Leto VIII. štev. 22. Poštnini iMačant v gotovini V Krškem, v Četrtek 20. marca 1924. Posamezna fitev. I Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le dvakrat ne teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. ža inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poltn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 12. Četrtkova številka »Napreja« Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din- Priprave za 1. maj. Vse lažisocialistične generale, ki hujskajo ljudstvo v koruptno enotno fronto, bomo začeli kratko imenovati klerikalce. Ne le zato, ker vodijo v Ljubljani koruptno politiko skupno s klerikalci, ampak zato. ker hočejo poklerikaliti tudi socialistične orga-nizacije. Saj bi bile tudi te na laa podobne .sveti cerkvi," če bi tudi v njih odločevali tisti, .ki so se česa naučili*1. V socialistič* nih organizacijah morajo misliti in soodlo-čevati vsi. Zato ne začenjamo s pripravami za procesijo na 1. maja, ampak za duševno vstajenje delavstva. Prvi članek naj bo članek preprostega delavca iz Črne na Ko-roškem. Filip Srotič: IZOBRAZBA Med delavstvom. Naše delavstvo se premalo zaveda kaj je izobrazba. Če začneš našemu delavstvu razlagati pomen in pojme izobrazbe, naletiš na hud odpor in vsak ti bodisi zatrjuje, da se je že v mladosti do-volj izobraževal, ko je moral hoditi v šolo, ali pa te vpraša, zakaj je pravzaprav delavcu potrebna izobrazba, ker brez nje najlažje mine in je čistd 'nepotreben predmet in noben človek nima od tega kaj v usta djati in povsod slišiš razne izreke, da je izobrazba potrebna samo za .gospode, ki imajo čas in ki morajo biti izobraženi, za delavca pa niso takšne neumnosti, in da od izobrazbe ni bil še nobeden sit in da to ne spada med delavstvo. Drugi pravijo zopet, da nimajo časa za čitanje in za izobrazbo sploh in da jim nič ne koristi, če bi bili še tako izobraženi, ker delati bi vendar vkljub temu morali. A temu ni tako; če ima največji učenjak pravico do izobrazbe, zakaj bi jo pa preprosti delavec ne smel imeti? Učenjak je namreč izdelal že vse visoke šole, pa najde še kakšen predmet, ki mu je popolnoma neznan; tedaj nič ne vpraša, ali mu je nadaljna izobrazba potrebna ali ne, češ, saj že itak vse vem, ampak se brez vsega tega poglobi v nepoznani predmet in ne neha preje, dokler ga s svojim umom ne objame in da postane še v tej stvari mojster. Delavec pa vsega tega ne zapazi in živi v svoji slepi nebrižnosti dan na dan od rok v usta in še tega v svoji zaslepljenosti ne vidi, da ga kapitalist vsak dan in na vseh koncih in krajih izžema in da je prav občutno tepen z bičem, ki si ga je sam izpletel v svoji neumnosti. Dokler bomo res tako nebrižni in se ne bomo zavedali svojega položaja, bo padal vedno huje bič po naših hrbtih. Nič ne pomaga se pritoževati, da smo zmeraj tepeni in da je zmeraj kapitalist tisti, ki nas tepe, kajti tepel nas bo zmeraj huje in to po pravici dotlej, dokler ne bomo prišli do potrebne izobrazbe in le tedaj bomo svobodni ljudje med svobodnimi in le tedaj bomo dosegli ideje socializma in le tedaj bo socializem zmagal, ko si bomo vsi eaaki, ko ne bo nobeden hotel več vedeti kakor pa drugi in vsi bomo morali enako delati in tudi enako bomo uživali in nobeden ne bo mogel drugega goljufati. Socializem stoji namreč na razrednem stališču in to je socializem, ki ga zastopamo v pokrajinski organizaciji SSJ za Slovenijo: da se delati mora in da mora vsak delati, če hočemo, da bo človeška drntba uspevala, in da so zavoljo tega kapitalisti za človeško družbo čisto nepotrebni in le tedaj, ko bo moral tudi kapitalist prijeti za delo, bo postal ko* risten član človeške družbe. Da bomo to dosegli, mora vsak član te družbe na to delovati, da bo vsak de'a.v6C hrepenel po izobrazbi in da s tem pomaga širiti idejo socializma po vsem svetu. Ko bo to enkrat doseženo, tedaj bo po vsem svetu zavladala splosna blaginja in proč bo žalostni čas z vojnami in s prepiri med narodi, ki so jih povzročali kapitalisti med nevednimi masami- Zato naj nihče ne od-l80a z izgovorom da za to ni sposoben, ker ura rešitve se bliža; ako bomo hoteli vsi delati za to veliko idejo, je zmaga blizu, zato sledimo velikemu učitelju Karlu Marksu, ki pravi: Rešitev proletariata mora biti delo proletariata samega. Živel mednarodni socializem! — Živel osemurni delavnik! — Živela delavska solidarnost! — Živel Prvi Maj! Misel proletarske žene o sedanji politiki. Četrt stoletja je minulo od tedaj, ko sem prejela prvi delavski časopis v roke. Od tistega dneva dalje ni bilo moje stanovanje brez delavskega časopisja. Kako z veseljem sem pričakovala ure. ko izide, kako sem hitela z delom, ter izročila sosedi v varstvo otroke, da sem moola pohiteti na shod. Ali enkrat — in danes! Žalostna ga vržem na mizo, ko ga prečitam. Danes iz delavskega časopisja ne veje več duh medsebojne ljubezni, temveč duh sovraštva in razkola. Delavski časopis je studenec, ki bi moral teči med delavno ljudstvo čist kakor biser, a ne, da mu primešamo polno gnojnice, ki bo. ako pojde še nekoliko časa tako dalje, zastrupil vse delavstvo. Ako vprašaš danes delavca, zakaj ni včlanjen v delavskih organizacijah, se ti na vsa usta zakro-hota in ti, poreče: zato k e? so. vsi delavski voditelji lumpje in falotje. eden drugega sujejo s stola zato, da bi se vsak sam vanj vaedel, le poglejte jih kako se lasajo po časopisju, vsi so enaki, nobenemu nič ne verjamem. Take in podobne odgovore dobiš od večine delavstva. Oglejmo si nekoliko, zakaj smo zašli tako daleč. Glavni vzrok je pač, ker med proletariatom ne vlada danes toliko poštenja, da bi navedel tudi dobre strani onih, o katerih ve povedati dan za dnem toliko slabega. Za svojo osebo sem prepričana, da so vsi voditelji, ki delajo med delavnim ljudstvom, zlasti pa oni, kateri so kopali trdo ledino, naredili toliko dobrega, da bi s tem pokrili desetkrat svoje slabe strani. Dozdeva se mi, da ni na svetu bolj nehvaležnega poklica, kakor je poklic delavskega voditelja. Pride prvi in ti pravi: Etbin Kristan je bil pač malo vreden! Kar pustil nas je brez vsake poslovilne besede. Ne pove pa. da je tisti Etbin. katerega