DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2B26. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, ca inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 96
Sreda, 4. decembra 1935
Leto X
Iz notranje politike
Beograd, 30. nov. 1935.
V	narodni skupščini število poslanskih klubov še ni — kompletno. Delovni klub, v katerem so bili tudi oni slovenski poslanci, ki niso vstopili v snujočo se stranko JRZ, se bo nadalje cepil. — Izstopili bodo iz tega kluba sedaj neki vojvodinski poslanci, ki se programatično vedno bolj ogrevajo za politiko sedanje vlade.
Kakor se vidi, bo torej imel prav oni prorok, ki je trdil, Ma bo imela vlada, ki je vzdržala v zakonu s parlamentom doslej, odslej nekoliko boljšo večino.
Sicer pa je sedaj itak že gotovo, da se narodna skupščina v letošnjem letu ne bo več sestala. — Zasedanje napovedujejo za sredino januarja, nekateri tudi za februar prihodnjega leta.
In, ker skupščina ne bo delala, zato ne delajo tudi izvoljeni odbori. Vsaj bo narodna skupščina predelala najprej proračun. S forsiranimi sejami se tudi državni budžet hitro obdela.
Gospodje, ki vodijo novo stranko, pa se seveda tudi v tem; času posvetujejo. — Enkrat so v privatnem: stanovanju pretresali situacijo in dognali, da so vsi ene misli in enakega gledanja. — Smatrajo, da bi bilo prav, če bi spravili v vseh delih države svojo strankino organizacijo skupaj in da bi se ljudje te stranke tudi prijeli in držali. —
O zasedanju senata pa se nič ne piše in ne govori. Tam je zasidran z večino klub JNS, ki nikakor ni istoveten s sedanjo stranko JRZ. — Če znamenja ne varaijo, pa se je nekaterih celo lotila želja, da bi klubu JNS oživotvorili zopet stranko JNS. Uzu-novič, ki je bil predsednik te stranke, je imel zadnje dni konferenclo. — Dr. Kramerja, tajnika te stranke, na tej konferenci ni bilo. Pač pa je postal dr. Kramer predsednik ljubljanske JNS, ki še eksistira. — Seveda pa je to že rebus: v isti sapi. ko či-tarnio o občnem zborui ljubljanske JNS, čitamio, da se zbirajo zopet udi razpadle JNS. — In čitarno v »Jutru« celo, d!a ni prav, če snuje'Puc in njegova družba gospodarska društva.
Kako je govoril Mussolini 1911
Kako govori danes, vemo
Mussolini je bil v uredništvu soc. dem!, lista »Avanti« v Milanu. Takrat se je pripravljala Italija na vojno v Tripolisu v Afriki, da ga osvoji. Leta 1911. je to bilo. V Ro-magniji je ob tej priliki govoril Mussolini:
»... Zakj tratimo čas z razpravljanjem o resolucijah? Preprečiti moramo vojno z dejanji, ne z besedami. Ali nimamo dinamita? Vrzimo ga na železniške tiri, po katerih se bodo odpeljali naši vojaki na bojišče! Ali ne moremo porušiti mostov, uničiti cest, porušiti železnic?
Žene! Matere! Tul je Vaša dolžnost! Lezite na železniške proge, da Vatni ne odpeljejo Vaših sinov v imperialistično klanje!
Ali nimamo dovolj suženjstva in nezadovoljnosti v svoji lastni deželi? Ali nimamo v naši deželi ljudi, ki ne znajo čitati in pisati? Ali mi nimamo ljudi, ki po ulicah umirajo gladu? Kako moremo civilizirati mii drugo narode? Ali veste, da se kapitalistična vlada ne briga za Vaše
Iz opozicije na vlado
Zmaga delavske stranke v Novi Zelandiji
Porast od 24 na 52 mandatov
Nova Zelandija je velik otok severovzhodno ob Avstraliji. Delavska stranka je na tem otoku uvedla socialno in splošno zavarovanje za starost že pred okoli štiridesetimi leti. Pred štirimi leti je združena liberal-no-konservativna koalicija (Forbes-Coates) dobila vlado v svoje roke, ki jo mora sedaj zopet prepustiti delavski stranki.
Po dosedanjih rezultatih je dobila delavska stranka 52 mandatov (prej 24), »nacionalni socialisti« 20 (prej 46, tako se je imenovala dosedanja vlada), neodvisni 8 (prej 8). demokrati 0 (prej 2).
Predsednik bodoče vlade bo naj-brže voditelj delavske stranke Ca-vage.
Trenutni program delavske stranke je jamstvo za rentabilnost kmeti-škega gospodarstva in zaposlitev vseh za delo sposobnih prebivalcev. Ta program nami zopet potrjuje dvoje, prvič, da »nacionalna« reakcija nima bodočnosti in da imata delavstvo (z obrtništvom) in kmetijstvo povsem skupne interese v boju proti izkoriščajočemu mednarodnemu kapitalu.
Amnestija
Dne 1. decembra t. 1. je izšel odlok o širši pomilostitvi. Pomilostitev se nanaša na politične, tiskovne, gozdne in žalitvene obsodbe. Iz amnestije so izvzeti hujši delikti proti državi in kazni iz koristoljubja.
Pomilostitev velja za obsojence zaradi navedenih deliktov pred 1. decembrom t. I., tudi, če še ni bil uveden ali je uveden postopek. Po-miloščeni so kažnovanci, katerih zaporna kazen ne presega 12 mesecev ali nad 5000 Din globe ter v treh letih od dne pomilostitve ne store nobenega kaznjivega dejanja. Obsojenci, ki so obsojeni na zapor in globo, so pomiloščeni samo glede zaporne kazni.
Osebam, ki so obsojene na zapor nad 12 miesecev, se kazen zniža, tako na 10 do 15 let obsojenimi za tri
leta, če so prvič obsojeni, če drugič, samo za dve leti. Obsojencem od 4 do 10 let za dve leti, če so drugič obsojeni za eno leto. Obsojencem:, ki so obsodni od 1 do 4 let, se so prvič obsojeni, eno leto.
Izvzeti so, ki so izgubili državno službo ali drugo javno službo, obsojeni zaradi podkupnine, v inozemr stvo pobegle stranke, proti katerim se ne more izvesti kazensko postopanje, osebe, ki so bile obsojene na smrtno kazen in so bile pomiloščene na zaporno kazen, zaradi vohunstva obsojene osebe. Od pomilostitve so končno izvzete kazni po čl. 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
To so glavne določbe amnestije, ki jo izvede pravosodni minister.
Nova naredba o kartelih
Zahtevamo vpliv konzumentov in javnosti na kartele
Izšla je nova naredba o kartelih. Karteli morajo biti registrirani. Uvede se posebno kartelno sodišče iz treh članov državnega sodišča in 20 gospodarstvenikov. Razsojal pa bo spore senat petorice. V svrho kontrole je obstojal doslej poseben komisarijat, ki se odpravi. Trgovinski minister pa bo smel kartel razpustiti, če bo potrebno.
Naredba pomeni le neznatno reformo, ker karteli tudi v bodoče ne bodo pod vplivom konzumentov in javnosti, pač pa se bo o njih odločalo s stališča njih samih, ker imajo v državi absoluten vpliv.
Zanimiva izjava
Na zagrebški konferenci JRZ je v nedeljo izjavil minister za šume in rude, Gjuro Jankovič, da je državno edinstvo izven razprave.
To pomeni, da je gotova stvar, ki se ji nihče ne upira.
iMi srno pa mnenja, ker smo ponovno trdili isto, da naj tudi odgo-
blagostanje? Tisoče delovnega naroda bo žrtvovanih zaradi ambicije izkoriščevalskega razreda. Glejte, to je njih patriotizem!
Kje je naša hrabrost? — Naša zastava?!!...«
vorni javni in politični delavci nehajo klevetati poštene ljudi z izdajalci edinstva, ker zahteva po svobodi in samoupravi tudi po najožjem! pojmovanju ne more značiti nasprotnika edinstva države.
Mussolini grozi z vojno Evropi
Dne 12. t. m. bo sklepal odbor Društva narodov o poostritvi sankcij proti Italiji, ki jih zahteva predvsem Anglija. Mussolini izjavlja, da, če se prepove uvoz premoga, petroleja in jekla, kar je življenski živec Italije, nastanejo v Evropi vojni za-pletljaji.
