List se ko ri at i dalav-•k*flt l|udatva. Delavci »o opravičeni do venge ker producirejn.
Thie papar le áavoiad «n the intereete of the working oleee. Work-era ere entitled to ell whet thev produce.
laurwu i««oa4 aiui manar, Dm. %, 1WV, al tSa poa« offtoa »I Cbtaaco lil. uiMiar tb* Act of Caagfata at Marab IN, 1171
Offiet; 4001 W. 31. Str., Cfo«|i,
"Delavci vseh dežela, združite se!"
ŠTEV. (NO.) 441.
P A Z IT L 1
ne itevllko v okUpa|u ki ee nahaja poleg ve* dese nealove. prilepile« naga apodal ali
ne ovitku. Ako (442) |e Številke . . tadaf vam o prlhodn|o itevllko nalaga liete pe M» naročnina. Prosimo. ponovite |e tekej.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 22. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1916. LETO (VOL.) XI
PODRZAVLJENJE VOJNE INDUSTRIJE.
Zedinjene države se nekoliko pripravljajo, da prevzamejo izdelovanje oklopnih plošč za bojne ladje v svojo režijo. Kongresova zbornica poslancev se je že izrekla za to, v senatovem mornariškem odseku je dobro razpoloženje za to, in zdi se, da bo tudi v senatu sainem mnogo članov naklonjenih takemu koraku.
Senatov odbor je izdelal poročilo, v ¡katerem pravi, da bi bili privatni tovarnarji posvarjeni, že ee bi vlada začela graditi svojo lastno tovarno, pa če tudi ne bi poteiu res obratovala. Pabrikan-tom bi to pokazalo, da je tu točka, kjer se preneha potrpežljivost vlade in kjer se ne gre dalje.
Poročilo pravi, da izsilijo tovarnarji v sedanjih razmerah od vlade lahko vsako ceno, katero le hočejo, in da lahko kakor cestni roparji ukaže jo vladi: "Stoj pa daj!" Varstvo, ki so ga uživali fabrikanti, jim je omogočilo, da so popolnoma razbrzdali svoje profitarstvo in svojo lakomnost, in od leta 1887 so razmere naravnost škandalozne. Vsi poizkusi vlade, da bi izzvala konkurenco, so se razbili; na zadnji razpis vlade so prišle tri ponudbe, ki so se strinjale do zadnjega centa.
Tako govori poročilo senatovega odseka. V zbornici re-prezentantov je bilo že prej slikati še ostrejše besede. Jeklarski magnati so takoj, ko so slišali o teh namenih, zažugali, da podraže vladi materijal, in ko je bilo to naznanjeno v kongresu, se je zaslišal klic: Bomo pa konfiscirali!
Razmere morajo biti res že prekomerno grde, če se izražajo v kongresu taki nazori. Kajti ta kongres je bil od nekdaj zaščitnik privatne lastnine, katero je smatral za pristno "ameriško načelo." Že lani je mornariški tajnik Daniels pravil, da ravnajo fabrikanti po roparsko z vlado in da jim mora ta plačevati toliko, kolikor zahtevajo, četudi ve, da je grdo osleparjena. Kongres bi torej rad obvaroval vlado tega grdega izkoriščanja.
Kongres se ne vidi ali vsaj noče videti, kako izkoriščajo drugi privatno kapitalistični monopoli ljudstvo. Če je treba ščititi vlado, bi bilo rav-
r
Morda je predsednik Woodrow Wilson res idealist. Kdo naj to ugane, če ne živi in ne občuje z njim dannadan? Spoznati človeka je bila od nekdaj velika umetnost, in umetnikov, ki so jo znali, je bilo od nekaj malo.
Vsekakor je Wilson sam o sebi prepričan, da je idealist. Spoznati samega sebe je še teže, kakor spoznavati druge. Mogoče je, da se predsednik o sebi moti, mogoče je, da ima prav.