obrekuje, osivel med delavnim ljudstvom. Koliko truda ga je stalo, koliko noči je prečul. koliko shodov imel, koliko miljonov črk je moral napisati, predno so delavci le deloma razumeli vzroke njih bede. Stari sodrugi pač vedo. v kako mizernem stanju je mnogokrat živel, ker ni hotel prodati svojega prepričanja kapitalizmu, ki bi ga bil briljantno plačal. Pomagal je graditi stavbo, v kateri bi bil zatisnil trudne oči. Ko je bila stavba že visoko dograjena. sta se vzbudila v kapitalizmu strah in groza — začel jo je majati. A delavstvo, mesto da bi jo z vsemi svojimi silami branilo, je samo pomagalo rušiti stavbo tako, da v trenutku ni ostalo druzega kakor kup razvalin. Kdo na svetu se more čuditi Etbinu, da ni črhnil niti poslovilne besede in odiel. Slišiš od druge strani; a kaj Kopač, ta ni bil druzega zmožen kakor prodajati železničarje. Ej, sodrugi, ko nas je prodajal Kopač v stari Avstriji, mi je prinesel mož ob zaključku meseca 175 kron, za kar sem lahko kupila 265 m šifona. Danes ko nas nihče ne prodaja, bi mi moral prinesti vsaj 26.000 kron za isti šifon. Zopet tretji; Kocmur je pač nagradar. Baje je prejel za svoje delo nekaj tisočakov nagrade. Ni pa dotični, ki mu predbaciva nagrado, toliko pošten da je vsak tisočak danes vreden v kruhu 16 kron, v blagu pa 7 kron in da končno nikdar ni bilo plačano dolo, ki ga je izvršil Kocmur za proletariat. Četrti ti poreče: Bernot je s svojim progresivnim davkom naredil naj večjo neumnost. Dasi sem sama mnenja, da se progresivni davek danes še ne more pravično izvesti, vendar mistim, da to ne sme biti predmet, ki porabi toliko papirja, ki ga delavstvo vzdržuje s krvavimi žulji, da bi ščitil njegove pravica. Peti: Anton Kristan je po mnenju nekaterih zagrešil največ hudodelstva napram proletariatu. Predbaciva se mu ministerializem, z druge strani zopet, da je kapitalist in ne vem kaj še vse. Železničarji se pač lahko spominjajo, kakšen povišek so prejeli in to ravno tedaj, ko je bil Kristan minister. Od tedaj niso pridobili mnogo, nasprotno izgubili so pač marsikatero pravico. Prepričana sem, da ko bi bil stal tedaj proletariat Jugoslavije za Kristanom in vsemi delavskimi poslanci kakor zid. ne bi imeli daaes v parlamentu enega, temveč šest ministrov. Proletariat ne bi živel danes v taki bedi, pomanjkanju in brezposelnosti. Očita se Kristanu, da je kapitalist. Pripomnila bi le eno. Delavstvo mu je vedno očitalo tistih par tisočakov, katere je s svojo znanostjo na zadružnem polju sigurno zaslužil, na» sprotno ga je kapital za znanje v gospodarstvu plačal z miljoni. Omeniti moram, da dokler bo de* lavstvo tako nezavedno in predbacivalo svojim voditeljem vsak vinar, ki ga gotovo zasluži, tako dolgo se tudi delavec ne bode rešil bede, kajti resničen poštenjak in dober strokovnjak ne pojde med ljudstvo, katero mu bo predbacivalo vsako skorjico kruha, Naše delavstvo še ni spoznalo, da bo moralo pridobiti v svojo sredo izmed zmožnih najbolj zmožne osebe, najboljše učenjake in strokovnjake in jih plačati bolje nego kapital. Delsvatvo zahteva, da mu družba, za katero dela. plača starostno zavarovanje. Po moji razsodnosti delavstvo nima pravice zahtevati starostnega zavarovanja tako dolgo, dokler bo metalo ljudi, ki ao delati deset in desetletja za proletariat, za plot. da poginejo za njfan kakor kak star konj. Ko bi bil prišel pred 80 timi leti neki Anton Kristan med proletariat in znal gospodarstvo voditi tako. da bi bile tovarne, banke in krasne palače delavska last. smelo trdim, da bi mu delavstvo z mirno vestjo lahko okovalo hišo z zlatom. Vprašam vas, kdo drugi je ustvaril vse lepote sveta nego delavske roke? Ali reveža so znali vedno zmešati tako, da se je prepiral za pezdir, medtem so mu lahko odnesli miljo-onein milj ar de oni, ki niso nikdar zanje trpeli. Zato vam kličem: spametujte se že vendar enkrat, prenehajte * prepiri, kajti proletariat danes preveč trpi. Pametnejši odneha prvi. Delavsko časopisje naj bode posvečeno zopet izobrazbi in medsebojni ljubezni, a ne sovraštvu. Dozdeva se mi, da danes delavski voditelji ne morejo več misliti, kako bi rešili proletariat iz kapitalističnega jarma. Vse njihove misli so zaposlene v tem, kako bi vsak odbijal napade svojega sotrpina. — Marija Rakovčeva. Ta dopis smo prejeli 12. marca s pripombo, da ga je sočasno poslala tudi .Socialistu" in „Delav-skim novicam*. Napredek je to, kajti prej je pisala v Kocmur je vo .Zarjo”, sam pa že dolgo nič. Organizirana je nehala biti mnogo prej, predno ‘sta zagledala luč sveta »Socialist* drja. Koruna in „ Delavske novice" arhivarja Fabjančiča. Napredek je to, ki ga tem rajši priznavamo, ker M. R ni bila tako shujskana. da bi bila .Naprej" odpovedala, ampak ga je obdržala in redno plače vala. a čimer bi se danes marsikdo rad pobahal, pa se ne more, ker je zapisano. Komentarja ni treba, naši čitatelji bodo razumeli. kakor je treba razumeti, samo tega ne bodo vedeli, ali je M. R. za progresivni davek ali proti njemu. Tajništvo ve. da ga M. R. ne plačuje, čeprav bi ga zdaj, ko ima otroke v lepih službah, [dva v Kons. dr. za Slov.], lažje, nego je plačevala prispevke svoječasno. Sploh je bila zelo delavna in je gotovo naredila več nego Tone Kristan, ki je le zbiral delo takih pridnih delavk in delavcev. Da bi pa nekdanja pridnost pokrila sedanjo lenobo — to ni res. Narobe je pač res. da bi sedanja pridnost lahko pokrila nekdanjo lenobo. Torej — niti pri železničarjih s hvalo raznih Kristanov in Kopačev ne bo imela uspeha. Sicer pa dajmo besedo delavcu, od katerega smo istotako 12, marca prejeli kakor zanalašč članek o zmotah. NEKAJ O ZMOTI. Beseda »zmota" je postala pri delavcih te tako domača, da mnogi že prav malo pazijo, ali delajo prav ali ne. Če mu dokažeš, da ni prav. kar dela, reče, .zmotil sem se**, pa ie oproščen, dragi mu že daje masko .zmotil se je, saj človek je zmotljiv", z namenom, da bi delavci ne pogledali bolj globoko v tisto zmoto. Zmota je greh in tega ne sme biti. Res je, da je človek zmotljiv, res je pa tudi. da se človek nalašč zmoti To vidimo iz tega. kako malo kdaj n: pravi človek zmoto proti zakonom, ki ne poznajo