KULTURNA SKUPNOST
ŠKOFJA LOKA
Pri pripravah za ustanovitev Kulturne
skupnosti v Skofji Loki ni šlo vse povsem
gladko in brez pretresov, kajti tudi kulturnim
delavcem v Skofji Loki tako kot
drugod ob pripravah ni bil popolnoma
jasen njen pomen. Pripravljalni odbor je
imel veliko dela pri iskanju pravega cilja,
ki naj bi ga kulturna skupnost imela
pri svojem bodočem delu. Treba je bilo
tudi premagati skoraj popolno pasivizacijo
prizadetih in jim vliti zaupanje v bodočnost.
Pripravljalni odbor in njegov preds.
Peter Finžgar vsekakor nista imela lahke
naloge. Brez pomoči tov. inž. Marka Vraničarja,
sekretarja občinskega komiteja
ZKS Skofja Lolta, bi mu verjetno ne
uspelo združiti že skoraj povsem razbitih
in razvejanih vrst kulturnikov, ki se prej
niso mogle zediniti za skupen in enoten
nastop. Ko pa je bilo vsem jasno, pred
kakšno nalogo stojimo in kaj čaka v kulturni
skupnosti vse prizadete, potem je
delo steklo in 16. februarja 1971 je bila
na gradu ustainovna skupščina Kulturne
skupnosti, na katerem je bila izvoljena
njena skupščina in izvršni odbor. Ta šteje
sedem članov: Savo Sink, predsednik
predsedstva in skupščine, Andrej Pavlovec,
namestnik predsednika, člani pa so:
France Stukl, Janko Krek, Olga Stucin,
Slobodan Poljanšek in Tone Nastran. V
skupščino Kulturne skupnosti Skofja Loka
pa so bili izvoljeni ali imenovani tile
člani:
Za Loški muzej Andrej Pavlovec; za
Muzejsko drušUio Dušan Ogrizek, France
Stukl in Milan Zeleznik; za Ljudsko
knjižnico Janko Krek; za Občinsko zvezo
kulturno prosvetnih organizacij in glasbeno
dejavnost Ivo Gulič, Poldka Stiglic,
Stane Oblak, Olga Stucin in Blagoje Ilič;
za ObK SZDL dr. Branko Berčič, za ObK
ZKS Silva Hafner; za ObK ZMS Marjana
Vodopivec; za Groharjevo kolonijo
Ive Subic; za ZZB NOV Jože Gostinčar;
za Skupščino občine Roman Teržan; za
TIS Blaž Dolenc; za Turistično zvezo
Lojze Rajgelj; za Delovne organizacije
Zdravko Ogris. Martina Sedej. Janko Kalan,
Lojze Podlogar, Slobodan Poljanšek,
Savo Sink, Marjan Kramar, Tone Nastran
in Tone Oblak.
Izvršni odbor Kulturne skupnosti Skofja
Loka je pripravil program dela kulturne
skupnosti in finančni načrt, ki ga je
potrdila skupščina kulturne skupnosti
hkrati z družbenim dogovorom, ki ga
sklepajo Izvršni svet SR Slovenije, Skupščina
občine Skofja Loka in Kulturna
skupnost Skofja Loka, ter družbeni dogovor
o vsebini in materialnih sredstvih
za potrebe kulturne dejavnosti, ki sta ga
sklenili Skupščina občine Skofja Loka in
Kulturna skupnost Skofja Loka. Soglasje
k programu dela kulturne skupnosti in
odobritev podpisa obeh družbenih dogovorov
je obravnavala Skupščina občine
Skofja Loka na seji 14. 4. 1971. Podpisovanje
družbenega dogovora med Izvršnim
svetom SR Slovenije, Skupščino občine
Skofja Loka in Kulturno skunpostjo Skofja
Loka je bilo 31. maja 1971 in ga je
razen Škofje Loke podpisala samo še
Kulturna skupnost Celje kot prva.
