Ljubljana, petek, 24. septembra
UREDNIŠTVO IN UPBAYAl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA *TKV. i
telefon a-a do h-m
BOKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN KAZEN PONEDELJKA
«O
fe^nfeajiagaBt t poviri
Leto IX., štev. 228. — Posamezna številka 2 din
IN 8 ■ BAT N1 ODDELEK LJUBLJANA
telefon n-a u-a
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV. (-»(IM
OGLASI PO CENIKU
" 'i	' —.......
MESEČNA NAROČNINA (S DIN
G L
SILO
OSVOBODILNE FRONT
E N I
S kontrahiranjem krompirja pohitimo, da ne bo zamude pri odkupu in oddaji
Po časovnem planu, kj je bil narejen za kontrahiranje krompirja, bi moral biti plan izpolnjen že do 13. septembra. V našem listu smo že večkrat prikazali konkretne vzroke, zaradi katerih se je kontrahira' nje krompirja zavleklo za dva tedna. Po zadnjih poročilih je sedaj izpolnjenega že precej plana, vendar pa so nekateri okraji še vedno v takem zaostanku, da bi bilo nujno potrebno, da z največjo naglico in brez odlašanja poprimejo za delo in pripomorejo k 100 °/o izpolnitvi republiškega plana.
Brez dvoma je, da so mnogokje težave, ki jih ni mogoče zlahka zma gati, kakor na priliko odklonilno steliščs špekulantskih elementov in
Easivnost večjih kmetov do kontra-iranja. S tem je treba računati, kajti ta pojav je logična posledica diferenciacije na naši vasi. Glede tega imajo naš odkupni aparat, aktivisti in kmetijske zadruge več ko dovolj izkušenj iz vseh dosedanjih kontrahiranj in odkupov. V malih in srednjih kmetih se čedalje bolj utrjuje poštena in pravilna zavest do skupnosti, ti ljudje so zvesto segli delavcu v roko, zavedajoč se, da uela delavec tudi zanje in jim s svojim delom omogoča, da lahko v vezani trgovini kupijo vsak dan več tekstilnega blaga, obutve, orodja in drugih industrijskih izdelkov. Prav zato pa tudi mali in večina srednjih kmetov pošteno in odkritosrčno izpolnjuje svojo dolžnost do delavca, skratka, do skupnosti.
Ta pošteni in pozitivni odnos do naše skupnosti se bo letos odražal tudi pri odmeri dohodnine na ta način, da bodo vsi kmetje, ki izpolnjujejo svoje obveznosti ’do skupnosti in oddajajo svoje presežke in pridelke po vezanih cenah, manj in lažje obdavčeni. Vsi tisti špekulativni kapitalistični elementi na vasi, ki nočejo poznati skupnosti ter še Vedno iščejo s prodajo na prostem trgu zgolj svojo osebno korist in dobiček, pa bodo temu primerno tudi obdavčeni z razmeroma višjo dohodnino. Naša ljudska oblast je pravična. ko s svojimi ukrepi podpira in utrjuje tiste, ki imajo pravilen in pošten odnos do skupnosti. Prav tako pravično pa je postopanje, ko skuša čedalje globlje in temeljiteje onemogočiti vse tiste, ki bi še nadalje hoteli na špekulativni način izkoriščati skupnost delovnega ljudstva in bogateti na račun skupnosti.
Krompir je splošna in vsakdanja hrana delovnega človeka. Zakaj bi tisti, ki to temeljno živilo odteguje delovnemu človeku ali pa s tem živilom špekulira na ogromno ceno, ne plačal višje dohodnine, kakor pa tisti mali in srednji kmetje, ki krompir radi dajo, dajo celo več, kakor jim določa predpis ter v svojem globokem zaupanju v državo, njeno vodstvo in Partijo sklepajo z državo vnaprej pogodbe (kontra-hirajo) za ves pridelek krompirja, razen tistega, ki ga neobhodno potrebujejo zase? Vsakemu poštenemu In zavednemu človeku je jasno, da je taka davčna politika več ko pravična, hkrati pa je tudi nujno potrebna, ker bo dala stvarno priznanje vsem tistim kmetom, ki ne pridelujejo žita, krompirja in drugih pridelkov zaradi svojega dobička, ampak zato, da zagotovijo delovnim ljudem v industriji in ostalih panogah našega gospodarstva zadostno m krepko vsakdanjo preskrbo.
Navzlic vsem težavam in proti-ljudskemu stališču Špekulativnih kapitalističnih elementov na vasi pa je treba ugotoviti, da je bilo v akciji za kontrahiranje krompirja sklenjenih na tisoče in tisoče pogodb. Na vsak način se je treba potruditi, da bo plan v celoti izpolnjen, saj smo doslej pri vseh akcijah kontrahiranja 100% izpolnili plane, neke* tere celo znatno presegli. Ker pa je že dosedaj kontrahiranje časovno zamujeno, je treba pohiteti, da ne bo še večje zamude pri oddaji in odkupu krompirja, ki bi dejansko že morala začeti pred dobrim tednom. Upoštevati je treba, da je jesenski čas poln raznih drugih odkupov (sadje, živina, jesenski pridelki itd.), zraven tega pa je v teku tudi glavno delo za čim boljšo izpolnitev plana jesenske setve. Vsi odkupi so časovno planirani zaradi neštetih tehtnih razlogov (skladišča, transportna sredstva, nujnost preskrbe itd.) in je zato edino pravilno, če se tudi po tem planu razvijajo tn Izpolnjujejo. Potrebno je torej, da se tudi oddaja in odkup krompirja časovno točno izvršita po planu.
Zakaj so v Bučki že presegli plan, v Raki pa zaostali
Drfovn! aktiv krajevnega ljudskega odbora v Bučki se je takoj resno lotil dela ža Izvedbo važne uredbe o od-kupu to kontrahiranju krompirja. Na —“-“mera sestanku so kmetje sami potrebo (jbvezne oddaje hi se _... ora iežngroli z uredbo ter spoznaj ugodnosti kontrahiranja, ko lahko “ ‘ jćmet kontrahira vso obvezno nč krompirja in vse presežke s
pravico do prejema bonov za nakup industrijskega blaga.
Na osnovi pravičnega predpisa o obveznem odkupu krompirja je kmetijska zadruga na Bučki s pomočjo aktivistov dosegla v kontrahiraniu plan in ga celo presegla za 20 %. Obvezna količina odkupa krompirja je bila določena na 20.000 kg obvezne oddaje, predvideni presežek za sklepanje pogodb za proste presežke pa 8000 kg. S pravilnim tolmačenjem ugodnosti letošnjega odkupa smo dosegli, da so vsi kmetje kontrahirali vso določeno obvezno oddajo, dosegli plan predvidene pogodbene količine in razen tega še sklenili pogodbe za 6769 kg krompirja izven odkupnega plana. Reči je treba, da so naši kmetje pravilno razumeli vprašanje preskrbe delovnih ljudi po industrijskih središčih in mestih. Pri nas so kontrahirali vsi, tudi tisti mali kmetje, ki imajo manj kakor 2 ha zemlje, so kontrahirali povprečno do 500 kg.
Popolnoma drugačna pa je podoba o kontrahiraniu v sosedni Raki, ki je mnogo močnejši ljudski odbor. Doslej niso dosegli niti določenega plana odkupa. Zakaj pa Raka doslej še ni dosegla piana? Tov. Jože Gabrič, uprav-
nik krajevne gostilne je kot član komisije za kontrahiranje odšel na teren skupno s poslovodkinjo kmetijske zadruge. Toda že po treh urah se vrnil z »uspehom« — 200 kg. Po pregledu njegovega dela je bilo ugotovljeno, da kmetom ni pravilno tolmačil ugodnosti in uredbe. Zaupano mu važno delo je imel za navadno šablonsko administracijo, vrhu tega pa je celo kmetom govoril, da ni potrebno kontrahirati.,
Tako malomaren odnos do važne stvari je seveda kriv, da ne samo v Raki, ampak tudi drugod, slabo poteka kontrahiranje. Primer Bučke pa na drugi strani dokazuje, da je uspeh vseh takih važnih akcij odvisen zlasti od aktivistov, ki stvar dobro poznajo in se znajo z ljudmi pogovoriti, jim prikazati pravilno celotno vprašanje itd. Kier je aktiv dober in na mestu, tam uspehi nikoli ne izostanejo!
Razumljivo je tudi, da veliki kmetje vedno in povsod podstavljajo polena, zavirajo in sabotirajo tiste akcije, ki so v korist vsega delovnega ljudstva. Naj tokrat omenimo le mlinarja Žabkarja iz Ardrega (Raka), ki je surovo nagnal komisijo, ki se je prišla k njemu pogovoriti zaradi kontrahiranja krompirja.	P. L.
Oportunizem in malomarnost nekaterih krajevnih ljudskih odborov sta v tolminskem^ okraju znatno zavrla kontrahiranje krompirja
V tolminskem okraju je kontrahiranje krompirja naletelo na težave, ki so krive, da je tolminski okraj eden zadnjih pri odkupu krompirja. Šele zadnje dni smo se znatno približali količini, določeni za odkup. Težave, ki so zlasti prve čase ovirale kontrahiranje in odkup, pa niso izvirale iz odpora pridelovalcev krompirja do kontrahiranja niti ne iz sabotaže in utaje velikih kmetov ki jih v tem okraju skoraj ni — saj ni okrajni odkupni komisiji znan noben takšen primer —, pač pa so bile organizacijskega značaja, kar je posledica slabe politične priprave odkupa. Tako se nekateri krajevni ljudski odbori niso pravilno lotili organizacije in priprave odkupa. To velja tudi za nekatere kmečke zadruge. Tako so krajevni ljudski odbori in zadruge na svojo pest zniževali za odkup določene količine krompirja, ne da bi se prepričali, koliko bi lahko kmetje v resnici oddali. Ponekod, zlasti na področju krajevnih ljudskih odborov Volarje in Idersko. so ljudski odbori in zadružni uslužbenci pokazali večji oportunizem, kakor pa pridelovalci krompirja in so bolj stokali, da ni mogoče doseči za kontrahiranje do-ločene.količine, kakor najbolj oportunistični kmetje sami. Na področjih nekaterih ljudskih odborov tudi niso pravilno določili pravega hektarskega donosa. Ponekod se pa krajevni ljudski odbori in zadruge sploh niso lotili sami kontrahiranja ali pa le zelo počasi. Tako niso nič kontra-hrali po krivdi krajevnega ljudskega odbora in. zadruge v Iderskem, dokler niso prišli na teren člani okrajne odkupne komisije sami. Pač pa e bila evidenca v splošnem zelo dobra. Poleg že omenjenih krajevnih ljudskih odborov Idersko in Volarje je potekal odkup najslabše še v Kobaridu, Idriji ob Bači in Žabčah. bolje pa na področju krajevnih ljudskih odborov in zadrug Slap— Ročje, Ižaga, Sedlo, Borjana, Sv. Lucija ob Soči in Kneža.
Nekaj zmede v odkupu Je povzročilo tudi to, da je Semenski krompir kantrahiral okrajni kmetijski odsek
sajn. Kontrahiranje je izvršil že spomladi in ni vodil dovolj računa dahi letini, tako da je do z
in med odkupom zatrjeval, da bo možno odkupiti prvotno kontrahira-no količino semenskega ikrompirja, kar pa se je izkazalo za nemogoče in se je bilo treba v naglici lotiti ponovnega kontrahiranja semenske*
ga krompirja, kar je seveda zavleklo odkup.
Nekoliko so se maščevale pri letošnjem odkupu tudi organizacijske napake lanskega odkupa, ker so mnogi pridelovalci krompirja, ki so lani prvi kontrahirali krompir, letos nekoliko zavlačevali v strahu, da se jim ne zgodi, kakor lani, ko so tisti, ki so kasneje kontrahirali, bolje odrezali zaradi boljših cen, ki so jih dosegli pozneje. Tudi to dokazuje, da letošnji odkup krompirja politično ni bil dovolj dobro pripravljen.
Zdaj. ko je načrtni odkup v glavnem dosežen, so nastale težave z embalažo, zlasti za tržni krompir, vendar, jih tukajšnje zadruge dovolj spretno premagujejo, tako da bo krompir neovirano prišel na.pravo mesto.
Kako smo kontrahirali na Vrhovem
Krajevni ljudski odbor Vrhovo (okraj Trbovlje) je dobil obvezne oddaje 15.875 kg, ki naj bi jih razdelil na kmetovalce z nad 2 ha orne zemlje. Kmetje, ki jim je odkup in obvezno oddajo tolmačila tajnica krajevnega ljudskega odbora, so napravili razrez in dosegli komaj 7000 kg obvezne oddaje. Med tem so pa uslužbenci in upravni odbor kmetijske zadruge Vrhovo kontrahirali ca. 14000 kg namesto 10.125 kg.
Zakaj to? Zato, ker ni bila sestavljena pri krajevnem odboru odkupna komisija in ni bil pravilno določen hektarski donos. Namesto, da bi šla komisija na 3 ali 4 različne njive in izkopala po en kvadraten meter krompirja in na podlagi tega izračunala povprečni hektarski donos, so dobili posamezni kmetje nalog, naj vsak sam izkoplje na svoji njivi po en kvadraten meter krompirja m tajnici o tem poroča, da bo potem napravila razrez. Da to ni bilo pravilno, je več kakor razumljivo.
Ker so imeli kmetje po prejemu odločb rok treh dni za pritožbo, se ni pritožil nihče, pač pa so se mnogi izgovarjali ob priliki kontrahaže, da ne morejo in ne vedo, koliko kon-trahirati, ker pač ne vedo, kol*ko krompirja bodo nakopali. Posebno
marsikdo hvali, kako lep krompir ima in da ni mislil, da ga bo toliko. Kljub temu pa krompirja nihče ponovno ne kontrahira.
Uredba o ustanavljanju otroških jasli ter domov igre in dela
Da bi se čim večjemu številu žena omogočilo sodelovanje pri socialistični graditvi države, da bi mogle zaposlene delavke-matere bolje in laže opravljati svoje delo v podjetjih, je zvezna vlada izdala uredbo o ustanavljanju otroških jasli ter domov igre in dela. Ta uredba je velikega pomena za množično vključevanje ženske delovne sile v gospodarstvo.
Uredba določa ustanavljanje otroških jasli pri vseh podjetjih, ustanovah in organizacijah, če je število otrok, za katere obstoji potreba, da se v taki ustanovi oskrbujejo in vzgajajo, večje od 20. V kolikor zaradi majhnega števila otrok ne morejo osnovati posebne jasli, bo dvoje ali več podjetij osnovalo skupne jasli. Izvršni odbori okrajnih, mestnih in rajonskih odborov bodo odredili, katera podjetja, ustanove in organizacije morajo ustanoviti otroške jasli. Okrajni, mestni ali rajonski odbori bodo ustanovili svoje otroške jasli za otroke žena, ki delajo v podjetjih, kjer teh ne morejo ustanoviti.
Po uredbi morajo pri graditvi novih podjetij in delavskih naselij ustanove ali organizacije, pri katerih bo delalo več kot 200 delavcev, vnesti v svoje projekte tudi graditev potrebnih prostorov za otroške jasli.
Otroške jasli ustanavljajo in vzdr žujejo podjetja, ustanove in organizacije. ki morajo v svojih investi cijskih in finančnih planih predvideti potrebna materialna sredstva.
V otroških jaslih bodo otroci do treh let starosti, za otroke predšolske dobe pa boejo ustanovljeni domovi igre in dela pri vseh podjetjih, kjer je to potrebno. Tako bodo naše delavke-matere za čas dela rešene vsakdanjih skrbi za svoje otroke in imele možnost, da popolnoma izrabijo delovni čas in se posvete strokovnemu id kulturnemu dvigu.
Obnova stanovanjskih poslopij v LR Hrvatski
Po načrtu bodo letos obnovili in deloma na novo zgradili v LR Hrvatski okoli 20.000 stanovanjskih poslopij. Za to veliko akcijo je ljudska oblast določila 300 milijonov dinar. jzv, kar zadošča za zgraditev 12.000 poslopij. Za ostalih 8000 poslopij pa je predvideno, da jih bodo zgradili premožnejši posamezniki.