zmote, ampak jo kaznujejo, in kako pogosto se zmoti celokupni proletariat, ker se ne boji kszni za zmote. Človek naj samo misli, da je sam tisti za* kon, po katerem se bo kaznoval, če se bo motili Zmota je hijena proletariata. Kdor se moti, je kapitalistov agent, Se večji zločinec med nBmi je tisti, ki se moti, pa ga je sram zmoto pripoznatl Kdor zmote ne pripozna. tisti jo hoče še nadalje delati. Kdor ne dela tisto, kar misli in govori, tega ne imenujemo s človeškim imenom. Če pogledamo naše bivše voditelje — če bi bili tisto delali in mislili, kar so govorili bi ne bilo danes socialističnih županov izvoljenih od klerikalcev. Pride čas, ko bodo sestavljali zakone današnji izkoriščanci in tisti zakoni tudi ne bodo poznali zmote. Kdor se dolgo moti, ta dolgo spi; ta ne more pričakovati boljše dobe. Zato sodelavci, v organizaciji ne poznamo ne sosedov, ne bratov ne prijateljev in ne sovražnikov, ampak povejmo javno vsakemu: če se ne boš motil, si z nami. če se boš pa motil, si pa proti nam, druge milosti ni za danes! — Delavec iz Trbovelj- Tedenski pregled. »Opozicija* se pripravlja, da .vlado vrže". Radidevci se *resno“ pripravljajo, da pridejo v Beograd. Dvajset njihovih poslancev je že verificiranih in čakajo doma, čeprav bi jih bilo čisto dovolj, da pomagajo vlado strmoglaviti, zlasti odkar je nemški klub v parlamentu izjavil, da bo glasoval proti vladnemu proračunu. V torek sta Radičevca Maček in Predavec izročila še 29 poverilnic radičevskih poslancev, ki bi se naj verificirali. Voditelji opozi-cionalnih klubov pridno konferirajo med seboj. Ker ni teh konferenc ne konca ne kraja, odločilnega koraka pa nobenega, je treba verjeti, da se gospodje strašno boje za svojo koruzo in da imajo tehtne vzroke vlado pardonirati. Saj bi res ne bilo nič prijetnega, če bi bili postavljeni naenkrat pred volitve, ne da bi prej še okusili sladkosti vladnega sedenja. Kuluk je odpravljen. Kralj Aleksander In Marlola sta se odločila letošnjega Prvega majnika obiskati papeža. V Bukareštu se je vršila na iniciativo internacionale 11.—13. t. m. konferenca balkanskih socialističnih strank. Na tej konferenci bi se moralo rešiti predvsem vprašanje bolgarskega socialističnega ministerializma. Ves tozadevni material bo obdelal še Internacionalni izvrševalni odbor, ki sta ga zastopala ss. Fritz Adler in Zeretelli. Jugoslovansko socialistično gibanje je zastopal dr. Topalovič. Na prihodnji konferenci upamo, da bo naša stranka tudi že zastopana. Grška Švedska in Kitajska so priznale Rusijo. Mi smo zaenkrat podpisali samo trgovinsko pogodbo z ... Japonsko. V Budimpešti so začeli na intervencijo socia-lističnih poslancev s preiskavo radi tihotapljenja denarja preko meje. Prizadeti so pri tem v prvi vrsti najvišji državni policisti, detektivi notranjega ministrstva. nešteti bančni direktorji, uradniki, trgovci, verižniki itd. Toliko je teh ptičev, .da nimajo niti celic dovolj, da bi mogli vse pozapreti! In da zmanjka v taki ogromni katoliški jetnišnici, kakor je Mad-jarska, ječ, to vendar nekaj pomeni! Nemlkl Reichstag (državni zbor) je razpuščen. V dveh mesecih pride do novih volitev. Francoski frank se je jel dvigati. V ozemlju St. Etienne je izbruhnila velika kovinarska stavka. Angleška delavska vlada bo zmanjšala vojsko za 150.000 mož. V Cilfclji so dobili Francozi po upornih domačinih grde batine. Značilno, da imenuje buržuj-sko časopisje samo vstaše »razbojnike". V Češkoslovaški Podkarpatski Rusiji so dobili pri volitvah komunisti večino mandatov — 5, vladni socialdemokrati le enega. D2lerdžinskl, vodja moskovske *čeke“ je znorel. V rudniku Castlegate pri Saltlake Cityju v Ameriki so eksplodirali gorljivi plini in sežgali nad 170 delavcev. O KONSUMSKEM ZBOROVANJU, ki se je vršilo preteklo nedeljo, bomo natančnejše poročilo še objavili. To nam bo tem lažje, ker je bil naš poročevalec s. Karlo Kocjančič edini, ki je na kongresu vodil zapisnik, seveda za naš list. To smo omenili, da pokažemo, kako čudno je bil organiziran ta kongrps, ki mu drugih pomanjkljivosti tudi ni manjkalo. Recimo tole: februarski kongres naše stranke, ki šteje 1000 članov in nima niti odda-leč tistega poslovanja kakor naša največja gospo« darska organi očija, je trajal dva polna dnev« in še je ostalo premnogo stvari, ki jih bomo motali rešiti na bližnjem izrednem zboru. Konsumski kongres je bil pa določen na en sam dan, tako da še najvažnejših točk ni obdelal. Človek si ne more dragega misliti, kakor da je bil v tej površnosti cel sistem, ki naj bi dosiedanje bogove čim temeljiteje izmazal pred kritiko konsumskih delegatov. Pokazalo se je tudi, da so bili zastopniki zunanjih prodajalen vse premalo poučeni o načinu, s katerim je vodilo krista-novsko podrepništvo konsume v propad. Smelo trdimo. da če bi ne bil „ Naprej “ toliko pisal, posebno če bi ne bil v zadnjem trenutku opozoril na tajno koruzniško pogodbo, s katero so si hoteli znameniti štirje člani načelstva zasigurati mehke sedeže za celo desetletje, in če bi ne bil o tej pogodbi s primernim komentarjem pisal, bi protikristanovska opozicija sploh ničesar ne dosegla. S tem, da je to pogodbo spravila v debato in razkrinkala korupcionar-no gospodarjenje odločujočih faktorjev, je nase vendarle združila 40 izmed 51 delegatskih glasov in se je izrekla temu gospodarjenju nezaupnica. O-gromno predpripravo je bil naš list izvršil tudi z objavo revizijskega poročila. Izkazalo se je, da bi brez te objave mnogo delegatov še niti ne vedelo zanj! In vendar je ostalo načelstvo in nadzorstvo skoraj isto kakor je bilo prej! Le en novinec je prišel v ožje (Svetek namesto Urbančeve], b eden v širše načelstvo (Petejan, torej dva Korunovca], v širše nadzorstvo pa dva naša sodruga [Ciril B5hm iz Celja in Franc Štern iz Črne]. Zakaj se je moralo tako zgoditi? Zato, ker se ni posrečila sprememba pravil, ampak ostane pri starem: v načelstvu odločujejo še vedno nastavljenci. Sprememba pravil pa se zato ni posrečila, ker so dosedanja pravila tako rafinirano sestavljena, da bo moralo šele sodišče odločiti. če imajo člani načelstva in nadzorstva pravico glasovati v zadevah, ki se tičejo njih