Ker je ustanovitev Kulturne skupnosti
Skofja Loka izredno pomemben dogodek
in v kulturni dejavnosti Škofje Loke prav
gotovo prelomnica, objavljamo program
njenega dela in družbena dogovora v celoti:
Program dela Kulturne skupnosti
Skofja Loka
Zakon o sredstvih za financiranje kulturnih
skupnosti in kulturne dejavnosti
ureja ne samo financiranje kulture v občini,
temveč nalaga kulturni skupnosti tudi
odgovornost za uspešno razvijanje kulturnega
življenja v občini. Vsa kulturna
dejavnost je praktično zajeta v jedrnati
formulaciji, da je s tem zakonom omogočeno
samoupravno vodenje kulturnih
dejavnosti in kulturne politike na območju
občine in da se mora kulturna
skupnost zavedati tudi svojih samoodgovornih
nalog, ki jih je sprejela hkrati s
samoupravnostjo. K temu lahko pridamo
še, da je deklarativnost tokrat podprta
tudi s finančnimi sredstvi, ki jih odstopa
republika kulturni skupnosti, kar pa je
seveda vezano na pogoje, da občina Skofja
Loka na ustrezen in predpisan način
zagotovi svojo udeležbo. Čeravno je v zakonu
in v točkah družbenega dogovora
veliko govora o udeležbi občine, ki naj
bi prispevala svoj delež vsaj v minimalni
meri v odnosu na sredstva, ki jih je namenila
kulturi v letu 1970, ugotavljamo,
da so se nasploh vse občine odločile prav
za ta minimum, ne pa tudi za odločno
in krepko sanacijo, kakor je to predvideval
že citirani zakon. Toda kljub temu
236
je v občini Skofja Loka skupščini kulturne
skupnosti, ki je najvišji samoupravni
organ za področje kulture na območju
občine, omogočena določena razvojna
možnost za sanacijo kulturnih
dejavnosti. Najvažnejši element nove politike
financiranja je v tem, da Kulturna
skupnost Skofja Loka samostojno razpolaga
s sredstvi, ki jih je za financiranje
kulturnih dejavnosti pridobila na osnovi
zakona ali na drug način. Prav to pa postavlja
pred Kulturno skupnost veliko
odgovornost, ker se je odločila, da upravlja
s sredstvi za tiste kulturne dejavnosti,
ki jih je doslej financirala občina in od
katerih je tudi izdvojila potrebna finančna
sredstva, ki predstavljajo hkrati tudi
soudeležbo nasproti republiškemu prispevku.
Ta odgovornost, ki temelji na
samoupravnih pravicah kulturne skupnosti
in ki zahteva od nje tudi samoodgovornost
ne samo za porabljena sredstva,
ampak tudi za celotno kulturno dogajanje
v občini Skofja Loka, pa je bUa temeljni
princip pri delitvi sredstev posameznim
porabnikom.
Z družbenim dogovorom, ki ga predvideva
zakon in katerega osnutek je predložen,
je predvideno, da bo Kulturna
skupnost Skofja Loka skrbela za postopno
izboljševanje materialnega položaja
obstoječih kulturnih zavodov, pri čemer
mora uskladiti osebne dohodke delavcev
na področju kulture in potrebe za funkcionalno
dejavnost zavodov na ravni, ki
je bila za tekoče leto dogovorjena za celotno
področje družbenih dejavnosti.
Dolžna je izvajati zakonske obveznosti na
področju knjižničarstva, kot primarne in
najširše veje splošnega izobraževanja in
zadovoljevanja kulturnih potreb prebivalcev.
Kulturna skupnost je sprejela
vključevanje normativov za knjižnice kot
svojo obvezo v najvišji možni meri za
leto 1971 in z obvezo, da ne odstopa od
predpisanih normativov, tako da bo mogoče
v letu 197.'5 doseči fond z eno knjigo
na prebivalca. Ne gre pa samo za knjižni
fond, temveč tudi za strokovno osebje, ki
bo s tem fondom upravljalo, in smo prav
zato sprejeli v program tudi postopno
rast strokovnega knjižničarskega kadra.
Število knjig in število zaposlenih v
knjižnici pa bo odvisno tudi od prostorskih
kapacitet knjižnice, na kar bo potrebno
misliti v širšem občinskem merilu
ob predvidenem novem kulturnem domu.