Najboljše uspehe so doslej dosegli v okraju Ogulin, kjer je bilo določeno, da zgradijo 850 novih stanovanjskih poslopij. Tu so delo že spočetka pravilno zastavili, ko so se predvsem naslonili na lastne vire gradbenega materiala ter se niso po liniji najmanjšega odpora zanašali zgolj na pomoč višjih forumov. Za čim hitrejšo izpolnitev gradbenega, plana so ustanovili več zidarskih in tesarskih brigad, ki so se lotile dela g tekmovanjem, če je n. pr. na nekem gradišču trenutno zmanjkalo gradbenega materiala, niso brigade čakale na material, ampak sef se z največjo naglico preselile na prvo bližnje gradišče. Na ta način ni bila nikjer izgubljena nobena delovna ura. Tako delo je seveda prineslo sijajne uspehe: namesto predvidenih 850 poslopij so že doslej dogradili 865 stanovanjskih poslopij. To število bodo do konca leta še povečali in tako znatno presegli postavljeni plan.
Prav dobre uspehe so dosegli tudi v okrajih Kostanjica, Dvor na Uni, v nekaterih vaseh okraja Gospič in v Dalmaciji, kjer so do tyanca avgusta izpolnili nad 50% gradbenega plana.
Nova turistična postojanka ob reki Tari
Te dni so dogradili velik turistični hotel pri Kolašjnu. Hotel ima 90 lepo urejenih sob. Zgradili so ga v neposredni bližini KolaŠIna ob reki Tari, kjer so bujni gozdovi in dve gorski jezeri.
Skupni kongres SKOJ a in Ljudske mtadme bo 4S. decembra v Beogradu
Sklep Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine in Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije o sklicanju skupnega kongresa SKOJ-a in Ljudske mladine
1.	Centralni komite SKOJa In Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije v celoti sprejemata oceno V. kongresa KPJ o razvoju in stanju mladinskih organizacij v Jugoslaviji in sklep o združitvi SKOJa in Ljudske mladine v eno organizacijo.
Centralni komite SKOJ-a in Centralni svet Ljudske mladine se zavedata, da bo združitev SKOJa in Ljudske mladine v eno organizacijo pomenila napredek v razvoju mladinske organizacije, da bo velikega pomena ea še odločnejše vzgajanje mladine po temeljih marksizma-leninizma in bo omogočila še močnejšo mobilizacijo mladine pri socialistični graditvi naše države.
Zato sta Centralni komite SKOJa in Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije sklenila« da skličeta skupni kongres SKOJa in Ljudske mladine za 15. decembra 1948 v Beogradu. Na tem kongresu se bosta združili SKOJ in Ljudska mladina v eno organizacijo.
2.	Kongresu bodo predložili tale dnevni red:
Poročilo CK SKOJa in Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije,
V. kongres KPJ in naloge mladine, sprejem statuta organizacije, volitve centralnega vodstva.
3.	Za volitve delegatov za kongres je določen tale postopek:
na vsakih 850 članov se voli po en delegat. Delegate volijo na skupnih konferencah SKOJa in Ljudske mladine. Izvoljeni delegati bodo hkrati delegati SKOJa in Ljudske mladine. Delegate volimo s tajnim glasovanjem.
Do kongresa morajo imeti skupne konference vse skupine SKOJa in aktivi Ljudske mladine za volitve delegatov ža okrajne (mestne, rajonske) konference in okrajne (mestne, rajonske) konference, na katerih bodo voljeni delegati za kongres.
Centralni komite SKOJa in sekretariat Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije bosta izdelala navodila za konference in volitve delegatov.
4 Centralni komite SKOJa in Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije bosta poslala pred kongresom vsem organizacijam in članom v razpravo načrt statuta enotne organizacije. Vse organizacije SKOJa in Ljud. ske mladine so dolžne do kongresa proučiti na skupnih sestankih načrt statuta in dostaviti do 1. decembra pismeno svoje morebitne pripombe in predloge.
5.	Centralni komite SKOJa in Centralni svet Ljudske mladine pozdravljata pobudo mladine vasi Dalj v osiješkem okraju, kmečke delovne zadruge »Marko Oreškovič« v Fako-vem, poljedelsko-strojne postaje Niš in Titovih zavodov »Litostroj« o sprožitvi tekmovanja in sprejemanju obveznosti za izvajanje sklepov V. kongresa ter priprav za skupni kongres SKOJa in Ljudske mladine.
Centralni komite SKOJa in Central, ni svet Ljudske mladine pozivata vse organizacije ter člane SKOJa in Ljudske mladine, naj sprejmejo to pobudo in široko razvijejo tekmovanje, da bo jugoslovanska mladina dočakala skupni kongres SKOJa in Ljudske mladine z novimi delovnimi zmagami v socialistični graditvi naše domovine.
6.	Centralni komite SKOJa in Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije nalagata vsem vodstvom in organizacijam SKOJa in Ljudske mladine, da temeljito pojasnijo mladini sklep V. kongresa KPJ o združitvi SKOJa in Ljudske mladine v eno organizacijo in pritegnejo mladino« da bo to izvedla.
Centralni komite Zveze komunistične mladine in Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije.
V tekmovanju na čast II. kongresa KPS in I. kongresa ESJ je »Anhovo doseglo vidne uspehe
«
Delovni kolektiv cementarne Anhovo ob Soči je napovedal tekmovanje vsem delovnim kolektivom okraja Gorica v čast II. kongresa KPS in za I. kongres ESJ. Svoje planske na loge v proizvodnji vestno izpolnjujejo, saj so do srede tega meseca izpolnili že 67 odst. celoletne produkcije cementa, poleg tega pa znižali proizvodne stroške zä 4 odst. Delavci so obljubili, da bodo izpolnili plan proizvodnje cementa do zasedanja II. kongresa KPS.
Preteklo nedeljo se je nad 120 članov sindikalne podružnice udeležilo prostovoljnega dela. Ena brigada je delala na obhodni cesti Nove Gorice. Z njimi je delala tudi skupina 17 prostovoljcev iz Liga ob italijansko-ju-goslovanski meji. Brigada je izkopala, naložila in prevozila na nasipe okrog 230 vagončkov materiala ter si taiko priborila okrajno prehodno zastavico OF. Druga brigada strokovnih delavcev tovarne je odšla v Lig, kjer je spravila v obrat vaški mlin, ki je že več kot leto dni miroval. Poleg tega so vaščanom popravili pluge in drugo kmetijsko orodje, podkovali 17 parov volov in 2 para kopitarjev ter popravili nekaj štedilnikov, poleg tega okrog 250 ko-idov kuhinjske posode, kar je vame zelo razveselilo in utrdilo povezanost med delavci in kmeti. Za zaključek je še nastopila kulturno-umetniška skupina sindikalne podružnice. Mnogo delovnih ur so strokovni in drugi delavci iz tovar-
ne prispevali tudi pri zadružnih domovih v Kanalu, Ročinju in Čepo-vanu.
Uprava in tehnični oddelek v tovarni nudita novatorjem in raciona-lizatorjem pomoč. Njihovi izumi so nagrajeni. Ustanovili so tudi poseben odbor, ki ima nalogo pospeševati in razvijati novatorstvo. Z izumi in izpopolnitvami so zavedni delavci cementarne letos prihranili državi nad 16 milijonov dinarjev.
Tudi tekmovanje, ki se je razvilo v čast kongresu KPS, je dalo nove novatorje. 53-letni mehanični delavec Kovačič Franc, katerega so zapirale italijanske fašistične in anglo-ameriške okupacijske oblasti v coni A kot borca za očuvanje tovarniških strojev in predsednika podružnice Enotnih sindikatov Julijske Krajine, je v tovarni izpopolnil stroj za klin-ker. Sedaj bodo prihranili mnogo časa in materiala. V teh dneh so dokončali tudi strešno ventilacijo za odvajanje prahu iz delavnic. Uredili bodo posebne kamere, ki bodo lovile ta prah, ki je dragocena surovina.
V Desklah, na najlepšem kraju tik ob Soči, že pokrivajo prvo moderno stanovanjsko zgradbo, v katero se bo lahko že letos vselilo 12 družin. V bližini zidajo drugo zgradbo, ki bo letos dokončana v surovem stanju. Zgradili bodo tudi tri samska stanovanja. Vse zgradbe bodo pokrite s strešniki iz salonita domače proizvodnje.
Obveznosti okrajnega izvršnega odbora OF v Lendavi
V Martanščtoi so splovili pred hratldm našo doslej največjo motorno ladjo »Martinščico«. Zanimivo Je, da postajajo lesene ladje odkar Jih urejajo na motorni pogon, zopet selo priljubljene. Za malo obalna plovbo so vsekakor selo uporabno In ekonomične^ rasen toga ss dado Utao gradit^ kar Je na nas posebno
Okrajni izvršilni odbor OF v Lendavi je za tekmovanje v čast II. kongresu KPS sprejel naslednje obveznosti:
1.	Do začetka kongresa bodo zgra» dili v surovem stanju 14 zadružnih domov. Zadružni dom v Lendavi bo do kongresa dozidan, a pokrit bo do 29. novembra 1948. —
2.	Vso manjkajočo opeko bodo izdelali s prostovoljnim delom v poljskih opekarnah v Dolini in Dolgi vasi.
3.	Ljudska univerza bo do kongresa KPS dala na vsakem gradišču zadružnega doma po 2 predavanja ter po eno kulturno prosvetno prireditev. V vsakem krajevnem ljudskem odboru bo do kongresa po eno strokov» no predavanje. —
4.	Jesensko globoko oranje za spomladanske posevke bodo izvedli za 80 % celotne površine, razen tega pa
organizirali 8 zadružnih plemenskih postaj. —
5.	Odkup koruze, mleka, vina itd-bodo izpolnili do določenega roka 100 odstotno. —
6.	Do kongresa KPS bodo v okraju vključili v mladinsko organizacijo 90 % vse mladine.
7.	Množične organizacije bodo do kongresa KPS dale 80-000 prostovolj» nih delovnih ur pri graditvi zadružnih domov, pri graditvi industrijske Droge Petišovci—Lendava ter izdelali 150-000 komadov zidne opeke za zadružne domove.
8- Melioracije 96 ha pašnika v Dobrovniku bodo izvedli s prostovoljnim delom. —
Da bo omogočeno pravilno in brezpogojno izvajanje sprejetih obveznosti, bodo pri okrajnem izvršnem odboru OF sestavili poseben odbor.
Dvigajmo skrb sa požarno-varnostno službo v industrijskih podjetjihl
f
Zasedanje Generalna skupščine Združenih noro dem
Določili so dnevni red
Višinski proti postavitvi sprejema novih članov, poročila »balkanske
komisije« in vprašanja veta na dnevni red Generalne skupščine
Pariz, 22. sept. (Tanjug) Biro Generalne skupščine OZN v katerem »o razen predsednika E watt* tudi redstavniki Sovjetske zveze, Velike ritanije. Združenih držav Amerike, Francije, Libanona Irana, Kitajske, Cileja, Kanade, Belgije, Poljske, Paname in Mehike, je danes popoldne proučil predloge za začasen dnevni red, kj v 49 točkah obravnavajo 66 vprašanj. Biro je sprejel vrsto predlogov tehničnega značaja, ki jih je dal sekretariat OZN v zvezi s 14. točko začasnega- dnevnega reda, ki 6e nanaša na sprejem Italije v OZN in vseh držav, ki to zaprosijo, ako Varnostni svet privoli v to s 7 glasovi.
Delegat Sovjetske zveze Višinski je poudaril, da ta argentinski predlog nasprotuje Ustanovni listini OZN, in je opomnil, da je mogoče sprejemati nove äiane samo na predlog Varnostnega sveta, ako glasuje zanj 5 stalnih članov. Sprejem argentinskega predloga bi pomenil kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in odobravanje protizakonitega dejanja. Višinski je zahteval, naj tega predloga ne sprejmejo in naj točko 14, ki se nanaša no sprejem novih članov v OZN, v celoti odklonijo.
Predsednik Ewatt je soglašal z mnenjem sovjetskega delegata Višinskega, da argentinski predlog nasprotuje Ustanovni listini OZN. Belgijski delegat Spaak je predlagal resolucijo, naj bi to vprašanje predložili Generalni skupščini s priporočilom, da ga črta z dnevnega reda.
Ameriški delegat Austin, delegat Cileja, delegat Velike Britanije 'iu delegat Libanona, so se izrekli za sprejem iega vprašanja na dnevni red.
Po daljši obravnavi je dal predsednik Ewatt Spaakov predlog na glasovanje in je propadei. Za predlog so glasovale Sovjetska zveza, Poljaka, Belgija, Kitajska in Francija Velika Britanija ni glasovala, vse «stale države pa so glasovale proti.
Nato je Višinsk; predlagal, naj bi 15., 16., 17., 18. in 19 točko začasnega dnevnega reda v celoti odklonili.
Točka 15. vsebuje poročalo tako imenovane »balkanske komisije», ostale točke pa poročila začasne komisije OZN o poiožaju _ v Koreji, o poteku glasovanja v Varnostnem svetu, proučitev vprašanja reta, predlog o ustanovitvi stalne komisije OZN ter resolucijo te komisije o »metodah za razvijanje mednarodnega sodelovanja na političnem polju*.
Višinski je poudaril da vsi ti predlogi izrazito kršijo Ustanovno listino OZN. Govoreči o poročilu balkanske komisijp. je opozoril, da so o Grčiji razpravljali že na drugem zasedanju Generalne skupščine, a so številni problemi ostali nerešeni. Poročila balkanske komisije so tendenciozna in v celoti pristranska, kar so priznali celo njeni člani. Avstralski delegat n. pr. ni hoiel glasovati zanje. Mnenje delegacije ZSSR je, da bi bila že sama ustanovitev posebne balkanske komisij» kršenje načel, na katerih temelji OZN, namreč načel suverenosti narodov. Razen tega je balkanska komisija že preveč prekoračila svoja pooblastila in še poslabšala položaj v Grčiji. Poglavitni vzrok za položaj v Grčiji je politika onih, ki jo upravljajo.
Nato je Višinski v zvezi s 15. točko predlaga to-le resolucijo: »Sovjetska delegacija predlaga Generalni skupščini, naj bi točko 15. ne sprejeli v dnevni red. ker predstavlja delovanje balkanske komisije po mnenju Sovjetske zveze kršitev Ustanovne listine OZN.« Za resolucijo so glasovale delegacije Sovjetske zveze in Poljske. Biro je odločil, da bodo predložili točko 15. Generalni skupškTni s priporočilom, naj jo sprejme na dnevni red.
Višinski je nato v nadaljnjem izvajanju o poročilu začasne komisije pomlatili da postavlja la komisija probleme v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov, in je predlagal, naj jih v celoti odklonijo. (Govoril je o poskusih razbijanja
OZN in ▼ zve^j » predlogom, da bi proučili vprašanje veta, poudaril, da je načelo soglasnosti petih stalnih članov Varnostnega sveta temelj, na katerem stoji OZN.
Delegat Poljske je poudaril, da v današnjem težkem mednarodnem položaju niti malo ni primerno, da bi se lotili razpravljanja vprašanja veta. Predlaga je, naj bi v interesu same OZN to vprašanje črtali z dnevnega reda.
Razen Poljske in Sovjetske zveze so vse ostale delegacije glasovale proti predlogu Višinskega. To točko so sprejeli s prav takšno formulacijo kot prejšnjo.
Po nadaljnjem razpravljanju je biro Generalne skupščine sprejel vse predloge začasnega dnevnega reda z večino glasov.
Zvečer se je zasedanje biroia Generalne skupščine nadaljevalo, jutri pa se bo začela na plenarni seji Generalne skupščine splošna diskusija.
Bolgarija urgira sprejem v OZN
Sofija, 23. sept (Tanjug). Minister za zunanje zadeve Ljudske republike Bolgarije Vasil Kolarov je poslal generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu pismo, v katerem znova zahteva, naj sprejmejo Bolgarijo v OZN.
Minister Kolarov pojasnjuje upravičenost te zahteve in poudarja, da jamči ustava Ljudske republike Bolgarije za najširšo pravico in svobodo
Trst, 23. septembra.