Toda on gre še dalje. On smatra Ameriko za deželo idealizma, Američane za narod idealizma, ameriško vlado za vlado idealizma. Ko je bil v Chicagu, kjer je agitiral za preparedness, je v svojem govoru med drugim dejal:
"Mali smo družba idealistov, in smo prej pripravljeni žrtvovati svoje življenje za kakšno misel, kakor pa za dolar. Namen Amerike je idealen. Amerika nima razloga za obstanek, če ni njen namen in njena naloga idealna. Amerika ima ne-prodatno pravico, da ščiti pravice ljudi. Nič dru-zega ni vredno boja. Za kar se mora Amerika bojevati, če pride čas, ni nič druzega kakor sj>o-štovanje do samega sebe."
Kdo bi se čudil, da je tem besedam sledilo glasno plosksnje? Aplavz je moral biti že zato, ker so bili na shodu sami izbranci, fte izmed takih, ki imajo debelo listnico, jih je bilo mnogo prevarjenih v nadi, da bodo slišali prezidenta; kdor je bil tako srečen, da je dobil prostora, se je že lahko štel med dobro podkovane. In tem pravi Wilson, da «o idealisti. Kako bi ne odobravali?
Druga reč je pa, če je res tako, kakor je dejal Wilson, in če bi imelo kaj pomena, ako bi bilo res tako.
Z besedami se je lahko igrati, posebno s takimi, katerim vsakdo lahko podtakne tisti pomen, ki ga sam hoče. Idealist je naposled vsak človek v tem zmislu, da ima kakšen ideal. Lenuhu je ideal, da nič ne dela, goljufu, da si mnogo prisle-pari, podjetniku, da si napravi mnogo denarja s
tujim delom.
Kadar govori mož kakor Wilson o idealizmu, pa že vemo, na kakšno sorto misli. Ta idealizem je v nasprotju z matertjalizmom in pomeni nekakšno zbirko vsega, kar so razni filozofi označevali za plemenito, lepo, dobro. Wilson misli, da žive v Ameriki najčistejši ideali človeštva in človečnosti, da služi tem ul '«mi Amerika, ameriška
družba in ameriška vlada
Te predsednik v*, to verjame, tedaj je njegova zmota res velikanska in zelo hi mu bilo priporočiti, da bi svoje sieer ne ravno majhno znanje se nekoliko obogatil s študijem dobrih socialističnih pisateljev o zgodovini in zgodovinoslov-jn. Motor, ki giblje življenje, razvoj in napredek v človeški družbi pred Kolumbom in za njim v Evropi in v Ameriki in kjerkoli, v dobi in v oblikah barbarstva ali fevdalstva ali kapitali-
no tako treba ščititi ljudstvo, in če je opravičen vladni obrat v tovarni za jeklene plošče, bi bilo enako opravičeno podržavljeuje vseh privatnih obratov sploh.
Ali tudi kar se tiče vojne industrije, je vladni načrt mnogo pretesan. Izdelovanje oklopnih jdošč v vladni režiji je komaj kapljica v morje. Cesar bi bilo treba, je podržavljenje vse orožne in municijske, sploh vse vojne industrije. Ne le iz enega, ampak iz mnogih razlogov.
Predvsem bi bila najnaravnejša stvar na svetu, da bi država vsaj svoje lastne potrebščine izdelavala sama. Posebno pa velja to za vojni materijal. Kajti če je vojna po njenih naukih potrebna, tedaj j</ tudi zmaga potrebna. Ta je pa največ odvisna od dveh faktorjev. Prvi so ljudje, ki se bojujejo. Naglašali smo že večkrat, da je ogromna razlika, če vedo vojščaki, zakaj gredo v boj in kaj naj branijo, ali pa če se le po sili stisnejo v zakope. Če bi ameriško ljudstvo uživalo pravice, ki so vredne obrambe, pa bi napadel Zedinjene države sovražnik, čigar zmaga bi lahko oropala prebivalstvo blagostanja in svobode, bi imela Amerika ne le dovolj brambovcev, ampak tudi take, ki bi znali delati čudeže v boju. Ce se je pa treba bojevati za Rockefellerjeve, Garyje-ve, Ilearstove in 8ehwabejeVe interese, tedaj bo imela vlada vedno le plačenike na razpolago, in od teh ne more pričakovati ne navdušenja ne požrtvovalnosti. To so dobri vojaki zoper neoboro-žene štrajkarje, ne pa brambovci dežele.