Podobne perspektive zasledujemo tudi
pri arhivski službi, za katero nameravamo
v najbližji bodočnosti poskrbeti za
ustrezne prostore, ker so ti, ki jih zdaj
uporablja arhiv, že sedaj pretesni in arhiv
ne more sprejeti pod svojo streho
gradiva, niti tistega ne, ki je že pripravljeno
za odvoz in za obdelavo. Ob tem
poudarjamo, da je v tem programu izdvojen
samo tisti najnujnejši del obvestil,
ki je potreben za razumevanje kulturne
politike in da le-ta temelji na obširnih
delovnih programih posameznih zavodov
ali društev. Zato ob arhivu spregovorimo
tudi še o izločenem investicijskem skladu
kulturne skupnosti, katerega bomo uporabili
samo v resnično potrebne namene
in za akcije, ki se bodo hitro rentirale.
Kulturna skupnost se zaveda določenih
problemov v zvezi s kulturnimi domovi
in njihovo obnovo, vendar pa je namenila
v letu 1971 posvetiti vse sile zgoljzbiranju
podatkov o potrebah za njihovo
obnovo. Predvsem se tu časovno oddaljujemo
od hitrega posega v to problematiko,
ker nočemo drobiti pičlih investicijskih
sredstev za včasih kar dvomljive posege,
posebno pa je v zvezi s tem treba
poudariti, da je večina teh domov v
upravljanju gospodarskih organizacij, ki
nočejo prispevati finančnih sredstev za
tisti del doma, v katerem gostuje kulturno
društvo. Tudi republika bo posvetila
temu vprašanju skrb in ga skušala problemsko
rešiti v tem letu.
Ob zakonskih obveznostih, ki jih ima
Kulturna skupnost Skofja Loka do spomeniškega
varstva, pripominjamo, da
smo sredstva odmerili v zadovoljivi višini,
kar pa seveda ne pomeni, da bo zavod
za spomeniško varstvene probleme v občini.
Predvsem so ta sredstva namenjena
za njegovo redno dejavnost in za nekatere
naloge specifičnega značaja, kakršna
je izdelava karte spomenikov na območju
občine. Vsota, ki jo dobi Regionalni zavod
za spomeniško varstvo v Ljubljani,
predstavlja eno ti-etjino zaprošene vsote,
s katero bi se delo zavoda normaliziralo
po normativih v letu 1S15.
S tem smo pregledali tri področja, ki
so po zakonu in po smernicah za podpis
družbenega dogovora prioritetna. Za vsa
področja skupaj pa je Kulturna skupnost
Skofja Loka upoštevala razen sklepov,
priporočil in normativov, ki jih je izdala
za posamezna področja kulturne dejavnosti
skupščina SR Slovenije, tudi še specifične
probleme loške kulture, kjer zavzema
pomembno mesto prav gotovo Loški
muzej, kateremu je kulturna skupnost
namenila letos precejšnja sredstva predvsem
zaradi dokončne ureditve oddelka
NOB, ki ga po pomembnosti cenimo kot
posebno nalogo tudi v zvezi s tisočletnico
237
Loke. Zaradi personalnih sprememb, ki
so v preteklosti doletele muzej, se kader
v tem zavodu ne povečuje, temveč le ponovno
zaseda že sistemizirana mesta, ki
jih je muzej moral opustiti zaradi pomanjkanja
sredstev. V letu 1971 naj bi
bilo zasedeno mesto kustosa za NOB, dočim
bi ostala mesta zapolnili z doštudiranjem
doslej zaposlenih in z notranjo reorganizacijo
dosegli čim bolj efektno
strokovno zasedbo. Povečana sredstva za
obnovo strehe, ki je v zelo kritičnem stanju,
saj ni bila popravljena že od preselitve
muzeja na grad v letu 1959. To delo
je tudi eno izmed tistih del, ki so vezana
na proslavo 1000-letnice Loke.
Važno nalogo prevzema tudi Muzejsko
društvo, ki je poleg skrbi za izdajanje
Loških razgledov prevzelo nase še izdajo
knjig za 1000-letnico Loke, predvsem gre
tu za Zgodovino loškega ozemlja dr. Pavleta
Blaznika in Zbornika Selške doline
ter drugih. Da bi Muzejsko društvo lahko
to nalogo izpeljalo, smo osnovali tiskovni
sklad, v katerega se bodo stekala finančna
sredstva, ki bodo namenjena samo za
že imenovane publikacije. Razen tega je
prevzelo Muzejsko društvo poleg strokovne
in vodstvene še finančno skrb za muzejski
zbirki v Železnikih in Zireh. S tem
se dopolnjuje delo društva z delom muzeja
in s splošnimi kulturnimi napori ter
predvsem za dostojno praznovanje 1000-
letnice Loke.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij
bo tudi v bodoče združevala amatersko
kulturno dejavnost na področju občine.