V Angliji se zaradi groženj ne razburjajo, ker je tudi Francija obljubila, da bo na strani Anglije, če izbruhne vojna med Anglijo in Italija________________________________
Tekma med Anglijo in Frandjo za Rusijo
Rusija išče posojilo
V Londonu se pogajanja za večja posojila Rusiji bližajo koncu. Rusija bi za ta denar naročila v Angliji v jeklarski in kovinski industriji večjo množino raznih strojev. Prav tako želi tudi Francija seči Rusiji pod pazduho iz istega namena.
Zanimivo je, da je Anglija nasprotnica pakta z Rusijo. Francija pa vzhodni pakt zagovarja, vendar daje Rusija Alngliji prednost, ne pa Franciji.
Sreten Jakšič:
Na razpotju
Politični razvoj v Jugoslaviji se nahaja na razpotju med fašizmom in demokracijo. Pravi fašizem, po vzoru italijanskega in nemškega, se pri nas ni mogel razviti. Fašizem tega kova se pri nas ni niti od daleč približal svojemu cilju: prevzemu oblasti. Jugoslavija ni enostavna nacionalna, plemenska in koufesijonalna država. Zato fašizmu ni moglo iti žito V klasje. Fašizem je ekstremni reakcionarni nacionalizem, radi česar bi se pri nas moral razviti srbski, hr-vatski, slovenski, muslimanski, nemški, madžarski i. dr. fašizem, če bi hotel zajeti širše sloje in one dekla-sirane elemente, ki so jih ta gibanja zajela v nekih drugih zemljah. Obstoj več takih divjih gibanj v eni državi je nemogoč, ker se sama med seboj borijo in zatirajo drug drugega. In tako vkljub prejšnjim in sedanjim naporom nekaterih fašističnih vodij, ki bi radi posnemali Mussolinija in Hitlerja ter njune metode, ni nevarnosti, da bi ta danes brezpomembna gibanja (Ljotič, Hodžera) mogla doseči kakšno večjo moč in vpliv. A o kakšni fašistični »revoluciji« sploh ne more biti govora in vsak takšen poizkus bi ostal brez uspeha.
Jugoslavija je imela svojo posebno vrsto fašizma, ali, kakor se to danes v eri kontrarevolucije v Evropi lepše pravi, »autoritativnega režima«. Razpuščene in prepovedane so politične stranke, ki jih je ustvaril prejšnji demokratični razvoj naroda. A na mestu demokratične ustave in političnih svoboščin je zavladalo stanje, ki se je opiralo na Uzunovičevo Ju-goslovensko nacionalno stranko, organizirano umetno od zgoraj in pozneje na »pokret« pristašev vlade g. Jevtiča.
Ta posebni jugoslovanski fašistični tip je doživel poraz pri volitvah 5. maja t. 1., čeprav so te volitve bile javne. V odkritem! javnem boju je glasovalo več kot en milijon volilcev proti vladi g. Jevtiča. S tem so se vo-iilci odločno izjavili proti fašističnemu sistemu kakršnekoli vrste, za svobodno politično življenje v državi in za demokratično notranjo ureditev države, na temelju medsebojnega sporazuma sprtih delov naroda, ki se danes delijo na plemena, vere, pokrajine in oblasti.
Imenovanje vlade g. Stojadinovi-ča in ono, kar se je potem dogajalo in se še danes dogaja v Narodni skupščini, obeležuje politično razpotje med fašizmom in demokracijo. V Narodni skupščini so danes ostanki Jev-tičevega režima in elementi novega režima, ki vstvarjajo velike plemenske politične stranke. Oba dela sta v skupščini številčno skoro enako močna (11:10). Vendar je prvi del neraz-merno močnejši od drugega, ker je na njegovi strani vlada, posebno pa še radi tega, ker vladne grupe med narodom, med volilci, mnogo bolje stojijo, kakor njihovi skupščinski nasprotniki. Ampak današnja skupščina je še vedno veliko upanje vseh onih elementov, ki ne želijo, da bi naše politično življenje krenilo po demokratični poti. Le-ti nepretrgoma poskušajo strmoglaviti današnje stanje in povrniti režim pred 5. majem. Bojna gesla pristašev prejšnjega režima so državno in narodno edinstvo, unitaristično jugoslovanstvo in pa protest proti obnovitvi starih plemenskih in verskih strank, odnosno proti temu, da se sploh dovoljuje povrnitev poli-
tičnega stanja, ki se opira na politične stranke.
Socialisti smo vedno bili in smo tudi danes za državno in narodno edkistvo, za napredno in unitaristično jugoslovanstvo. (Unitaristično urejena je bila po weimarski ustavi Nemčija, fašizem je uvedel centralizem. Op. ur.) Smo proti plemenskim in verskim razdorom, pri tem pa za svobodno politično življenje, osnovano na strankah, smo za politične svoboščine, za državljansko enakopravnost in za pravi parlamentarizem na temelju splošne, enake in tajiie volilne pravice. Mi smo, z eno besedo, z a d e m o k r a c i j o. Za vse nacionalne, socialne in ustavne ideale se moramo boriti z demokratičnimi metodami. Težiti moramo za tem, da svoja na-
čela vstvarimo z demokracijo in v demokraciji.
Zato je naše stališče ob sedanjem političnem razpotju popolnoma jasno: želimo, in v ti smeri tudi delujemo, da politično življenje pojde po poti svobodnega razvoja vseh političnih sil v narodu, po poti vstvarjanja narodnih političnih strank, po poti svobodnih volitev in povrnitve vseh političnih svoboščin. Jugoslavija je nastala po stoletnih bojih naroda za svobodo in samo v tem znaku more tudi v bodočnosti biti napredna. Samo v tem znaku se morejo reševati v korist naroda gospoarska in socialna vprašanja, ki so danes v ozadju radi nevarnega zastoja rešitve notranjih ustavnih in plemenskih vprašanj.
(Dalje prih.)
Doba delavskih šol in predavanj
Precej pozno jesen že imamo. Vendar pa je še čas, da za dolge zimske mesece organiziramo vsaj' po vseh večjih delavskih centrih in mestih delavsko šolo in predavalne tečaje. Zaenkrat sicer nimamo kulturne organizacije, ki bi ta posel prevzela in vodila, imamio pa strokovne, športne in še nekatere delavske organizacije, ki imajo po svojih pravilih vse tudi nalogo kulturnega dela.
Po izkušnjah in po lastni pameti namreč verno, da je izobrazba delavstva najnujnejša zadeva delavskega gibanja in da le dovolj izobraženo delavstvo more z uspehom in srno-treno slediti nalogami organizacije. Izobraženo delavstvo ve prav ceniti solidarnost in disciplino, razume ini-cijative organizacije ter prav zaradi tega, ker pozna in razume naloge, tudi prav presoja položaj ob vsaki priliki z vso sodružno zavestjo in se oklepa z vso zvestobo skupnega dela ter skupnih bojev. Izobraženo delavstvo ne pozna v svojih vrstah razkrajanja, neumnega kritiziranja, marveč le stvarnost in se bori kot celota za sprejeta načela in program delavskega gibanja.
Morala izobraženega delavstva je neprecenljiva, ki se izraža v smotre-nemi sodelovanju vseh sodrugov in sodružic, v medsebojnem zaupanju in podpiranju, v iskreni sodružni solidarnosti v organizaciji.
Izobraženi sodrugi in sodružice so pošteni, načelno značajni, kar je med glavnimi temelji dobre organizacije.
In kdo bi si ne želel take plemenite, recimo, delavske strokovne organizacije? Kdo? Menda ni nikogar, vsati ne. kdor čuti delavsko ter se hoče boriti proti današnjim velikimi socialnim krivicam.
Kulturno delo v današnjih razmerah je bolj težko, toda požrtvovalnosti je treba na strani predavateljev in organiziranega članstva. Vse težkoče lahko premagamo, če imamo resno voljo, ki jo nedvomno najdemo na obeli straneh.
Vsekakor pa morajo predavanja imeti konkreten delavski izobraževalni programi po načelih sistematične vzgoje. Vzgoja mora izhajati iz te-
melja zdravih teoretično in praktično ugotovljenih dejstev, ki jih delavstvo v glavnem kot gibanje že pozna in rabi.