samih 1 Predlog za izpremembo je dobil 42 glasov (med temi samo tri iz nadzorstva!], 29 glasov [med temi 18 iz načelstva in nadzorstva!] je bilo pa oddanih za Kristanov predlog, ki je hotel dosedanjim bogovom ohraniti stolce. Ker ni dobil torej noben predlog dvetretjinske večine, je ostala v veljavi stara določba. Če bi člani načelstva in nadzorstva ne imeli pri tem glasovalne pravice, o čemer bo. kakor rečeno. odločilo sodišče, bi dobila opozicija 39 glasov proti 11, in bi s tem zmagala in pokopala dosedanji sistem. Tako pa bomo morali še trpeti do prihodnjega občnega zbora. Tako se maščujejo zmote proletariata, o katerem pravi delavec iz Trbovelj, da se zmoti pogosto, ker se ne boji kazni, s čimer hoče reči, da ne ve, da pride kazen za vsako zmoto [pogL današnji članek »Nekaj o zmoti"!] Proletarci, čitajte več. da bo manj zmot in da ne boste volili še nadalje delegatov, ki potegnejo v odločilnem trenutku s koritarji proti vam! Za Kristana so glasovali med drugimi: Jaka Vehovec, nekdanji kovinar in tajnik Svobode, sedaj v bolniški blagajni v Tržiču, in z njim seveda g. Padar. Z Jesenic Zugwitz in Črnologar, ki od Korunovega puča nista več v naši st anki, z Leš [Prevalje] Čop, Hočnik, Šrot in Švab, iz Ljubljane Kristan sam in Rakovčeva, s čimer postaja njen današnji dopis (poglej na prvi strani!) še bolj interesanten. Druga imena že še pridejo na vrsto! Razno. Korupcija. Pri železniški blagajni sem kupoval vozni listek. Uradnik, ki me pozna kot urednika „ Na p reja”, me začudeno vpraša: .Kako to, da hočete kupiti listek, saj uredniki imate prosto vožnjo!" „Pa uredniki tistih listov ne. ki se upajo resnico pisati." Pogovora je bilo takoj konec, ker uradnik ni bil naš človek. Ta pogovor priobčujem s širšim pojasnilom, ker so se že tudi naši ljudje obrnili name z enakim vprašanjem. Dokler smo bili * Korunovci skupaj, je še imel .Naprej" za enega urednika to ugodnost [L 1922 se je vozil g. S\etek] potem pa nič več. Najprej so bili gospodje v Beogradu še sramežljivi in niso hoteli povedati, da bo .Naprej" hudič vzel, ampak so le sramežljivo pisali, da dajejo samo mesečne karte, poslali so mi jo pa na koncu meseca, tako. da sem jo imel samo par dni. Vložil sem takoj za drugo, pa dobil sem jo šele čez par mesecev in zopet samo za par dni. Potem pa zopet nič več. Za kolke sem moral dati več nego je bila vredna moja prosta vožnja, kajti ko sem imel .prosto mesečno karto" drugič, se sploh nisem nikamor mogel peljati, tako malo časa je bila veljavna. Organizacija urednikov [UJN] pravi, da letos sploh ne bo prostih kart. oziroma da bo dobil karto samo po eden od vsakega lista. Živ krst pa ne ve, kaj je ta organizacija že ukrenila v tem vprašanju. Imela bi moč, če bi bila za kajl Samo to je znano, da se mnogo gospodov vozi na proste karte in zadnjič se mi je neki železničar pritoževal, da je imela prosto karto še celo neka visoka uradnica .Konsumnega društva za Slov," in da se je on sam pritožil in da so ji jo potem vzeli. Pomislite, ljudje božji, koliko bi bilo vredno, če bi bila objavljena imena vseh, ki imajo proste karte! Marsikdo bi dobil potem manj diet in marsikdo bi se zopet naučil delati. Tudi pri ministrstvu v Beogradu bi bilo manj dela in več reda. Pa gospoda se iz samega idealizma bori proti načelu javnosti ... In iz samega idealizma m« ne bo toiila. čeprav ima arbabi § 104 na razpolago, in če ta ne zadošča, ima tudi zakon o zaščiti belgrajskih in drugih korit... Z. B. Pred nedavnim smo poročali, kako so našemu ^ sodr. Ferdinandu Obersterju čremošnjiški žan-darji zaplenili mnogo brošur in sicer s pretvezo, da sodr. Oberster nima krošnjarskega dovoljenja za razpečavanje teh brošur [ki ga za agitacijske brošure sploh ni treba!]. V resni«« pa so mu jih zato zaplenili ker so ga pobožne dušice ovadile, da ogroža žnjimi .vero"! Te dni je sodr. Oberster zaplenjene brošure zopet nazaj dobil Torej je bilo čisto dobro da smo samolastno gospodo opozorili, naj z nami nikakor češenj ne zoblje in naj prav nič ne hodi za klerikalno gonjo z golimi prsti po kostanj v našo žerjavico. Ta afera je torej končana. Zdaj pričakujemo kdaj nam bodo sodrugi iz Zabukovce sporočili, da so zmagali v podobni aferi z domačim žandarstvom. To jim je namreč iz njihove „Svobodine" knjižnice tudi zaplenilo nekaj knjig, češ. da vzbujajo pohujšanje med »vernimi* kozlički. Značilno je to: med drugimi knjigami so zaplenili tudi slavnoznani Ma-charjev .Rim" in to baš v dnevih, ko so .rodoljubi" po vsej Jugoslaviji slavili Macharjevo šestdesetlet-letnico!! Nas nazadnje zelo veseli, da delajo oborožene ekspoziture buržoaznega družabnega reda tako reklamo za dobre knjige in za — naše gibanje! Vendar predolgo taka zaplenitev ne sme trajati Mogoče so zabukovški sodrugi svoje knjige že nazaj dobili, pa nam tega še niso utegnili sporočiti? Če jih še niso dobili, naj ne bodo v skrbeh, bomo že znali poskrbeti da bosta klerikalni verskonorski fanatizem in žandarska uslužnost napram temu fanatizmu prav kmalu doživela gorostasno hlnmnim Mogoče gospodje samo na to čakajo, da sporočimo n. pr. Macharju in vsej češkoslovaški ter inostranski kultuni javnosti, kako se je pri nas v Jugoslaviji med burioazijo praznovala Macharjeva šestdesetletnica: spredaj s kadilom, zadaj s smradilom!? Klerikalizem postaja iivljenskonevaren. Enajsta številka .Pravice" piše: .V boju žoper buržua-zijo zakrijemo razlike med nami socialnimi demokrati in Neodvisnimi. Kadar divja boj, poznamo samo eno načelo: buržuaziji smrt!" — Vprašamo g. dr. patra Tominca: kaj misli s pipcem, a. nad Pollaka in Jegliča? Iz stranke. .Sloga" 20. III. 1924: Članov s polno plačanimi deleži 84. [80 mož, 4 žene], hranilnih vlog 18.067-70 Din. Krajevna org. Soc. stranke Jugoslavije v Celju sklicuje svoj občni zbor v nedeljo dne 30. marca ob 9. dopoldne v Janžekovi gostilni za Kresijo. Udeležba dolžnost. — ODBOR. Brežice. Vabilo na redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo 30. marca ob 9. uri dop. v Grobuškovi gostilni v Brežicah. Člani, dolžnost je. da se udeležite polnoštevilno in pripeljete tudi svoje prijatelje s seboj, na občnem zboru se bodo sprejemali tudi novi člani. Vsak naj po svoji moči dela in agitira, časi so resni 1 Delavci in mali kmetje, za-nimajte se za svoj položaj, nihče vam ne bo pomagal, če si ne boste sami. — Predsednik. V Tacnu se 9. t. m. občni zbor zaradi snežnega meteža ni vršil. Vršil se bo 30. marca. Proti roparskim vite*ona. Od 1. 