Glavni svet Slovansko-italijanske antifašistične unije Tržaškega ozemlja je poslal Generalni skupščini Organizacije Združenih narodov, ki zaseda v Parizu, spomenico naslednje vsebine:
Glavni svet Slovansko-italijanske antifašistične unije Tržaškega ozemlja, Id predstavlja italijansko in slovansko demokratično prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, najodločneje protestira proti neprestanim kršitvam mirovne pogodbe z Italija Anglo-ameriška zaupna uprava izvaja te kršitve v veliko škodo človečanskih pravic in osnovnih demokratičnih svoboščin, ki jih državljanom Svo-hodnega tržaškega ozemlja priznava omenjena pogodba in njej priloženi statuti. Poleg drugega škodijo te kršitve tudi narodnostnim pravicam slovenskega prebivalstva, kateremu ni priznana neomejena uporaba slovenskega jezika, čeprav določa statut, da se tudi slovenščina uporablja kot uradni jezik Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ponavljamo svoj protest proti uporabljanju vojaškega pravosodja za državljane, katerih spori spadajo pred civilna sodišča na osnovi civilnega postopka v smislu člena 4. stalnega statuta. Medtem pa vojaška sodišča še vedno Izrekajo stroge in krivične kazni, m nasprotujejo mirnodobskemu pravosodju. Takšna je bila
Pariz, 23. sept. (Tass). Medkonfe-deralno združenje, v katerem so predstavniki francoske konfederacije krščanskih delavcev »Forces Ouvriere« in generalne konfederacije kadrov, je odredilo, da bo 24. septembra dveurna splošna stavka, s katero bodo delavci Izrazili svojo trdno odločnost, da se bodo borili za takšen gospodarski red, v katerem bo delovnemu ljudstvu mogoče živeti od lastnega zaslužka.
Stavke, ki se vedno bolj širijo, spravljajo vlado v zelo težak položaj. Pri protestih, stavkah in na zborovanji h, ki jih prirerajo po vsej državi, sodeluje vedno večje število delavcev tn nameščencev.
bolgarskih državljanov, da bolgarsko vlada vestno izpolnjuje številne in
težke obveznosti, ki tih nalagajo mirovne pogodbe in da je po načelih OZN sklenila pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči s številnimi državami, pripravljena pa je skleniti podobne pogodbe tudi z ostalimi državami
Bolgarska vlada ne more skriti svojega presenečenja zaradi ravnanja nekaterih zaveznikov in združenih sil v tej zadevi, posebno če pomislimo. da so isti zavezniki prevzeli v mirovni pogodbi z Bolgarijo tudi obveznost, da bodo podprli kandidaturo Bolgarije za sprejem v OZN. To nenormalno stanje otežkoča odnos bolgarske vlade do OZN in njenih organov in ne prispeva k miroljubnim smotrom, ki jih ima OZN na Balkanu.
V zaključku pisma navaja Kolarov prošnjo bolgarske vlade, naj bi zahtevo Bolgarije za sprejem v OZN proučili že na sedanjem zasedanju Generalne skupščine v Parizu.
Tudi poljski novinarji ne morejo na zasedanje OZN
Varšava, 23. sept. (Tanjug). Po uradnem poročilu francoske, vlada še do danes ni izdala vstopnega dovoljenja 4 poljskim novinarjem, ki bi morali odpotovati na konferenco OZN. Tako je predstavnikom poljskega tiska onemogočeno, da bi bili navzoči na tretjem zasedanju Generalne Bkupščlne OZN.
SIAU je pos’al spomenico OZN
Spoštujejo naj se določbe mirovne pogodbe
Danes splošna stavka v Franciji
Predavanje tov. Franceta Kimovca-žige: V borbi za napredno znanost, ki je bilo napovedano za danes ob 20. v Mladinski dvorani je zaradi odsotnosti predavatelja odloženo.
tudi obsodba, ki je bila pred nekaj dnevi Izrečena nad delavci ladjedelnice Sv. Marka.
Zahtevamo od OZN, naj ukrene vse potrebno za čimprejšnjo normalizacijo političnega in gospodarskega življenja s takojšnjim Imenovanjem guvernerja In uvedbo ustavnega režima, kakršnega določa statut, posebno pa zahtevamo razpis politično upravnih volitev, ki naj omogočijo udeležbo ljudskih množic pri delu javne uprave, od česar so danes zaradi veljavnosti fašističnih zakonov še vedno Izključene.
Odločno protestiramo proti izredno težkemu gospodarskemu položaju, ki se je še poslabšal zaradi gospodarsko-finančnih dogovorov, ki jih je sklenila zavezniška vojaška uprava. Ti dogovori so v nasprotju z določbami mirovne pogodbe (ČL 24, točka 4, priloga VI.). Kot posledica teh neupravičeno sklenjenih pogodb se je povečala brezposelnost, ki je zajela skoraj tretjino delovnega ljudstva.
Z vso odločnostjo zahtevamo popolno in takojšnje uveljavljenje mirovne pogodbe in tozadevnih statutov. S priznanjem najosnovnejših demokratičnih pravic prebivalstvu Svobodnega tržaškega ozemlja se bo vrnilo potrebno normalno življenje, z izvedbo mirovne pogodbe pa bo zajamčen mir med narodi, kar je pogoj za zaželeni uspešni razvoj človeške civilizacije.
Zaradi stavke osebja električne že-leznice je bil v sredo onemogočen železniški promet med Parizom in predmestji. V okrožju Lorraine je prenehalo z delom 30.000 kovinarjev in
12.000	rudarjev. V vsem okrožju Loire je bila v sredo 24-uma stavka. Na poziv Generalne konfederacije dela krščanskih sindikatov in skupine »Forces Ouvriere« je v Marseilleu prenehalo z delom 18.000 kovinarjev. V Merignanu pri Bordeauxu stavkajo delavci nacionalizirane družbe za aeronavtiko. Poročila o protestnih stavkah prihajajo iz vseh okrožij Franclje In prekomorskih dežel.
SLOVENSKO SOLO SO ZAPRLI
IM, O. rnpnatn. Vöeraj m > «rodil r arwftMu Trat*
dogodek, ki nekriva podi« umen«
preostalih italijanskih fašistov. Vpisovanje učencev v slovensko šolo v ulici sv. Frančiška s* je začelo 22. t. m. zjutraj. Toda kljub temu, da so to šolo odobrile vojaške šolska oblasti pri anglo-imerlSki vojaški upravi na pro. šnjo v središču mesta stanujočih slove nskh prebivalcev, so bila na dan vpisovanja šolska vrata zaprta s ključavnico, na vratih pa je visel listek napisan v Italijanščini, ki Je pozival starše, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo v ulici Giotto.
Slovenski učitelji so takoj zahtevali od upravnika italijanske šole v ulici Giotto, da jim da ključ, s katerim bi mogli odpreti šolsko poslopje, toda tajnica tamošnje osnovne šole Je za-tevo zavrnila, češ da ključa nima. Starši otrok so se med tem časom že zbrali pred poslopjem ln so zahtevali vpis svojih otrok v slovensko osnovno šolo. Ker se ni dalo drugače urediti, so učitelji začeli z vpisovanjem kar pred šolskim poslopjem.
. Primer s samovoljnim preprečevanjem vpisovanja učencev v slovensko šolo v ulici sv. Frančiška razkriva spletke Italijanskih fašistov v Trstu, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so anglo-ameriške oblasti odobrile slovensko osnovno šolo prav v središču mesta, zato so tudi zaklenili šolsko poslopje, odnesli ključ in nabil! poziv za vpis slovenskih otrok v italijansko osnovno šolo, s čemer so hoteli onemogočiti delovanje te slovenske šolske ustanove v Trstu.
Italijanski fašisti so pozabiti, da so minuti časi, ko so svojevoljno gospodarili po tržaškem mestu. Demokratične množice Trsta znajo ceniti bratsko sodelovanje Italijanov in Slovencev v Trstu in ne bodo dopustile kakršnih kcli spletk in izzivanj preti pravicam slovenskega prebivalstva. Ta fašistična nesramnost bo še bolj okrepila borbo zavednih Slovencev, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah in se bodo še bolj odločno borili za vse vrste šol, do katerih imajo pravica
Stavkovno gibanje državnih nameščencev
Trst, 22. sept. Tržaška brzojavna agencija poroča: Včeraj opolnoči se je končala stavka državnih uradnikov, ki je bila lep primer sloge ln resnosti, železničarji so stavko strogo Izvajali. Dve kompoziciji, ki sta prišli iz Italije, sta se morali ustaviti na meji. Tudi poštni ln brzojavni uslužbenci so razglasili stavko. Stavke sta se udeležili obe sindikalni organizaciji Trsta, Enotni sindikati in Delavska zbornica. Medsindikainl od. bor državnh uradnikov je včeraj proučil stanje ln sklenil, da bo v primeru, ako bo anglo-ameriška vojaška uprava zavrnila predlagano zahtevo, razglašena stavka vseh državnih uradnikov.
Krivična obsodba urednika »Primorskega dnevnika«
Trst, 22. sept. (Tanjug). Tržaško sodišče je obsodilo odgovornega urednika »Primorskega dnevnika« Stanislava Renka zaradi »klevetanja« na denarno kazen 60.000 lir, ker je »Primorski dnevnik« v aprilu objavil poročilo o obravnavi proti skupini vohu-nov-izdajalcev pred ljudskim sodiščem v Ljubljani. Poročilo, ki ga je »Primorski dnevnik« priobčil po ljubljanskih listih, ugotavlja med drugim, da je duhovnik Filej lz Mavhlnja pri Nabrežini sodeloval z obsojenimi vohuni in prenašal pošto čez mejo.
Solidarnost z delavci, ki so branili dvojezičnost v Trstu
Trst, 23. sept. (Tanjug) Sekretariat OF na Svobodnem tržaškem ozemlju Je pozval vse svoje člane, naj s prostovoljnimi prispevki podpre družine delavcev ladjedelnice Sv. Marka v Trstu, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na zaporne kazni, ker so branili pravice slovenskega naroda. Sekretariat Osvobodilne fronte je dal na razpolago 50.000 lir.
E
=3
Veliki dogodki
Državljanska vojna, Id že vrsto let
vihra na Kitajskem nima svojega odjeka samo na širokih prostranstvih Azije, marveč meče svojo senco na dogajanja po vsem svetu. To je razumljivo, ako pomislimo, da je Kitajska največja država na svetu po številu prebivalstva, a tretja po obsegu ozemlja. Na ozemlju od Mandžurije do Indije prebiva 450 milijonov ljudi. Dežela, katere zgodovina seže v davnino 50 stoletij in ki hrani v sebi neizčrpne vire naravnih bogastev, Je vredna posebne pozornosti.
Zgodovina modeme Kitajske se začne z letom 1912., ko se je kitajsko cesarstvo Spremenilo v federalno republiko. Po prvi svetovni vojni je Japonska pod demagoškim geslom »Azija — Azijcem« začela pot imperialistične napadalnosti. Ze 1. 1931 je bdi sprožen spor zaradi Mandžurije in vse desetletje do začetka nove svetome vojne je bila Kitajska pozorišče vonih operaci in bojev.
Kuomintangova vlada, kljub podpori Angležev predvsem pa Američanov, ki so v japonskem imperializmu videli neposredno ogrožanje svojih »vplivnih področij«, ni Japoncem nudila pravega odpora. Pač pa je iz ljudstva samega zraslo narodno osvobodilno gibanje, ki je ves čas japonske okupacije, posebno pa za druge svetovne vojne, zadajalo japonskim četam občutne udarce. Narodno osvobodilna borba je poleg protiimperi-alistične vsebine nosila že v kali tudi borbo za spremembo družbenih razmer na Kitajskem. Kuomintang, ki je L 1927. prišel na oblast, namreč v 21 letu svoje vladavine ni izvedel agrarne reforme, ni
na Kitajskem
rešil ta najostrejši problem, M je pretresal notranje življenje kitajskega ljudstva. Zato je razumljivo, da se je narodno osvobodilno gibanje obrnilo tako proti japonskemu imperializmu kakor tudi proti domači revoluciji, ki jo predstavlja Cang-kaj-šek. Že za vojne z Japonsko je reakcionarna kuomintangova klika, podpirajoč veleposestnike začela borbo proti narodno osvobodilni vojski. Opiraje se na materialno in finančno pomoč ameriških monopolov je Cang-kaj-šek že tedaj vrgel v borbo proti narodno osvobodilnemu gibanju do 2 milijona vojakov.
Notranje vprašanje je danes v svojem jedru % agrarno vprašanje. Zato je razumljivo, da se agrarna reforma na ozemlju, ki ga je osvobodila narodno osvobodilna vojska, kaže kot najvažnejši dogodek za kitajsko kmečko prebivalstvo, kakor tudi za vso deželo- Z agrarno reformo je ljudska oblast na osvobojenih pokrajinah Kitajske zlomila stari jarem posestniške oblasti, feudalne in polfeu-dalne organizacije z vsem njenim bistvom nasilnega izkoriščanja- S tem so izpolnjene stoletne težnje milijonskih množic kitajskih kmetov: delati na svoji zemlji!
Program agrarne reforme »vsa zemlja tistim, ki jo obdelujejo«, ni zagrabil in navdušil samo kmete na osvobojenih predelih Severne Kitajske, marveč se z neverjetno naglico širi tudi v zaledju Ku-ominiangove Kitajske. Kmetje se oboro-žojejo, da preženejo s svoje zemlje feudalne gospode in organizirajo zato partizanske odrede. Zato se j« tudi v Južni
Kitajski začela ostra partizanska borba predvsem v bližini Kantona in Fučkona).
Velik pomen posestniškega vprašanja na Kitajskem laže razumemo, ako upoštevamo nekatera dejstva. Preko 85“/« skoraj polmilijardskega ljudstva so kmetje, toda samo skromen del te ogromne množice poljedelcev je bil v posesti zemlje. 70—80*/« vse obdelovalne zemlje je pripadalo veleposestnikom, ki pa predstavljajo manj kot 10*/« podeželskega prebivalstva . Veleposestniško-feudal-na kasta je do skrajnosti izžemala kme-te-najemnike. Kitajski običaj je, da si vzame zemljiški gospod 70—80 pa tudi 90 procentov vse žetve riža, ki je glavni pridelek' na Kitajskem.
Narodno osvobodilno gibanje sloni na naslednjih političnih in gospodarskih načelih: v enotno ljudsko fronto je treba združiti delavce, kmete vojake, inteligenco, demokratične stranke, napredne organizacije in nacionalne manjšine, da se tako z združenimi močmi uniči diktaturo Kuomintanga in ves njegov državni aparat, ki je trhel od vrha do tal in poln korumpiranih uradnikov, pripravljenih na vsakršno podkupovanje. V gospodarski preobrazbi dežele -veljajo za glavna naslednja načela: zaseči je treba zemljo feudalcem in jo razdeliti kmetom, konfiscirati monopolistični kapital in zaščititi domačo industrijo ln trgovino.
Po zadnjih poročilih zavzemajo osvobojeni predeli že velik del Kitajske. Ljudska oblast je upostavljena na vseh važnejših poljedelskih področjih dežele na severu reke Jang - ce. L. 1947. je bilo na osvobojenem ozemlju 131 milijonov prebivalcev, 1. 1948. pa že 170 milijonov Ljudi na 2,390.000 kvadratnih kilometrov obsežnem ozemlju, število 170 milijo-
nov predstavlja dobro tretjino vsega kitajskega prebivalstva.
Ljudska armada Kitajske je v zadnjem mesecu z naglimi prodori osvobodila skoraj vse ozemlje šensija, Hopeja, Ča-harja, šantunga in Honana, Cang-kaj-škove sile se držijo na tem področju le na delu železniške proge Peking—Harkov in v vzhodnem Hopeju. Mesti Ta-juan in Tanung sta popolnoma obkoljeni.
WashirglUmskJ pokrovitelji Cang-kaj-ška ne skrivajo svojega razburjenja zaradi političnih in vojaških neuspehov svojega varovanca. Čedalje bolj jih vznemirja usoda ameriških kapitalnih naložitev v Severni in Centralni Kitajski. Ker sta ta dva predela v pretežni večini že pod vplivom narodno-osvobodilnega gibanja, ‘je razumljivo zanimanje ameriških monopolov in vlade ZDA za Južno Kitajsko. »Američani so prisiljeni,« piše kitajski list »Išivan-bao«, »iskati deloma nenevarna področja za svoje kapitalne investicije«. 0 tem prodiranju ameriškega kapitala v Južno Kitajsko nam govorijo podatki, da je samo v provinci Hu-andun sredi letošnjega poletja delovalo kar 200 ameriških firm. Posebno zanimanje kažejo ameriški kapitalisti za eksploatacijo rudnega bogastva, za gradnjo železnic in pristanišč.