Razne organizacije, krajevni med-strokovni odbori in druge naše delavske organizacije naj torej tudi letos ne zamude prilike. Predvsem bi bilo potrebno, da se v tem oziru razne podružnice posvetujejo o delavski šoli ali predavanjih ter sporoče svojo željo pristojnim centralam, ki potem., oziraje se na želje, določijo podroben program, predavatelje in druge potrebne zadeve. Centrale morajo paziti predvsem! na to, da bodo predavanja stvarna, smotrena in vzgojno sistematična, ker bi se predavanja vršila na moralno in dejansko odgovornost central. Iz tega razloga smatramo, da je le taka organizacija izobraževalnega dela danes mogoča in ker smo zabarikadirani od vseh strani s kitajskim zidom, tudi nujna.
Od vseh strani lopajo in grme po delavskem gibanju. Z največjo surovostjo in lažmi, demagogijo skušajo nasprotniki omajati zaupanje delavstva vase in v njega organizacije. Proti temu zlu se bo pa moglo z uspehom braniti le izobraženo in zavedno delavstvo, ki bo spričo klevet nasprotnikov lahko zagovarjalo in širilo svoja načela. Naval raznih diktatur in provokaterjev je velik, večja pa mora biti naša odločnost v boju za jakost naših organizacij. V ta namen, da bomo popolnoma zreli tudi za ta boj, moramo poznati življenje, ustroj družbe in načela, ki danes preplavljajo skoraj ves svet in ki gredo v glavnem* proti delavstvu z namenom, da ga popolnoma zasužnji fizično, moralno in duhovno.
To bi bili glavni nameni izobrazbe. Izobrazba pa koristi vsakomur tudi v praktičnem življenju, torej še bolj delavstvu, ki se v mladosti zaradi socialnih razmer ni moglo dovolj posvetiti splošni ali špecialui izobrazbi.
Pretehtajmo stvar resno in ne prezrimo važnosti kulturnega dela, da se uveljavimo kot soodločevalcn faktor v družbi.
R. L.
Kal le z državnimi naročili premoga pri rudniku v Kočevju ?
Informirani smo, da se namerava znižati naročila državnim železnicam iz tukajšnjega rudnika od sedanjih 800 ton na 200 ton mesečno. Sedaj je na tem rudniku zaposlenih okrog 96 delavcev, kateri vsled velikega praznovanja in nizkih zaslužkov že sedaj žive v naravnost obupnem položaju. In če se bodo sedaj naročila še zmanjšala, potem bodo ti ljudje vrženi na zimo na cesto, v obup, obsojeni na gladovanje.
Zato mislinuc, da bi bilo zelo umestno, če bi sedaj držale besede g. ministra za rude in šume, ki je, ko i
je bil zadnjič v Kočevju, rekel rudarjem, da o tem še govora ne more biti, da bi bil rudnik Kočevje ustavljen. Najmanj umestno se nam pa zdi, če se danes neki časopis izgovarja, češ, da ta ali oni minister te pogodbe ni podpisal. Kočevskim rudarjem ne gre prav nič za to, kdo je podpisal, ali ne. oni hočejo dela in zaslužka, da bodo mogli preživljati sebe in svoje družine. In to pravico imajo. Zveza rudarjev Jugoslavije je tozadevne korake že podvzela, da se bo izkazalo eno in drugo.
Čehoslovaško dijaštvo za mir
Dijaštvo, ki razume svoje poslanstvo
V	soboto, dne 23. mi. mi. je priredilo visokošolsko dijaštvo Čehoslo-vaške v Pragi manifestacijo za mir. Prireditev je organiziralo češko in nemško dijaštvo vseh smeri. O miru je govoril na manifestacijskem zborovanju zunanji minister dr. Beneš. Dotaknil se je v govoru novejših doktrin fašizma in nacionalizma ter dejal, da je demokracija za človeka edina zdrava rešitev današnje duhovne in gospodarske krize.
Manifestanti m burno pritrjevali govorniku, pozdravili predsednika republike ter sprejeli naslednjo resolucijo:
»Živeti hočemo z vsemi državami v miru. Zato smo tudi popolnoma na strani mirovne politike naše dr-
žave. Cenimo veliki pomen Društva narodov v boju za mir. Nič manj ne cenimo zlasti vse pogodbe z zvezanimi državami male antante, s Francijo in Sovjetsko Unijo v svrho skupnega varstva miru. Zvesti zgodovinskemu mirovnemu načelu našega naroda hočemo skupaj delati za ohranitev svetovnega miru. Ne poznamo nikakršnih šovinističnih in plemenskih predsodkov. Smatramo socialno kulturno in narodno pravičnost kot prvi pogoj za skupno življenje narodov v miru. Mladi smo. Bodočnost je naša. Delo za mir jo zagotovi. Dajte nam, da smemo posvetiti vse naše sile ustvarjenju boljšega sveta brez vojne.«
Resolucija kaže visoko kulturno in socfalno izobrazbo dijaštva.
Alarmantno napovedovanje dveh ofenziv v Afriki
Poročila o zmagah Abesincev v Afriki in umikanju italijanske vojske hočejo na eni strani podžgati Abe-since, na drugi strani pa hofie italijansko vojno poveljstvo z obetanjem ofenzive zmanjšati utisk porazov, ki se nanašajo, kakor trde italijanska poročila, le na predstraže. Z ozirom na terenske in zdravstvene težkoče ni verjetno, da bi prišlo do odločilne bitke v nekaj dneh. Italijo ovira obenem daljava zaledja in preskrba vojaštva, dočimt so Abesinci težko toliko pripravljeni, da bi v odprtem boju poizkusili napoditi sovražnika.
Abesinska napoved ofenzive je nedvomno taktičnega pomena, ki hoče vznemirjati nasprotnika in obenem čakati na čim ugodnejše prilike, da ga napade iz zaledja in za njegovo lastno bojno črto, kar se najlažje izvede na ta način, da se delu sovražne vojske pusti prodirati in potem vdreti mu za hrbet. To je poleg vseh drugih težkoč največja nevarnost za italijansko ofenzivo in vojsko.
Najhujši udarec za Italijo bi bila poostritev sankcij (petrolej, premog).
Zato Italija ponovno izjavlja, da je pripravljena za sporazum. Nasprotno pa v angleških krogih ponovno na-glašajo, da se mora urediti sredozem-
sko pomorsko vprašanje, to je doseči sporazum glede moči vojne mornarice v Sredozemskem morju.
Tako je iz abesinskega vprašanja nastalo vprašanje premoči v Sredozemskem morju.
Ker so branili ustavo in zakone
Pritožba pred najvišjim sodiščem
Meseca aprila t. 1. se je vršil veliki proces na Dunaju proti voditeljem soc. dem. šuebunda, v katerem je bilo obsojenih 20 obtožencev na dolgoletno ječo. Med njimi sta bila polkovnik Eifler in stotnik L6\v.
Dne 20. t. m. se je reševala ničnostna pritožba desetih obtožencev pred najvišjim sodiščem na Dunaju. Pritožbo sta vzdržala samo imenovana glavna obtoženca, ker je bil prvi obsojen na 10 let, drugi na 20 let ječe. Razsodba je bila dne 22. t. meseca razglašena in se je obtožencema Eiflerju znižala kazen od 18 na 14 let in Lowu od 15 na 12 let. Vsem! ostalim obtožencem pa je bila kazen potrjena. Tako je s svetostjo prisege na ustavo.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talca
I. Knjiga	34
»To je zelo enostavno,« je rekel Gonzalo. »Izberemo si dvoje mladih, ravno raslih dreves, privežemo zgoraj nanje najine nože in jih mečemo drug proti drugemu Eden od naju se mora najprej utruditi. In kdor obstane, dobi igro in ves denar. Tako pridemo vsaj do kakšnega konca.«
Nekaj časa sem premišljal, kajti ta misel se mi je zdela nora.
»Saj se menda vendar ne bojiš, Španec,« se je .zasmejal Gonzalo.
In ker so njegove besede tako čudno in zaničljivo zvenele, sem se razburil:
»Da bi se te bal? Tebe, Indijanca? Španec se nikoli ne boji! To ti bom takoj dokazal. Torej — na dvoboj!«
18
Vzeli smo iz ognja goreče poleno in se plazili po gozdu, dokler nismo našli dvoje primernih drevesc.
Samu sva naročila, naj nanosi dovolj drv, da bi dobro zakurili in da bi se ob svitu ognja tudi
dobro videla. Z drevesc smo posekali veje, zgoraj pa sva privezala odprta koničasta žepna nož^.