Njena bo tudi skrb za že prej omenjene
kulturne domove, za pregled stanja le teh.
Menimo, da se lahko v ZKPO resno zavzamejo
za amatersko gledališko, glasbeno
in likovno dejavnost, za čimboljšo stimulacijo
kulturnih društev in za dosledno
izvajanje kulturne politike v danih smernicah
kulturne skupnosti. Od drugih temeljnih
kulturnih dejavnosti smo izdvojili
delovanje Groharjeve slikarske kolonije
in Male Groharjeve slikarske kolonije,
od katerih je prva bolj vezana na
likovno dejavnost muzeja, druga pa na
loške šole, predvsem na gimnazijo in obe
osnovni šoli. Kot obveznosti smo prevzeli
tudi fond za Prešernove nagrade gorenjskih
občin in pa za 1000-letnico Loke, za
katero smo že in bomo skušali čim bolje
skrbeti, čeravno smo mnenja, da se vse
potrebe in zahteve v zvezi s proslavo ne
bi smele stekati na naslov Kulturne
skupnosti.
Ce povzamemo ta kratki pregled, ki je
podprt s programi posameznih področij
kulturne dejavnosti v občini in izglasovan
na skupščini kulturne skupnosti, potem
moramo reči, da smo za leto 1971 s
politiko financiranja potegnili črto, pod
katero bomo pisali rezultate opravljenega
dela, ki se bodo stekali v rezultat dela
ob 1000-letnici in kot rezultat usmeritve
kulturne politike v srednjeročnem planu.
Ce nam bo uspelo obdržati tempo, ki smo
ga sprejeli letos, potem v rezultate ne
moremo dvomiti, predvsem ne, ker se
zavedamo, da smo z republiškimi in občinskimi
sredstvi, ki jih razporejamo z
vso samoupravno pravico, hkrati sprejeli
tudi vso težo samoodgovornosti, s katero
bomo polagali račune pred občinsko
skupščino.
Na podlagi 5. in 6. člena Zakona o sredstvih
za financiranje kulturnih skupnosti
in kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS,
št. 46/1970) sklepajo Izvršni svet Skupščine
SR Slovenije, Skupščina občine
Skofja Loka (v nadaljnjem besedilu:
skupščina občine) in Kulturna skupnost
Skofja Loka (v nadaljnjem besedilu: kulturna
skupnost) naslednji
Družbeni dogovor
1. Zakona o kulturnih skupnostih ter o
sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti
in kulturnih dejavnosti sta omogočila
samoupravno organiziranje kulture
v okviru družbenopolitičnih skupnosti in
postavila materialne osnove za njeno
usklajeno delovanje z družbeno-ekonomskim
razvojem.
Da bi bilo zakonska določila v celoti
moč uresničiti na področju skupščine občine,
ureja ta dogovor prenos z zakonom
določenih finančnih sredstev SR Slovenije
za financiranje programa kulturne dejavnosti
kulturne skupnosti, obveznosti
skupščine občine, ki nastopijo s prevzemom
teh sredstev in obveznosti kulturne
skupnosti pri razpolaganju s temi sredstvi.
2. SR Slovenija prepušča kulturni skupnosti
republiški prispevek iz osebnega
dohodka od avtorskih pravic, patentov in
tehničnih izboljšav, kakor ga je določil
zakon o uvedbi in stopnjah republiških
prispevkov, davkov in taks (Uradni list
SRS, št. 5/68 in 40/68) ter 0,5 «/0 republiškega
davka od prometa blaga na drobno,
kakor ga je določil zakon o republiškem
davku od prometa blaga na drobno
(Uradni list SRS, št. 40/68), zbrana na
območju skupščine občine. Ta sredstva se
od 1. januarja 1971 usmerjajo prek
ustreznih računov SDK v korist prora-
238
čuna skupščine občine za kulturno skupnost.