Da Cang-kaj-šek sploh lahko še nudi odpor, čeprav čedalje slabši, vedno močnejšemu narodno osvobodilnemu gibanju, je treba pripisati pomoči, ki jo ZDA že vrsto let nudijo Kuomintangu. Toda dosedanji razvoj narodno osvobodilne vojne na Kitajskem je pokazal, da nika-ka pomoč Cang-kaj-šku s strani ZDA in celo neposredna am. intervencija ne more zaustaviti uspešne borbe kitajskega ljudstva. O tem je Mao-če-tung, voditelj Komunistične partije Kitajske, modro de-
Na p oil v domovino
Madžarski policaji so k vlaka, s katerim sa vračajo naši učenci v češkoslovaškem gospodarstvu, s silo sneli slike maršala Tite
Budfcnpešta, 22. sept. (Tanjug) Dann okrog 12. je prispelo v B udim-peito na prehodu «kozi Madžarsko 1300 jugoslovanskih učencev v gospodarstvu, ki so zapustili Češkoslovaško zaradi nasilnega ravnanja 6 |kosk>vaških oblasti. Na češkoslovaški meji eo madžarske oblasti delale jugoslovanskim mladincem ovire glede vstopa v državo in so jih šele po posredovanju jugoslovanskega poslaništva pustil; na madžarsko ozemlje. Vlak s katerim «o prispeli jugoslovanski mladinci na madžarsko mejo, je bil okrašen z jugoslovanskimi zastavami, slikami maršala Tita in generalisima Stalina. Mladinci m prepevali in vzklikali maršalu Titu, Komunistični partiji Jugoslavije in jugoslovansko-sovjetskemu prijateljstvu.
V predmestju Budimpešte je 5 oboroženih policajev in 10 agentov pod vodstvom nekega političnega kapeta-na^ skušalo sneti z vlaka slike maršala Tita. Mladinci so se uprli in izjavili, da madžarske oblast; nimajo pravice sneti slik z jugoslovanskih vagonov, ki potujejo skozi Madžar-
sko.	Nato je madžarska policija skušala s silo sneti slike in celo kljub odločni intervenciji zastopnika jugoslovanskega poslaništva. Uniformira-
ni policijski kapetan ni hotel pokazati pismenega naloga višjih oblasti. Zahteval je, naj snamejo slike maršala Tita in izjavil, da drugače ne
bo dovolil, da bi vlak nadaljeval pot v Jugoslavijo. Madžarski policaji in agenti so nato obkolili vlak, razgnali ljudi, ki so jih privabili petje vzkliki jugoslovanskih mladincev ter nasilno odstranili slike maršala Tita. Pri tem so grozili mladincem, da v primeru njihovega odpora ne odgovarjajo za posledice. Med snemanjem slik maršala Tita so mladinci prepevali ter vzklikali maršalu Titu, Centralnemu komiteju komunistične partije Jugoslavije, generalisimu Stalinu in sovjetskojugoslovanskemu prijateljstvu.
Jugoslovanski vlak je odpotoval dalje šele s peturno zakasnitvijo. Madžarske oblasti so obvestile vse postaje in policijske postaje, naj onemogočijo nadaljnje potovanje jugoslovanskih mladincev, če bi ponovno izobesili nn _ vagone slike maršala Tita. Navzlic temu pa so jugoslovanski mladinci manifestiral; svojo ljubezen do maršala Tita s tem. da so na notranji strani oken izobesili slike maršala Tita in generalisima Stalina. Madžarski policaji se niso drznil; vdreti v jugoslovanski vlak in sneti slike.
Korejci se zahvaljujejo ZSSR
Moskva, 23. sept. (Tass) Predsednik Prezidija Vrhovnega ßovjeta ZSSR Nikolaj Svernik je sprejel naslednjo spomenico Prezidija vrhovne ljudske skupščine Koreje:
Prezidij vrhovne ljudske skupščine v Koreji je prejel pismo Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 17. septembra 1948, v katerem je sporočena odločba o umiku sovjetskih čet iz Koreje.
Prezidij vrhovne ljudske skupščine Koreje in vse korejsko ljudstvo so z veliko hvaležnostjo sprejeli to zgodovinsko listino, ki ustreza željam in volji vsega korejskega ljudstva.
. Prezidij vrhovne ljudske skupščine Koreje obljublja sovjetski vladi, da bo ohranil tudi po umiku tujih čet iz Koreje v državi popoln red in javen mir. Korejsko ljudstvo se bo večno spominjalo plemenitega ravnanja prijateljskega sovjetskega ljudstva. Korejsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, da ga je osvobodila sovjetska armada izpod sovražnega, dolgoletnega japonskega suženjstva in mu v
istem času omogočila, da zgradi svoje življenje na demokratičnih temeljih.
V imenu vsega korejskega ljudstva izraža prezidij vrhovne ljudske skupščine sovjetski vladi globoko hvaležnost za dosledno prijateljsko in nesebično politiko do Koreje, ki je bila usmerjena na ustanovitev enotne in neodvisne korejske države.
Prezidij vrhovne ljudske skupščine Koreje doslej še m prejel od ameriške vlade odgovor na pismo o umiku ameriških čet iz Koreje. Prezidij vrhovne ljudske skupščine Koreje pa vsekakor upa, da bo odločba sovjetske vlade o umiku sovjetskih čet iz Koreje služila ameriški vladi kot zadosten in prepričljiv primer, kako je treba spoštovati nacionalno, suverenost in zakonite zahteve 30 milijonskega korejskega ljudstva. Ameriška vlada nima in ne more imet; po sedanjem stanju položaja nobenih formalnih vzrokov, da hi še nadalje vzdrževala svoje okupacijske sile na-ozemlju Koreje.
jal: Kitajci smo kakor morje- Kuomintang je kakor ladja. Kamor prispe ladja, razburka vodo in jo skali.. Toda ladja odpluje in voda se zgrne kot prej. Mi, komunisti, smo kakor ribe v morju — živimo v njem!«
Zaradi Cang-kaJ-škovih neuspehov so Američani uvedli nadzorstvo nad vsemi vojaškimi ustanovami na Kitajskem. Skupina 5000 vojaških svetovalcev pripravlja in organizira Kuomintangove trupe in vrši obenem dolžnosti generalnega štaba. Kuomintangova mornarica je pod neposrednim poveljstvom ameriških admiralov. Vrhovna instanca v finančnih vprašanjih je ameriški svetnik za zunanjo trgovino. Marshallova pomoč, ki jo je vlada ZDA dodelila Nankinški vladi, znaša letos 400 milijonov dolarjev, od česar odpade skoraj tretjina za vo-jaške namene. Toda v zameno zato zahtevajo Američani svobodo trgovine. Preko 80*/« vsega kitajskega izvoza gre v ZDA, kar nam govori, da se je ameriškim monopolom že popolnoma posrečilo iztisniti iz Kitajske svoje angleške konkurente.
Do danes eo Američani vložili 5 milijard dolarjev za oborožitev in okrepitev reakcionarnih sil na Kitajskem ter za razpihovanje državljanske vojne. Razen tega, da je od junija 1946 do junija 1947 nastopalo proti narodno osvobodilni vojski skoraj 7 milijonov vojakov kuomin-
tangove vlade, so pred dvemi leti Američani oborožili in opremili skoraj 800-000 mož z najmodernejšim orožjem. Toda tudi to je ostalo brez najmanjšega uspeha. Julija 1. 1947. je kitajska ljudska vojska prešla v ofenzivo, ki je prinesla izredne uspehe in ki traja še danes. O tem piše ameriški list »U-S. News and World Report« naslednje: »Modema vojska, ki so jo ZDA izvežbale na Kitajskem, je bila uničena v teku dveh let Se pred dvema letoma je čang-kaj-šek imel 39 udarnih divizij, ki ao jih z modernim orožjem opremile ZDA... Danes, komaj da je Še sled o teh divizijah. Velik del ameriške opreme je izgubljen.«
Zadnje vesti nam govore, da Je bila v Jenanu, glavnem mestu osvobojene Kitajske, ta mesec osnovana ljudska vlada severne Kitajske. Nova vlada je proglasila, da je njen namen »odstraniti ameriško imperialistično nadvlado in Kuomintang.« Položaja, ki je nastal na Kitajskem, ni mogoče več spremeniti, izvojevanih pridobitev se ne da več zatreti. Kitajsko ljudstvo je v svoji težnji po de-mokraciji šlo že izredno daleč. Toda zavedati se je treba, da ima borba za demokracijo na Kitajskem ogromen pomen in vpliv ne samo na usodo skoraj polmilijardskega ljudstva, marveč predstavlja ključ k napredku za mnoge dežele in narode azijskega kontinenta-
Na Dolenjski cesti tekmujejo delovne brigade v čast kongresa Enotnih sindikatov
Dolenjska cesta j« dobila nove stanovalce. Pred meseci so se vselili v prostorne, svetle barake, nekje sredi ob Dolenjski cesti, delavci in vesele mladinske brigade, ki že dolge mesece s pridnimi, delavnimi rokami izpreminjajo cesti njeno lice.
Odkar je zadelo to živahno življenje na gradišču Osvobodilne fronte Ljubljane, ki ga je prevzelo v svoje delovno področje Gradbeno podjetje za ceste LRS, opazujejo prebivalci Dolenjske ceste njeno hitro preoblikovanje. Iz slabe, izrabljene ceste, prepolne jam in vdrtim nastaja zdaj nova, moderna, tlakovana cesta. Vsa dela bi še hitreje potekala, če bi tehnično vodstvo imelo na razpolago več transportnih sredstev, delovne sile in gradiva. Tako pa razpolaga le s skromnim Številom stalnih delavcev in mladinsko brigado, ki je sicer pri delu dokaj pripravna, vendar pa ne mor« vsemu kaj. Prostovoljci Ljubljane so v prvem času
fradišče obiskovali številneje. zadnji as pa sta obisk in udeležba zelo padla. Tako jih prihaja namesto 350, id bi bili potrebni, dnevno le od 80 do 90. le v redkih primerih jih pride okrog 150. Najmanjša udeležba pa j« posebno ob sobotah
Vu dela na modernizaciji Dolenjske ceste bi morala biti po planu, ki si ga je zastavila Osvobodilna fronta, končana do 29. novembra.
Operativno vodstvo za modernizacijo Dolenjske cest« se še danes z veseljem spominja IL mladinske Bercetove brigade, ki je delala na gradišču štiri mesece in dnevno presegala norme. Tudi sedanja 22. mladinska brigada Josipa Vidmarja, ki je prispela na gradišče 15. sept., ne bo zaostajala za Bercetovo, kakor je dokazala s svojim delom v zadnjih dneh. Poleg mladih prostovoljcev se je tudi dobro pokazala sindikalna podružnica gradišča samega, ki je ta mesec napravila nič manj kakor 18Ü0 prostovoljnih delovnih ur poleg svojega stalnega dela.
če pogledamo dosedaj opravljeno delo, opazimo kljub vsem težavam lepe rezultate. Do zdaj je tlakovane 1400 m ceste od treh kilometrov celotne dolžine, kar pomeni malo manj kakcu- 50*/#. Delavci se dobro zavedajo svoje naloge in presegajo svoj mesečni plan do 15%. Njihovo borbeno geslo je: >Z lopatami bomo zagrebli klevete!« Delajo v akordu
in po brigadnom sistemu dela. Tako je osnovanih pet brigad, ki tekmujejo med seboj za prehodno zastavico. V prvih desetih dneh tega meseca je imela najboljše uspehe Stol-nikova brigada, ki je dosegla pri izkopih za drenažo 156»/* in s tem prevzela prehodno zastavico.
Poleg vsega tekmujejo tudi v čast kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije in so si za svoje uspešno delo priborili že dvakrat zaporedoma prehodno zastavico rajonskega ljudskega odbora. Zatrdno pa so odločeni, da v svojem delu ne bodo odnehali in so prepričani, da bo zastavica že ta mesec za stalno njihova.
Vsaka brigada ima svoj grafikon dela, ki ga tudi razstavlja na gradišču samem ob delovnem času, da sj lahko vsak, ki pride mimo, ogleda potek in uspeh ni.jhovega dela.
Tako dobiva Dolenjska cesta novo. moderno lice. Po dokončanem delu se bo to brnenje strojev, udarci kladiv in lopat bržkone preselilo še nižje od tretjega kilometra proti Lavrici, da bodo naše ceste čimprej popravljene in urejene ter s tem omogočile živahnemu prometu čim boljšo in gladko pot.
V Gornji Radgoni so odprl! dom igre in dela
W radgonskem okraju ita bila doslej dva domova igre in delaj v Radencih in Stogovcih, sedaj pa se jima je pridružil še dom igre in dela v Radgoni.
Radgonski dom igre in dela je nastanjen v prijazni vili kraj gozda, daleč od cestnega prometa. Obdaja ga naravni park, okolje je kakor nalašč za otroke.
Otroci so ravno malicali, ko smo prišli pogledat njihov novi dom.
»Pet in trideset jih je danea ta od vpisanih 38,« pripoveduje mlada vzgojiteljica, ki so ji otroci nad vse pri srcu, »Tale soba je jedilnica. Vse lepo, snažno, čisto — Zadnja dva dni so pri ureditvi mnogo pomagale članice AFZ.«
Ogledali smo si že prostorno kuhinjo, veliko predsobo m igralnico. Tu je visela na steni slika matere z otrokom v
naročju, pod njo pa besede: >Mati, le pojdi skrbno na delo, tvoj otrok je v dobrem varstvu.« Ta soba je obenem za opoldanski počitek. Od tu pridemo z ene strani v umivalnico, z druge pa na veliko verando.
Med našim ogledom je pomočnica vzgojiteljice že uvrstila otroke za sprehod v oozd. Otroci, katerih starši so ali delavci v tukajšnji opekarni ali nameščenci uradov, prihajajo v dom igre in dela ob pol 8. uri. Čim se zberejo, prično s fizkulturo v obliki iger. Potem je juiina, razgovori, risanje ali modeliranje s peskom ali pa sprehod po gozdu. Po kosilu do treh počivajo, nato južinajo, se igrajo ali sprehajajo po najbližji okolici.
Tako gre dan za dnem, otroci v dom, starši na delo in so brez skrbi za svojo deco.
Nova osnovna šola v Škofljici
V nedeljo je bil dosežen v petletnem planu graditve novih šol v okraju Ljubljana-okolica velik uspeh. Dograjena je nova šola v Škofljici z lepimi, velikimi štirimi učilnicami. oblačilmco, dnevnikn Prostorom in šolsko pisarno.
Za to šolo se ie ljudstvo borilo 50 let Sedanja ljudska oblast je uvidela nujno potrebo in je podprla želje ljudstva. Agrarna reforma ie dodelila potrebno zemljišče, ministrstvo za gozdarstvo je dalo 160 m3 stoječega gradbenega lesa brezplačno, projektivni zavod pa je brezplačno izdelal po zamisli ing. Gasparija potrebne gradbene načrte. Domačini so posekali vn zvozili les iz gozdov pod Turjakom brezplačno, pri planiranju zemljišča opravili nad 6000 prostovoljnih ur, skopai in prevozili so 1200ma trde zemlje, v kamnolomu pripravili gramoz in ga prevozili na stavbi-šče. Pri teh delih so pomagali de-
W:
iM,

:u» IL*#
lavci. kmetje, obrtniki, sindikati, mladina, pionirji ter rudarji iz rudnika barita. Okrajno gradbeno podjetje pa je opravilo gradbena dela. In tako nova šola stoji. Uresničene so dolgoletne želje prebivalstva.