»Nožev seveda ne bova previsoko obešala,« je rekel Gonzalo. »Kajti moriti ne rnarava. Saj je samo igra. Tako, sedaj je dobro,« je pristavil in si ogledal moje kopje. »Sedaj bova privezala spodaj še kos lesa, da bo kopje dovolj težko, sicer ga ne moreš dobro zagnati.«
Nato sva si omotala levo laket s travo in vrečo, da bi imela obrambni ščit. »Kajti,« je pojasnil Gonzalo, »ščit je zelo važen. Vsa zabava je namreč v tem, da kopje ujameš in da se pred njim ubraniš.«
Ko smo bili z vsem gotovi, je rekel Sam: »Kaj pa jaz? Ali naj mar samo gledam? Tudi jaz bi se rad udeležil igre.«
Kitajec je imel prav. Njegov trud, ker je hranil stavo in bil priča, je moral biti poplačan. Saj vam je znano, Gale, kako strastni igralci so Kitajci. Zaigrali bi celo tovorne stroške za lastno truplo, če bi se jim kaj takega ne zdelo nemoralno.
»Ho!« je rekel Gonzalo Samu. »Ti pa kar stavi na enega izmed naju.«
»Izvrstno!« je odvrnil Sam. »Potemi stavim nate, Gonzalo. Pet pez. Če dobiš iglo, dobim od tebe pet pez, če jo pa izgubiš, dobiš od mene pet
pez. Se boš že potludil, da ne izgubiš, sicel izgubiš še dvajset pez.«
Oddala sva vsak po dvajset pez, ki jih je položil Sam na kamen, potem je pa še Sam dodal pet pez kot stavo. Sam je odmeril pet in dvajset korakov, nato sva pa položila na tla dolg kos lesa za mejo. ki je ne sme nobeden od naju: prekoračiti, sicer bi moral takoj plačati drugemu pet pez. Nato sva vrgla kopji drug v drugega.
Ob migetajočem in kadečem’ se ognju sem videl Gonzala samo v obrisih; tudi kopja skoroda ni bilo videti, kadar je priletelo-, bila je namreč tema kakor v rogu.
Takoj pri drugem lučaju sem dobil zbodljaj v desno ramo. Tu vidite še rano, Gale.«
Potegnil je srajco z ramena in res serm videl zbodljaj, ki še ni bil zaceljen.
»Polagoma sva se v igro vživela, polastilo se je naju razburjenje. Kasneje sem po nekaj lučajih dobil še en zbodljaj skozi hlače v nogo.
Vkljub temu pa sem vzdržal.
Kako dolgo sva metala, ne vem1. Ker se pa ni maral nihče udati, je postajal tempo zmeraj hitrejši.
(Dalje prihodnjič.)
Doma in po svetu
Zedinjenje. Dne prveffa decembra smo sedemnajstič proslavljali praz nik zedinjenja južnih Slovanov, dan je bilo zedinjenje slovesno raz glašeno. Socialisti, oziroma delavski razred, niso nikdar prezrli pomena važnega zgodovinskega dogodka. 2e v tivolski resoluciji 1909 je bil po dan revolucionarni del programa v tem ztnislu. Socialna demokracija se je v novi edinici z neutrudljivo vne mo zavzemala za nje demokratično ureditev, v kateri veljajo svoboda demokracija in enakopravnost vseh zedinjenih. In na tem programu je socialna demokracija ostala, čeprav so se vrstili dogodki in zmote, ki so jih zagovarjali nasprotniki delavstva in demokracije. Tudi danes mora de lavstvo poudariti svoje neomajno stališče. Pripravljati se mora, zbirati sile, da pribori narodu sploh, zlasti pa delavskemu razredu svobodo, demokracijo, politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost. To je edina pot iz današnjih političnih in socialnih razmer. Kdor hoče lepšo, bodočnost, naj sledi idejam socialne demokracije!
Izredni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence je izvolil nov odbor. Skupiina nameščencev: Člani: Vrančič Vladimir, Svetek Fran. Vol-čanšek Fran, Zemljič Joško, Vrevc France, Tavčar Josip in Roič Bruno; namestniki; Štih Ljudevit, Golmajer Jože. Čop Feliks, inž. Rus Jože, Božič Ivo, Vičič Janko in Markov Nikola. — Skupina delodajalcev: Člani: Kralj Anton, Avsenek Ivan, dr. Giune Rudolf, Knez Zdenko, Kavčič Josip, dr. Obersnel Maks in Ribni kar Adolf; namestniki: dr. Derma-stija Josip, dr. Adlešič Juro, dr. Lavš Vekoslav. Prepeluh Albin. Pinter Ferdo. dr. Vrhulnc Vinko in Sire Franjo.
Nova vlada v Grčiji. Vrnivši se kralj Jurij ima težkoče. Gre za politiko in pomiloščenje republikancev. Predsednik vlade Kondilis je bil za
, »avtoritativni« režim. Zato je kralj poveri! s sestavo vlade profesorja Demerzisa, ki je vlado sestavil. Delti er zi s je že bil v vladi in je po svojem političnem poreklu nekakšen nevtralec, kar kaže, da se bo o bodočem režimu Grčije šele razpravljalo.
Masaryk častni predsednik emigrantskega odseka pri Društvu narodov. Odsek za emigrante v Ženevi je imenoval predsednika čehoslovaške republike dr. T. G. Masaryka za pro-tekterja odseka z ozirom na njegovo človekoljubnost in demokratičnost. Imenovanje naj se smatra kot počastitev ob odložitvi predsedništva republike.
Obravnava proti Thalmannu javna. Nemški komunistični voditelj Thalmann se nahaja v fašističnih zaporih že od 3. marca 1933. Dokazilih materijal proti obtožencu je tako malovreden, da si noben državni tožilec ne upa sestaviti temeljite obtožbe. Obtožiti so ga hoteli veleizdaje. ker so našli v delavskem domu osem mesecev potem, ko je bil Thal-mann že v zaporu, volilne letake, češ, da jih je Thalmann spisal. Čudno je pa. kako da teh letakov niso našli že pri prejšnjih preiskavah. Očividno je. da je proces umetno pripravljen in bo enak škandal kakor je bil oni o požigu parlamenta. Javnost pa zahteva javno razpravo.
Glavno mesto Ko dan; ima dvotretjinsko socialnodemokratičro večino. Dansko glavno mesto Kodanj (Ko-penbagen) je doseglo pri parlamentarnih volitvah dvetretjinsko večino socialdemokratičnih volilcev. Število socialnodemokratičnih glasov je naraslo od 217.163 na 250.087. Tak napredek glasov dokazuje, da so ko-danjski mestni prebivalci tudi uver-jeni o dobri politiki socialnih demokratov. Pri nas pa meščanstvo še ni tako daleč, ker kdo se bo pa družil s socialistom, čeprav prav in dobro dela ter v splošnem interesu.
Obnovljeno ustavno stanje v Španiji. Reakcionarni režimi v Španiji popušča spričo naraščanja opozicije pod vodstvom1 socialistične stranke, ki zahteva normalizacijo ustavnega življenja. Te dni je izdala vlada tozadevno naredbo.
IZ NAŠIH KRAJEV
Beračenje
Ljubljana
Socialno-politični urad ljubljanske občine nima sedaj nobenega denarja za strašno bedo. ki vlada. — Krediti so izčrpani, pa so občinski očetje sklenili, da pošljejo magistratne uslužbence — na cesto beračit. — To beračijo so opravili mestni uslužbenci, njim1 najiskrenejše priznanje in zahvala za težavno delo. — Loviti tam po cesti^ dinarje, poslušati odklanjanja in opravičevanja, ni lahko. — Ker pa so se uslužbenci res požrtvovalno potrudili, bodo verjetno nafehtali kakih Din 40.000.—.
