18. številka.
Ljubljana, vtorek 22. januarja.
XI. leto, 1878.
Izhaja vsak dan, izvzemal ^btftteMfefc <d dneve po p'&zaiuui, ter v^ij« po poi'i prejemal. M a v ■ v, r o - o & e >• u k <> iioiuio i.a culo loto li> «lti., za pol lota 8 ^ Id., ■m ootrt letA 4 gld. — Za L in bij a no bre*. posojanj« na dom r.a celo leto 13 gld., /a fietrt lota 3 gid. 30 kr., t.a en tueseo 1 gld. 10 kr.   Zh poftiljanje na d o m .'i" računa 10 kr. za moaoc, JO kr. t* četrt .en. — Za tnje de&ele toliko voc, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih floiah in za dijake velja znižana  -   a in sicer: Z« Ljubljano aa Četit lota '2 gid. 50 kr., po posti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne potit-vrsto H kr., 6e so oznanilo enkrat u.-ik- , R kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se   -  't' ovasuntL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Fntno Kolmanovej hiii I*. 3 »gledališka stolba". Opravuištvo, na katero tki     Mx«ro volijo poAiliati n».-oč»v"e. rr^laniaoije, nsimnila, t, j. adininistrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolumuovej hiši.
Telegrami.
Carigrad '20. januarja. Turški odposlanci so bili predvČeranjem v Herrnan-liju od ruskega generala sprejeti, kateri jih je vodil v glavni stan. Misli se, da bodo ti vse storili, da se vojskovanje neha. 1 ležanje ljudij semkaj je vodno bolj velikansko. Jflcliciuct Ali je s po-sml ko n <ft i- i j u 11 o p o 1 j s k o proti It 11 I i kisi oiliiiarširal. Pred odhodom iz Adrijanopolja so Turki požgali vse zaloge, municijsko zakladišče pa v zrak spustili.
Carigrad 19. januarja. Po telegramu iz Adrijanopolja so Turki popustili svoj namen, braniti Adrijanopolj. Oni so svoje kanone in vojsko vzmaknili nazaj. Generalni guverner je zapustil Adrijanopolj in ostavil tam le 72 žandarmov za vzdržanje javne varnosti, dokler ltusi ne pridejo. Naredbe so storjene, da bodo mogli ostavljeni žandarji, kadar ltusi pridejo, svobodni oditi. Francoski konzul je ostal v Adrijanopolju za varstvo sonarod-njakov svojih. Od Sulejmana-paše nij nobenega poročila.
Padec Adrijanopolja.
Novica, ki smo jo v zadnjem listu prinesli, obistinuje in potrjuje se popolnem: Busi imajo uže Adrijanopolj, drugo glavno mesto evropske Turčije, v svojih rokah. S tem je prav za prav vojska končana, Turčija vržena pred noge ruskega carja, blota usko orožje triumfira, kljubu vsem magjarskim razsvetljavam in kljubu vsemu zlobnemu nemškemu in neiuškutarskemu pro-rokovanju po raznih svabakih uovinah. Turčija je prisiljena zdaj za vsako ceno mir sklepati
Po ruskem junaškem in brezprimeruo sijajnem prehodu čez Balkan in po uj etji sibsko turške vojsku smo rekli, du se nasledki teh silnih činov slavjausko-ruskega orožja ne dajo precej preručuniti. Deues vidimo, kako je resnica bila. Kuj ti, da bode po katuslroti 10. t. m. pri Šibki uže v deveti U dnevih tudi veliki Adrijanopolj padel, tega si nih&e nij upal pričakovati.
Sploh se je sodilo, da bodo Turki branili OČajano in do zadnjega to poslednjo svojo pozicijo pred sredi i čem državo. Leto in dan so utrjevali Adrijanopolj. Okolo iu okolo so narejene močne redu te, silni nasipi, iu turko-ljubi so Rusom obetali, da bodo imeli tu drugo rievuo, ki jih bode držala tako dolgo, ilokler Turčija uovih vojska, ne nabere. Vse to nudejauje je ruzpuhnilo se kukor pena, Turki ^0 se preslabe čutili po ujetji svoje armade v Šibki in po čuduem odrezanji in i zg in en j i Sulejuianove armade, o katerej se zdaj ne ve
več prav, kje je, — oni uijso upali več Adrijanopolja ubraniti, zato so ga pustili iu bežali na Carigrad.
Kaj bo zdaj ? Ali premirje in mir, ali pa bodo Kusi hoteli v Carigradu, v stolici Turčije, mir sklepati? Dostojno bi to bilo in vredno zadostenje za vse one psovke angleških, nemških, magjarskih in sploh turkoljub-nih nesramnostij, ki so se na slavno slovansko rusko orožje metale avgusta in septembra meseca lanskega leta. Vsak odločen Slovan želi, da bi sveta Uusija bila, v zavesti svoje orjaške moči, brezobzirna, kakor je bila Nemčija leta 1870, ki tudi nij hotela nehati prej nego v Parizu, v središči. Železo se kuje, dokler je vroče. Zato tudi upamo, da dozdaj tako modra ruska diplomacija ne bode po kvarila, kar je krvavo orožje slavno dovršilo in še more dovršiti. *■
Kako je general Skobclev prešel črez Balkan,
Rusko novine „Novoje Vre mjau o tem poročajo tako: V noči na G. jan. pričela to se krdela Skobelevljeva iz Topliša pomikati proti llulkanu. Namen so imela od severoza-pada priti v ravan kazunlisko. Ceste so bile strašno slabe in so držale preko silnih pečin, poleg katerih so bila grozna brezdna. Vojaki so se v pravem pomenu besede do vratu vihrali v sneg iu konj ter kauonov nij bilo spraviti dalje. Polkovnika Laskovskega saperji so kopali pred nuni i pot in vsakih 25 korakov bilo nam se je odpočiti, ker smo silno utrujeni bili od plazenja po snegu iu vednega padanja. Včasi je bilo celo treba po kolenih ili navzgor. Na vrbu gore smo si pretili po globokem snegu ozko pot iu tu so nas opazili Turki ter pričeli pozdravljati naB so streljau-jem. Pot raz Lisaja goro je bila silno težavna, a tudi zdaj so pokazali ruski vojaki, da ujih ne niogo overati no bedne zapreke. Mej vedami streljanjem Turkov kidali so Laskovskega sapdrji neustrašno sneg iu prireje val j cesto. Skobelev, Kuropatkiu in Laskovskij, ki so bili šli rekognoseirat, prišli so ravno v turških krogel točo iu je Kuropatkiu teško a Laskovskij lehko ranjeu bil. Iste noči zaseh so oddelki kazanskega polka po izgubi 55 mož vas Knietli. Zusedt>i tako desno stran kazauliske ra\:'iui zapodila sla suzdalski iu kazanski polk Turke iz vseh traušej ter sta jih guala do Senove.