Drugi faktor je orožje.
Vlada ima s privatnimi podjetniki izkušnje. Gre jim za to, da napravijo čim več profita in prodajajo svoj materijal deželi za nesramno oderuško eeno. Zakaj ne bi, če imajo monopol, poizkušali priti tudi po drugi strani do profita? Zakaj ne bi obešali stricu Sainu tudi slab materijal za drag denar? Sedanja vojna v Evropi je dovolj poučljiva, tudi če bi bili izginili že vsi spomini iz prejšnih ameriških vojn. Lahko je tupatam kakšna častna izjema, ali v vseh državah, zapletenih v vojno, je toliko procesov zaradi dobavitelj-
skih sleparij, da bi tudi ameriška vlada lahko odprla oči in se vprašala, kako bi se v tem (»žiru njej godilo, če bi postala vojna res neizogibna, tembolj ker so se zavezniki onkraj morja tudi zaradi ameriškega blaga že dovolj pritoževali, tipanje na zmago bi moralo postati zelo čudno, če bi namesto šrapnelov naenkrat eksplodirali topovi» ali pa tudi če bi vojakom v prvein blatu odpadali podplati.
Za kvaliteto vojnega materijala ne morejo imeti Zedinjene države nikakor zadostne garancije, ee ga ne izdelujejo same. Obenem je to tudi edina garancija zoper nesramno navijanje cen.
Iz enakih razlogov bi bilo tudi: neizogibno potrebno, da se podržavijo železnice, in da se gradi trgovska mornorica v vladni režiji, pa da se ladje tudi pozneje ne izroče privatnemu kapitalu.
Ako zagrozi Zedinjenim državam tuja invazija, ki je vsaj dotlej, dokler se ne zgodi s Kanado kakšna nepričakovana, temeljita izpremem-ba, mogoča le z Atlantičnega ali Pacifičnega oceana. je za vojsko na suhem prva naloga, da zasede dotično obrežje. Za to je potrebna velikanska in nadvse točna prevozna služba. Kdo garantira, da bodo to službo privatne železnice tako opravljale kakor državne? Trgovske ladje pa dobe v takem slučaju tudi važno vojno nalogo, in nikdar se ne more vlada na privatno mornarico tako zanašati, kakor na svojo.
Pripravljenost za obrambo ne tiči le v tem, da se zidajo nove kasarne in množe rekrutne postaje,'ampak treba je gospodarske, intelektualne in prometne pripravljenosti. Če se le pomnožuje armada, ima vsakdo pravico verjeti, da je vse kričanje za preparedness velik humbug.
Za podržavljenje vojne industrije se pa oglaša s« en razlog. Med vzroki sedanje militaristic-lie gonje je eden najpoglavitnejših ta, da bi oboroževalni kapitalisfi radi še nadalje dobivali velike profite. Z Wall streeta so razpredeni skriti kanali na vse strani in marsikdo, ki mu sicer resno roji skrb za varnost dežele po glavi, sam ue ve,
zma, ni idealizem, ampak stvarne, zlasti gospodarske razmere. Ideje so plodovi razmer; če potem, ko so se porodile iz njih, vendar vplivajo na nadaljni razvoj, se zato ne smemo vdati zmoti, da ustvarja ideja razmere. Nastala je iz njih, pri njih preustvarjanju sodeluje, in z izpremembo razmer se tudi sama izpreminja.
Nobena ideja ne more izpremeniti temeljnih pogojev našega življenja; misel le lahko pomaga, da se jim bolje prilagodimo. Spoznavanje, brez katerega sploh ne more biti nobene ideje, nas pouči, kako je sestavljena zemlja, na kateri prebivamo; potem nam lahko pokaže, kako si moremo •koristiti s to sestavo; farmar lahko izve, kaj je bolje saditi na eni, kaj na drugi zemlji, katerih snovi ji je treba dodati, da bo rodovitnejša. Ali ideja ne more zavreči ali odpihniti kemičnih dejstev in napraviti iz zemlje nekaj bivstveno drugega kakor je.