Moramo pa k temu sistemu pripomniti:
Kot dneva za nabiranje sta bila določena 30. november in 1. december. Torej čas, ko dobe državni uslužbenci in zasebni nameščenci svoje mizerne plače. Nad te siromake so se spravili, v nadi, da bo kljub lastnemu pomanjkanju vendar odrinil tudi tak revež kak dinar. —
V	isti sapi pa se socialno-politični urad javno v časopisju zahvaljuje ljubljanskemu industrijalcu, ki je podaril za reveže ob tej priliki Din 1200.—. Naj takoj povdarimo: tudi z naše strani hvala za to uvidevnost. Mi si tolmačimo to darilo kot prvi korak k temu, da se uveljavi pri bogatinih zavest, da morajo v progresivnem merilu prispevati k socialni pomoči bednih razmer. — Ce je uradnik kupil listek za en dinar, se mnogi ni odkupil, če je vzel listek za Din 5, pa si ga pripel na kožuhovinasto suknjo. Zato se največji manufakiturist v Ljubljani ni posebno bostavil, ko je hodil s takim listkom po ljubljanskemu asfaltu. — In, ker se taka relacija: zadolženi uradnik en dinar., veletrgovec in drugi pa Din 5, smatra za dobro in prav, zato odklanjamo to in tako beračenje. — Naj se na socialnopolitičnem uradu prične sistematično zbirati
—	tako kot zbirajo podatke o revščini —
Deložacija brezposelnega delavca. Ob
asfaltirani Miklošičevi cesti stoji ponosna hiša št. 18. V pritličju pisarne in gostilna »Petrov hram:«. V tej hiši je stanoval delavec Černič, ki je že dalj časa brezposeln. Bival je v drvarnici, preurejeni za hišnikovo bivališče. Radi nekega nesoglasja so mu poleti odpovedali stanovanje. Od tedaj je moledoval po pisarnah mestne občine, da bi dobil kje kakšno prebivališče. Nje-
tudi podatke o tem, kaj si privoščijo sredi te bede nekateri ljudje. To ni demagogija, če trdimo, da bi socialno-politični urad lahko oblekel in obul vse majhne siromačke, če bi se ljubljanske dame odpovedale eni sami toaleti in še enemu klobuku povrh. — Takio pa je žal, da premalo kričimo, veliko premalo, o tem, da se taka gospoda na toplem zajeda v one, ki trkajo za kos kruha na vratih. In, če da taka gospoda en dinar, že trdi, kako je socialna in dobra. —
Poglejmo samo koncertne prireditve. — Nekaj neverjetnega, da bomo morali kmalu imenovati take prireditve — modne revije. Kaj more res tako ženšče poslušati glasbo le, če je nališpana in nafrfrana in če obesi nase za par tisočakov iz inozemstva uvoženih cunj, čipk in si obraz namaže z vsemi mogočimi pomadami, ki jih tudi za drag denar dobivajo iz inozemstva.
Naj napravi socialno-politični urad enkrat statistiko, koliko so prispevali ti ljudje, ki si privoščijo take toalete, za naše uboge nagce in siromačke. Takrat pa z bičem po njih! —
In če je en gospod prispeval sedaj, kot bela vrana, Din 1200.—, je to prvi znak, da imamo prav, ko pravimo: brezobzirno Po onih, ki hodijo butasto med nami, uživajo vse dobrote, pa so tako brezčutni, da jih ne gane ta brezmejna revščina, ki vlada okrog njih.
To brezobzirnost pa bomo parirali le z brezobzirnostjo tudi od naše strani. Kar povrsti naj vpraša socialno-politični urad: »Vi, gospa, ta in ta — koliko ste prispevali za božičnico naših šolarjev?« O vseh je treba voditi evidenco. Tako beračenje po cestah pa omogoča takim ljudem, da se lepo izgovarjajo in izmažejo: sem že dal! —
gove prošnje niso bile uslišane. 29. novembra je pa prišel dan deložacije. V strahu, da ne bo pozimi brezposeln in brez strehe nad glavo na cesti, je tisti dan zaklenil svoje stanovanje in odšel z ženo v upanju, da se bodo gospodarji le premislili z deložacijo. Toda poklicali so ključavničarja, da je odprl vrata, in mu iznosih vso ubogo imo-vin.o. Kam zdaj? Upravitelj te hiše je odvetnik g. dr. Vladimir Ravnihar.
Maribor
Zborovanje obrtnikov v Mariboru
Minulo nedeljo, dne 1. decembra, se je vršilo v Gambrinovi dvorani dobro obiskano zborovanje mariborskih obrtnikov. Zborovanju je predsedoval g. Krajcer, ki je uvodoma povdaril, da se stanje obrtnikov ni izboljšalo. Nato je govoril kot glavni referent krojaški mojster Franc Reicher, ki je obrazložil položaj obrtništva in vedno hujše težave, s katerimi se mora boriti za svoj obstanek. Redukcija plač uradnikom in delavcem je zadala, skoro bi rekli, smrtni udarec konzumentom, zadel pa ni samo delavcev in uradnikov, temveč predvsem tudi majhne obrtnike. Delavci in nižji uradniki segajo danes po cenejših izdelkih, šušmar-stvo se širi, v kaznilnici izdelujejo rokodelske izdelke, obrtništvo pa je obsojeno v propast. Konfekcijske trgovine nezaslišano izrabljajo šušmarje in brezposelne, katerim plačujejo za njih delo nesramno nizke plače.
Celo_ nekateri industrijci, ki si gromadijo dobičke, kakor še nikoli, plačujejo svoje delavce po Din 1.50 na uro. Zakon kršijo, zlasti v pogledu nadurnega dela. Oblasti so dolžne, da napravijo red, ker je stanje obrtnikov z dneva v dan slabše, zlasti se bo to pokazalo ob zaključku leta, ko bodo obrtniki delali letne zaključke. Obrtniki so govornikovim izvajanjem burno pritrjevali.
Nato je pozdravil zborovanje v imenu mestne občine podžupan g. Zebot. Govorili so še kot zastopnik obrtnikov okolice gosp. Ševeder, dalje gosp. Novak in gosp. Vahtar ter krojaški mojster Kac. Slednji se je zlasti bavil s potrebo organizacije obrtništva, ki ima sedaj v Dravski banovini dve organizaciji, sedaj pa se snuje baje še tretja (klerikalna, op. pisca). Namesto sloge se skuša obrtnike razdvojiti. Obrtniki bodo morali misliti na samopomoč. Posvečati bi morali več pažnje vprašanju združitve v močnih gospodarskih zadrugah, za kar pa med obrtniki še ni mnogo zanimanja. Zahteval je, da se določi eksistenčni minimum, izvede starostno zavarovanje in znižajo davčna bremena. Na podlagi številk je dokazal, kako hudo so obdavčeni baš obrtniki, medtem ko je industrija zaščitena in sorazmerno plačuje mnogo manj davka kakor pa obrtniki, ki so na robu propada. Tudi govornik Kac je že! za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Zborovalci so' sprejeli končno resolucijo, v kateri so navedene želje in zahteve mariborskih obrtnikov, S temi je bil otvorjen obrtniški teden, zaključili ga pa bodo prihodnjo soboto z družabno prireditvijo.
40 dni bodo morali praznovati progovni delavci na koroški progi v času od 1. decembra do 1. aprila meseca. S to odredbo je bil zopet prizadejan hud udarec baš najrevnejšim uslužbencem na železnici. Ko so prišli zaupniki progovnih delavcev k nekemu prvaku JRZ, jim je baje dejal, da je sicer pripravljen intervenirati, toda najprej mu morajo prinesti vsaj 6 podpisov, da bodo pristopili k JRZ. Komentar menda ni potreben.
Demagogija cvete. Ro starem receptu so začeli klerikalci (sedaj JRZarji) fentavati socialiste. Na svojih shodih kričijo, kako jih je prejšnji režim mučil, medtem ko je socialiste pustil na miru. Najbolj glasen med vsemi je naš stari Franci, ki je menda tudi najhujše trpel v dobi 6. jan. režima. Vedno pa pozabi povdariti, kdo je ta režim: uvedel. Molči tudi o tem, da je lahko postavil svojo listo pri volitvah v senat (da ni bil izvoljen, so bili kajpada zopet krivi socialisti), medtem ko je bila socialistična lista za volitve
v parlament ■	«	» >»	.k.-.-*.....t. <*,
zavrnjena. Socialisti tudi niso pošiljali uda-nostnih brzojavk g. Jevtiču. Morda bo' na prihodnjem zborovanju Franci tudi o tem kaj povedal zborovalcem? Bi bilo zanimivo! Natolcevanje in demagogija Vas ne bo rešila, gospodje klerikalci. To vedo tudi Vaši idejni bratje v Avstriji, zato pa imajo uvedeno klerikalno diktaturo. Toda kako dolgo?
sn »»	> *_ ... „ Inozemski rota-
rijci so pred dnevi obiskali v velikem številu svoje mariborske kolege. Židje, možje katoliške akcije, Nemci, Madžari itd. in nad stoodstotni Jugoslovani, vse je bilo zbrano pri skupni večerji. Na tej večerji je spregovoril tudi g. dr. Juvan. Včasih je takim večerjam prisostvoval tudi poslanec g. dr. Jančič, ki ga pa poročilo to pot ne omenja.
vr*^1	b	*»u%.<%	»*%,*.m. mhmm
V	častno predsedstvo smučarske sekcije Sokola je bil med drugimi izvoljen tudi g. dr. Juvan. C«. it >1 >1 • f •
JEDILNE PRIBORE
(C H R O M)
po 6 žlic, vilice, nož, žlička za kavo Din 170 prvovrstne kakovosti, zelo poceni 6 žličk za kavo v etuiju .	...	Din	45
1 žlica, vilice, nož in žlička za
kavo v etuiju..................Din	65
Na obroke brez pribitka.