Prenos sredstev iz 0,5 »/o stopnje prometnega
davka ne vpliva na izračun
sredstev skupščine občine glede na limit
10,8 0/0 (Uradni list SFRJ, št. 53/70-898),
ker so izločena iz sredstev republike v
okviru, ki ga limit omogoča. Zadeva pa
jih obveznost izločanja, če bodo ta sredstva
v letu 1971 presegla 10,8 "/o nad realizacijo
dohodkov v letu 1970 iz prometnega
davka po stopnji 0,5 "/o. Ostala sredstva
iz te točke dogovora ne podlegajo
omejitvam po citiranem zakonu.
3. Skupščina občine na ustrezen način
zagotavlja svojo udeležbo pri trajnem zagotavljanju
trdne materialne podlage za
delo kulturne skupnosti in za razvoj kulturne
dejavnosti, ki bo v odvisnosti od
splošnega družbenega in ekonomskega
razvoja njenega območja.
Skupščina občine zagotavlja v letu 1971
kulturni skupnosti za financiranje programa
kulturnih dejavnosti oziroma delovnih
organizacij s področja kulture na
območju občine najmanj toliko finančnih
sredstev, kolikor je bilo za kulturo v proračunu
občine določenih v letu 1970, povečanih
za stopnjo zvišanja proračunskih
dohodkov občine v letu 1971.
Sporazumno je ugotovljeno, da je bilo
v proračunu občine za leto 1970 za kulturo
na razpolago 536.947 din in da znaša
stopnja zvišanja proračunskih dohodkov
občine v letu 1971 7,270/0, tako da znaša
najnižji zagotovljeni prispevek občine za
financiranje kulturnih dejavnosti v letu
1971 576.000 din.
4. Dohodke, namenjene za financiranje
dejavnosti kulturne skupnosti, mora
skupščina občine zajeti v splošnem delu
proračunske bilance, prav tako pa mora
ustrezna sredstva prikazati v splošni razporeditvi
dohodkov v okviru glavnega
namena 03 — Kultumoprosvetna dejavnost.
5. Kulturna skupnost se zavezuje, da
bo po točki 2 tega dogovora odstopljena
republiška sredstva prvenstveno uporabila
za:
— postopno izboljšanje materialnega
položaja obstoječih kulturnih zavodov,
pri čemer bo uskladila osebne dohodke
delavcev na področju kulture in potrebe
za funkcionalno dejavnost zavodov na
ravni, ki je bila za tekoče leto s splošnimi
družbenimi akti dogovorjena za celotno
področje družbenih dejavnosti;
—• izvedbo zakonskih obveznosti na
področju knjižničarstva Ln dostopnosti
knjige kot osnovne oblike in sredstva za
izvajanje kulturne dejavnosti, ki ima
možnost množičnega vplivanja na kulturno
rast občanov;
— izvajanje zakonskih obveznosti na
področju arhivskega varstva in varstva
kulturnih spomenikov kot dokumentov
zgodovinskega razvoja in kulturne dediščine;
— opravljanje drugih temeljnih kulturnih
dejavnosti, ki približujejo kulturne
vrednote čim širšemu krogu občanov
in bogatijo njih kulturno življenje.
Pri opravljanju teh svojih nalog upošteva
kulturna skupnost sklepe, priporočila
in normative, ki jih za posamezna
področja kulturne dejavnosti sprejme
skupščina kulturne skupnosti Slovenije in
ki jih za splošno usmerjanje kulturnega
razvoja sprejme skupščina SR Slovenije
in konkretno za občino skupščina občine.
6. Za izvajanje tega dogovora skrbijo
republišld sekretariat za finance, kulturna
skupnost Slovenije in ustrezne strokovne
službe skupščine občine.
Zaradi zagotovitve vsebine in materialne
osnove za razvoj kulture, sta Skupščina
občine Skofja Loka (v nadaljnjem
besedilu: skupščina občine) in Kulturna
skupnost Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu:
kulturna skupnost) sklenili na
podlagi zakona o sredstvih za financiranje
kulturnih skupnosti in kulturnih dejavnosti
(Uradni list SRS. št. 46/1970)
Družbeni dogovor
o vsebini in materialnih sredstvih za
potrebe kulturne dejavnosti
1. člen
Skupščina občine in kulturna skupnost
ugotavljata potrebe in interes občanov,
da se ohrani in razvija kulturna dejavnost,
ki služi duhovnemu bogatenju, širjenju
obzorja in popularizaciji kulture
med občani kakor tudi čuvanju in predstavljanju
kulturne dediščine v občini.