Dne 9. januarja smo se zopet za dva polka povekšali iu naskočili smo seuovski utrjeni grič, blizu Šibke, iu ga takoj vzeli. Tudi do suo krilo turško prijeniši, bili so Kusi takoj zmagovalci iu Kasuu paša je po kratkem a obupnem boji podal se ter Skobelevu izročil vseh osem redut vasi Šibke. Prvi in deveti polk sta ujela 0000 mož, Rasim-paša se je
podal z 12.000 vojaki in je poleg tega 22 taborom, po višinah razpostavljenim, ukazal predati orožje. Prejšnjega dne zašel je bil knez Mirskij Kazanlik, a istega dne je Kadeckij začel hud boj s Turki v Šibki-soteski. Na obeh straneh jih je mnogo padlo in z obujmo trdo-vratuostjo;jbili so se turški vojaki — kar dobe povelje Rusima-paše udati se, na kar je seveda boj takoj prenehal. Rusi so vsega skupaj ujeli 35 000 vojakov, priplenili 120 kauonov in uiožnarjev ter ogromno število dru* zega orožja in streliva. Bojišče je z mrtveci kar obsojano. I"bitih Turkov leži na cele kupe.
0 položaji v severnej Albaniji
se piše iz Skadra 10. t. m.: Tukaj je polo-ženje vsak dan (za Turke) slabše in žalostneje. Veleči general Ali Saib paša se je iz Gorice zopet sem vrnil, ne da bi bil kaj začel, Baru na pomoč priteci. Od Carigrada je imel oster ukaz Bar osvoboditi. Toda Ali Saib je vedel, da a 5000 slabo oboroženimi in slabo izurjenimi možmi ne opravi ničesa zoper fizično] in mora-lično močnejše Črnogorce. On je moral Bar pustiti iu le na to misliti, kako bode branil glavno mesto Albanije, Skader, če ga Crnogorci napadejo. (Znano je, da so Crnogorci uže marširali proti njemu.) Sicer pa so poročila it Bulgarije tukajšnjim Turkom ves pogum vzela, vse je prepričano, da Turčiji nij več pomagati, Urezvladje iu apatija je občna.
Se srbskega bojišča.
Iz Belgrada se piše, da je arhimandrit in vojvoda Dučić, ki je poveljnik desnega krila javorske armade, 18. t. m. vse vasi do> Nove varoši zašel. Drug dan je šla srbska rezervna artilerija proti Mitrovici, Novemu Pa-zarju in Prištini. Iz turških virov Be čujer da imajo tu na slavnem Kosovem polji Turki 10.000 mož, ali to je premalo proti Srbomr ki bodo tja najmanj 30.000 vojokov pripeljali od Kuršumlje, Vranje in Kumanova.
Iz Niša se poroča, da je 14. t. m. srbski knez sprejel deputacijo meščanov vseh ver, srbsko-kristijanske, muhamedanske in judovske. Prva mu je rekla: Svetli gospodar! Mi, ki smo denes s tvojim iu tvojih vojnikov junaštvom osvobojeni turškega jarma, no moremo opustiti, da ti ne bi zahvalili ne za junaško delo. Zmirom bodemo za to osvobojenje tvoji dolžniki ostali, naše dušo in telesa ti na razpolaganje dajemo. Ves narod želi v tebi videti zopet vstalega Dušana, Rog daj, da bodoš." — Knez je odgovoril : „Jaz se tudi veselim vašega osvobojenja, in del svojih hrabrih vojnikov, ki so 500 letno sužnjost izbrisali, da nova za rij a svita v zemljah Dušanove stare Srbije/' Potem jim je obetal očetovsko skrb in jih opominjal postave srbsko izpolnjevati.
Naša trgovinska in obrtnijska zbornica.
i.
Uže nekaj dnij poje „Laibacher Tagblatt" našej sedanjej trgovinskoj in obrtnijskej zbornici slavospeve.
Prvi onih treh njegovih člankov o tem ne obseza prav ničesa druzega, nego navadno grom;idanit' golih fraz, s katerimi navadno naši nasprotniki svojce kujejo v zvezde, a zoper narodno stranko zabavljajo in jo grdijo z vsa kovrstnimi priimki. — Specijalnih slučajev, kaj je prejšnja narodna trgovinska zbornica slabega učinila, in kaj je dobrega zamudila, I ne navajajo, ker jih tudi ne morejo, — ali, kakor pri vseh raznih volitvah, tako tudi zdaj upotrebi ja ta nemčursV organ celo kopo niče-vih besedij, s katerimi liče opsovati in brez ozirno očitati narodnej prejšnjej trgovinskej zbornici pogubne namere, zablode, brezmernosti, enostranstvo in predsodke, zelo škodljivo nje delovanje, popolno nevednost v znanstvenih vprašanjih itd.
To vse oponaša narodnej nekdanje j zbornici, dočim sedanjo ustavoverno na vse pre-tege in publopretirano imenuje tako, ki ima zdrav, znanstven razvoj in materijalno razcvitanje, katera razsojuje o silno važnih interesih vrlo temeljito ter povsodi kaže popolno znanje stvarij, katerej se vidijo na prvi mah izkušnje, nestrankarstvo, veselje do dela in blagodejne posledice, katere izvirajo od tod.
V drugem članku jaše izprva „Laibacher Tagblatt" zopet ljubega vranca, kakor skoraj vedno: denunciranje in hujskanje na narodno stranko se namreč tam nadaljuje, in ko se je dovolj zgolopestil ter dolgo vrsto psovek onda-til, pobožni Benjaminček obrne oči k nebu ter pravi: sicer bi se mnogokaj dalo povedati, a m i neradi ob rokujemo ter osobno napadamo.