M. JLGER iEV SIN
urar In Juvellr MARIBOR, Gosposka ulica 15
»Rad dam za .Delavsko Politiko*.« Te
dni je prišel v upravo našega lista delavec, ki nam je sledeče povedal: »Delal sem pri neki bogati trgovki nadure. Moj znanec, ki čita »Delavsko Politiko«, mi je šele povedal, da se mora tako nadurno delo plačevati po zakonu s 50 odst. poviškom. Tirjal sem, a zastonj in sem moral tožiti. Danes sem dobil iz te tožbe Din 3000.— za nadure. Iz hvaležnosti do »Delavske Politike« naročam list in plačam kar naprej za 2 leti Din 240.—. Za »Delavsko Politiko« rad dam. In tudi knjige Cankarjeve družbe bom kupil.« Knjige si je seveda takoj odnesel in »Delavsko Politiko«.
Pozivajo se vsi neaktivni oficirji (rezervni, vpokojeni. v ostavki in nesprejeti, kakor tudi vojni činovniki, voj. uadniki), sedaj bivajoči na teritoriju mestne občine mariborske, da se brezpogojno v roku 48 ur po prečitanju oziroma zaznanju tega razglasa javijo med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu.
Smrtna kosa. Minulo nedeljo je preminul 49 letni Josip Germ, žel. delavec v Radvanju. Pogreb se je vršil minuli torek.
KOLIKO NOVIH NAROČNIKOV
boš pridobil v decembru
»Delavski Politiki* ?
Celje
Konferenca zaupnikov se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Celili. Na konferenci se bodo razpravljala vprašanja socialno-politične zakonodaje in o delavskem tisku. Poročala bosta ss. dr. Reis-man in Eržen iz Maribora. Zaupnike vseh organizacij vljudno vabimo, da se te konference polnoštevilno udeleže.
Kaznovano obrekovanje. Za časa štraj-ka v celjski Cinkarni je znani Emil Janežič trosil v Celju nezaslišane laži o delavskih zaupnikih tovarne »Saturnus« v Ljubljani. Janežičeve klevete niso bile samo hude žalitve za delavske zaupnike, ampak so tudi izpodkopavale ugled strokovne organizacije in ustanove delavskih zaupnikov, ki so ena izmed najvažnejših pridobitev delavskega gibanja. Znan je način vseh sovražnikov pravega delavskega pokreta, da skušajo škodovati delavskim organizacijam s tem, da blatijo voditelje organizacij. Zaradi tega so delavski zaupniki tovarne »Saturnus« sodrugi Ogrin, Bešter in Gale vložili proti Janežiču tožbo zaradi žaljenja' časti. Pred sodiščem pa Janežič ni bil več tako hraber. Vse je tajil in izjavljal, da ne ve nič slabega o tožiteljih. Ko pa se mu je s pričami dokazalo, kako je obrekoval delavske zaupnike, je vse žalitve prekliceval in obžaloval. Obsojen je bil zaradi klevete na 360 Din kazni oziroma na 6 dni zapora in na plačilo vseh stroškov.
Prosimo pojasnila! Iz dobro informiranega vira smo zvedeli, da je mestna občina sklenila desetletno pogodbo s KDE (Kranjske deželne elektrarne) za dobavo električnega toka. Kilovatna ura bo veljala po tej pogodbi Din 0.60. Z istega vira nam je bilo sporočeno, da je pa bila falska elektrarna pripravljena dobaviti tok po Din 0.50 za Kw. Ker potroši Celje letno ca. 1,400.000 kilovatnih ur, bi bila razlika letno za 140—150 tisoč dinarjev in v desetih letih, za kolikor časa traja pogodba, bi znašala razlika 1 milijon in pol dinarjev, za kolikor bo elektrika od KDE dražja od falske. Ker bodo morali potrošniki to razliko plačati, stavljamo v njihovem interesu vprašanje, zakaj se je tako mudilo s sklepom te pogodbe, kio bi se mogoče dalo doseči z ozirom: na falsko konkurenco, še nižjo ceno. kot pa je sedaj dogovorjena.
Štore
Shod se bo vršil v nedeljo, dne 8. decembra s pričetkom ob 4. uri popoldne v gostilni Adrinek z dnevnim redom: Socialna zakonodaja in delavski tisk. Govorila bosta ss. dr. Reisman in Eržen.
ŠoStanJ
Predavanje se ho vršilo v nedeljo, dne 8. decembra s pričetkom ob pol 9. uri v Zadružnem domu o Kmetskem vprašanju v okvirju današnjega gospodarstva in o kmetu in delavcu kot političnima faktorjima in o pomenu delavskega tiska. Predavala bosta ss. Grčar in Jelen.
Podružnica delavskega pevskega in glasbenega društva »Zarja« Iz Zabukovce bo priredila dramsko predstavo v nedeljo, dne 8. decembra ob 15. uri popoldne v Šoštanj-skem »Zadružnem domu«. Izkažimo našim bratskim društvom svojo solidarnost s tem. da napolnimo dvorano.
Hrastnik
Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujeva vsem sodrugotn in sodružicani, ki so nama v najini brezposelnosti naklonili podporo v znesku Din 105.50. Obenem izjavljava, da so neresnične proti nama raztro-sene govorice, katerim so mnogi nasedli, da sva v štirih mesecih, odkar sva izstavljeni, užili obilo zabave. To zabavo radi prepustiva tistim, ki so nama bili nodpore nevoščljivi. Sodrugi in sodružice, ki ste se izkazali, ostanite zavedni in solidarni, vcepite vaš duh tudi onimi, ki stoje še danes izven vrst naše, na solidarnosti zgrajene SDSZ.I, da bodo nekoč prišli boljši dnevi za delavski razred. — Podpečan Julijana in Sabasan Mici.
Trbovlje
Agitator, ali kaj? Na zunanjem obratu imamo svojevrstnega agitatorja za »Delavsko Politiko«. Ni si pa menda še sam na jasnem, ali agitira v pozitivnem, ali v negativnem smislu. Dejstvo je samo to, da vpraša vsakega delavca, s katerim pride v stik, če je čital »Delavsko Politiko«, ali, če jo čita. Delavci se začudeno sprašujejo, od kdaj je »Delavska Politika« tako vpošteva-na in se jim dobro zdi, da jo ta gospod tako vztrajno prebira. Ako delavska ženica želi popravilo štedilnika, ali kaj drugega, že mora računati s tem, da bo vprašana o »Delavski Politiki«. Ce misliš iti po desko, se lahko nadejaš, da boš vprašan o »Delavski Politiki«. Tako je Delavska Politika« postala neke vrste katekizem, iz katerega te izprašujejo, če je govora o stanovanju, o šipah, o popravilu barak, ali o čemer koli. Povsod je »Delavska Politika«. Delavske žene se muzajo. Mislijo si: »Ne bom podkurila z .Delavsko Politiko1, ker se tako vneto go-
Zotiteunite vedno !n povsod kruh in pecivo iz Delavske peknrne»Marihoru. asa
Za konzorcil izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru.
vori o njej.« — Menda vendar ni ta pre-šmentana »Delavska Politika« kriva, da je naenkrat zmanjkalo na zunanjem obratu vsega, kar rabi delavec v rudniškem stanovanju. Tudi telefon nima miru pred »Delavsko Politiko«. Še nekoga se imienuje včasih v zvezi z »Delavsko Politiko«. A to bolj po redko in previdno. Če bo agitacija za »Delavsko Politiko« imela uspeh, potemi bomo pač morali poskrbeti, da bo ime neumornega agitatorja blestelo v »Delavski Politiki«!.