1. do 4. Ul. 1924. Din 277 65 Martin Pondelak, Videm . 5-— Ivan Kolman, Hrastnik „ 10 — Alojzij Leskošek, Celje , 10 — Franc Jelen, Celje „ 10'— Franc Svetek, Ljubljanai(Koren in Korun * 750 Filip Uratnik, . / še manjkata) „ i__ Ogris, Vič * „ 2 50 Od 1.1. do 18. III. 1924, skupaj Din 32365 Tiskovni sklad. Od 1. I. do 11. Ul. 1924 Din 121075 Baldomir Blanc, Hrastnik „ 2'— Franc Podlunšek, * , 8 — Avgust Falkner, Kočevje „ 2’— Ivan Prodner, Hrastnik „ 4-— Filip Grabner, Črna namesto za zvonove „ 50-— Ivan Žlabornik, Črna „ 10’— E. Martinšek, Krško postranski zaslužek „ 2 50 S Konsumskega zborovanja: Delegat Tekavec » 5*— Štefan Bračič, Pragersko » 9 — Filip Mlinar, Črna • 5-— Luka Grubelnik, Ribnica na Poh. „ 5‘— Ciiil BOhm, Celje neizrab. potnine „ 2550 I. P. v smislu dop. tajn. št. 850-24 » 50*— de enkrat sporazum: Ivan Zaveršnik in Fran Merzel, Trbovlje , 10 — Delavci v Trbovljah: Ivan Kerkovič. Avgust Tratnik, Ivan Krušič, Ivan Je-retin, Franc Urbanija, Ivan Majcen, Anton Alič, Herman Kuhar, Ludvik Kolenc, po 1 Din „ 9 — Ivan Volčanšek, Franc Novak, Miha Sever, Ivan Zalaznik, po 2 Din „ 8‘— iakob Lipovšek. Trbovlje » 5— rranc Završnik, * 10 — Od 1. I. do 19. III. 1924 skupaj Din 14^6’Va Poročilo o XV. strankinem zboru. 3. februarja dopoldne. (Nadaljevanje.) Zvonimir Bernot: Beograjčani nam v zvezi s Korunom strašno grozijo, češ, da nas Internacionala ne bo spreje a. Jaz ne verujem tem natolcevanjem, ker se gotovo tudi Internacionala ne bo hotela smešiti s takimi nazadnjaškimi razmerami. Beograjčani so ekstremni zagovorniki cirilice, proti esperantu, našo resolucijo so odklonili, ne d i bi povedali stvarna nasprotstva. Pa če vsega tega ne bi bilo, mora Internacionala priznati nam iste pravice, kakor drugim državam, n, pr, ima Češkoslovaška tudi 2 stranki. Pa tam sta ti dve stranki v sporu samo zaradi dunajskega centralizma in češkega nacionalizma, Mi vzdržujemo internacionalno načelo, da si mora delavec poiskati svoj kruh, pa četudi v tuji državi. Na Češkem so pa v tem oziru taka nasprotstva, da Čeh in Nemec ne moreta niti v parlamentu biti edina. In Internacionala vendar priznava obe stranki, pa da bi nas ne, zato ker reče to kak dr, Korun!? Moje mnenje je. da pišemo Internacionali v smislu beograjske resolucije in da ji v kratkem pojasnimo razmere toliko, v kolikor jih ne bo mogla spoznali iz »Vorwartsa“. Če hočemo pa vršiti svojo dolžnost napram Internacionali, moramo poznati njena pravila in tudi strogo izvrševati vsa naročila. [Cita statut Socialistične delavske Internacionale.] [Op. zap.: S. Bernot je nadalje pojasnil tudi način zastopstva v Internacionali po njenih pravilih, delovanje načelstva [biroja], delitev mandatov po proporcu itd.] Internacionali bi morali mi plačevati tudi progresivne prispevke, da bomo vsaj z našim živim vzgledom tudi njej dokazali da je ta davek koristen in pravičen. J. Jeram, Jesenice: Rad bi dobil pojasnilo, kakšno razmerje obstoji med 2., 21/t. in 3. Internacionalo. Zv. Bernot: Druga in pol ali dunajska Inter-nacionala, kakor znano, več ne obstaja, ker se je združila z 2. v skupno londonsko Internacionalo vseh socialističnih strank, h kateri hočemo mi pristopiti. S Tretjo ali komunistično Internacionalo pa se spori blažijo. Geslo o diktaturi proletariata, to se pravi o diktaturi kake proletarske manjšine je v Rusiji propadlo. Josip Pastorek, Ljubljana: K vprašanju Internacionale vzdržujmo čisto začrtan program, vztrajnost pri delu, četudi nas trenutno ne bi hoteli priznati. Končno se bodo le prepričali, da vršimo napram socializmu svojo dolžnost „Vorwarts‘ naj še nadalje izhaja, da bo lahko vsaj delno in v najpo-glavitejših točkah informiral inosiransko javnost, da bodo tudi tam onkraj meje zvedeli kaj nas loči od .socialistov zelene mize" in zaradi katerih nas baje ne bi smeli priznati. Tudi to pravijo, da zaradi nas Interaacionalina komisija ne bo še enkrat cel dan sejala kakor je zaradi Korena na hamburškem kongresu. Mi pa pravimo, da bo morala sejati, ker morajo priti do spoznanja. Kakšni ljudje nas pa obrekujejo ? Pred kratkim se je vršila neka patriotična pravoslavna slavnost v Ljubljani in pomislite, kdo je bil navzoč — kdo je žrtvoval za stafažo svojega nevednega otroka ? Primasocialist dr. Korun — njegov sinček je na tej proslavi deklamiral. [Ogorčeni medklici.] Tako vzgajajo ti ekssocialisti svojo nedolžno deco: To naj svet izve, da smo zaradi takih kvalitetnih diferenc šli narazen, ker delavstvo bleščečim besedam takih socialistov ni hotelo več verjeti. In danes vidimo, da smo prav imeli. Mi moramo delati in vzgajati. Če bomo zidali z dobrim kamenjem, bo vse posestvo dobro in ves svet Resnica mora in bo zmagala tudi za nas. S. Alojzij Leskošek. Celje: K razlagi s. Ber-nota pojasni, kako je bil sam proti češkim nacionalističnim stremljenjem v stranki, dalje opozarja, da upošteva Internacionala pri presojanju moči kpkft stranke tudi strokovne in zadružne organizacije v dotični deželi. Nevarnost je, da bo belgrajska zelena miza reklamirala vse te organizacije zase. Proti temu se moramo zavarovati. Zv. Bernot: To bomo storili. Vendar ideja je V politični organizaciji Vinko Mfideradorfer, Mežica: da predlog, naj vzamemo belgrajsko resolucijo za vsebino v poročilu Internacionali Soglasno sprejeto. Dopolnilni predlog, naj poročamo v in v esperantu tudi soglasno sprejet ZAPISKI MIMOGREDE. Vprašanje brezposelnosti je na dnevnem redu. Ma vseh koncih in krajih so trume ljudi, ki nimajo dela in jela zato, ker so garali in stradali; ki so nagi zato, ker so preveč blaga natkali; ki so bosi zato, ker so gospodarjeva skladišča do strehe napolnili z obuvalom. To je nelogična logika kapitalističnega družabnega reaa. Kapitalistična družba pa nima ne smisla ne sredstva, da bi se izkopala iz te anarhije. Kjer poskuša