Nadalje pripoveduje „Laibacher Tagblatt" o neznatnem delovanji prejšnje narodne trgovinske zbornice ter hvali sedanjo, da je izredno in čudovito delavna. A dežela ter vsa kranjska trgovina in obrtnija o tej siluej delavnosti ne vedo povedati gotovo ničesa, ako morebiti ne tega, da poleg vseh ogromnih bremen, katera imajo nositi, morajo tudi plačevati — prinos za trgovinsko zbornico, ki je po občem mnenji silno nepotreben.
V zadnjem Članku pak se tekar razpoči bomba in tu izpove učeni pisalec razlog, zakaj da je toliko navdihnene Članke spisal — zato, ker so volitve v trgovinsko zbornico pred durmi. Ako se pak drzne oča tem zdražljivim člankom naposled celo omeniti izvrstnega držanja volilcev pri zadnjih volitvah, je to uže brezmejna nesramnost!
Ko bi trgovinska in obrtnijska zbornica ne volila dveh poslancev v deželni zbor, ne bil bi se leta 1874 ni gospod Vid man ni gospod Vestenek za njo toliko menil iu bi se tudi letos za volitve v njo ne brigalo vse nem-škutarstvo, niti toliko, kakor za lanski sneg. Ali naj store kar lite, slovanskega vprašanja ne bode rešila — Ljubljana.
Samo nekatera vprašanja si dovoljujemo staviti „Laib. Tagblattu" iu nemškutarjom: Kako je to, da je sedanji toli imoviti podpredsednik poveiičavanej in tako dobrostuo dclu-jočej ustavovernej trgovinskej zbornici, g. Luk-man, prepustil v svojej hiši, se ve da za dobro plačilo, potujočemu judu potrebno pro-
storišče, da je ondi mogel odpreti svoj bazar ? Ali je tudi to storil v interesu kranjskih, specijalno ljubljanskih trgovcev V
Kako je nadalje to, da baš sedaj, ko bodo v dunajskem državnem zboru odločili o sklenenji nove čolne in trgovinske zveze mej Avstrijo in Ogersko, o trgovinskih pogodbah s tujimi deželami, o colnej tarifi itd., ravno legalni zastopnik in poslanec te kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice, dr. Schaffer, kateremu bi bila v prvej vrsti dolžnost, udeležiti se sej, baje zaradi slabega zdravja — in gospod Hočevar iz Krškega brez vsega u z r o k a jemljeta odpust šestih in več tednov, pa doma postopata?
Nam se skoraj vidi, in ne sodimo nikakor napačno, ako mislimo, da se obema tema gospodoma zdi primernejše, zdržati se glasovanja, ker bi se z njim zameriti mogla gospodi ministrom. —
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 1!>. jan. [Izv. Hop.] Državni zbor se marljivo posvetuje o na-go d h en i h postavah, pa nij verjetno, da bi se nova nagodba kmalu dognala, preveč vprašanj je fte nerešenih. Sicer bo spet oger-ski ministri iz Pešte priromali ter se skupno z našimi posvetujo, pa ko bi tudi ministri se res o vseh dvomljivih točkah zjedinili, potem si še nijso svesti, ali se bodeta oba parlamenta podvrgla. Magjari zdaj res nekako bolj popustljivo in rahlo postopajo, kajti njim je z ozirom na orijent, bolj ko nam, na tem ležeče, da se sprava naredi in se notranje razmere končno uredijo; vendar je mnogo materijalnih vprašanj, zlasti kar se tiče colnega tarifa, v katerem je veliko nasprotje, na primer glede cola na kavo, na petrolej itd.
Naši turkofili so popolnem pobiti, in kakor so po leti triumfatorično se širokoustili, tako so zdaj utihnili, bojazljivo gledajoči na jug. Ves svoj up bo stavili na Angleže, češ, da bodo oni meč potegnili za Turka in potem se ve da ne more Avstrija drugače ravnati in tudi marširati pod turškim konjskim repom. Te dni so res uže mislili, da je Avstrija protestovala zoper separatni rusko turški mir. Pa od tacega protesta nij ne duha ne sluha, ampak Avstrija bode kot sočlen tricarske zveze ravnala, kakor je uže davno dogovorjeno ter posedla Rosno in Hercegovino. Slovani smemo zadovoljni biti, da so politične razmere Be tako razvijale, da vkljub magjar-skeinu rogovilenju Avstrija ne more drugače postopati.
Žalostno za vsacega avstrijskega Slovana je slišati, kar se v čeških krogih v poslednjem Času v Trag i godi. Trmasta pasivna politika je razjedla zdravo in čilo jedro češke opozicije, da se mej soboj ravsa in kavsa in na veliko veselje nasprotnikov uže do škandaloznega pretepa se ponižuje.
Saj to upanje imamo, da se po odprav-ljenji Skrejšovskega zrak sčisti in da bode češki narod izpoznal, kako škodo je sam sebi delal s tem, da se je sam izključil iz vsega javnega političnega življenja.
Po prvem govoru Kellersperga je dr. Ilieger iz Prage prihitel ter se delj časa s Kellerspergom pogovarjal; a moral jo slišati, da od nobene sprave s Čehi nij govoijenja, dokler zunaj postavodajalnih zborov stoje. Pred vsem morajo vstopiti v državni zbor, Če prav s katerim koli protestom. Dr. Ilieger je ves potrt vskliknil, da je njegova in sedanjih
voditeljev čast angažirana in da bi presra-motno bilo. ko bi zdaj po tolikih letih sami se udali. Mnogi čeSki patri jot je pa bridko čute slabe nasledke pasivne opozicije in skoraj gotovo je, da po prihodnjih volitvah češki poslanci stopijo v deželni zbor. Potem je storjen prvi korak, in če bi. kar upamo, počasi drugo ministarstvo nastopilo, pride lehko fte drugi korak,   to je vatop v državni zbor.
Politični razgled«
\ol ni iilo <1V>.4>IV.