KULTURNO ŽIVLJENJE V OKRAJU LJUBLJANA-OKOLICA
Kulturne skupine v okraju Ljubljana — okolica se pripravljajo na kulturno ddo v zimskem času. Ob naijvečjem delu na polju in raznih akcijah delavske in kmečke mladine so se naše kultumo-umetniške skupine pripravile za sodelovanje na pokrajinski mladinski reviji v Kranju, kjer je nastopilo iz našega okraja 210 delavske in kmečke mladine. Borba je bila ostra, saj smo morali pokazati svoje sposobnosti v tekmovanju z okraii Jesenic, Kranj in Kamnik. Zasedli smo drugo mesto. K temu ie prispevala s svojo požrtvovalnostjo litijska folklorna skupina iz Predilnice, ki je dobro naštudirala program. Tudi naši mali harmonikarji so s svojim nastopom pritegnili občinstvo. Velik napredek v dvigu kulturne dejavnosti je pokazal mešani pevski zbor iz Brezovice pod vodstvom tov. Švara Ernesti. Pionirski pevski zbor iz Jevnice kvalitetno še ne prekaša ostalih pevskih zborov’
vendar je s prizadevanjem pevovodje tov. Vahen Mihe dosegel pri tako mladem zboru v majhni vasici ogromne uspehe. Lep razvoj je pokazala mladinska družina iz Vrhnike.
Dne 25. in 26. septembra bodo nastopite Pri tekmovanju na mladinski okrajni reviji na Vrhniki kultumo-umetniške skupine okraja Ljubljana -okolica.
25.	septembra ob 20. uri bodo nastopi igralskih skupin: Vrhnika — »Jakob Ruda«, Dol. Logatec — »Via mala«. Litija — »Razvaline življenja«. Gor. Logatec — »Mladost očetov«.
26.	septembra ob 9. uri bo kon-kurzni nastop pevskih zborov — Jevnica, Črnuče. Dolenji Logatec, Borovnica. folklorne skupine — Litija, Log. Dobrova. Godbe — Vrhnika, Litija. Poleg teh bodo sodelovali še harmonikarji iz Vrhnike in nastopiil recitatorji iz raznih krajev.
Ob 14. uri bo nastop najboljših skupin in podelitev nagrad
V »Gasilskem tednu« nam pišejo
Maribor - okolica. Na dan otvoritve, 19. septembra t L so bile gasilske razstave v RuDah, Račah in Sv. Lenartu. Najboljša je razstava v Rušah. Poleg raznega starinskega gasilskega orodia, predvsem 150 let stare ročne brizgalnice, ie razstavljeno tudi najmodernejše. Razstavo je obiskalo že prvi dan nad 1000 ljudi
Najbolje pa so se izkazali naši mladi »Titovi pionirji« iz Pesnice. Kljub temu. da v planu ni bilo predvideno, so samoiniciativno otvorili razstavo, ki je zelo okusno opremljena. V gasilskem tednu so organizirana tudi strokovna predavanja v Rušah, Račah, Pesnici in Sv. Lenartu v Slov. goricah, prav tako tudi množični požarno varnostni pregledi stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Živahno zanimanje za gasilstvo je zaielo največ delavstva, predvsem pa mladince in mladinke.	T. R.
Novo mesto. Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto je uredilo zanimivo razstavo, ki je bila odprta v nedeljo. Istega dne so bile mokre in suhe vaje z orodjem.
Nekatere čete pa so čistile domove, opremo in imele razne organizacijske sestanke, kjer so sestavljali plane itd V enem dnevu si je ogledalo razstavo v Novem mestu nad 2000 ljudi.
Med tednom so bila različna predavanja o gašenju, o vzrokih požarov itd
Dopolnilna poštna taksa v korist Rdečega križa
Generalna direkcija ministrstva za pošte FLRJ je izdala naslednje poročilo:
Dopolnilno taksiranle poštnih pošiljk v korist Rdečega križa
V tednu Rdečega križa od 1. do
8.	oktobra 1948 se bo plačevala poleg redne poštne takse še dopolnilna taksa v korist Rdečega križa po 11. členu zakona o .Jugoslovanskem Rdečem križu. Za poštne pošiljke, pisma, dopisnice, pakete» poštne spremnice, čekovne vplačilnice ter brzojavke v notranjem prometu se bo plačevala ta taksa tako, da se bodo lepile na omenjene stvari poštne franko odnosno porto marke Rdečega križa. Opozarja se pri tem, da je treba nalepiti na vse omenjene pošiljke to takso pri predaji pošiljke« ker se bo sicer v nasprotnem primeru izterjala ta taksa od prejemnika pošiljke. Ta taksa velja za vse pošiljke, ki bodo izročene ali vržene v poštne nabiralnike v času od 1. oktobrua pa vkjučno do polnoči 8. oktobra 1948. Teh taks ne plačujejo državni uradi in ustanove. Rdeči križ. časopisi, revije ter inozemski pošiljale!.
VREMENSKO POROČILO Stanje dne 23. septembra: Visok zračni pritisk se je nad Srednjo Evropo že ojačil in potisnil depresijsko stanje s padavinam; dalje proti severu. Zaradi tega je računati z nadaljntm trajanjem lepega vremena.
Vremenska napoved za petek 24. sept.: Jasno z Jutranjo meglo v kotlinah in dolinah. zjutraj nevarnost slane, čez dan razmeroma toplo.
Živahnejše delo na gradiščih v tolminskem okraju
Ob obletnici priključitve Primorske k FLRJ so si sintikalne podružnice v Tolminu in v drugih večjih središčih okraja napovedale tekmovanje v prostovoljnem delu, kar je zelo poživilo graditev nekaterih zadružnih domov. V tem tekmovanju je bilo posebno živahno pri zadružnem domu v Zatolminu, ki bo med največ-iimi in najlepšimi v okraju.
Med prključitvenim tekmovanjem so pomagali graditi dom člani sindikalne podružnice poslovalnice okrajnega magazina pri Sv. Luciji ob Soči. V štirih popoldnevih so poleg drugega dela naložili, prepeljali in razložili 31 kubičnih metrov gramoza, 12 kubičnih metrov peska, 1 kamion hlodov
in 4 kamione desk. Med domačini, ki so doslej največ prispevali za zadružni dom v Zatolminu, sta se posebno izkazala Ivan Leban in voznik Ivan Jermol.
V zadnjem času je oživelo tudi gradišče zadružnega doma v Kredu. Se vedno pa niso začeli z gradnjo v Bovcu, ker niso zadovoljni z načrtom. Hočejo si postaviti velik in reprezentativen zadružni dom, toda Projektivni zavod jim se ovrgel načrt-ki ga ie izdelal domači tehnik, češ da ne odgovorja. Ta prepir zaradi načrtov traja že nad 6 mesecev in tako v Bovcu ne bodo zgradili zadružnega doma. če ne bodo te stvari v najkrajšem času uredili.
V Trsteniku pod Storžičem je dograjen zadružni dom
Iz razvalin porušene osnovne šole so pridne in požrtvovalne roke zavednih vaščanov Trstenika dvignile novo stavbo — zadružni dom, ki bo v bodoče žarišče kulture in gospodarskega blagostanja zadružnikov. Zadružni dom je že pokrit in začela so se že notranja dela.
V domu bodo urejeni prostori za trgovino, skladišče, pisarno, sejno sobo, knjižnico in veliko dvorano. Zadružni dom v Trsteniku bo popolnoma zgrajen do obletnice proglasitve republike — 29. novembra.
Vse delo pri zadružnem domu opravljajo prostovoljci. Zadružni dom bi radi dvignili še za eno nadstropje, da bi dobili stanovanje, pa jim je zmanjkalo opeke in strešnikov.
Kmetje-posestniki, ki so včlanjeni v kmetijsko zadrugo Trstenik, so doslej prispevali za gradnjo 40 kub. metrov tesanega lesa in 25 kub. me-
trov rezanega lesa. zamenjali pa so 20 kubi.nih metrov lesa za 9000 komadov zidakov. Pripravili so 60 kubičnih metrov peska in s prostovoljnimi prispevki kupili apno, cement in železje.
Dne 22. avgusta je bila stavba v grobem že dograjena, kar so vaščani proslavili z razdelitvijo značk prostovoljnim delavcem.
Tovariša Gregorc in Debeljak sla dobila zlate značke, štirje tovariši srebrne, šest tovarišev pa je prejelo bronaste značke. Okrajni ljudski odbor je obljubil kmetijski zadrugi Trstenik za nagrado plemenskega bika, ki pa ga do danes še niso sprejeli.
Kmetijska zadruga Trstenik pod Storžičem šteje 84 članov. Le nekaj kmetov še ni v zadrugi; kmalu bodo tudi ti vstopili v zadrugo in se skupno z ostalmi borili za boljše življenje in gospodarski dvig vasi. C. S.
V trebanjskem okraju lepo uspevajo odkupljeni prašiči v skupnih pftallščtSi
V okraju Trebnje je pet pitališč s 359 prašiči, od tega je 85 plemenskih svinj in 5 mrjascev. Prašiče -krmijo z zeleno krmo, bučami, otrobi in koruznim zdrobom.
Ob odkupu prašičev so sovražniki oblasti širili razne govorice, češ da bodo prašiči v pitališčih poginili, ker ne bodo pravilno krmili prašičev in se bodo brigali za zdravstveno stanje prašičev itd. Ko sedaj ti ljudje vidijo, da se ni dogodilo prav nič sličnega, so. čeprav neradi, utihnili s takimi govoricami, ker vidijo, da so prašiči v pitališčih 14 dni in so se že v tem kratkem času vidno popravili. Seveda je to zasluga predvsem tistih, ki prašiče oskrbujejo in krmijo v pitališčih, kakor da bi bili njihova last. skrb teh ljudi je res treba po-
hvaliti. kajti od 359 prašičev ni dosedaj še niti eden obolel. Pitališča so tudi pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. tako da bi se vsak slučaj pojav bolezni zatrl že v kali Posebno skrb za prašiče ima tov. Lojze Hlebec v pitališču Dol. Nemška vas, ki je žrtvoval za ureditev pitališča ne samo dneve, temveč tudi cele noči. Sedaj, ko mu prašiči lepo uspevajo, ima z njimi veliko veselja in se ne zadovolji samo s krmo. ki jo ima na razpolago, ampak vozi krmo za prašiče tudi s svoje njive.
Ker ie prvi poskus s prašiči v pitališčih dobro uspel, so začeli takoj s pripravami za nova pitališča, kjer bodo gojili čimveč prašičev, da bo čimpreje rešeno vprašanje ljudske preskrbe z maščobo.
Povečaf mu proizvodnjo suhega sadja
V zvezi s proizvodnjo suhega sadja ie opaziti, da je trenutno y obratu le ena najsodobnejša sušilnica. Kljub relativno veliki zmogljivosti ta sušilnica ne bo zmogla zadovoljiti znatnih potreb domačega trga in izvoza. Poleg tega predstavljajo relativno velike količine drugorazrednega sadja (predvsem jabolk), ki se lahko uporabijo v ta namen, dovoljno surovinsko bazo. Obratovati le z največjimi in najmodernejšimi sušilnicami bi pomenilo prvič — iti po liniji najmanjšega odpora, a drugič — neizkori-ščanje več ali manj zaostalih obratov, bi pomenilo neizkoriščanje gospodarskih virov, ki so nam trenutno na razpolago.
Malih sušilnic je precej v okrajih: Ljutomer, Murska Sobota, Gor. Radgona. Maribor okolica, Ptuj itd Dejstvo, da je 95°/o teh sušilnic last krajevnih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug, govori v prid njihovi uporabi. Poleg tega pa so nekatere teh sušilnic kljub manjši kapaciteti moderno urejene in pri pravilnem sušenju lahko dajejo tudi kakovostno suho sadje.
Dosedanje »počivanje« sušilnic ponekod opravičujejo s pomanjkanjem kurjave (premoga in drv). Vendar ta trditev ob minimalni aktivnosti okrajnih in krajevnih ljudskih odborov ne more držati, saj se lahko v veliki večini sušilnicam osigura kurivo iz lokalnih virov.
Živahen odkup sadja v ljutomerskem okraju
Letošnja dobra sadna letina je sadjarjem ljutomerskega okraja in ožjih Slovenskih goric povrnila njihov trud Njihovi sadovnjaki so bogato obrodili. Kmetijske zadruge, ki so se na to veliko nalogo resno pripravljale, so začele z delom. Pred tedni se ie po vseh večjih vaseh začel živahen odkup sadja. Kakor vse odredbe naše ljudske oblasti, daje tudi ta odredba velike možnosti, zlasti malim kmetom in sadjarjem. Svoje sadie prodajajo po vezanih cenah. Možnost imajo nakupovanja ostalega industrijskega blaga in predmetov, ki se v gospodarstvu nujno potrebujejo. Cene sadja so visoke tudi za one, ki prodajajo svoje blago na prosto.
Zadovoljni in veseli se vračajo kmetje z zbiralnic, kajti dane so jim vse možnosti trgovanja. Odkup se vrši tedensko enkrat po vseh zadrugah. Zlasti so se pri odkupu odlikovali sadjarji Sv. Tomaža, Ivanjkovec, Kijučarovec itd. Tedensko zbere ena zadruga tudi po več tisoč kg sadja, pomanjkljivosti so le pri prevozu v okrajno skladišče v Ljutomer. Ali podjetje res nima prevoznih sredstev, ali pa se poedini funkcionarji ne zavedajo važnosti tega odkupa? Sadje leži včasih tudi več dni po skladiščih, ne preskrbijo pa sadnih zabojev za prevoz. Jasno, da se sadje s prelaganjem obtolče in pri tem izgubi na kakovosti in vrednostL	T. Z.
Tekmovanja
že iezmčar j e v
V	nadaljevanj« prvtuoiva ttleinliar. •kih Ilikuituruih dri.6tev v Ljubljani su bile vi'eraj ua sporedu tekme v nogometu, košarki iu Siamlanem tenisu, liven prvenstvenega sporeda Je bilo tudi izločilno tenisko tekmovanje, na kaii-reiti sudi ^ujeju Železničar (L j.), LO-ko moliva iZagreb), Zoiezmfar (Beo-greti) In SjiA/tak (Subotica), rlnaln# iekiu6 v teusu bodo v suboto popoldne. Rezultati včerajšnjega dne *o M*-*'*8* *
ti »MS: člani:	Borisa vi je viž (Beo-
grad) Veselko (Ljubljana) 6:0, Cižman (Ljubljana) : Grizold (Ljubljana) 6:0. 6:2, leboiitn (Ljubljana) : Sure Ljubljana) 6:1.	6:0;	— mladi n e l s
AmljeUč (Beograd) : Ambrož (Ljubljana) 6:1). 6:1, Boršiner 11 (Ljubljana) : Sure (Ljubljana) 6:2, 2:6. 6:3, Prelesnik (Ljubljana) :	Kogoj (Ljubljana) 6:3*
6:3.
NOGOMET; Železničar (N1S) : Železničar (Ljubljana) 1:1	(1:6). Železničar
(Maribor) :	Železničar (Kosovo polje)
4:1 (2:1). Rabotnički ; Lokomotiva (Reka) 1:0 (0:0). Železničar (Sarajevo) : Železničar (Kikinda) 1:6 (6:3). Tolažilne tekme : Železničar (Indjlja) : Spartak 6:9, Železničar (Požarevac) : Železničar (Žrenjanin) 3:6 (1:0).
KOŠARKA: moški: železničar (Som-bor) ; Železničar (Maribor) 45:26. Železničar (Beograd) : Železničar (Kikinda) 48:37, Železulčar (Ljubljana) :	Rabota
nlčkl (Skoplje) 36:16; — ženske: Železničar (Beograd) : Spartak (Subotica) 7:6, Lokomotiva (Reka) :	Železničar
(Ljubljana) 51:8, Železničar (Sombor) : Železničar (Maribor) 26:0 p. f. Ljubljanski Železničar je v srečanju z Rabot, ničkim predvedel prav lepo Igro. Med Igralci se je posebno odlikoval Amon, ki je dosegel največ košev.
NAMIZNI TENIS: Včeraj Je bilo končano prvenstvo juniorskih moštev s finalno tekmo med Spariakom in Železničarjem iz Beograda, ki se je končala z zmago Spartaka 5:2. Vrstni red mladinskih moštev Je tale: 1. Spartak, 2. Železničar (Beograd), 3 Železničar (Ljubljana), 4. Železničar (Maribor). Rezultati članskih srečanj so bili včeraj naslednji: Lokomotiva (Zagreb) : Železničar (Ljubljana) 5:9, Spartak (Subotica) : lokomotiva (Zagreb) 5:3. Spartak i Železničar (Ljubljana) 5:6. Za peto mesto sta se borila Železničar Iz Sombora In Železničar iz Maribora. Zmagal je Sombor z rezultatom 5:2. Danes 90 na sporedu finalne tekme, kjer bodo sodelovali Spartak (Subotica), Lokomotiva (Zagreb). Železničar (Beograd) in Železničar (Ljubljana).