pomagati, jo polomi, od voza zahteva, naj bi izvlekel konja, ne pa od konja naj izvleče voz. Najprvo prihajajo denarne podpore; daje jih toliko, da bi si brezposelni žnjimi ne utegnili niti zadnje sveče kupiti, da se pripravilo na dostojno smrt. Tiste buržujske podpore izgledajo samo zato velikanske, ker ne pomislimo, na koliko desettiso-čev in stotisočev ljudi jih je treba razdeliti. Pred nedavnim smo poročali, kako je dala vlada za prevoz 40.000 slovenskih rudarjev iz Vestfalije 200.000 Din — na posameznega rudarja pride komaj 5 Din... Ko jo buržoazija polomi s podporami, se spravi na »tujce* in jih prične izganjati. Pri tem ji pomagajo z denunciacijami in s pestjo razne »Orjune*, ki hujskajo neumne, bedne backe proti drugojezič-nim sotrpinom, češ, da jim ti odjedajo kruh. Pa take famozne ..Orjune" backom seveda ne razodenejo, da je: a) brezposelnih morda deset- morda stokrat več nego inostranih delavcev v domačih podjetjih ; b) da je domačih delavcev morda stokrat več zaposlenih v inostranstvu nego inostranih delavcev pri nas doma. Kaj bi se zgodilo, če bi pričeli tam zunaj naše ljudi tudi izganjati domov prav po geslu »zob za zob*, kakor ga pridigujejo nezreli, duševno zaostali, koruptni in provokaterski nacionalistični agenti buržoaznega »socialnega* politikastrstva? Tudi ne boš od takih »Orjun* nikoli zvedel, da so shrambe domačega — pa tudi tujega — izkoriščevalca do vrha nabite z vsemi dobrotami, med tem ko ti stradaš. Ko jo buržoazija polomi z miloščinami in s hujskanjem proti »tujcem*, pa ni brezposelnosti vseeno nič konec, temveč se položaj še poslabša, tedaj je buržoazija na koncu s katekizmom. Tistega, kar bi lahko dala — kruha in poštenega dela —- namreč ne sme dati, dokler varuje svoje interese. Nasprotno: buržujske vlade pomagajo na ta način, da vržejo še kakih stotisoč državnih nameščencev na cesto, da svojim kapitalističnim varovancem pomagajo iz krize. In ne more biti nič drugače, dokler je masa delavnega ljudstva zavita v nevednost in dokler prepušča kapitalistom popolnoma proste roke, da jo rešujejo, kakor je njim všeč. Dokler se bodo dale mase slepiti po buržoaznih obljubah, odredbah in zakonih, a ne bodo imele organizacij, ki bodo kapitaliste tudi prisilile k izvrševanju dobrih obljub, dotlej bo ostalo vse pri starem. Pa kaj, ko bodo imele zaposlene in nezaposlene mase svojo organizacijo, takrat ne bodo hodile več pred bur-žoazijo klečeplazit za kruh in delo: Nekaj brezdelnih ministrov bodo pognale na cesto, nekaj demagogov bodo premaknile s stolcev in s to odtegnitvijo nepoštenega .dela* in nezasluženega jela malenkostnemu odstotku .merodajnih* faktorjev se bodo vse mase brezposelnih in lačnih sužnjev pritegnile k poštenemu delu in jelu! ♦ Turki bodo uvedli namesto svojih dosedanjih čiričarov latinsko abecedo. Neverjetne stvari se godijo tam v deželah, ki jih mi »civilizirani zapadnjaki* smatramo za napol barbarske. Albanci bodo proglasili republiko, Grki istotako, Perzijci so svojemu šahu prepovedali povratek iz francoske Riviere, odkoder je tri četrtine svojega življenja osrečeval svoje ljudstvo med celim haremom francoskih metres, med baterijami finih buteljk, med karnevali v Nizzi in igralnimi mizami montekarloških kazin. Turki so proglasili republiko; svojega sultana, obenem papeža njihove vere. so napodili preko meje; ista usoda čaka pravoslavnega patriarha v Carigradu; odpravili so versko-po-neumnjevalni pouk iz šol; prepovedali so alkoholi-ziranje; sedaj so izročili vizum enemu izmed glavnih zadržkov, ki jim je težil zbližanje s pravo kulturo ostalega sveta: svojo pisavo nadomeščajo z neprimerno lažjo, lepšo in umljivejšo latinico. Druga stran medalje: pri nas na zapadu besni reakcija proti republikanskim državnim oblikam; uvajajo se batine in natezalnice; najvišji funkcionarji hodijo rimskemu papežu poljubljat konce čevljev in se domenkujejo žnjim za obnovitev inkvizicijskih sistemov; celi narodi se potapljajo v oceane alkoholov in v pramegle strupenih dimov. Zadnji rekord smo dosegli v Sloveniji, kjer so se »napredni* in »nacionalni* preroki zapleli v besno črkarsko pravdo, ker hočejo »protidržavno* in »pro-tinarodno* latinico zamenjati za »patriotično* cirilico, pisavo, podobno tisti, ki smo jo mi Slovenci preboleli že pred 1000 leti 1 Ampak preroki so iztaknili, da Slovenci nismo bili Slovenci ter Jugoslovani in da to tudi ne bomo postali, dokler ne sežgemo svojih z latinico pisanih anacionalnih Prešernovih »Poezij* in protirodoljubnih Cankarjevih knjig na grmadi in dokler se ne bomo začeli posluževati jezika in pisave, s katerima nam beograjske žlahte narekujejo kuluke in davke, da se vzdržuje njihova korupcija. Ker cirilica, to je »praslovansko*. Najbrže zato, ker se je že prvi Praslovan s cirilico, ne pa z latinico počečkal v svoje plenice in nam na ta način popisal, kako je junaško zmagal prvo silo, ki ga je zadela v življenju, in se ohranil rodu ter očetnjavi... * Gospoda gnoj naredi, delavci ga pa ven kidajo. Gospoda je čista, delavci so pa umazani, pravijo kapitalisti. Pa časi se izpreminjajo. Vile ne leže več na gnoju, ampak v shrambi so spravljene, da se ročaj nič ne umaže. Delavci pazijo, da se ne umažejo, če ni drugače, kidajo z rokavicami. Ves svet danes ve, da so umazani tisti, ki so gnoj naredili, ne pa tisti, ki ga ven kidajo. Delavci zmagujejo. Zmaga socializma je pred dumi, čeprav ne- kateri le vedno govore o gnojnici v delavskem Časopisju. Rszen kapitalističnih listov delajo gnoj dandanes tudi »Delavske novice" in .Socialist* — .Naprej" so pa vile, ki gnoj ven kidajo. Proletarska žena M. R. naj prime te vile za ročaj, ne pa za trizob, pa ne bo več jezna. * Nastavljati se človeku, ki te ne mara, je neumnost. Morda je taka neumnost včasih odpustljiva. Voditi človeka za nos, neodkritosrčno mu iz-begavati, potem ko sta se z razrušitvijo zadnjih medsebojnih tajnosti prostovoljno navezala drug na drugega, je nepoštenost So okoliščine, ki stopnjujejo to nepoštenost do podlosti. In ta ni več odpustljiva. Razbijte gnilo slogo vi zaljubljenci, razbijte jo pa tudi vi proletarci 1 Ne nastavljajte se onim, ki so vas izdali 1 Bolečine ? V obrazu ? V udih ? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bo9te čudili I Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter že čez 25 let priljubljeni S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplačilom razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller. Stu-bica Donja. Elzatrg št 252 Hrvatsko. Dopisi. Trbovlje- »Slovenec* št 62 je objavil člančič pod naslovom »Brezposelnost ali lenoba". Razumete, kam pes taco moli? S takimi besedami, da je dela dosti, samo delavci da ne marajo sprejeti dela, hočejo brezposelnost opravičiti Torej delavci, ki so brez posla, so leni! Člankar bi naj premislil, da snega ni vse leto za spravljanje, to je le en dan ali dva. Kar se pa tiče. zidanja, to bi pa gotovo zmanjšalo brezposelnost Pa iz tega člančiča se je bati, da si še kaj ne premislijo. Ako bi vsak delavec. ki je naročnik .Slovenca", samo ta člančič dobro premislil, bi se gotovo prepričal, da .Slovenec" ne zagovarja delavskih interesov, ampak da blati delavce. — I. P., Loke, Trbovlje. Odgovor bivšemu narodnemu poslancu g. Ureku v Globokem na »Poslano* v 11. št. »Kmetijskega lista*. Vaša trditev, da sem jaz članke iz Globokega podpisoval skrivaj, je tako nerodna in neumna, da ni za nikamor. Tako neumen vendar nisem, da bom nekaj skrivaj podpisal, kar mora postati danes ali jutri javno, seveda vi imate vsakega človeka za neumnega in ga podcenjujete. Druga laž je in precej nesramna, da mi očitate, da sem jaz delil 16. štev. Napreja mimo idočim ljudem s pri- Bombo, da naj čitajo, kaj piše o Ureku! Gospod trek, tako navdušen nisem za vas, da bi časopise delil, ki pišejo o vas. Resnica pa je sledeča: ko sem čital omenjeni list, je prišla Marija Cizeljeva iz Globokega v moje stanovanje in ko me je vpra-šala, kaj je novega, sem ji pokazal v listu odprto pismo, nakar mč je prosila, da naj ji list dam, da ga nese domov in da mi ga precej drugi dan vrne, kar se je potem tudi zgodilo- Tako je g. Urek, in nič drugače! Ako pa imate take informatorje, da vas tako napačno informirajo, je žalostno za vas! Le eno pričo mi pripeljite, da sem ji jaz list dal oz. da sem jih delil! Torej preden kaj takega pišete, bi se morali prepričati, če je resnica ali ne. — Za to pa, da se skušate norčevati iz mene, vas le pomilujem. Take pisave v listih in takih ovinkov, kakor jih vi tukaj delate, ne smatram nikdar za resne. Zame drži pregovor: dejstva kažejo, ne pa puhle fraze In demagogija. Torej g. Urek, jaz sem še vedno isti, kakor me omenjate v 2. odstavku vašega poslanega: iskren in odkritosrčen in sovražim vsako zahrbtnost, naj bo od katerekoli strani, in sem in ostanem zvest svojemu prepričanju in odkrit politični nasprotnik, in to vi najbolj dobro veste iz let 1907 in 1911, ko ste bili vi še klerikalec. Odprto pismo vas je moralo pa precej dobro zadeti 1 Pregovor pravi: kadar psu na rep stopiš zacvili. — Ivan Baraga. Črnec pri Brežicah, 15. III. 1924. K stanovanjski bedi v Celju. Stanovanjska beda pri nas je vsak dan večja, to pa v prvi vrsti zaradi brezbrižnosti stanovanjskega urada. Vedno je nekaj stanovanj na razpolago, če pa pride kaka stranka za enega prosil ji navadno rečejo, da je baš tisto že oddano, kar vselej ne odgovarja res-nicL Imamo na razpolago dosti velikih stanovanj, ki bi se dale prenaredi v manjša, tako je n. pr, v Gosposki uL 30, kjer je tako stanovanje, iz katerega bi bili z lahkoto dve. Neki Bach ima v svoji hiši več sob zaprtih, te sobe so tudi prazne, pa jih noče nikomur izdati Ce morajo prosilci plačevati občutne kolekovine, smejo tudi prositi, da se jim prošnje nepristransko rešijo. Z dobro voljo bi marsikatera stranka prišla do stanovanja, samo stanovanjski zakon je treba nepristransko izvrševati za stanojemalce kakor za hišne gospodarje. — A. Z. Tržič. Odgovor g. Padarja, ki v .Socialistu" ne mara odgovoriti stvarno, ampak samo zahteva, naj pove dopisnik svoje ime. Samo tole: G. Padarju pač časti ni bilo mogoče ukrasti, ker kar je v .Na-prejevem" članku, je resnica, čista resnica; ako pa ni. saj ve. kje se razsojajo take stvari. Bodo pa priče povedale in dopisnik sam. ker v tem slučaju bo uredništvo imenovalo njegovo ime. Niti na misel mi ne pride, da bi izpolnil pod drugimi pogoji gospoda Padarju voljo, da ne bo mislil, da se mora vse vršiti po njegovi volji. Stvari, ki spadajo v javnost, za enkrat še ohranim zase. Sicer mu bom pa ob priložnosti že iz oči v oči povedal, kar bi rad vedel. BREZ NADALJNIH KOMENTARJEV. Sodrugu Jožefu Potešu, zaupniku SPJ v Štorah Glasom sklepa na občnem ?boru krajevne or ganizacije SSJ v Štorah te poživljamo, da vrneš na Pokrajinsko tajništvo SSJ v Krškem neobračunane prispevke, katpre smo vplačali člani naše krajevne organizacije v Štorah, oziroma da jih oddaš tukajšnji krai. organizaciji. Nadalje zahtevamo, da se nam vrne ves denarni znesek, katerega je kraj. organizacija SSJ v Štorah skupaj spravila do časa Korunovega razdiralnega kongresa v Celju. Odtegniti se sme samo oni del čistih dohodkov, ki so jih vplačali tisti člani. kateri se še danes strinjajo in sodelujejo z akcijo Poteš in Žohar v Štorah. Istotako zahtevamo, da se nam odda istočasna podružniška last. kar se tiče tiskovin, raznih zapisnih knjig, štampilij itd. Računajoč na tvojo delavsko disciplino, ki nam veleva vsem, zahtevamo, da našim upravičenim zahtevam ugoaiš v najkrajšem času, najdalje v osmih dneh. Upamo torej, da stvar prej urediš, nego bi bili prisiljeni izvajati konsekvence. S proletarskim pozdravom: Mihael Varmočnik, predsednik; Ivan Vaš, podpredsednik; Ivan Požgajner, tajnik; Jožef Resnik, blagajnik. Štore, 17. februarja 1924. Gospodu Mihaelu Varmočniku v Štorah. Na Vaš tamošnji dopis brez datuma, sporočamo sledeče: Ne maramo in nočemo si polaščctti de^ar, /.a katerega trdite, da je Vaš in sicer za prispevke Vaših članov. Toda predno vam ga vrnemo, prosimo, da nam pismeno sporočite za katere člane, ker mi delamo sistematično in po sklepih. O zahtevi inventarja podružnice v Štorah pr; moramo obširneje spregovoriti, da se razumemo. Znana Vam je bila okrožnica, katero je prejela tudi krajevna organizacija v