V Ljubljani 21. januarja. .Za ubegniti je" — (es ist zum davon-laufenjtako jadikuie glavni nt t n ioicim/ organ „N. Pr. Pr." in pripoveduje, da ata obe Dl i ni 8 to r It vi, ocersko in cislejtansko, pripravljeni ostavko dati in odstopiti. Zlasti zarad finančnih colov se ne morejo zjediniti, ker Ogri so zanje, naši pa vendar morajo skušati, kako bi ustregli občnemu javnemu mnenju vsaj v tej stvari.
Vitimi*' ilržttv«:*.
Pogajanja o ali premirji se vrše
uže. Turški odposlanci so prišli v ru<dci glavni stan in bodo kneza Nikolaja izpremili nnfbrž v Adrijanopolj, kjer jih bode poslušal. „Pol. Corr." poroča, da je Turčija prepustila Adrijanopolj tudi iz pol iti 8n i h obzirov, namreč, da bi lažje o premirji in miru dogovarjala se. Mogoče, da je res, a verjetneje je. da ga braniti nij imela s kom, zdaj pa hoče stvar olepšati. Stvarno nij nobenega razločka Rusi valjda nijso na sto tisoč svojih najboljših sinov in na stotine mili ionov rubljev za kake male koncesije žrtvovali.
Iz ttrttfrtvftn se poroča, da je tam poseben odbor pozival meščane, naj se udeleže" slovesne cerkvene zadušnice na spomin V i k-torj a E tn an ue la kot prvoboritelja narodnostnega principa in posebnega prijatelja tlačenih kristijanov v oriientu.
V #»t##yfV.#*•«»i zbornici je Hubbock naznanil predlog o vojnem pravu na morji. — Northcote je odgovoril na interpelacijo Wol-fovo, da kacega poročila o političnih in zgodovinskih pravicah v Črnem morji, Darda-nelah in Bosporu nij. Totem je zbornica posvetovala se o nasvetu glede irskega vprašanja in ga zavrgla s 301 glasom proti 48. — Iz Londona se listu „Memorial dipl." poroča, da je Benconsfield hotel 8 prestolnim govorom doseči razpuščenje zbornice; on vedno na to dela, da bi separatni mir zabranil.
Tz FI **#»*» izveščuje telegram: Kralj llumbert je prisego na ustavo v parlamentu 1'.). t. m. slovesno položil. Po tem je dejal: .. Rlaženi spomin na kralja-osvoboditelja je iz vseh italijanskih familij naredil samo eno familijo. Tako enoglasno mišljenje je bilo srčno olajšanje meni in mojej dragej soprogi, ki bode najinega ljubljenega sina izredila po slavnih izgledih njegovega deda." Udeleženje Evrope pri pogrebu svojega očeta se zdi kralju novo utrjenje italijanske edinosti. On je prepričan, da spoštovanje svobodnih institucij je na i varnejša hramba zoper vse nevarnosti. Edinost v ljubezni do domovine bode njega in parlament z narodom vezalo in na konci življenja si le želi, da bi se o njem reklo: On je bil vreden svojega očeta.
Dopisi.
I k ■ j«il»lj»i ii«» 18. januarja. (Par n obi le fratru m.) Tukajšnja uradna „Laib. Zeitung" in od vlade subvencionirani žurna-listični trotelj, „Tagblatt", hočeta včasi pri svojih bralcih tudi za učena veljati, pišeta torej o zadevah, o katerih njihova urednika z vsemi sodelavci vred niti pojma nemata. Naj mi bo dovoljeno opo/oriti na naslednji slučaj, i/, katerega bodo čitatelji „Slov. Naroda" izpoznali 1. od kod dohajajo „L a i h a ch e ri c i" i z-virna  poročila in 2. kakovi ignorant je v
narodno-gospodarskem obziru so solelavci obeh listov.
Pred nekaj dnevi prinesla je namreč ^Triester Zeitung44 poročilo, da utegne »prva češka splošno pozavarovalna banka v Praei" likvidirati; a to poročilo preklicala je zopet v vČerajSnjej številki kot čisto neresnično, ker „prva češka" v ravno končanej campagni nij le imela nikakoršne izgube, temveč jako lep dobiček. — Pa glejte! V uredništvu „Lai-bacherice" skuje se na podlaci prve „Trieste-ričine" notice originalno poročilo iz Prage, v katerem se pripoveduje, da je „prva češka44 likvidacijo uže sklenila in „Tagblatt44, kateremu tako vedno gradiva za izpclnjonje prostora primanjkuje, ponatisne to originalno poročilo, dokler je še gorko bilo.
Dasiravno mi je tendenca te notic« — ki meri na to, da bi ob enem banko „Sla-vijo44 pri nas ob zaupanje pripravila — dobro znana, vendar svetujem ur°dniku ..Lnibnche-ričinemu'4, naj raje ostane pri škarjah in ae ne poslužuje peresa za kovanje originalnih poročil, ker bi se mu sicer utegnilo večkrat primeriti, da svojo ignoranco pred svetom dokaže.
Te H«*i»oilttll»rtl blizu Sežane 15. januarja |Izv. dop.] Poročati bratom Slo vencem o dobrotah ne morem od tod, ker le redki jih na Krasu imajo. Zaradi tega začnem o vremenu. Človek bi si o božičnih praznikih, ko so bili gorki in prijetni dnevi, bil mislil, da je uže volk zimo odnesel; a varal bi b» bil. Dne 10. januaria začne pri nas mrzel in močan veter po kraških stenah bobneti, zemljo in grušec v zrak vzdigovati, strehe razdevati in oče zmrzlin tudi najtrdnejše zidovje pre-•Bine, iskaje kar je mehkega, pokazujoč, kaj on vendar premore. — Žalostna usoda je nam tukaj; ti, dragi čitatelj, ki Krasa ne znaš, ne veš. Za kmetsko ljudstvo, katero vsled slabe bivše letine Živeža in obleke kupiti, utrpeti mora, je hudo. Posebnega zaslužka v tem kraji razen kamnoloma nij, in še ta pe je vsled povsodne finančne mizerije skoraj po sušil. A gospodar mora vendar skrbeti za družino, preživiti in davke odrajtovat.i, da ne dojde „sekvestar41 v njegovo hišo. Gotovo bi sam obnemogel, ko bi pridna njegova hčerka ali žena za ranega jutra v bližnji Trst z mlekom ne tikala in s tem nekoliko „gorke vode" in moke hiši donesla.