Idealisti v Wilsonovem zmislu so pa ljudje. Iti postavljajo idejo pred in nad dejstva. In Wilson bi, sodeč po njegovih govorih, rad idealistično Vladal.
Toda, cenjeni predsednik, to ne gre! Ob najboljši volji ne morete iz Amerike napraviti Utopije, ampak vzeti morate Zedinjene države in Američane take, kakršni so.
Amerika stoji v vrsti tistih dežel, ki so doslej najbolj napredovale. In kakšne so te dežele? _Naj bo beseda kakšnim ušesom prijetna ali neprijetna, reči se le ne more drugače, kakor da so kapitalistične. To se pravi: Stare oblike gospodarstva so se umaknile kapitalističnemu gospodarstvu. Še tiste maloštevilne skupine, ki so si ohranile star način življenja in so od ostale a-meriške družbe ločene, kakor da prebivajo na kakšnih otokih, niso ostale nedotaknjene od kapitalizma in čutijo njegov vpliv. Indijanci, ki morajo biti že zato popolnoma ločeni od bele druž-# be, ker bi sicer v kratkem času izginili, izumrli, Indijanci, ki so v sedanjosti ostanek davne preteklosti, nekakšna živa okamenina, morajo ba-rantati s kapitalističnim svetom, prodajati mu morajo plen svojega lova, od njega si morajo nabavljati potrelmčine, dajati mu morajo profit, skratka — kljub rezervacijam se ne morajo odtegniti njegovi moči.
Indijanci pa so pravzaprav le nekakšen muzej, in Wilson gotovo ne misli nanje, kadar govori o Ameriki in Američanih. Civilizirane Zedinjene države pa so kapitalistične, in to je fak-tično najvišja stopnja razvoja, ki jo je človeška družba doslej dosegla. Na višje stopnje se mora
šele povzpeti.
Kaj hoče predsednik z idealizmom v kapitalistični družbi? Kje ga hoče iskati? Jedro kapitalističnega gospodarstva je izkoriščanje. Brez njega je kapitalizem nemogoč. S pojmom kapitala je nujno združen pojm profita; šele dobiček
| napravi iz denarja kapital. Ce položiš sto ali sto-tisoč dolarjev v miznico in jih pustiš tam ležati, ni to kapital. Glavnica je tisto, kar nosi obresti. V vsakem slučaju so pa obresti sad tujega dela. Naj plačuje banka tri odstotke od shranjenega denarja ali pa naj občni zbor delniške družbe določi trideset odstotkov dividende, naj pridejo obresti iz jam ali pa z železnic, vedno so sad tujega dela, sad, ki je odvzet njegovim pravim stvarnikom.
To se imenuje izkoriščanje, in brez njega je kapitalizem nemogoč.
Ker so Zedinjene države gospodarsko zelo razvite, je kapitalizem v Zedinjenih državah mogočen, in zato je izkoriščanje veliko. Izkoriščanje in Wilsonov idealizem se pa na noben način ne vjemata, in če je predsednik dejal: "Mi smo družba idealistov," je sicer izrekel lepo frazo, toda ta fraza nima nič opraviti z resnico.
Wilson je že nestvarno govoril, ko je dejal: "Mi — smo družba idealistov." — Mi. Kdo je to: Mi?
V Ameriki sta dve družbi: Kapitalistična in proletarska. Nekaj malega je še vmes, kar tava semintja in ne ve prav, kam da spada. To so veliki služabniki kapitalizma, ki bi sami radi šteli za kapitaliste; to so manjši posredovalci med pro-ducenti in konzumenti, ki žive od konzumentov, pa mislijo, da jih plačujejo producenti; to so razni delavci z glavo, ki se čutijo ponižane, če jih kdo uvršča v delavski razred, itd.
Ločitev v kapitalistični in proletarski razred jo neoporečna. Toda to ni le ločitev, ampak tpdi nasprotje. Kajti kapitalistični razred je in inofa biti izkoriščajoč, proletarski je pa izkoriščan. To nasprotje mora povzročati boje, in sicer popolnoma materijalistične boje.