2. člen
Da bi se dosegel skladen razvoj vseh
kulturnih dejavnosti, je bila ustanovljena
kulturna skupnost kot skupnost vseh
za kulturo zainteresiranih dejavnikov na
območju občine Skofja Loka.
3. člen
Kulturna skupnost prevzema skrb za
področja kulturnega dela, ki jih je doslej
financiral občinski proračun, in sicer:
— Loški muzej Skofja Loka,
239
^ Ljudska knjižnica Škofja Loka s podružnicami
na območju občine Skofja
Loka,
— arhivska služba za območje občine
Skofja Loka,
— Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana
za območje občine Skofja Loka,
— Muzejsko društvo Skofja Loka s podružnicami
v Zireh in Železnikih,
— Zveza kulturno prosvetnih organizacij
občine Škofja Loka,
— Groharjeva slikarska kolonija Škofj
a Loka,
— Mala Groharjeva slikarska kolonija
Skofja Loka,
— Prešernove nagrade gorenjskih občin,
— sodelovanje pri pripravah za praznovanje
1000-letnice loškega gospostva.
Pri t em se kiilturna skupnost obvezuje,
da bo naštetim potrošnikom zagotavljala
najmanj tolikšna sredstva kot jih je v te
namene dodeljeval občinski proračun, razen
v primerih, ko bo zaradi ukinitve ali
pomembnih razlik v aiktivnosti taka delitev
nesprejemljiva.
Skupščina občine se zavezuje, da bo
prenesla na kulturno skupnost vsa finančna
sredstva, ki jih je doslej namenjala
za financiranje kulturnih dejavnosti,
ki jih prevzema kulturna skupnost.
4. člen
Za materialno osnovo pridobiva kulturna
skupnost sredstva iz treh osnovnih
virov in sicer:
— sredstva, ki jih zagotavlja skupščina
občine v svojem proračunu,
— sredstva, ki jih odstopa republika
v korist kulturne skupnosti,
•— drugi dohodki.
5. člen
Skupščina občine se obvezuje, da bo
vsako leto zagotovila za kiilturno skupnost
v občinskem proračunu toliko sredstev,
da bo delež kulture v proračunskih
izdatkih enak 4,478 odstotkom, vendar ne
manjši, kot so bila sredstva minulega
proračunskega leta, povečana za odstotek
porasta proračunskih dohodkov v tekočem
letu.
6. člen
Kulturna skupnost zagotavlja smotrno
financiranje akcij na posameznem področju
kulturne dejavnosti in družbeno
sprejemljivo politiko osebnih dohodkov
zaposlenih kulturnih delavcev.
Kulturna skupnost bo najmanj enkrat
letno obveščala skupščino občine o programu
in finančnem načrtu, posebej pa
o doseženih rezultatih na področju kulturnih
dejavnosti.
7. člen
Družbeni dogovor skleneta skupščina
občine in kulturna skupnost za dobo 3 let.
Do sprememb v tekstu in obvezah pride
lahko samo z obojestranskim pristankom.
8. člen
Družbeni dogovor stopi v veljavo, ko
ga sprejmeta skupščina kulturne skupnosti
in skupščina občine ter podpišeta
oba predsednika, uporablja pa se od
1/1-1971.
Finančni načrt Kulturne skupnosti
Za L. 1971
Dohodki
1. Občinski proračun . . . . 576.000
2. Republiška sredstva . . . . 508.000
S k u p a j 1.084.OOO
Razdelitev
1. Dotacije 947.400
2. 1 "/o obvezna rezerva . . . 10.840
3. 10«/o za investicijski sklad . 108.400
4. Začasno nerazdeljena sredstva
(stroški SDK, režijski
stroški ipd.) 17.360
S k u p a j 1.084.000
Andrej Pavlovec
razstava
nem
slikarj
letnic
samostojn
tudi
z
prikaza
nagrad
slovesn
Radovljici
d
Sedejeveg
s
Lorrain
rojstneg
s
sojen
n
slika
tipični
pomembna
240