Dne 12. t. m. je bil po navadi mesečni semenj v Sežani, a nij bil po navadi obiskan. Vendar je dal povod, kakor se sliši, trem potepuhom kupčevalca, iz Sežane idočega, na poti obropati. — Slabi časi to, če človek denar od jedne prodane kravice nij si svest po kara enitem Krasu soboj domov nesti.
■ k !v¥tit«»rlj«* v Istri 11. januarja. [Izviren dopis.] V 8. štev. ^Slovenskega Naroda44 je bil dopis iz Klanca, ki piše o žalost nem stanji slovenskega učiteljstva v Istri. Jaz stvari ne smatram od pesimistične strani. Istina je, da pravi tj. 23. deželne šolsko postave istersko od 8, novembra 1874, da dobi vsak učitelj, ki ne dokaže učiteljske sposobnosti, predpisane po državnoj postavi od 11. maja 18(59, 100 gld. manj, a ta paragraf ima po naših mislih zraven slabo tudi svojo dobro stran. Slabo je vsakako, da sosednji deželi, Goriška in Kranjska to določbo nemati; kajti vsled tega nehče k nam noben slovenski učitelj priti, ki nema gori omenjeno učiteljske Bposobnosti, ampak gre rajše na Goriško, Kranjsko ali Štajersko, kjer uživa vsak učitelj
na istem mestu enako plačo. In kdo ne ve, da je še velika večina slovenskih učiteljev brez zahtevane učiteljske sposobnosti! Na drugej strani pa nas navdaja ta določba z upanjem, da se bodo v kratkih letih po naših krajih naselile mlade, po novej postavi izurjene učiteljske moči, katerim ne bode noben starokopitnež pota zapiral.
A pri vsem tem nij stanje isterskih učiteljev sploh tako „tužno4*, kot je hoče pesimistični gosp. dopisnik iz Klanca naslikati. Posebno pa moramo to odločno odbiti, če govo rimo o učiteljih v našem V o I ovsk em okraji. Ako greš po tržaško-reškej cesti, ki te pelje Rkozi naš okraj, prehodiš tri velike občine: Materijo, Hrušico in nekoliko v stran Jelšane, katerih vsaka ima narodno šolo II. vrRte s 530 gld. plače in prostim, lepim stanovanjem.
Naša Materijska šola n. pr. obstoji zdaj komaj drugo leto, vendar ima imetje, kot jo vsnkej učilni po postavi predpisano : lepo stanovanje za učitelja, prostoren, lepo ležeč vrt, in poseben prostor za telovadbo, šolsko sobo pa kinfiajo šolske priprave, kot se mora ma-lokatera šola z njimi ponašati; tu ne trpi šolska mladina pomanjkanja učnih pripomočkov za računstvo, risanje, liziko, kemijo, zemljepis, prirodopis itd. Šo!o dičiti dalje tudi dve hukvarnici, namreč učiteljska in učenska bukvarnica. Naša šola ima dalje slovensk uraden pečat, in vse slovenske tiskovine za uradne spise. Ponašati se pa tudi sme z učiteljem, izpitanim za meščanske šole in z izprašano učiteljio za ročna dela. Pa tudi v materijalnom obziru nijso v naših krajih učitelji tako na slabem, kot se drugod misli. — Ljudstvo vidi v učitelju svojega dobrotnika, ga zna čislati, ter ve te svoje čisle tudi dejansko z darovi pokazati. Pri nas je še ona lepa gostoljubnost doma. Učitelj nij navezan le na onih 530 gld., ampak ljudstvo mu znese vsega, kar od življenja doma pridela, in ko ubije kmetic doma svojega prešička, si smatra vsak za dolžnost, da tudi učitelju svoj del podeli. Pa tudi z orglanjem si učitelj najmanj 100 gld. pristransko zasluži.
No, pa tudi glede uradnih dopisov mora biti v Klancu, ki je v koperskem okraji, vse drugo, kot tu pri nas. Tu se dopisuje iz-kljufcljivo slovensko, in tudi okrajni šolski svet iz Volkovskega nam poročujo v slovenskem ali hrvatskem jeziku; nemški ali italijanski dopis je le bela vrana. To je pisatelju teh vrstic predobro znano, ker jo sani tajnik k raj nega šolskega sveta.
In največja dobrota naših učiteljev jo pa gotovo svoboda, kojo uživajo zunaj šole. Tu nij nič. tacih, pred kojimi bi moral učitelj trepetati, kot se to žalibog na Kranjskem, Štajerskem in v tržaške j okolici godi. Učitelj more pri nas nemoten delovati v omiko in na p redek naroda. On sme reči, da je živ, da inu srce gorko bije za slovansko stvar. In kaj pomagajo človeku vse dobrote tega sveta, če pa nema svobode!
Kvo! ono nžalostno stanje" slovenskega učitelja v Istri ! — Veni, da sem bil preobširen, a storil sem to navlašč, da bi nekoliko pobil oni predsodek o „tužuej Istri.44
Domačo stvari.
— (Tudi strašna mor i te v!) V soboto pred pametni zjutraj pride ves bled iu preplašen mlad mož iS Šiške v Ljubljano v pisarnico znanega advokata iu jeclja: „klali, klali, vse poklali, mater, sestro iu njenega
moža.4* Po težavi je bilo iz prestrašenega človeka spraviti jasneje poročilo: da je ta In ta mesar prišel v njegovo hišo v Šiški in zaklal mu mater, sostro in svaka, on nam pa, poročevalec, da je komaj utekel in ušel. Advokat pošlje človeka na „krvavo sodnijo", kjer so ga gospftla pri deželnem Rodišči poslušali in pravilen protokol o činu sestavili ter spirali in brž žandarmeriji naznanili, kaj so strašnega zaslišali. Žandarmi so brzo bajonete nataknili in naredili umen plan, kako zločinca človeškega klavca dobodo Bvetej pravici v pest. In cela slavna dobro oborožena komisija vzame pot pod nogo po celovškej cesti mimo Kozlerjeve pivarne in koraca urno v Šiško, tja k cerkvi, na kraj nezaslišanega dejanja. Tam pa najdejo namesto krvavih luž in ležečih mrt-vacev — vso vkup, mater, sestro in njenega moža zdrave in žive pri mizi ! Dotični poročevalec vse te grozuosti ima namreč nesrečo, da včasi na umu zboleva.