Predsednik Wilson govori o ameriškem idealizmu, ki stoji nad dolarjem. To je velikanska iluzija. V resnici gre vse za dolarjem, tudi oba glavna razreda in vse tisto, kar je vmes.
Razlika je le ta: Kapitalizem gre za tem, da odtegne delavskemu razredu čim več dolarjev za svoje profite; delavstvo ^re za tem, da si ohrani čim več dolarjev, ki jih je zaslužilo s svojim de-
lom.
Wilson hoče biti idealist, pa je le iluzionist. Če opazuje človek dejanjske razmere, mil mora biti največja uganka, kako prihaja predsednik do zaključka, da je namen Amerike idealen. In kdo ji je dal tak namen?
Nekoliko pač vemo. knj da misli Wilson. Rad se bavi z zgodovino Zedinjenih držav, boj za neodvisnost ga posebno privlači, in iz idej revolucije črpa mnenje, da so Zedinjene države svobodne, vnete za svobodo, da dajejo svobodo vsem preganjanim, da jo ščitijo in da jo prinašajo vsemu svetu. Toda Zedinjene države niso, kar so bile, ko so se ustanovile. Sieer tudi takrat ni bilo
odkod ihu prihaja prepričanje, da je treba ravno takih ladij in ravno takih kationov, kakor jih predlaga vlada in — kakor jih žele prizadeti kapitalisti.
Ce bi bila vsa ta industrija v rokah vlade, seveda resnično vsa, bi minili kapitalistični pro-fiti, in tedaj, če bi bilo treba za vse to militari-Btično blago le davke plačevati, bi se kmalu pokazalo, koliko navdušenja za oboroževanje bi še ostalo med kapitalisti. Zdi se nam, da bi se njihovi nazori o "preparedness" hitro in temeljito iz-premenili.
Kako znajo kapitalisti, dokler so sami intere-sirani, ustvarjati "potrebo" novega in vedno novega oboroževanja, je pokazala Kruppova afera v Nemčiji, katero je razkril dr. Liebknecht. Kruppova tvrdka je znala s pomočjo denarja priti do francoskih listov in vtihotapiti vanje članke, ki so silovito napadali Nemčijo in govorili o nevarnosti vojne. Te članke so potem čitali v Berlinu in iz njih izvajali, da se je na vsak način treba / pripraviti za uspešnejši boj. Militarizem je odprl svoje žrelo, Kruppovo podjetje pa je imelo nove miljonske profite.
Kar zna Krupp, to znajo tudi ameriški kapitalisti. Kdo bi izsledil, če niso bili nekateri napadi na Ameriko v nemških in angleških listih naročeni za — ameriški denar?
Take manipulacije bi bile nemogoče, ako ne bi nosilo oboroževanje kapitalistom profita. In to se ne da preprečiti na drug način, kakor da se jim odvzame to delo. Boj proti poželjii osti nekaterih militarističnih gospodov bo na vsak način lažji kakor proti kapitalističnim vplivom.
Toda sedanji kongres se gotovo ne povzpne tako visoko. Razburjenost zaradi specialnega o-deruštva pri oklopnih ploščah še ne izpremeni njegovega kapitalističnega značaja. Nsloga zavednega delavskega ljudstva je, da pošlje pri jesenskih volitvah drugačne ljudi v kongres. Le tako more varovati svoj žep in morda tudi — svojo kri.
IDEALIZEM.
vse tako idealno, kakor se navadno čita; od tedaj so se pa časi in z njimi razmere tako izpreme-nile, da sedanja Amerika sploh ni več tedanja A-merika.
Zaraditega, ker ni tistega idealizma, o katerem je govoril Wilson, pa še ni treba izvajati tako ekstremnih posledic, kakor jih je on v svojem govoru. Razlog za obstanek že ima Amerika,' treba je le, da postane drugačna, kakor je sedaj, to se pravi, da se v svojem razvoju ne ustavi na tisti točki, katero je sedaj dosegla. Prispela je v kapitalizem; iz kapitalizma in preko kapitalizma mora dalje. In prišla bo dalje, ker se razvoj sploh ne da ustaviti. Le ameriško ljudstvo bo moralo skrbeti, da pojde razvoj v pravi smeri. In zato je treba, da se ljudstvo organizira in osvobodi kapitalističnega jerobstva.