Zagorje ob Savi
Letošnjo nogometno sezono je naš SK
»Svoboda« zaključil uspešno in ostal za jesensko sezono prvak Zagorja. Težko se je priril na prvo mesto, kajti nasprotujeta mu oba kluba v Zagorju. Želimo videti avobo-daše v spomladanski sezoni zopet na taki višini kot letos.
Moste pri Ljubljani
Beda v občini. — Radi prezidave zavetišča v meščansko šolo, se je moralo izseliti več družin, med njimi tudi družina brezposelnega Derglina Antona, s šestimi otroci. Družina stanuje sedaj bolj na prostem kot pod streho, na občinskem svetu.
O	žalostni usodi te družine in njej sličnih, naj priča to-le poročilo: Vsled prezidave zavetišča je občina odpovedala vsem strankam, ker so bile odpovedane stranke brez posla, je bilo iskanje stanovanj zanje zelo otežkočeno. Hišni gospodarji oddajajo stanovanja najraje družinam brez otrok in proti potrdilu, da so bile točne plačnice pri bivšem stanodajalcu. Takih izkazov te družine niso mogle doprinesti in so se trudile cele tri mesece, da so končno našle stanovanje. Samo ob sebi se razume, da te družine, katerih očetje se nahajajo že leta brez posla, niso imele denarja, da bi plačale najemnino, zato je morala občina plačati za prvi mesec najemnino vsem strankam. Tudi Derglinova družina ni bilo pri občini izvzeta. Ker pa je bila ta družina najštevilnejša, se nam ni posrečilo, da bi jo spravili v naši občini pod streho. Predstavniki socialnega odseka tukajšnje občine so obiskali vsakega hišnega lastnika, če se je le zvedelo, da ima stanovanje prazno. Povsod so dobili odgovor: »Rajši naj bo prazno, kakor pa, da vzamem pod streho družino s tolikimi otroci.« Ker je družina brez vseh sredstev je bila občina pripravljena plačati za družino Derglin najemnino toliko časa, dokler ne bo dobil Derglin kake službe. Občina je nudila hišnim gospodarjem tozadevno pismeno garancijo, pa kljub temu vse zaman. Kje iskati sedaj krivca, da je ostala sedaj družina Derglin v mrazu na cesti? Socialni odsek tukajšnje občine je napravil vse, kar se napraviti da in ne miore prevzeti za even-tuelne posledice nobene odgovornosti. V naši občini je praznih stanovanj več kot dovolj, samo več srčne kulture bi potreboval. Ponekod nagrade! matere z velikim številom otrok, pri nas jih pa pustimo umirati na cesti. Res vse obsodbe vredna slika; odgovornost pa naj nosijo oni, ko imajo rajši prazna stanovanja, kakor pa da bi vzeli pod streho mater, katera nosi pod srcem novo življenje.
Ker bo socialni odsek drugi teden zbiral po vsej občini darove za ubogo deco in ostale revne družine in ko bo potrkal na vrata pooblaščenec občine, imejte pred očmi sliko nesrečne družine Derglinove in še 100 drugih, ki žive v bedi in pomanjkanju. Naj nam take slike ne razvezujejo samo naših jezikov za časopisno polemiko, temveč naj se omehčajo tista trda srca ljudi, ki imajo vso udobnost v življenju. — Jančič Franc, s. r., načelnik socialnega odseka. — Kaj bi rekli k temu poročilu? Da je potrebna stanovanjska zaščita, ki bi omogočila prisilno rekvizicijo stanovanj. »Slovenec« bo s tem lahko obnovil svojo menda že opuščeno rubriko »Kaj pravite?«.
Kranj
Dajte brezposelnim oskrbo! V naše mesto, kjer je mlada industrija, hodijo iz vseh strani množice brezposelnih prosjačit za delo, seveda največkrat brez uspeha. Večina jih je, ki pridejo brez dinarja v žepu. Ce hočejo potem živeti, so primorani prosjačiti za prehrano obubožano okoliško kmečko in delovno ljudstvo in na kmetih v hlevu iskati prenočišč. »Gorenjec« piše v eni zadnjih številk, kako se je razpasla »beraška nadloga« in domneva, da bo treba ločiti potrebne od nepotrebnih. Kako naj »sortiramo« potrebne in nepotrebne, je za sodobnega človeka komplicirana zadeva. Ali niso morda vsa delovna mesta zasedena? Ali naj zaposlimo »delomržneže« in vržemo na cesto delavoljne? Ali so nepotrebni morda tisti, ki so preskrbljeni za vse svoje življenje? To so problemi, ki naj bi jih »Gorenjec« načel. Da se položaj brezposelnih vsaj delno ublaži, da se »beraška nadloga« vsaj delno zmanjša., je potrebno, da se v Kranju zgradi delavski azil, kjer naj bi brezposelni, ki prihajajo v Kranj za zaslužkom, vsaj par dni dobili zastonj hrano in stanovanje. Kako naj se vzdržuje, je zadeva tistih, ki so za časa gospodarske konjunkture želi in ki še danes žanjejo ogromne profite.
po Pl n 8’— v
Trpinovem bazarlu
Imeli smo že ekspoziture Borze dela,
kjer se je neposredno lahko prijavil vsak brezposelni za podporo. Ekspozitura je bila ukinjena, da se je mestna občina lahko znebila stroškov, ki jih je plačevala za lokal. Točasni občinski odborniki so se izrekli, da je ta inštitucija v Kranju nepotrebna, ker tukaj ni brezposelnih. Takrat je neki odbornik celo »statistično« dokazal, da sta v Kranju samo 2 brezposelna. (Dvomimo, če bi jih dotični danes naštel več.) Posredno prijavljanje Borzi dela za podporo, gre zelo počasi naprej tako, da je brezposelni večkrat še za tisto malenkostno podporo prikrajšan, ali pa jo sploh ne dobi. Pripetil se je nedavno na neki podeželski občini slučaj, da je podpora s strani Borze dela bila nakazana, ali občina je ni izplačala. Ko je potem Borza dela čez par mesecev zahtevala od dotičnega občinskega urada potrdilo
o	izplačani podpori, je urad vrnil denar Borzi dela, namesto, da bi ga izplačal do-tičnemiu, ki mu je bil namenjen (ki je med tem po dolgem čakanju že dobil zaposlenje.) Če bi imeli ekspozituro, bi odpadli nepotrebni nedostatki, ki se dogajajo na posameznih občinah. — Dajte Kranju delavski azil in vrnite ekspozituro Borze dela!
Vsem naročnikom »Delavske Politike«! Bliža se konec tekočega leta. Apeliram na vse naročnike, da do 15. t. m. poravnajo naročnino za mesec december oziroma za leto 1935. Nekateri naročniki so iz raznih okolnosti z naročnino ostali v zaostanku, obljubili so mi pa, da bodo ob zaključku leta vse poravnali. Prosim, da držijo svojo obljubo. Nekateri naročniki pa brez vsake opravičbe svojo dolžnost odlašajo od tedna do tedna. Tudi oni naj se odločijo in zaostanek poravnajo, ker na večne obljube ni mogoče več računati. Povdarjam, da nadalje v tem oziru ne bom več tako popustljiv. —
V	slučaju, da bi kdo »Delavsko Politiko« odpovedal, vzamem odpoved na znanje le, ako jo odpove meni, ali direktno upravništvu v Mariboru, v nasprotnem slučaju pa je brezpogojno obvezan zaostanek poravnati. Zato naročniki, vršite svojo proletarsko dolžnost v redu. Naročnino lahko poravnate vsak torek in vsako soboto od 14. do 19. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure. Poverjenik.
Pozor, člani in članice SDSZJ! Sporočamo, da so poslovne ure v organizacijskem lokalu vsak torek in vsako soboto od 14. dp 19. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure. članstvo lahko v tem času osebno poravna članarino in naj po možnosti prinese izkaznico s seboj. Sprejemajo se tudi novi člani. Tam se sprejemajo tudi vse pritožbe in dajejo posredno ali neposredno vsa pojasnila.
—	Odbor SDSZJ, podružnica v Kranju.
Studenci pri Mariboru
Studenčani! Soobčani!
Bliža se zima in z njo beda in pomanjkanje. Gospodarska kriza noče ponehati. Nasprotno smo leto za letom v slabših razmerah vsi: delavci, kmetje in nameščeacL Hudo je za denar, majhen je zaslužek, pa vsaj za skromen kruh in streho ter obleko še ni sile.