— (Gorelo) je v nedeljo jutro v gledališke} ulici v hiši T1pri belem volku" pod streho, kjer se je bila od pepela šota vnela. Domuči ljudje so pogasili ogenj, predno je bila požarna straža prišla.
— (Val v a zor.) 25. zvezčič Valvazorja, obsegajoč nadaljevanje gradov in kloštrov na Kranjskem, je izšel ravnokar in se razposlal.
— (Orden.) Posestnik g. Karel Lahaj-nar v Ljubljani je dobil pravico, da sme sprejeti in nositi orden svetega groba, ki ga je dobil.
— (Požar.) \z Št. Jurja na juž. žel. se nam piše 18. jan. V četrtek, 17. t. m. je v bližnji Botricnici zvon naznanjal požar; ljudstvo je hitilo na mali hribček, ter se prepričalo, da pri sv. Primožu g. Sitar jeva delor-nica za usnje gori. Nagloma zatrobi tromba požarne straže v trgu. Nekateri so pustili kosilo na mizi, ter so se z g. Kartinotn, ki je dal hitro zapreči, z brizgalnico na gorišče odpeljali. — Sreča jo bila, ker je bilo ravno proti poludnevu, da so ljudje hitro pritekli, ter jako marljivo gasili iu varovali, da se nijso bližnja poslopja — le komaj leset korakov proč stoječa hiša in na drugej strani hlev s slamo na odrih vnela. Tudi sneg na strehah je mnogo odganjal Predno jo prišla pomoč iz Št. Jurja z brizgalnico na kake tri četrt ure oddaljeni kraj nesreče, je delovnica pogorela —- pa tudi ogenj toliko pogašen bil, da jo bilo brez nevarnosti. Poškodovanec je bil menda le za nekaj malega zavarovan.
— (Iz Št. Jurja) se nam piše: V tukajšnjem „bralnem društvu", katero je skoraj eno leto spalo, se je zopet imela mala iskrica. Volil se je nov odbor; g. Karlin, tergovec, je novovoljeni predsednik. Lehko bi društvo uspešno delovalo, če bi imelo več udov. Želeti bi bilo, da gg- teržani, kakor častiti duhovni gospodje k društvu pristopijo ! —
Razne vesti.
* (Žalostni dogodek s Skrejšov-skim.) Iz Prage so poroča, da je sodnija Skrejšovskega v soboto od 10. do polu dne do 2. pO polu dne izpraševnla in ga potem v zaporu pridržala. Iz tega se vidi, da sodnija misli, da je on Thierhierja z druzega nadstropja doli pahnil. V „Narodnih listih" beremo, da so nekateri člani konsomja lastnikov „Politike", mej temi dr. Hieger, Župan Skraiulik, Zeithamer, arhitekt Thierhior, dr. Šole, stavbenik Kandert in dr. sešli se v gostilnici, <la bi se posvetovali, kaj imajo s Skrejšovskun storiti, kateri zoper nje piše. Zvedeli so, da se baš stavi nov psovalni članek za „Politik" pod naslovom „un'vrufene
Sittenri« 1,'cr". — Načelnik a» lin ilustrativnega oddelka, arhitekt Thierhier, Be je vzdignil ob polu ene po polu noči z doktorjem Selcem in oba sta Ha v tiskarno. Tam je Thierhier stavek članka na tla vrgel in raztiodil. Metteur ■ en-pages je šel povedat v drugo nadstrtpjc <Ja\miuu uredniku Skrejšovskeuiu, kaj ee godi v tiskarni. Mej te m, ko je dr. Šole DanestO iz stave vzetega članka napisal b ?ue: rl)en Heržaftikel SkrejSovskis im Auftrage des Ilerausgeber-Consortiums heraus-geuomnien Wilhelni Thierhier, Praeses — šel jo Thieihitr v drugo nadstropje. Tam je na tstopnioih s Skrejšovskun skupaj prišel, slišal bo jo krik, potem se ne ve, kaj je bilo, ali je padel, ali ga je Skrejšovski pahnil. Thierhier n>j še prišel do zavesti, kar imamo zadnjih poročil in boile najbrž umrl.
* (Obešena.) Iz Viukovee na Hrvatskem se nuni piše: Tukaj so v četrtek teden dva obesili po hitrem ali „prekem sudu," ker sta našemljena v jedutga župnika stanovanje o polunoči skozi okno udrla in za strah ga nekoliko po rokah okrcala, češ, da naj jima da novce. Vpila sta samo „vadi!" Fajmošter jima je hlače dal, v katerih sta dobila 24 gld. Dobili so ju takoj in tako jima vrat zavili.
* (Medvod ujel tatu.) V nekem ma-gjarskem selu jo dobil cigan z medvedom v krčmi prenočišče. Medveda je zaprl v hlev, sam pak jo šel na steljo počivat. l'o noči pak je prijel v hlev tat, da bi ukradel kreinarju svinje. Tavajoč po temi prispe do medveda, kateri ga, no umeč šale, precej trdo objame. Tat se ustraši, in ker se svojemu neljubeznji-vcinu tovarišu nij mogel iztrgati iz krempljev, začel je na glas kričati. Na to pridejo krčmar in posli ter, ko je medvedov gospodar osvobodil tatu, prijeli so ga domačini in ga priprli.
* (Okruten krojač.) Vsa Belgija je sedaj razjarjena nad antverpskim krojačem Mestdaghom, ki je svojo 20 let starejšo ženo, s katero Be nijsta mogla nikakor razumeti, usmrtil in potem truplo na 157 kosov razse-kal, in pobravši vse kosti \en, meso preko ulic natresel, a kosti je v ruto zavezane nesel
50 noči na pokopališče in jih ondi zagrebel. 'eh doslej še nijso mogli zaslediti, a koščeki meBa. dovolj pričajo o krivdi nečloveškega morilca, kateri sploh tudi kar nič ne taji groznega svojega dejanja.