Amerika ima sedaj, kakor je Wilson dejal, pravico, da ščiti pravice ljudi. Ampak moči nima za to. Ni treba, da bi hodili po svetu iskat dokaze za to, ker jih imamo doma dovolj, če hoče vlada vedeti, kako brezmočna je sedanja A-merika za zaščito ljudskih pravic, je dovolj, ds dobro prečita poročilo zvezne industr. jalne komisije. Wilson naj se spomni, kako brezmočen je bil predlanskem ob času coloradskega štrajka, ko je hotel posredovati pri Rockefellerju in njegovih tovariših. Amerika ne more ščititi delavskih množic, ki jih pomecejo kapitalisti v brezposelnost, na cesto, kadar se jim zljubi. Amerika ne more ščititi niti sama sebe pred oderuštvom kapitalistov, od katerih kupuje svoje potrebščine. Koga naj torej ščiti?
AmeJFka ne more ščititi nikogar in nobenih pravic, ker ne zajema svoje moči iz ljudstva. A-merika ni več demokratična, ker je dobila dolarsko aristokracijo, in ta jo je uklenila. Te verige mora Amerika raztrgati, osvoboditi se mora kapitalistične hegemonije, potem se bo lahko govorilo o idealih. Amerika, ki mora to storiti, je pa ameriško ljudstvo!
Zopet "veleizdajstvo."
V Zagrebu se je pričela sodna obravnava proti državnemu in deželnemu poslancu dr. Budi-savljevicu in tovarišem zaradi " veleizdajstva." V obtožnici pravi državni pravdnik: "Sodeloval je (namreč srbski "Sokol'') nadalje z dr. Srgja-nom Budissvljevičem v juniju leta 1914. pri slav-nosti lOletnice obstoja slovenskega "Sokola" v Brežicah na Štajerskem, na kateri so srbski "Sokoli" Krajiške župe (Zagreb), kateri jr vodja (namreč Budisavljevič), peli pesem, v kateri se slavi srbski kralj Peter, a fanfara je igrala ko račnieo kralja Petra." — Ali se ne prične tudi v Brežicah proces zaradi veleizdajstva? Čudno, da ni na vsem svetu toliko "veleizdajstva" kakor v Avstriji.
Nonresistenca, razredni boj, domovina, ljudska obramba in drugo.
Prispevek k debati.—Prank Petrich.
Od slovenskih sodrugov se je v debati glede ljudske obrambe ali 44Preparedness" oglasil prvi "kontra" sodr. Petrovieh. To je prav. Kajti nobena stvar v življenju ni enolična, ampak ima vsakovrstne ovinke in soteske, katere je treba preiskati, analizirati in potem šele izreči, katera stran je s taktičnega stalim-a najboljša za našo pot, ki jo potrebujemo, da dospemo k svojemu cilju. Pot in cilj—okrog tega se suče vse. Nekateri naši sodrugi imajo glede tega drugačne nazore, pa menijo, da je treba trditi enoinisto za vedno, da se nič ne izpreminja v življenju; kotov ni, zmot ne sme biti in če se to trdi, jih potem res ne bo. Taka vzgoja diši po verskih dogmah in socialisti jo moramo odklanjati, ker je nevarna za socialistični razvoj.
Odkar se je debata o 44Preparedness" zanesla v prostore "Radničke Straže", je dobila vsa stvar drugo lice, in sedaj že ne moremo več debatirati o 44pripravljenosti" sami kot taki, ne da bi se pečali z vprašanjem: 44Ali je socialistična stranka — stranka neresistenee, ali obdrži v sebi vsa tista bojna sredstva, ki obstojajo v današnji družbi T" To je torej naše taktično vprašanje, katero vključuje "ljudsko obrambo"; to je vprašanje, ki zasega v korenino naše aktivnosti, vprašanje, ali naj nastavimo, ko smo dobili klofute — po krščanski morali — še drugo lice, ali ne? —
Sodr. Petrovieh ne bi nastavil drugega lica. Sodr. Petrovieh pravi, da ne bi dal ne kaplje krvi za kapitalistično stvar, pač pa zadnjo kapljo, če treba za delavsko. Čisto logično in socialistično! Glede taktike z oziroin na to vprašanje nimam torej s sodr. Petroviehem nobenega sporeka. Ampak sodr. Petrovieh meni, da stojim jaz na napačnih premisah z ozirom na narodnost, domovino in razreden boj, pa mi hoče le-te izpodbiti, Toda to, kar on izpodbija, ni moje; njegove imaginarne premise so to. Ono, o $emer je po njegovem mnenju pozitiven, da me je prijel, ga pa le izdaja, da v resnici ni mislil dovolj in da imam torej prav, ko trdim, da se je pri nas udomačila lenoba misli.