Štorah, katera je vsebovala zahtevo po sklicanju izrednega pokrajinskega kongresa, katera je bila prečitana in podpisana od odbora, kateri še ni sumil o kakšni cepitvi stranke v Sloveniji. Nadalje Vam je še prav gotovo v spominu. da se je v Štorah vršilo člansko zborovanje, na katerem sta se izvolila dva delegata za izredni strankin kongres v Celju, na katerega sta bila izvoljena soglasno g. Vaš in sodrug Žohar, kamera j sta se oba izrekla za zedinjenje stranke s tem, da sta oba glasovala, oba brez izjeme za vse na kongresu stavljene predloge. Iz tega pa, če imate malo pojma o resnosti, morate razvideti, da ste se pozneje le vi odcepili Qd celotne krajevne organizacije v Štorah kakor od pokrajinske organizacije za Slovenijo v Celju. Komu sedaj pripada podružnični inventar ? Štampilijo na primer sploh niste upravičeni uporabljati, ker niste včlanjeni v Socialistični stranki Jugoslavije, temveč ste le člani skupine Ber-not, kateri se nazivlja socialista, ki pa ne pozna ne internacionale ne socializma kot takega, ker k spoznavanju socialistične znanosti je potreba proletar* ske predhodne dobe, kar pa r.oben od V^s ne more trditi, da to ima. Vrhu tega, pa po njegovi zaslugi niste člani ne glavnega odbora Socialistične partije Jugoslavije ne socialistične internacionale v Londonu, kjer tudi priznani ne morete biti, ker socialistične stranke, ki bi imele enak program, ne morejo obstajati v nobeni državi, tako tudi ne v Jugoslaviji. Torpj še enkrat, sporočite nam nemudoma, za katere člane zahtevate nazaj prispevke od 12. avgusta 1923 nadalje oz. od julija 1923. kar smo takoj pripravljeni storiti. Drugače pa z inventarjem. Kako, to je že povedano dovoli jasno. Blagajniško knjigo, katero je svoječasno daroval g. Požgajner, pa hočemo plačati, seveda proti predložitvi računa, kolikor je stala njega in eventualno nekaj poviška. Sicer bi pa morali knjigo popraviti v toliko, da bi od začetka do sedaj morali uporabljene liste iztrgati. O stvareh, o katerih ne boste šev na jasnem. se obračajte m 'Krajevni odbor SSJ v Štorah, ki je bil izvoljen dne 24. februarja 1924. Za Krajevno pol. org. soc. deai. stranke v Štorah; KarOl Pozinek L r. Josip Poteš 1. r. Štore, 28. II. 1924. Gospodu Rudolfu Čebularju in zaupnikoma SPJ Karlu Poziueku ter Jožefu Potešu. Z ozirom na odgovor z dne 28. II. 1913 na naš dopis, katerega smo poslali g. Potešu radi ne-odrc.ču.-ionih naših članskih prispevkov, nadalje radi skupnega podružniškega inventarja in blagajniškega stanja, vam pošiljamo sledeče v pojasnilo in v premišljevanje: Vi pravite, da ste nam prispevke voljni povrniti, samo da bi vedeli za katere člane jih zahtevamo. Nadalje nas hočete prepričati, da smo se mi od vas odcepili, ne pa obratno. O vsem tem je važno dr: se temeljito razgovorimo. Vi trdite, da delate sistematično ia po sklepih, pa si niste niti na jasnem kaj je moje in kaj tvoje! Nekej namigujete, kakor da fci se članski prispevki kraj. org. donašali na neko mesto v en koš. Poteš kot najstarejši pa da vsak mesec enkrat spodkiaa in jih pošlje kamor mu je drago oz. tistemu, ki ga po rami potrepije, češ: Saj si fest fant! — Mi pa trdimo, da je on v času skupnega delovanja vodil kot blagajnik natančno evidenco in tako smo prepričani, da je pri njem vsak vinar natančno vknjižen. kdo ga je plačal in kdaj. Ali dela še sedaj tako. ne vemo, pa takrat je. Radi poštenega dela smo mu predolgo zaupali. Da se vam bo posrečilo iztrgati ga nam kot socialističnega poštenjaka in ga privesti popolnoma v kapitalistični tabor, tega še sanjali nismo. Pa vseeno on oo še vedel, za koga mora obračunati in ksta. Kdo s ; je odcepil? Da se razčisti to vprašanje. je treba spregovoriti o okrožnici, o kateri nišete, da se ie odbor nanjo podpisal, še predno je aj vedel o razkolu. Okrožnica je vsebovala poziv v s:v;slu 46. § strankinega pravilnika o sklicanju izrednega strankinega kongresa in sicer v tem slučaju zaradi zedinjenja celokupnega proletariata v Jugoslaviji. Ta vest je bila za nas silno razveseljiva, S Jem limon; ste zakričali pri nas. kakor je v neki knj gi zapisano: fctalo v Brazilijo, v Brazilijo! Jiz-huhu! Kdo gre z nami? Hajdi na noge!—Pa previdni Šforani niso takoj šli. Prvi dan smo vas s figo pod i»i.som poribali, šele drugi dan, ko je poslal g. Koren z Ž .barjem še par svojih maziljencev, ste nas pa prepričali, da stari grešni kompromisarji ia drugi odpadli koritarji pri tem zedinjenju ne pridejo pod nikakšnim pogojem vmes oz. v poštev. Uverjen;, o’a nas ne varate, smo vam okrožnico podpisali. Ravnoisto je trdil g. Koren na člansKem zborovanju v Štorah, da zgoraj navedene mešanice ne sprejmemo. Iti že tretji dan po tem zborovanju so prežale i* Korenovega stanovanja po vsej Sloveniji štiri, s?ave in dobička željne oči in to so bile oči g. K ren;s in g. Koruna! To je bilo mešetarjenje za koše izmozganega, zedinjenja si želečega socialističnega proletariata! Na omenjenem zborovanju se vam žito nš popolnoma sklasovalo. Že tu so bistre oči opazile, da se spod mehkega ovčjega kožuščka pri-kazuja neka druga oblika. Delegata za kongres sta bila res pravilno izvoljena. ker smo bili v nadi, da bosta zastopala podružnico ne pa kongres, Eden izmed delegatov je naplavil svojo dolžnost, tudi drugi bi jo bil. če bi ga ne bil Koren zvezal s konsumskimi vrvmi na rokah in nogKh. Delegat, ki je napravil svojo dolžnost ie bil s. V;.š. ta ni šel zvezan nn kongres in ni pozabil doma natančnega posluha in bistrih oči. Takoj je opazil, da s > se med drugimi prikazale ostudne prav frno maskirane postave in so takoj poležale vseh no tiste okrožnice, katero smo zedinjenja hrepeneči podpisali, potem pa so pohrustale tiste vnete obljube, s katerimi se je Koren na zbo- j rovanju tako širokoustil. Nato so se te vrie pijavke skobacale in so zavile vrat 46. § našega pravilnika in so ga vsega razmrcvarile in pogoltnile. Ves ta prizor je natanko opazoval s. Vaš in ni hotel pri tem marljivem delu tem prikaznim veselja kratiti. Deial je mirno: Dosedaj ste vi, nesramnosti lažnjive, mene in vso podružnico za ušesa in nos vlekle, a UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.