* (Dragocena najdba.) Ko je minolih dnij uradnik nekega dobrostnega zavoda v Parizu brskal mej starimi papirji, na katerih je bil uže za prst debel prah, najde ter izvleče ven kos platna, na katerem je bila oljnobarvna slika, in ta se mu je takoj toliko dopadala, da jo je htel deti v okvir ter jo soboj domov vzeti. Ali kadar jo natančnejšo ogleda, vidi spodaj nekaj vpisanega in kmalu so izvedenci podobo izpoznali za imeniten starinsk spominek iz leta 1788, kateri ima 25.000 frankov vrednosti.
FoNiiino.
Užo daljo Časa se klati po Ljubljani noko nesramno človečo ter prosjači po hišah pod imenom: t, J u 1111 /. i e , učiteljski pripravnik IV. I e ta."
Da se tej zlorabi darov, katero prejemajo rovni dijaki od milosrču h mestjanov, enkrat konec stori iii da ho ohrani čabt pripravnikovi primorani smo javno ' povedali, da pod tem imenom v IV. lotu nobenega pripravnika nij; sploh pa iztuej nas nobeden ne bodi po hišah podpore prosit.
1'rosiiuo toroj p. n uicstjanc, da vsueoga, pod imenom .pripravnik IV. lota" prosečega, posebno pa otnenjuiiega „Janežiča1* policiji naznaniti izvolijo.
Ljubljana dno IS. januurija 1878.
Učiteljski pripravniki IV. leta.
Umrfll v JLJiaK>lJ»itk
od 18. do 18. januarja 1*78: Marija Draslar, vdova. 82 1,, v bolnici, za sta-roBtjo. — Miha GaipariiČ, uiagistratnega urada sluga, t>4 I., na cesarja Jožefa trgu št. 8, za otrpnunjom pljuč. — Nožii Matičič, delavca otrok, 2 1., v bolnici, za sušico. — Anton 1'erme, prosjak, 7ri L, v boluici, za starostjo. — Terezija Kari, gledališkega igralca otrok, ;> I. i m., na starem trgu št. 21, za vnetico grla. — Andrej Mlakar, tesar, 71 1., v ubožnici, za starostjo. — Jakob Sot, praktikant pri inagiBtratu 2i> I., na starem trgu št. i:8, sta sušico. — Marija Čavzelj, oho boj niču, 78 I., v krojaških ulicah št. ti, za naduho. — Tomaž Zidavcn, delavec, 27 1., v bolnici, za mrzlico. — Peter Martinak, tksleo, 45 I., v bolnici, za sušico. — Marija Oblog, elužabnika soproga, v bolnici, za otrpuenjeui pljuč. — Neža 8u-
isdatelj in urednik Josip Jurčič.
hadnl.t. osobojnics, 64 1., bolnici, za vnetjem pljuč.
— Tine Mihelič, osobojmk, 74 I., v bolnici, za otrp-nenjein p juč. — MaUa Mtilltret, nmsinovodje otrok, 1'j 1., na starem trgu št. 21, za sušico.
iy. januarja: Pri .M«nh : Kchuoanian is Dunaja. — Piasnikar iz Kamu ka. — liotlisc hi,<1 iz Dvorskega.  — Salcei iz Dunaja. — P.iler H Gradca. — Brt/.mttar iz Konjic.
— VVestoii iz Dunaja. — I mik iz Iržiča. — Južna i/, liakeka. — Sclivvarz iz Beljak;«.
In 91*114)11 Neuuian it Dunaja. — Polak iz Trsta. — Leitnor iz Dunaja. — iloinricb iz Karlovca.
— tichvvarz iz Dunaja. — Voge! iz Gradca.
Dunajska borza 21.	januarja.		
(Izvirno tolegratično poročilo.)			
Enotni drž. dclg v bankovcih .	63 gld. 85		kr
Enotni drž. dolg v srebru    . .	b7		*
Zlata renta........	74	n f6	n
	114	» 60	1
Akcije narodno banke .   .   , ,	Hit	■	■i
	227		n
	118		*
Napol..........	y	„ 44	n
(J. kr. oekini .......	5	n 68	n
	103	n I*	■
Državue marke .....	58	. 40	
Velika razprodaja
JW ostankov "W
ter najcenejše jo na prodaj dobro izbrana pri
C. Wa nnisehti,
(10—4) v IJi<bljti»i, na mestnem trt/u tttV. 7.
»e« bolnim moč in zdravje ure* lek* in  hrei stroškov po izvrstni
Reyalesciere An Barry
SO let ai« Je sij bolenal, ki bi jo oe bila oidn-
rlla ta prijetna sdravilua hrana, pri odrasoenin i >u-ooih brez medicin in utrofikov; Koravi vse bolesni 9 iolodcu, na živcih, dulje prune, i na jetrah; ilez* i taduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre* bavijenje, sapnje, prohlajenje, u o« pa nje, siabosti, zlate tUo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, ■mnenje v usedih, slabosti in blevanje pri nosečih, otoluost, diabet, trganje, shuj sanje, blediČico in pre
Urjenje, posebno »a priporoča za dojenee in je bolje, uogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »priče
al zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spri tavala protesoria Dr. vVurzoria, »r. P. V. Beneka, pr»
'efra profesorja medieine na vseučilišči v Maribora,* turavilnega svetnika Dr. Angelatema, Dr. Shorelamla, Mr. (Jampbolla, proL Dr. Dede, Dr. Ure, grotmje (Jastie-«....n, Markize de Brehan a mnogo drnziO imenltuUi »ob, M THi.y■ ■ AilJHVH na posebno zahtevanje zaaiooj.
Kratki izkaz ii 80.000 spric^valor.
N& Dunaj i, 13. aprila 1872.
Treslo jo cie teotu uies cet, oda ar sem bil v bn mpi.em Ktanji. Trpel eem valed praniu :ii'"i,-oiemb bohciiisb, m sicer tako, ia s m od dne do ijne iei<> h m., in to sctiprečilo je doigo č.a.. moje Itcdffci Cul sem ou Vašo čndapolne Hovalescicre' prtiel sem jo rabiti in t;sgotovim Vas, ua se eutim po im mOmui užitku Vi.se ttčue in okusne iieva-<■ r.i m re popo ii t m zdrav, tako, da brez nhjmai.jega irtH iijh morem zopet pissti. Zai adi tega pri poročam vsem bolnim to primerno prav cei>6 iu oau«uo> hrano, kot najboljši \: \ < m c:^ k, ter ostanem Va4 q dani
Gabri el TeBcbner, sledatel) javuih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Breuan.