Danes se bo začel dvoboj miličnikov
Občinstvo z zanimanjem spremlja udejstvovanje Narodne milice na športnih tekmovanjih. Razvoj fizkulture v Narodni milici naglo napreduje in njeni člani uspešno nastopajo na mnogih republiških prvenstvih.
Da bi fizkultvurno društvo Miličnik letošnje športno delovanje dostojno zaključilo, je povabilo na dvoboj svoje tovariše iz Bosne in Hercegovine, kar bo nedvomno pripomoglo h kvalitetnemu dvigu športa v Narodni milici obeh republik.
Dvoboj bo od 24. do 26. t. m.. In sicer v petek ob 20.30 namizni tenis v dvorani Doma sindlkateov v Ljubljani; v soboto oh 16 atletski dvoboj na 166 m, 400 m. 1509 m, 4 X ICO 111, skok v daljino in višino ter met bombe In diska; ob
17.	pa tekme v odbojki. Atletska tekmovanja in tekme v odbojki bodo na igrišču Enotnosti v Tivoliju. V nedeljo ob 10. i)o nogometna tekma na stadionu Enotnosti ob Tyrševl cesti.
JLojzeta Razingerja prepeljejo na Jesenice
Težko Je pred mesecem dni odjeknila vest Iz Beograda, da se je pri treningu smrtno ponesrečil naš Lojze.
Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal zime* katere se je najbolj veselil. Nesrečen Slučaj jo pretrgal njegovo uspešno športno kariero. Najbolj mu je bila pri srcu velika planiška skakalnica, na kateri jo dosegel svoje najveeje uspehe. Vsi znanci in prijatelji bodo težko pogrešali vedno nasmejanega in vedrega Lojzeta, ki je bil vsem iskren in dober tovariš.
V	petek 24. t. m. bo prepeljano njegovo
truplo iz Beograda na Jesenice, kjer bo ▼ soboto popoldne cb 16. uri pokopano v domačem kraju.	4356-n
PRELOŽITEV DIRKALIŠČNEGA
KOLESARSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Državno dirkališčno prvenstvo v kolesarjenju, ki bi moralo biti 25. in
26.	t. m., je zaradi tehničnih ovir preloženo r.a prihodnji t^rck in sredo. Tekmovanje bo na igrišču Železničarja.
•
SŠD Krim bo Imel prvo redno sejo novega odbora v petek 24 t. m. ob 20 v biv. §i gostilni Soklič v Trnovem. Vabljeni tudi športniki, ki niso člani društva.
Turnir PTT uslužbencev
Na šahovskem prvenstvu poštno-tele. fonsko-telegrafskih uslužbencev so včeraj igrali XI. kole. Prekinjena partija prejšnjega kola med Cvekom in Sušnikom se je končala z zmago Sušnika. Re* zultati XI. kola so naslednji:
Krepek : Simič 1:6, Omorae s Stuk remi. Llhteneker : Kojič 1:8. Sušnik i Višncr 1:6, Gajevič : Cvek 1:6, Dolič * Srcev 1:0. Germek : Erker 1:6. Partija Eržen : Cižinesinkin je prekinjena V nejasnem položaju.
Stanje po XI. kolu: Germejt 1# točk, Sušnik J. Gajevič, Erker 8 In pol, Cvek 8, Eržen, ’Cižmesinkin 6 (1). Višner 5 In pol itd.
Nalvetia slovenska knjižnica
(Ob »Tednu napredne knjige«)
Naša najrečja knjižnica je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, saj ima postavljenih okrog 450.000 zvezkov. Njene naloge so mnogostranske, ena najvažnejših pa je, da zbira in hrani slovensko knjigo, če kje, potem bi iskalec moral tu najti vsak slovenski tisk, od prve Trubarjeve knjige iz leta 1551. do tiste, ki je včeraj izšla. Kolikor ni tako, so krive razmere, \ katerih je ta ustanova rasla.
Predvsem je treba pomisliti, da je bila ustanovljena 1774, torej v času, ko je bilo izšio že lepo šievilo slovenskih knjig, izmed katerih se je prenekatera docela izgubila ali se ohranila v enem samem, za Slovence nedostopnem primerku. Tako je še danes prva naša knjiga spravljena samo v dunajski Nacionalni biblioteki, a družbo ji dela še ta ali oni slovenski unikat Naši unikati so se hranili ali se hranijo —- kolikor jih vojna ni uničila — tudi v Londonu, v Leningradu, Baslu, Kopen-hagnu, Dresdenu, Tiibingenu, Berlinu in drugod.
Potem seveda ne smemo merib naše knjižnice v prvi razvojni dobi i današnjim merilom. Ustanovljena
je bila kot licejska knjižnica in, če-
firav je bila javno, je bilo njeno de-o le omejeno. Leta 1807. je resda dobila pravico do obveznih ali dolž-nostnih (t. j. brezplačnih) primerkov, toda samo za nekdanjo Kranjsko. Kar se je slovenskega natisnilo drugod, n. pr. na Koroškem, tega ni dobivala zastonj, temveč je morala kupovati ali se zanašati na darovalce. Sredstev za nakupovanje pa ni bilo nikoli v obilju. Vendar je treba priznati, da so se skoraj vsi njeni bibliotekarji zavedali, da mora ta najimenitnejša slovenska knjižnica skrbeti, kako bi si nabavila kar se da popolno zbirko domačega tiska.
Bistveno se knjižnica tudi po 1850. ko je dobila naslov študijske knjižnice, ni spremenila, dasi so take zunanjosti, kakor je bila selitev iz stare gimnazije na Vodnikovem trgu po potresu (1901) in čakanje v zasilnih prostorih do preselitve v gimnazijsko poslopje na Poljanah (1907), ovirale tudi njen notranji razvoj.
Važen mejnik je bil šele leta 1919., ko je dobila naslov »Drž. študijska knijžnica« ter postala centralna knjižnica Slovenije. Priznana ji je bila pravica do obveznih pri-
merkov iz cele Jugoslavije. Odslej jr rabila tudi kot univerzitetna knjižnica, čeprav ji uradno gre ta naziv šele od 1938. leta.
Z začetkom vojne 1941 je prišla do novega poslopja, a razumljivo je. da je njena rast zastala do 1945. leta. Celo izgubila je precej, ko je ob požaru 1944, ki ga je povzročilo nemško letalo, zgorel del novega poslopja in v njem 50.000 knjig. Po osvoboditvi se je kmalu obnovilo kar je uničila vojna. Dobršen del knjižnih izgub se je nadomestil in naša biblioteka je zaživela v novi Jugoslaviji novo Življenje kot Narodna in Univerzitetna knjižnica.
Naloga centralne slovenske knjiž nice, ki jo je opravljala — kakor smo videli — naša ustanova že prej. je zdaj izrečno poudarjena v novem naslovu (»narodna«). Obveznih primerkov prihajata zdaj vanjo po dva iz cele Jugoslavije, a skrbeti mora. da dobivajo narodne (centralne) knjižnice posameznih ljudskih republik oo dva izvoda vsake slovenske publikacije. Sama pa izpolnjuje vrzeli v svoji zbirki starejših slovenskih knjig ter si skuša nabaviti vsaj v fotografskih posnetkih unikate, ki so raztreseni po svetu.
Druga skrb Narodne in univerzitetne knjižnice je, da zbira in hrani pomembno rokopisno gradivo na-
ših velikih mož. Prav v zadnjih dveh letih je spravila v svoje shrambe rokopis Prešernovih Poezij, več Cankarjevih rokopisov in veliko njegove korespondence, nekaj važnih rokopisnih ostalin in podobno.
V	posebnem oddelku se hrani narodnoosvobodilni tisk. Četudi se po popolnosti še ne more .kosati z zbirko v Muzeju narodne osvoboditve, hrani vendar precejšne zaklade in priče najslavnejše dobe slovenske zgodovine.
V	okvir naših izvajanj bi sodila še opozoritev, da razpošilja Narodna in univerzitetna knjižnica obvezne primerke nekaterim slovenskim študijskim knjižnicam, da pomaga le-tem in ljudskim knjižnicam, kolikoi je v njeni moči, da skrbi za biblio tekarski naraščaj s tečaji in podobno.
O drugem delu, ki ga ima zlasti kot univerzitetna knjižnica, ni, da hi tu govoril. Navesti hočem le, da šte vilo obiskovalcev od leta do leta na rašča, tako da je velika čitalnica že pretesna. Le-fa ima 160 sedežev, s če prištejemo še sedeže po posebnih oddelkih (rokopisni oddelek, časopisna čitalnica itd.), je v vsej knjižnici okrog 200 sedežev. V letošnjem letu kaže statistika tale poprečni obisk na dan: v januarju 403, v februarju 480, v marcu 476, v aprilu 413, v maju 303, v juniju 187, v ju
liju 65, v avgustu 72. Največji obisk je bil dne 10. marca, ko je bilo v knjižnici 678 bralcev.
Pomena naše največje in centralne biblioteke se zaveda tako naša ljudska oblast, ki skrbi za njen razcvet. kakor tudi naša javnost, ki je to dokazala zlasti a knjižnimi darovi.	M. R.
Knjižna razstava v Idriji
Ljudsko prosvetni svet v Idriji je v »Tednu napredne knjige« organiziral v prostorih čitalnice knjižno razstavo.
2e prvi dan jo je obiskalo nad 200 ljudi. Na prvi mizi so bile razstavljene knjige, ki so izšle pred vojno tako zbrana dela Ivana Cankarja, jurčiča, Bevka in drugih naših pisateljev. Nato sledi razdelek »Tisk po osvoboditvi* jn »Poljudnoznanstveni del«, kjer so zbrana dela o letalstvu, elektrifikaciji, čebelarstvu in o gradnji Politični del obsega dela naših voditeljev borcev, maršala Tita, Kardelja, Djilasa. dela Engelsa. Marksa, Lenina, Stalina in drugih. Pod naslovom »Dnevno časopisje« vidimo vse naše časopise in revije. Najza-nimivejši del razstave ie »Naš tisk v času borbe«, z zbranimi tiski, revijami in časopisi iz štiriletne kjrvave
borbe ter klišeji partizanske tiskarne »Slovenije« na Vojskem.
Stene so okusno okrašene s slikami naših voditeljev in z zbirko fotografij udarnikov in novatorjev idrijskega rudnika. Za razstavo je vložil največ truda tov. Miro. referent za Ljudsko prosveto in tov. Kumar Marica, delavka idrijskega rudnika.
Kako so organizirali »Teden knjige« v tolminskem okraju
Za »Teden knjige« je organizirala Liudska univerza v Tolminu po vseh večjih vaseh okraja predavanja o pomenu knjige, zlasti politične knjige. in o napredni književnosti ter o nekaterih velikih naprednih pisateljih. Po vaseh bodo predavali učitelji. Ker pa imajo v tem tednu dvodnevno učiteljsko konferenco pri Sv. Luciji. na kateri bodo obravnavali važna vprašanja, bodo ta predavanja tudi še naslednji teden. V teku tega tedna čistijo vse knjižnice v okraju neprimernih knjig, ki vsebujejo še staro meselno navlako. Prodajalne »Naše knjige« v Tolminu in Državne založbe Slovenije v Kobaridu in Bovcu pa so za »Teden knjgie« razstavile v izložbenih oknih najnovejše izdaje naših knjižnih založb, leposlov.1 ne in politične vsebine.
Za vzgoja novih kadrov v tehniki
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani . sklepov, izmed katerih navajamo na-
irva mestna konferenca Ljudske tehni- slednje:
e, ki so se je udeležili delegati ljub. doseči je treba najtesnejäe sodelova-
ljanskih društev in novoustanovljenih klubov tehnike.
Tov. Kovačič je v svojem referatu orisal naloge Ljudske tehnike, ki največ prispeva pri vzgajanju novih tehničnih kadrov za naše gospodarstvo in armado. Prikazal je nadalje razvoj Ljudske tehnike v Ljubljani, ki beleži lepe uspehe pri ustanavljanju novih organizacij. Tov. Prvinsek je v svojem referatu podal kritičen pregled izvrševanja plan. skih nalog ljubljanskih društev v letošnjem letu. V planskem delu se je najbolj Izkazalo radioamatersko društvo v Ljubljani, medtem ko bodo morala ostala društva svoje delo Izboljšati. Radioamaterskemu društvu je bila za njegove uspehe podeljena prehodna zastavica. kot najboljšemu klubu pa Klubu tehnike v Kemični tovarni. Klub tehnike v tovarni »Pletenina« je bil po. hvaljen.
Na konferenci 60 sprejeli več važnih
nje z vsemi množičnimi organizacijami, posebno pa še z JA;
dosledno izvesti programska načela Ljudske tehnike In uređUl vprašanje športa v organizaciji;
poskrbeti za vzgojo novih, strokovno in politično razgledanih kadrov;
izvesti in preseči delovni načrt ia letošnje leto;
organizirati nove klube tehnike, ki bodo poživili razvoj Ljudske tehnike z izpolnitvijo realno sestavljenih delovnih
načrtov;
z vso vestnostjo bo pripraviti na I. kongres Ljudske tehnike Jugoslavije; izboljšati propagandno delo; temeljito urediti materialno in finančno poslovanje v organizacijah Ljudske tehnike;
takoj po konferenci začeti s sestavljanjem in sprejemanjem delovnega na črta za leto 1949., ki ga bo treba točno in še z večjim poletom kot doslej izpolniti in preseči.
Oglasni oddelek telefon fttev. 88-82 vodja oddelka tel. štev. 88-88
ZASLUŽEK
Lep napredek avfo-mato društva v Mur. Soboti
Avtc-moto društvo v Murski Soboti šteje danes 343 članov. V društvo so vključeni tudi avto - moto skupine iz Dolnje Lendave in Ljutomera. V poslednjem času se včlanjajo v društvo zlasti delavci, kmetje in dijaki, katerih je že 136.
Avto-moto društvo je letos posvečalo ekrb vzgoji novih kadrov. Priredilo je že pet šoferskih tečajev, v katerih je 70 tečajnikov z uspehom položilo izpit, pred Narodno milico, 19 dijakov pa je opravilo izpite pred društveno komisijo. Tečajev so se v velikem številu odzvali delavci, od katerih je naredilo izpit 38, kmečke mladine pa 13.
Avto-moto društvo v Murski Soboti je napovedalo tekmovanje avto-moto dru-
štvu »Šlander« v Celju. Tekmovanje bo od 15. septembra do 15. oktobra in se nanaša predvsem na vzgojo novih ka. drov. V okviru teh nalog bo avto-moto društvo v Murski Soboti priredilo šo. ferske tečaje, izvežbalo pionirske in štruktorje in organiziralo krožke po vaseh. V najkrajšem času bodo delovali krožki v Beltincih, Cankovi in Križevcih v soboškem okraju, pa tudi v Dobrovniku in Crenšovcih v dolnje-lendav. skem okraju. V Murski Soboti bo društvo priredilo krožke po podjetjih in ustanovah.
Člani avto-moto društva so s prostovoljnim delom popravili in usposobili za pouk 3 avtomobile in dvoje motornih koles. V kratkem bodo pričeli z vežba-njem pionirjev na motornem kolesu,
Kajakaši bedo tekmovali na Ohridskem jezeru
V dneh 26., 27. in 281 t. m. bo na mir. nih - vodah Ohridskega jezera državno prvenstvo v kajaku. Poleg slovenskih kajakašev se bedo udeležile tekmovanja tudi reprezentance Srbije, Hrvatske in Makedonije. Mladine! in člani bodo tekmovali na progi 10Ö9 in 1C.Q00 m, mladinke in članice pa na progi 500 in 1000 m.
Moštvo Slovenije, ki je odpotovalo iz Ljubljane 22. t. m. pod vodstvom inž. Malahovgkega, bo nastopilo v naslednjem sestavu:	člani, športne enojke
(F 1): Ilija Jože, Keržič Metod, Erjavec Viktor in Štrukelj Mirko; športne dvojke (F 2): inž. Malahcvsky Rudi in Drovenik Branko; mladinci, Športne enojke (F 1): Zadel Milan, Sever Janez in Palovee Damjan; mladinke, športne enojke (F 1): Bezlaj Vida.