Imamo pa v občini mnogo revežev in brezposelnih, njih število se vsako zimo povečuje, vedno več jih prosjači po ulicah od hiše do hiše, siromaštvo je zelo veliko.
Občina je po § 22. obč. zakona dolžna pomagati tam, kjer je pomoč potrebna. Denarna sredstva so le majhna, zato smo prisiljeni po zgledu drugih velikih občin tudi letos organizirati pomožno akcijo s prošnjo do vseh onih naših občanov, ki imajo vsaj še skromen zaslužek, kruh in streho čez zimo. Lani so se lepo izkazala dobra srca, da smo mogli lajšati zimske težave in prebiti zimo. Tudi letos prosimo dobrosrčne Studenčane in Studenčanke za pomoč v obliki enkratnega prostovoljnega prispevka v zimski bednostni sklad za najrevnejše Studenčane!
Pomoč — največ v živežu — se bo dajala le resnično potrebnim.
Cenj. gg. hišne posestnike in upravitelje hiš prosimo, da nabrane zneske oddajo skupno z nabiralno polo do božičnih praznikov v občinski pisarni v Studencih. Za vsak dar se občinska uprava zahvaljuje že v naprej!
Blagajnik: Franc Pušnik, 1. r.
Predsednik: Alojzij Kaloh, 1. r.
Ribnica na Pohorju
Tako se godi revežem in vojnim invalidom. Le redkokrat je čitati v »Delavski Politiki« poročila iz našega kraja — dasi-ravno prihaja v naše zakotje precej »Delavske Politike«. Ni pa vse zaspano pri nas kakor se zdi. Kmetič orje in seje v upu in bojazni svoje lehice, kapitalist špekulira, kako bi udobno živel na račun ljudske nevednosti, delavec — ta sodobni suženj — se bori z znojem na čelu in z žulji na rokah za svoj in svoje družine obstoj. Naj si se pa udinja kjerkoli, pri kmetu, v šumi ali kakršnemkoli podjetju, povsod ima za priboljšek samo le delo, a plače skoro nobene, vsaj takšne ne, da bi utegnil izhajati ter živeti kakor se človeku spodobi. Poglej na jesen v hišo trpinčenega delavca, kako je za zimo preskrbljen. Celo leto se je krivil in garal le v korist drugim, sam pa ima od tega kvečjemu za par tednov krompirja in morda kakšnega mršavega prašička, ali kozo. Pa še to mu mnogi oponašajo, kakor da bi bili oni še večji reveži, ki imajo svoje domove, v kaščah žito in poleg še gozdove za sečnjo, torej stalni vir dohodkov, čeprav res ne preveč sijajnih, pa vsaj gotovih, kdor jih zna črpati zmerno. Z davki pa smo obremenjeni vsi. Poleg direktnih,
Delavski pravni svetovalec
Služba natakarjev — nadurno delo — odpoved.
Vprašanie: Bil sem sprejet v večji restavraciji za plačilnega natakarja. Vsled daljše brezposelnosti sem se celo pogodil za plačo samo za napitnino in hrano. Obljubili so mi, da bom imel službo tudi preko zime. Delati sem moral tudi po 14 do 18 ur dnevno, ne da bi mi kaj plačali za nadurno delo. Dopusta nisem imel nikoli, niti ob nedeljah. Ob Vseh svetih pa so me naenkrat odpustili z enomesečno odpovedjo, ker sem obiskal pokopališče radi sorodnikov in se tisti dan nisem vrnil v službo. Kako me ščiti zakon proti temu delodajalcu?
Odgovor: Služba plačilnega natakarja je trgovskega značaja in veljajo zanj radi tega predpisi zakona o obrtih glede nameščencev in zakona o zaščiti delavcev. Vsled tega Vam mora plačati lastnik restavracije vse preko 10 urno dnevno delo s 50 odstotnim l poviškom. Temeljna mezda je Vaš povprečni zaslužek z napitnino, prištevši vrednost hrane in morebitnega stanovanja, če ga imate
od delodajalca. Vsak teden morate imeti najmanj 1 dan skupaj 36 ur prosto, na vsak način pa tudi vsako 3. nedeljo. Ako niste imeli prosto, je vse delo za 1 dan v tednu nadurno in Vam morajo tudi vse tiste delovne ure plačati s temeljno mezdo in 50-odstotnim poviškom. Odškodnino za predčasni odpust do konca sezone bi najbrž težko dosegli, ker ste se topogledno premalo jasno pogodili. Morali bi si izgovoriti točno čas, do katerega Vas ne smejo odpustiti. — Vi namreč tudi niste prav napravili, ko ste na nek praznik samolastno izostali iz službe ves popoldan. Ker pa se delodajalec ni po-služil pravice takojšnjega odpusta, ampak Vami je odpovedal enomesečno, je slednji izgubil pravico do predčasnega odpusta. Zato Vam sedaj mora plačati ves zaslužek do konca zakonitega odpovednega roka. Ta rok je 6 tedenski v okviru četrtletja in Vam. torej mora plačati vso plačo še do konca decembra.
plačujemo delavci tudi indirektne in te v največji izmeri med vsemi ostalimi prebivalci. Kakor je znano, so vse življenjske potrebščine več ali manj obdavčene in kdo potrebuje več iz trgovine kakor ravno delavec. Slednji kilogram mtoke, vsako žlico zabele mora kupiti delavec v trgovini. Delal pa je delavec čez leto mnogo več in trpel kakor so tisti, ki so vsaj čez zimo preskrbljeni. Ne bo pa ne enemu ne drugemu breme nikdar olajšano, ako si bodo revni ljudje le oponašali boljša stališča, vsak sam najbolj čuti, kje ga čevelj žuli. Težave nižjih slojev bi si lahko olajšali le z vzajemnostjo, t. j. da bi moral vsak delodajalec videti v svo jem delavcu tudi sočloveka ter mu privoščil plačilo, ki mu gre za zvesto in nesebično
delo. t 1**4 4	»4»	■'	•	4	.	44»4»iit
V« k» *	M.
.. j t j •»*-• Resničen je rek »Ne sodi ljudi po zunanjosti«. Dostikrat so tisti, katere proglašajo za brezbožneže mnogo bolj krščanski, kakor pa so tisti, ki le hinavsko naglašajo svojo globoko vernost, ubožca v potrebi, ali popotnika, pa ne samo da ga nočejo poznati, nego mu skušajo celo škodovati, ako le morejo. Gnusi se človeku svetohlinstvo, ki se je razpaslo že skoro v vsaki zakotni vasi. — Z javno pomočjo je prav tako: Ako si kot pošten delavec obne-
I	mogel, ali pa se te je lotila kakšna bolezen in greš na svojo občino po pomoč, se boš
I	takoj prepričal, koliko je bila ura. Ne samo.
da tukaj ni govora o ljubezni do bližnjega, pozabi se^ tudi popolnoma, da je prizadeti bil svoj čas vreden in koristen član človeške družbe, kateremu bi ta človeška družba bila dolžna v sili pomagati, ako noče, da se javno osramoti. Kako malo je še občin, res socialnih občin (katerim vsa čast), katere bi bile poskrbele zatočišča svojim najbednejšim v lastni oskrbnišnici. Kako malo je obč. nameščencev, ki bi revežev ne smatrali za občinsko nadlego in jih ne odslavljali ozlovoljeni. In med katerimi ljudmi je največ siromakov? V prvi vrsti med delavci, ki jih je kapitalizem izčrpal in potem pa vrgel na cesto kot obrabljeno orodje med staro šaro. Pišem, ker sem sličen slučaj sam doživel. Na svojo žalost, a na sramoto drugih. Kot stoodstotni vsled bolezni reducirani invalid, revež brez doma in imetja, sem zaprosil našo občino za službo obč. sluge, ki je bila na razpolago. Doživel pa sem razočaranje. Čeprav je moj bridkostipoln položaj vodstvu občine podrobno znan in sem slične službe zmožen, mi je bila prošnja kratkomalo odbita. Ne samo države, nego tudi naših samouprav dolžnost bi bila, da nas invalide vsaj deloma odškodujejo za naše izgubljeno zdravje v svetovni vojni. Prikažem ta slučaj, čeprav sem sam prizadet, da bo javnost videla in vedela, kaj čaka invalida-
C. M.