N o a p e 1, 17. aprila ltiti'2. Gospodi Vslod neke bolezni na jetrah bilo je> moje staujo hujšauja iu bolečin v Bako vrste sodom let Bom strašno. Nijseui mogla niti citati niti pisati, treslo, so se vse ćutnice na celem životu, slabo pre-bavhoujo, vodno nospanje, ter som trpela voduo na razdražouji čutuic, katero me je som ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, iu pri lein bila nem molaulioiičua najvišje stopinje. Mnogi zuravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupuosti poskusila sem Vašo KevaleBciere iu sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. itevaiesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagoto v jenja mojo prisrčno hvaležnosti in popotnega upoštevanja.
Markize de Brčhan. St. 65.715.  Gospodični do Moutlouis na nepre* bav ljenji, nespauji in nuj sanj i.
Št. 76.877. llor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb* nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašiji iu boleuauji dušuika, omotici in tiscaup v prsih.
Bevalesciere jo 4 krat tečaejaa, nego meso, tot a) pri odrascenih iu otrocih prihrani 50 krat veo ua oeni, ko pri zdravilih.
V plehastih pođioah ?o poi iuni* 1 gold. 00 kr.,, I tnal S tfol«L t>0 kr., a runta 4 g^ld. 50 kr., 6 funtov tO goid., ii itmtov jO gold^ 24 funtov 3*> goid.
S»ovald.eieru-Di<,ouuon v ^niio^oi in Kevalesciere-Uhooolate« v prahu lH (M l gld. 60 hr., :d4 uui J gl. >o kr., 4d taa i jgi, oO kx., 7 prahu &a 120 tus L J iL podaje: Da iia^ry || Oouap. na t»n ».nji, W^IJ-ClMiBiilsuBMe it. n, Jtakor > vaon aeatih pri dobrih e^arjUi ta špecerijski!) trgoveih; todi razpošilja du-lajska blia ua vso kraje po poštnin .^^tnijan ali povMCjih. V l^juUAjdikiii ta. :t,at, J. 8vob oda, lokar pri .zlatem orlu", v Kekl pri lokarja J. P roda mu, v teiovcu pri lokarju Bi r n oaoherj u, ? h»,ij«iu pn lokarju A lj i no viču, v Trata pri I karju Jakobu 8erravallo, pri drogeristu P. Kocoa I« J. Hirscbu, v %»turu pri Audroviču. (Iti2>
miševi
Ilgdar
Se nij nolen kozmetičen izdelek pronzrokoval z velikanskimi svojimi vspehi tolike
■■ pozomosti, MM
hskoršuo si je pri \mv1i i>rilikttli aaUobil
Winkelmayerov
toričen cv6t,
knjti i-i> ii j <• in bo kamal in i<-mi mlsidonlfU ««« honHI tttkove
l>in<U>. KukuriuUi no viilu liri Ijmirh y moikej dftbl, ples««, kjiT užo toč let ni) lulo iiiijlliaii.|m! «lia«-i<«', y.ilniMu nu no iuucI ■■, tnalo I. 1< 1>I. c iii ^oit« lltMV.
RiJ s*; Uiiklu tuilill. akn hii kuuilu   ]irlilu  vHukuvritiia |ionnro-
jnujn nii-J *v.:t. Nhjvi-6 pa lleptrl oliuiimtvti mk tukiijšnji fargOTOO, ki nu|iriivlja mojemu llUnn tvtt jnul mtim iim moiii, v i-i imr K" io, nu vo ilu lo blubo i.ouuil
hlapec, liuuri^H ■oni oUpi n» u iz svoje IiIno.
QelO ,,V\ i.mr iiiciIiziiiiblIiu /aitung--   i/.ruku,  d«   ima Wiiikelmuvcr liujboljši lo rii i'ii eVflt.
Prosimo (laklo, «Ih nikedo ne poaoM novaodl Is ■atitfj v»<i Wlnlielinaysrov tosiesm *-\vt, ui.k.h- i,.,u ™»« ..smi. to.
rune i/ilt-ll.«-.
Oeuei Btekleoioa torl£nera »-v^iji »o kr.; piikroak torlenec« itiaKlla rio kr.; pisktisk i iiriinm.....,„. ki hratio del« Ispio in volnajlo
41) kr.; tOrlOtlO Olj« 40 kr.; (»rleuo v«h«-«-ii« inii/ilo .lil kr. ; «4». rlCnO 111117.114» zh lun«!., lio kr. i Kun Alllt'iiioiiliu, najbolji«] BruiUtvo ■OpM ljuski, na ^liivi, 60 kr. ; ]nirKlii, v.'H.tul.ilično irođltVO. ki iihivi-loj liruUi ilii toiiot jirvi.tim lmrvo, 1 nld. — 1'tirtfiii jo uujiruvljun ini./, iiuiiuru-liiiinli ziui'Hij in tuj iluklc |.ruv nic Skoilljlv.
BaapoUUaU »u ihuhu huihu iiuruuilii, ki iiroBOguju I nl«l  — Za vsako ■tuklcnicu uuj »u plidetta IU kr. zu iirirodbo.
(287—12)
Centralna razpošijjalna ziiioga: J. W1NKELMAYER,
Wieti, G. lUzirk, Ovtttpenđorferstrasse JNr. 159 und StUmpergasse Kr. 13.
1'mli ii/iin-f mi llniiii.li: M. I i a uit rii-r, lri/.rr, t-rlKittt-iiriiig, nu ■ ■ k 1'' OfmMgttlill Uliu iu Filiji Neuitoin, lo---
,,i>ri it. Leopolda'*, v mntu, eimikiunatibo.
V Peitil J. v. Tnriik, hkuriiur v kniljivij ulici 7. 1'rnui: J. Kllret, lrknrunr. V Itnill : l'\ Kilor, lekarnar. V <;rii4l4'l : ii. Kiclhanier, lekamur. '1 4'lii4-fiVlti ii: Kruni JuruiuiH/., lukuniar. V IiIiihmiiIhii^ii BlBk} Aliklus, lrkaruar. V A>y uiik>iisii l Kt-riliiiiintl   !•>:., lakumar.
'karnica
AiiitjLiiinii m tmk aNuroduu tiskarne".