Letalski miiirag v hkrski Soboti
Letalsko društvo »Žarko Majcen« iz Maribora je organiziralo letalski miting v Murski Soboti, na katerem je bil izveden bogat program. Sodelovala so motorna in jadralna letala. Poleg lega so tekmovali pionirji s svojimi letalskimi modeli. Izvedena sta mla dva skoka s padalom in to: s 3903 m iz motornega letala in s 1000 m iz jadralnega letala.
»Tehnika narodu«
Izšla je prva številka tednika, ki ga vsak četrtek izdaja Centralni odbor Ljudske tehniko v Beogradu. (Administracija »Tehnika narodu«, Beograd, poštni pre-dai st. 937).
List prinaša popularno tehnične članke za najširši krog bralcev in to iz vseh tehničnih področij, posebno zrakoplovne tehnike, brodarstva, avtomobilizma, motociklizma, radio tehnike, fototehuike itd. Hkrati seznanja bralce z življenjem in delom organizacijo »Ljudske tehnike«, ki si jo zastavila nalogo, da seznani čim širši krog delovnih množic & svojim delom in nalogami.
Vsebina prve številke je naslednja: Klub tehnike — Janez Vipota%’:, Patentno plenjenje v Ameriki — I. Kubinštajn, Naša nova konstrukcija motocikla — I, Špolar, Elektrokombinat Mavrovo, Varjenje — I. Karpitiski. Helikopter v službi poljedelstva. Pariizanski metalci, Jadranska regata — izpit naših jadralcev, Državno avtomobilsko motociklistično prvenstvo v (Jpatiji, Novosti iz tehnike, Tekmovanje in rekordi, Bibliografija, Vesti iz življenja in dela organizacije Ljudsko tehnike.
List izhaja na 8 straneh y latinici.
RadTso Ljubljana Maribci* in Si. Primorje
SPORED ZA PETEK
3.30	Polke Ja valčki. 5.40 Napoved časa Ul porodJIa. 5.50 Jutranja telovadba. 6.00 Od narodne pesmi d» simfonije. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Plesna glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, malj oglasi in objave. 13.60 Lakeh opoldanski spored.
14.10	Kcireert pianistke Jelke Suhadolniki ZalC'karjove. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega «poreda. 14.45 Schumann on Schubert, skladatelja, k; ju poslušate v tem tednu. 18.30 Pogovor s pionirji. 18.50 Glasbena medigra. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Pisan spored izvaja na harmoniko Avgust Stanko. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Gospodarska oddaja: V borbi za plan. 20.10 Samospeve skrbskjh skladateljev poje sopranistka Zlata Gjurg.ienac. pri klavirju Samo Hubad. 2_0.30 Ciril Debevec: Beethoven in njegov -redeliei (glasbencdramatur-ški uvod). 20.55 Glasbena medigra. 21.00 Simfonični koncert. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd 22 30 Lahek nočni spored. 23.10 Podoknice in zazjbalke. 23.30 Zaključek oddaje.
KOLEDAR
Petek, 24. septembra: Radivoj Sobota, 25. septembra: Uroš. Kleofa SPOMINSKI DNEVI
24. rx. 1862. — Umrl Anton Martin Slomšek v Mariboru.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Marijin trg štev. 5.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Sobota, 25. septembra, ob 20.: Turgenjev: Mesec dni na kmetih. Izven. (Predstava
v Operi.)
Nedelja, 26. sept., ob 15.: Sheridan: Sola za obrekovanje. Izven. (Predstava v Operi).
Opera v Ljubljani
Petek, 24. septembra, ob 20.: Čajkovski: Evgenij Onjegin. Izven.
Nedelja, 26. sept. ob 20.: Beethoven: Fi-dielio Izven. Gostovanje Valerije Hey-balove.
GOSTOVANJE V VELENJU
Sobota. 25. septembra ob 19.: Goldoni: Krčmarica Mandolina.
Nedelja. 26. septembra ob 14.30 in 10.: Goldoni: Krčmarica Mirandolina. Mariborska Drama bo gostovala v Velenju z Goldonijevo zabavno komedijo »Krčmarica Mira n dolina« Uprizorila bo tri predstave in to: v soboto 25. septembra ob 19. uri in nedeljo 26. septembra </d
14.30	in 19. nrO. Predvideno gostovanje v Šoštanju bo zaradi tehničnih ovir odjpadüo, zato priporočamo Šoštanjčanom, da si ogledajo nedeljsko popoldansko predstavo, za katero imajo tudi ugodne zveze z vlakom. Predprodaja ^stopnic Je v Eodustrij->kem magacinu v Velenju.
•
Putnik NoVo mesto, sporoča izletnikom V* Opatijo 26 t. m., da Je odhod vlaka iz Novega mesta v nedeljo ponoči ob 1. uri. Udeleženci Jz Mime peči počakajte na postaj.	1850-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION:	sovjetski film:
.Učenka prvega razreda«, tednik. — MOSKVA: sovjetski film:	»Ališer Na-
voj,«. tednik. — SLOGA: sovlietski film: »Sovjetski kinokoncert«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. - LETNI TIVOLI: sovjetski film: »Na meji« tednik Predstava ob 20 30. — KODELJEVO: angleški film. »Sedma tančica«, tednik. Predstava ob 20. — SISKA: sovjet, film: »Timur in njegorva četa«. Predstava ob 20. urj.
MARIBOR ESPLANADE: sovjet, kulturna filma: «Lo” na kite« in »Sovjetska Ba-škirija«. tednik. Predstava ob 16.30, 19, In 21. GRAJSKI: Predavanje o filmu ob 13.30 uri in traja do 19. — LETNI MARIBOR: sovjet, film: »Starinska veseloigra«. tednik.
CELJE METROPOL: sovjet, film: »Kutuzov«, tednik. — DOM: češki film: »Učimo se za šolo«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjet, film: »Morska
bataljon«, tednik.
PTUJ: sovjetski film: »Deček is predmestja«. tednik.
Kupimo
večjo količino POB5LOG
za visokodebelno In pritlično sadno drevje za jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje ter pravi kostanj.
V ponudbi navedite količino in vrsto podlag na naslov:
Republiška
Kmetijska Gospodarstva Slovenije
LJUBLJANA, Dapčevlčev trg 8J
SNAŽILKO sprejme takoj V. gimnazija Ljubljana, Poljanska c. Zglasiti se osebno v ravnateljevi pisarni.	23469-4
CISTIf.KO enkrat tedensko za nekaj ur Iščem Plačam dobro. Naslov v ogl. odd.	28468-4
POSTREŽNICA za nekaj ur dnevno, naj se javi v opoldanskih urah pri Ing. Varl, Bleiweisova 15.	28555-
POSTREžNICO za dopoldanske ure iščem takoj. Horvat, Vodnikova 162 (šola).	28548-4
POSTREŽNICA ali dekle, vajeno gospodinjstva, Iščem takoj za nekaj ur dnevno. Hrana in stanovanje v hiši Rimska' cesta 24, trgovina. 28535-4 INSTRUIRAM vse predmete za nižje gimnazije Poizvedbe pri Kusovnik, Zaloška 16-1, levo.	28503-4
PRODAM
2 KOZI senske pasme: ena z mlekom, druga mlada. 2000 kg prvorazrednega sena in nekaj svinjske reje — prodam. TyrSeva 68, na igrišču Doma armade.	28390-5
PREPROGA: 240x170 za 8500 in steklene nogavice prodam. Ponudbe na podr. SP Maribor pod Lepo. 28316-5 EN PAR TEŽKIH KONJEV, starih 7 let, z opremo, sposobnih za vsako težko vožnjo, prodam. Orlač Tomaž — Brezje 69, Maribor.	28314-5
28 kg ŽIME prodam. Poizve se od 15 dalje. TyrSeva številka 47, Ludvik Erbert.	28467-5
STAR ŠIVALNI STROJ prodam. — Zalokarjeva 6-1.	28465-5
LEP OTROŠKI VOZIČEK prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod
10.000.	28410-5
LIMUZINO FORD brez gume, polton-ski »Tablouđ« z gumami prodam. — Ponubbe poslati: »Stayer«, delavni ca Maribor.	28413-5
SINGER ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, pletilni stroj št. 10/50 tn 7/45, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	28500-5
PLETILNI STROJ štev. 14 prodam. — Naslov v podr. SP Celje. 27685-5 MOŠKO KOLO znamke »Miele«, dobro ohranjeno, kompletno, naprodaj. — Ogled Iz prijaznosti v mehan. delavnici škafar Peter Borštnikov trg, Ljubljana.	28544-5
KLAVIRSKO HARMONIKO »Victoria«, 5 registrov. 120 basov, odlično ohranjeno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod : Victoria.	28557-5
GLOBOK PLATNEN OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Vezenina. Jurčičev trg 3.	28556-5
RJAVE športne čevlje, nove, St. 36-37 prodam ali zamenjam za št. 38, dve kokoši dam za kurjo plčo. Naslov v ogl. odd.	.	28549-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled popoldne, Hočevar, Ver-stovškova 18.	28551-5
VODOVODNO ŠKOLJKO prodam.
Maver, Koseskega 32.	28550-5
RADIO HORNYPHON 6-eevni. prodam Ogled od 16. ure dalje. Naslov v ogl. odd.	28546-5
STRANIŠČNO ŠKOLJKO, kompletno, prodam. Trnovska ul 4.	28545-5
ZLATO ZOBNO KRONO prodam. — Topniška 14-11, desno.	28553-5
ŠTEDILNIK znamke »Phoenlks«, dobro ohranjen, niklan. prodam. Ogled od 15. do 19 Naslov v ogl. oddelku Slov. por.	28573-5
OTAVO v košnji ugodno oddam. Žabjek, Gradaška ulica štev. 8 —• Tr novo.	285G8-5
CRN ZIMSKI PLAŠČ za vitko postavo prodam. Prešernova 3, III. nadstr., Sedmak.	28559-5
PRODAM:	dobro ohranjen zimski
plašč za 8 do 10 let starega dečka ali deklico, otroške visoke in nizke čevlje št. 35 in ženske nizke čevlje št. 38%. Naslov v ogl. odd. 28570-5 KOPALNO KAD, pločevinasto — prodam. Naslov v ogl. odd. 28565-5 NOV MOŠKI POVRŠNIK, prodam. — Dalmatinova 3, krojaštvo. 28541-5 KRASNE SMUČARSKE HLAČE — predvojno blago. 2.50 m štofa za ženski kostum alt fantovsko obleko, in 1 kg prave kave, prodam Naslov v ogl. odd	28543-5
MOŠKO KOLO in fine, skoraj nove škornje, boks. št. 42, prodam. Zglasiti do 12. Naslov v ogl. odd. 28509-5 2% PRAVE KAVE prodam. Naslov v ogl. odd.	28508-5
ŠPORTNI VOZIČEK, primeren tudi za dojenčka, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	28547-5
Opozorilo
Vse, bi se pismeno obračajo na na« s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa In priložijo 6 din ea odgovor.
GLAVNA DIREKCIJA
ŽIVILSKE INDUSTRIJE LRS
obvegča
da bo sklepala
začasne pogodbe
od 20. septembra dalje do vključno 25. septembra v Ljubljani, Celovška cesta 20, Komercijalni oddelek.. Pozivamo vse koristnike, Ca se pravočasno zglase zaradi sklenitve pogodb in prinesejo s seboj točne specifikacije.
GLAVNA DIREKCIJA ŽIVILSKE INDUSTRIJE LRS.
PISALNI STROJ, aunerlkanskl ■ kovčegom, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	28470-5
OTROŠKI VOZIČEK pol športni, prodam. Pod hribom Stav. 84, Zgornja šiška.	28538-5
DOMAČO VOLNO, nepredeno, prodam.
Pritekelj. Ulica na grad 9.	28572-5
PRVOVRSTEN DALJNOGLED ugodno, prodam. Naslov v ogL odd. Slov. poročevalca.	28539-5
MOŠKE ŠKORNJE, črne, št. 42, skoraj nove. prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	28575-5
MOTORNO KOLO »Ziindap« 750 ccm 32 Ks prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	28574-5
CRNO SUKNJO za srednjo postavo — prodam, Obirska 24.	28527-5
MOŠKO KOLO, športno in dva mizarska skobelnika, prodam. Ogled dopoldne. Wamberger, Jarška št. 75, Sv. Križ.	28526-5
LUKSUZNO JEDILNICO, fotelje in kavč, prodam. Bled. želeče 61.
28538-5
ŽENSKE rjave semiš čevlje št. 37 — prodam. Ogled iz prijaznosti Wol-fova Ulica 10, I. nad.	28532-5
OMARO in knjižno omaro, prodam. — Naslov v ogl. odd.	28504-5
10 kg ZIME, 15 kg AFRIKA, kolo, zajce in 4 hlevčke proda Bojan — Lončarska steza 10.	28534-5
NEKAJ MIZARSKEGA ORODJA prodam. Naslov v ogl. odd. 28506-5 PISALNI STROJ Erika, male oblike, prodam oziroma zamenjam za otroško harmoniko. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	28493-5
RABLJENO KUHINJO, takoj prodam.
Naslov v ogl. odd.	28495-5
RADIO, 5-cevni, dobro ohranjen prodam. Rimska 7 vrata 4.	28489-5
RDEČ ZIMSKI ŽENSKI PLAŠČ za srednjo postavo, preprogo in risarsko orodje (šestilo) prodam. Ogled vsak dan od pol 16. do pol 17. Naslov v ogl. odd.	28486-5
KLAVIR, kratek, dobro ohranjen — znamke Hölzl-Helzmann. naprodaj. Naslov v ogl. odd.	28488-5
ZEISSOV DALJNOGLED za opazovanje neba z do 94no povečavo prodam. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod »Teleskop«.	28496-5
RADIO 3-cevnI prodam. Ogled od 19.
dalje. .Naslov v ogl. odd. 28498-5 KLAVIR ugodno prodam. Černe Marija. Kranj, Partizanska c. 8. 28485-5 KLAVIRSKO HARMONIKO. 80 basov prodam. Ogled od 14. do 16. ure. — Peruškova 2.	‘ 28483-5
BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK in železne peč prodam. Vprašati med 14. in 16. uro. Naslov v oglasnem oddelku.	28480-5
100 kg STAREGA FIŽOLA prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 28474-5
ŠPORTNI VOZIČEK, nov «U malo
rabljen, kupim. Ponudb« pod Lep na ogl. odd.	28481-6
ŽENSKO KOLO italijanskega tipa ku
Sim. Pnudbe na oglasni oddelek pod 'ovo.	18477-r
ZAMENJAM
100 kg DECIMALNO. TEHTNICO zamenjam za 8 m bukovih drv cepamo. Košir Marija. Križe štev. 67 pri Tržiču.	28017-
KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basov — 3 registri, skoraj novo. zamenjam za moderno spalnico iz trdega lesa. Ponudbe poslati v podružnice SP Kranj pod Zamenjam.	28415-
MOSKO KOLO Miele zamenjam za dober radijski aparat. Muhič Ignac — Križevniška 7-1.	28562-7
NOVO SPALNICO zamenjam za elek trični motor trofazni, 4—5 ks, 2800 obratov. Ponudbe pod Elektromotor na ogl. odd.	28479-7
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO HIŠO v Kranju z večjim vrtom zamenjam za približno enako v okolici Kranja ali više na Gorenjskem. Ponudbe na podružnico SP Kranj pod Mir.	28309-8
KDOR MI POMAGA z denarnimi sredstvi pri izdelavi hiše, dobi takoj enosobno stanovanje. — Poizve se Stražišče 24.	28416-8
TRISTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom ln lokalom sredi Zagreba — prodam. Ponudbe na podružnice SP Maribor pod 350.000.	28409-8
HIŠO v Ljubljani ali okolici Ljubljane brez posredovalcev kupim. Cena do 170.000. Ponudbe na ogl. oddel. pod Resen kupec.	28206-8
HIŠO ali manjše posestvo kupim ali zamenjam za gozd. Ponudbe na ogl oddelek pod Ugodno. •	28502-8
ENODRUŽINSKO HIŠO kupim Ljubljani ali Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. pod 29.	28494-8
GOZDNO PARCELO smrekovo, zaraščeno okoli 2 ha, les za sekanje — zamenjam za enostanovanjsko hišo na Gorenjskem. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	28520-8
SOBE - STANOVANJA
KUPIM
•MOTORNI PLAŠČ, brezhiben, 2.5x19 alt 2.75x19. kupi mehanik Perdan Rudolf, Celje-Gaberje.	28323-6
VINSKO GUMIJASTO CEV 16—20 mm — kupim. Naslov v podružnici SP Maribor.	28319-6
KOTEL za žganje, nov ali rabljen ku pim. Vel. 45—70 1. Plačam deloma v naturalijah. Naslov v podružnici SP Maribor.	28318-6
Kompleten RAZDELJEVALEC vžiga-nja za 4 eil. motor Daimler, 30 ks, kupimo. Splošna — Tezno. 28315-6 GRADEL za dve kompletni postelji in 2m blaga za tapeciranje kupim. Rabim nujno, plačam ugodno. Naslov v podružnici SP Kranj. 28417-6 TOVORNI AVTO IVi tonski, kupimo ali damo v zameno za osebni. Gasilska četa Puconci.	28414-6
OGLEDALO 32x142 ali večje kupim. Ponudbe na upravo »Fotolika« — Cankarjeva 7.	28501-6
ŠKORENJČKE št. 26-28, kupim. Dam žogo, punčko ali denar. Vetrih, — Erjavčeva la-III.	28564-6
DOBER RADIO, 3 do 4 cevni, kupim. Ponudbe pod »Dober« na ogl. odd. Slov. poroč.	28566-6
AVTO FORD, tipa A all B posamezne dele alt kompleten osebni avto oziroma tovorni kupim. Ponudbe pod Avto na ogl. odd.	28473-6
ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, kupim.
