih.
Seznam D za rodbinske člane provizi-j'oniranih delavcev, miloščinarjev in rent-nikov, za vdove in njih rodbinske člane in sirote, če je mož vdove ali oče sirote aktivno služil najmanj pet let. Te legitimacije se opremijo samo z vložkom.
Legitimacije seznamov A in B se o*-premijo z žigom za kupovanje neomejenega števila režijskih kart. Pri teh seznamih odpadeta rubriki 6 in 7, kakor tudi pri seznamu C.
Od upokojencev morajo edinice zahtevati zadnji odrezek poštnega čeka o prejemanju pokojnine, na podlagi katerega sestavijo ločene sezname na zgoraj navedeni način in sicer:
1.	za provizijoniste, ki jim nakazuje provizijo direkcija in
2.	za one, ki jim nakazuje provizijo delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
Odrezke je priložiti seznamu, ne pa slikam.
Seznam za naročitev legitimacij pošljejo vse edinice za aktivnoi osobje administrativnemu odseku od 10. novembra do
10.	decembra, za upokojence, vdove in sh rote pa od 10. do 20. decembra.
Seznamom je priložiti nove slike, da ne bodoi delavci in njih rodbinski člani brez legitimacij do izstavitve novih, in znesek po 1 Dn za vsako legitimacijo, kakor tudi znesek po 1 Din za vložek.
Končni znesek v seznamu je čitljivo navesti.
Pri sestavi seznamov opozarjamo edinice na sledeče:
1.	Stalnim delavcem je smatrati one, ki služijo neprekinjeno že eno leto in so izpolnili 21 leto starosti in odslužili vojaški rok, ali pa bili vojaške službe stalno oproščeni. Kdaj je smatrati delavce, tuje državljane, glede voznih olajšav izenačeno stalnim delavcem, glej naredbo M. S. br. 12752 v Sl. Novinah saobr. ustanov št. 713-27.
2.	Nestalnim delavcem je smatrati one, ki niso zadostili navedenimi pogojem. Ti in dnevničarji morajo biti v posesti ličnih legitimacij za dokaz identitete, ker nova uputstva ne predvidevajo izdajanje objav od strani posameznih službenih edi-
nic. Rodbinski člani imenovanih niso upravičeni do legitimacij ali prostih kart. Glede nestalnih in pogodbenih delavcev je u-poštevati razpis št. 77-1-28 (da jim pripadajo le 2 brezplačni vozovnici).
3.	Otroci aktivnih delavcev, provizijo-nistov, vdove in sirote uživajo brez ozira na poklic vozne ugodnosti v smislu čl. 24 uputstev: sinovi do izpolnjenega 16. leta, hčerke pa do izpolnjenega 20. leta starosti. Za otroke, ki ne obiskujejo več šole, je prložiti potrdilo občine, če žive s sta-riši v skupnem gospodinjstvu in jih ti popolnoma vzdržujejo, kar mora biti iz občinskega potrdila razvidno.
4.	Glede hčerk aktivnih nastavljenih uslužbencev, za katere uslužbenec ne prejema draginjskih doklad, kakor tudi glede očetov, mater, sester in služkinj glej okrožnico št. 53-VI-27 (nimajo pravice do legitimacij).
5.	Glede upokojencev, ki se pečajo s trgovino in imajo protokolirane firme glej okrožnica št. 134-VI-26 (nimajo pravice do legitimacij).
6.	Glede aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki so ločeni, velja dopolnilo čl. 11 uputstev, razglašeno v Sl. Nov. 19-27.
7.	Glede onih uslužbencev in njih rodbinskih članov, katerim so vsled zlorabe odvzete legitimacije, je v opombi navesti številko odloka in za katero dobo je bila odvzeta vozna ugodnost.
Direktor: Ing. D. Knežević s. r.
Razno.
Konstatacije!
1.	Napadom na Savez je posvetil »Jugoslovanski železničar« 5 kolon, protestom proti upravi pa pol kolone:
2.	»Jugoslovanski železničar« z naslado ponatiskuje razne članke iz »Enotnosti« v času, ko vse železničarje svari pred II. in III. internacijcunalo, protidržav-nimi elementi itd. Ali hudiča s hudičem izganjate?
3.	»Jugoslovanski železničar« ima rad neplačujoče člane (zato ima 30.000 organiziranih).
4.	»Jugoslovanski železničar« se jezi, ker smo Savezarji ukrenili, da so bile pri volitvah žigosane kuverte! Ali smo vam zmešali štrene? Pri volitvah v Nabav-Ijačko zadrugo je vaša organizacija razpošiljala kar cele kupe glasovnic okoli, ki ste jih dali tiskati v tiskarni!!! A sedaj ste sei opekli???
5.	Na ponatiskih iz »Enotnosti« in »Organiziranega radnika« vam' častitamo! Ponatiskujte, če sami ne znate pisati!?
6.	Grozite! Mi vas poznamo po vaših
delih iz leta 1920—1928! Naberite si novih »lovorik«, še predno vas bo zaveden železničar pritisnil k tlom!	USŽJ.
Prometna zveza
objavlja v »Pravici« od 4. oktobra 1928 poziv na oblastno, upravo humanitarnih fondov, da naj prej ko mogoče nastavi zobozdravnika v Brežicah. Da ne bo kdo mislil, da je bil šele na podlagi tega poziva nastavljen zobozdravnik, sporočamo prizadetim članom, da je bil že na seji dne 24. julija 1928 nastavljen za zobozdravnika dr. Sever v Brežicah. Ta sklep je bil takoj poslan v Beograd, kjer je ležal nad en mesec.
Konec debate.
Vsem, ki hočejo napadati, blatiti in razdirati, povem, da to lahko delajo še v naprej. Možati so in zavedni — saj odlagajo svoje odpadke kriti za anonimnost. Ne zadene me napad, ki so ga gotovi zelo bojeviti ljudje raztrosili v Zagrebu, da vlečem kar tri plače — od organizacije, Strokovne komisije in Kristanove^ banke — ker vem, da lump more le z lažjo operirati. Pozivam ga, da mi dokaže le eno drugo plačo ali nagrado poleg te, ki jo prejemam v organizaciji in odstopil bom celo mesečno plačo za njegov bojevni fond. Sicer pa odslej ne bom zgubil niti ene besede več za take junake. Kdor je član Saveza in se zaveda, da je član razredne organizacije, bo prišel s svojo kritiko pred merodajni forum — centralni odbor, če bo našel napako, bo na njo opozoril merodajne, da jo odpravijo, če bo imel dober nasvet, ga bo dal centrali, da služi interesom vseh. Kdor pa hoče organizaciji koristiti z blatenjem, napadi in lažmi, pa ne spada med zavedne borce ter naj si poišče pot v oni tabor, kjer njegovo blatenje z veseljem sprejemajo. Zavedni železničarji pa bodo znali odbiti vsak napad na svojo organizacijo. S tem je za mene debata zaključena in za one, ki jim je interes organizacije prvo, tudi. Anonimneži, manj blatenja — več dela.
Listnica uredništva.
Vsled preobilice strokovnega materijala so morali izostati vsi dopisi. Nadalje resolucija glede delavskih zbornic. Poročilo o predlogih za finančni zakon Pr>de tudi prihodnjič. Daljše poročilo premikalnega osobja pride tudi prihodnjič. Enako seznam vseh Izplačanih podpor odpuščenim mariborskim sodrugom. — Uredništvo.
Pridobivajte nove Mane za našo organizacijo!
Hskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v
leatričar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek
Mariboru — v Mariboru
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni 2e-