Naslov v ogl. odd.	28542-6
GUMI ŠKORNJE št. 41—48 kupim. — Zupančič Gab., Ljubljana — Kersnikova ulica 3.	28511-6
STARE PILE razen čevljarskih — kupuje »železo«, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7.	28514-6
KROGLE cal. 9.3X72 R z bakrenim (poniklanim) plaščem kupim. Naslov v ogl. odd.	28525-6
POSTELJNE VLOŽKE, dobro ohranjene. kupim. Ponudbe na podružnico Slov. poroč. Novo mesto — pod »Takoj«.	28524-6
ELEKTRIČNI TERMOFOR, tudi pokvarjen kupim. Ponudbe pod: Termofor, na ogl. odd.	28528-6
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK In dve novi prešiti odeji kupim. Plačam dobro. — Naslov v ogl. odd.	28530-6
SEDEŽ in plašč za žensko kolo kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Rabim takoj«.	28507-6
PRELIMINARNE POGODBE
ZA BETO 1949
za dobave iz lokalne industrije LR Slovenije bo sklepala Agentura lokalnih podjetij LR Slovenije pri Drž. trgovskem podjetju
„TKANINA“, Ljubljana
SV. PETRA CESTA ST. 1 v času od 1. do 8. oktobra t. L
Pogodbe sklepajo le osnovni koristniki, ki so imeli kontigente v letu 1948. Pogodbe se sklepajo na bazi letošnjega kontingenta in po produkcijskem planu proizvodnih podjetij za 1. 1949. Ob sklepanju pogodb je treba brezpogojno predložiti vse potrebne specifikacije. Pogodbe izpod minimalnih količin v smislu »Pravilnika o najmanjših količinah« se ne bodo sklepale.
Agentura lokalnih podjetij LRS pri »Tkanini«, Ljubljana,
DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje s plinom in vrtom v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v podruž. SP Maribor. 28317-10 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom pri Domobranski vojašnici zamenjam za enako kjer koli v mestu. Ponudbe pod enako Sončna na oglasni oddelek.	28466-10
STAREJŠA ZENSKA, mirna in čista, z 11 let starim otrokom, išče primer no suho stanovanje ali večjo prazno sobo. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. oddelek.	28497-10
MIRNA DIJAKINJA išče sobico pri dobri družini po možnosti v centru Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe poslati na naslov: Lapajne Slavica, Titova 26, Idrija.	28499-10
UDOBNO DRUŽINSKO stanovanje vrtom, v Kočevju, zamenjam za kjer koli v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	28503-10
OPREMLJENO SOBO brez perila iščeta dve delavki, po možnosti za Bežigradom. Pismene ponudbe pod: »Bežigrad« na ogl. odd. 28554-10 MIREN DIJAK išče opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. pod : Miren.	28552-10
OPREMLJENO SOBO po možnosti ob tramvajski postaji, z ali brez klavirja — išče študentka akademije glasbe. Ponudbe" pod:	»Udobnost«
na ogl. odd.	28567-10
VISOKOŠOLCA, brat in sestra, Iščeta opremljeno sobo. — Plačata delno v naturalijah. Nagrada instrukcije. — Ponudbe pod: »Tudi francoščina« na ogl. odd.	28563-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Spodnji šiški, blizu tramvajske postaje, zamenjam za enako v Rožni dolini. — Naslov v ogl. odd.	28536-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Beogradu zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici. Vprašati zast. Zuber Milan, V. P. br. 53523/d	—
Št. Vid.	28576-10
DVA ŠTUDENTA iz Trsta iščeta sobo. Plačata tudi v naturalijah. Naslov: žagar, Tržič.	28529-10
DVE UČENKI gostinske šole iščeta za 1. oktober 1948. opremljeno sobo. Perilo imata svoje, plačata po dogovoru tudi z živili. Ponudbe na: Koler pri Hojs, Resljeva cesta 31,
III.	nadstropje.	28531-10
DVOSOBNO STANOVANJE z uporabo kopalnice v Mariboru zamenjam za enosobno v Celju, Miklavc — Celje. Razlagova 2	28523-10
DVA ŠTUDENTA TEHNIKE iščeta opremljeno ali neopremljeno sobo v Ljubljani ne glede na pogoje. Plačata dobro. Pismene ponudbe na oglasni oddelek.	28475-10
DVA DIJAKA, Prekmurca iščeta sobo. Plačata v živežu. Ponudbe pod Prekmurca na ogl. odd. 28476-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Šiški zamenjam z enakim, po možnosti v Rožni dolini ali na Viču. Obenem prodam kuhinjsko kredenco. Ogled od 16. do 19. ure. Naslov v oglas, oddelku	28472-10
NEMŠKI STROKOVNJAK Išče opremljeno ali prazno sobo s strogo ločenim vhodom. Pismene ponudbe pod Jesen na ogl. odd.	28471-10
IZGUBLJENO GUMO otroškega vozička, prosim vrniti. Jeraj, Sv. Petra cesta 75.	28492-14
POIZVEDBE
ODŠEL JE v neznano smer 14. sept. 1948 Silvo Mulec, star 17 let, srednje postave, oblečen v modročrnka-sto obleko in rjave čevlje, je kostanjevih las in mirne narave. Kdor ve kaj o pogrešanem, naj to sporoči staršem Francu in Elizabeti Mulec, SL Hj v Slov. goricah številka 26 — pri Mariboru.	28412-16
DVIGNITE NASLEDNJE PONUDBE V OGLASNE MODDELKU SP: Bockarico, Bakreni kotel 12. Botanični vrt. Chevrolet. Cim bliže vhoda. Ivan Cankar, Cisto, Dobro ohranjena. Diskretno, Deževje. Dober kupec. Dvocevka, Dobra plača Dobrodošel. Dijakinja. Dijak, Dobre gume, Družabni-ca. Dem, Dobra moč, Enodružinska, Exakta Elektronka. 10 gr 22x karatno, Hitra metoda, Knjige. Krpanje perila. Komfortno. Kuhinja. Kolo z gumami K. V., Kremenska svetilka. Koncertna violina. Kupim divan, Kork, Quarz, Knjiga, Ljubitelj miru. Ljubiteljica otrok. Lit. in slov. znanje. Lovska puška. Lepa skupnost. Lep vzorec, L. C. T.. Miren inženir, M. F.. Mirna. Miren visokošolec. Miren študij, Menjava takoj. Nujno. Novejša hiša, Naturalije, Nujno 2. Okrevališče. Ogrodje, 1. oktober. Odeja, Organizator^ Pisalna miza. Platno, Plačam dobro,' Prvi termin. Poštena 1830, Plačam delno selitev, Perilo in obleka. Poljubna velikost, Prvovrstna Potrebujem nujno. Parcela. Pernica. Plačam selitev Pomoč v malem gospodinjstvu, Rož. dol. do 1 mlj.. Rabim takoj. Revizor ekonomist, Rje prost Reka 350.000. Rabljeno. S komfortom, Stroj. Srečaj Sončna sobo, S 1. sept.. Snažno, Skira. Svetlo sončno. Strogo nadzorstvo. Sta/ len, Siemens, Stanovanje plačam dobro in redno Sotrudnik ali zakupnik. Srednješolka, Solidna, Saten, še ta teden. Študentka. Šiška-Bežigrad, Tri-eder. Takoj vseljiva. Trosobne stanovanje. Takoj II Tudi dalje, Telefonradio, Utorak. Unrra, Umivalne sklede. Ugodno. Usnje, Usluga, Visokošolec. Wertheim blagajna. Vzajemna pomoč Wanderer, Vrtnina. Visokopri-tlična Zagreb. Zanesljiva, Zdrava in inteligentna, Za oskrbo-pomoč v malem gospodinjstvu, Zaslužek, Za gospodinjstvo, Zemlja. Za živila, Zamenjava stanovanja, Želo ugodno, Zračna puška, železen, žgana žica. 28270,
16.	25684 25729, 22 karatno, 27688 886. 27655. 750 kg, 122.
V cvetu mladosti se Je ločil od nas nadvse ljubljeni sin. brat
JOŽE HABIČ
sin bivšega gostil, in posest
Pogreb dragega bo v soboto, 25. t. m. ob 10. iz hiše žalosti na pokopališče v Javoru.
Javor, Ljubljana, 23. septembra 1948.
žalujoči HABIČEVI.
, Po dolgotrajni mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož in skrbni oče in stari oče
FRANC MIHELČIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo 25. septembra 1948 ob 8. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Preserju. Jezero, 23. septembra 1948.
žalujoči: žena Marija, hčerke Marija, Francka, Angela, Milka, Silva, sin Vinko in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo, da bodo prepeljani zemeljski ostanki
dr. IVA BENKOVIČA
odvetnika (t 23. IX. 1943)
s pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani v Kamnik, kjer bo pogreb izpred šole na šutnl na Žale v soboto dne 25. septembra 1948 ob 16. uri.
S tem bomo Izpolnili zadnjo željo pokojnika, da bi počival poleg ljubljene matere.
žena Ada ln ostalo sorodstvo.
RAZNO
POZIVAM TOVARIŠICO ki je pred dvema mesecema dvignila na najdeni listek ime Zupan moder kostum z belimi črtami, in belo angora jopico, da takoj pošlje nazaj v čistilnico Šimenc. Kolodvorska ul. 8. sicer bo sodnljsko zasledovana. 28558-14 IZGUBILA SEM ključe od Podmtlšča-kove ul 49, po Černetovi ulici do Celovške ceste. Pošteni najditelj naj jih odda proti nagradi na NM na Celovški cesti 94.	28569-14
LOVSKI PES jazbečar-brak je skočil pri Polzeli iz vlaka. Najditelj naj javi na KLO Šmartno pri Slovenj-gradeu.	28510-14
ZAHVALA. Ob težki Izgubi mojega dragega moža
ANTONA JERKIČA
ki je 18. t. m. umri v ljubljanski bolnišnici, se iskreno zahvaljujem vsem zdravnikom In osebju bolnišnice za vestno prizadevanje, da bi pokojniku ohranili življenje, vsem ki so dragega pokojnika z obiski bodrili v bolezni, tovarišem lz Rovinja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana-Trst, 23. septembra 1948.
* Žalujoča žena Emilija Jerkič.
ZAHVALA. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam Izrekli sožalje in nudili pomoč ob smrti našega dragega očeta
IVANA ANKONA
spremili pokojnika na zadnji poti. darovali vence ln cvetje, kakor tudi govornikom za ganljive poslovilne besede.
Sava pri Litiji, 23. septembra 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ivan Ribič ■ Stojan:
onkraj reke
Roman
244
»Tako ln tako je... Nekaj moke bo 'treba preskrbeti za fante. Jaz sem mast pripravil.«
»Kar pridi ponjo.«
»Lahko nocoj?«
»Lahko.«
Kveder pa mu je nekoč omenil kar tako, skoraj mimogrede:
»Na čoln bo treba misliti, Pasterk. Sam veš, da so do zadnjega vse požgali...«
»No, pa?«
»Gruntali smo in preudarjali — bi ga hotel ti stesati? Pri vodi si, zato, mislim.«
Pasterku se je zdelo, da je hotel Kveder še reči:
»Pa tvoj fant je na oni strani Tudi njemu bo potreben, kadar se bo vrnil... Boš vendar storil to, kaj?«
In je obljubil:
»Bom, če je sila.«
Od tistega dne mu je bilo precej lažje.
Vsak večer je nestrpno čakal, da sta šla Folte in Neža leči Ko
se je prepričal, da sta zaspala, se je tiho splazil iz hiše in pohitel čez sadovnjak do lope, kjer je jeseni skrival Celovčana. Preden je vtaknil ključ v ključavnico in ga obrnil, je vselej nekaj časa poslušal v temo. Ko je vedel, da je sam, je šel v lopo in zaklenil za seboj...
Nad vrati je imel skrito leščerbo. Prižgal jo je in jo obesil na žebelj, ki je molel iz trama v stropu. Skrbno je še pregledal špranje v lesenih stenah, ali so ostale zadelane, kot jih je pustil. Luč ni smela izdati njegovega skrivnega dela... Potem je zvlekel s podstrešja deske in jih zložil, drugo vrh druge, ob dolgi, majavi mizi, na kateri je delal.
Prej ko je segel po orodju, je precej časa presojajoče ogledoval les — ali ne bo čoln pretesen za več ljudi, ali prevelik in premalo okreten za boj z dravskimi valovi... Na oboje je bilo treba misliti; in čeprav se je že prvi večer odločil za mere, je vendar znova preudarjal in se ustavljal ob tej misli.
Tako mu je minevala noč za nočjo.
5e preden je bil pri kraju z delom, se je vreme izpremenilo. Aprilski viharji in moča so se umaknili sončnim majskim dnem. Polja in trate so bohotno ozelenele.
Tudi hoste so vzbrstele kar čez noč. Streljanja pa ni bil več slišati iz njih... Pasterk se je bil toliko zamotil s čolnom, da se je tega zavedel šele tedaj, ko je iskal pripraven les za vesla. Prevzela ga je misel, da ni vse, kot bi moralo biti; skušal se jo
je otresti, pa se je vseeno vračala, da sita se mir in tiho veselje, ki ga je imel s svojim delom, umaknila prejšnji moreči tesnobi. »Se je mar kaj zgodilo ...?«
Tisti da ga je Neža pri južini kar nenadoma vprašala:
»2e veš?«
Njeno vprašanje ga je presunilo, čeprav ni vedel, kaj mu hoče povedati Pogledal jo je izpod čela:
»Kaj?«
»Soldati so bili v vasi,« je tiho rekla in porinila skledo predenj.
Njega je spreletela zla slutnja, ki ga je prevzemala že zjutraj, ko je gledal hoste, ki so bile tako čudno tihe. Prej pa 6koraj ni bilo ure, da bi ne odmevali streli iz njih.
»Je to kaj takšnega?« Občutil je skoraj olajšanje. Prijel je žlico in hotel seči v skledo. »Kje pa je Folte?«
»Pravili so...« Ni vedela, kako bi začela. Njegov pogled pa jo je vzpodbudil. »Ljudem so pravili, da so vse pobili«
Pasterk je povesil roko, da je z žlico udaril ob mizo.
»Koga — vse?« je zategnjeno vprašal.
»One, no, v hostah; saj veš.« Pogoltnila je grižljaj kruha, ki ga je že ves čas mlela z brezzobimi čeljustmi »Naše, mislim...« Glas se ji je zlomil, in ko je rekla — naše je premolknila, kakor da se je ustrašila svojih besed in se jim sama začudila.
Tudi Pasterku je zazvenela ta beseda iz njenih ust nenavadno.
»Tako so rekli? Pa misliš — da je res?«
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. Ö/U
Telefon uredništva tn uprave St 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike St 88-28 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca«
urednik Cene Krar*"
Odgovorni