Sodr. Petrovieh pravi, da sem zapisal, da je to, da delavci nimajo domovine, le napol resnica, pa se temu čudi, češ, da je to prvikrat slišal; doslej je slišal le, da je nimajo. Marks in Kngels sta zapisala to v komunistični manifest.
Well, sodr. Petrovieh in mi mnogi drugi še marsičesa nismo slišali in nam bo pač to, kar bomo slišali prvič, nekaj novega, zagonetnega, včasi takoj celo absurdnega. Ampak to naposled vender ne pomeni in ne dokazuje, da je bilo samo tisto pravo in nezmotljivo, kar smo vedeli prej. Kar bi mogli zaključevati, bi bilo to, da smo še v misjon-ski—soap boxarski dobi socializma, v kateri je pač dovoljeno, da vemo samo tisto, kar mislimo, da moremo prebavljati. Ampak na vse večne čase ne moremo ostati samo pri misjonn. Čim bomo večji, jačji, čimbolj se bo naše politično in gospodarsko življenje jelo uveljavljati, se bo treba vsak čas baviti z novimi vprašanji, katera so nam sedaj tuja, nepoznana.
Kaj je pravzaprav s to domovino? — Marks in Engels sta zapisala v komunistični manifest pred 68 leti glede domovine in naroda tole:
44Delavec nima domovine. Nihče mu ne more vzeti tega, česar nima. Proletariat si mora šele o-svojiti politično moč, uveljaviti se kot narodni razred in se konstituirati kot narod, zatorej je naroden, seveda ne v meščanskem zmislu ..."
To sta zapisala Marka in Kngels pred 68 leti, takrat, ko v Nemčiji — izvzemši utopistov —
sploh še ni bilo socialističnega gibanja; v času, ko ni bilo v Nemčiji niti Angliji, dasiravno je bil že močan kapitalistični razred, ne duha ne sluha o kakšnem delavskem zastopstvu v parlamentih. O drugih državah niti ne govorimo. Od tedaj so si nenrfki, francoski, avstrijski, švedski, angleški, ruski, srbski, bolgarski itd. socialisti izvojevali na političnem in gospodarskem polju mnogo. Imajo v parlamentih svoje zastopnike, imajo svoje zadrugo, dvorane, posestva itd. Vse to pomeni nekaj domovine. In čim več poslancev, čin» več poslopij, zadrug in organizacij bo imelo delavstvo, temveč domovine bo imelo. Kjer je več delavske svobode, tam je več domovine. Domovina se ne sodi samo po zemlji, jezerih, gozdovih, bankah itd. ampak po politični in gospodarski moči.
Marks in Kngels bi danes — če nečemo postaviti samega sebe na laž—ne mogla reči za dežele, kjer si je delavstvo že priborilo politične in gospodarske pravice, da delavstvo nima domovine in da mu je vsled tega ni treba braniti. Kar je pridobljeno, ima stik z narodom, z deželo, kjer je delavstvo. Če bi danes Marks in Kngels pisala komunistični manifest — kar je seveda izključeno — bi morala zapisati, da nimajo še vsi delavci vse domovine. Ves svet še ni naša domovina, kakor to trdijo eni, ki jemljejo samo svetle točke našega končnega cilja za svoje argumente. — Alf je torej neresnično, kar sem trdil, da je rek, da delav-oi nimajo domovine, le napol resnica?
To, kar si je delavstvo pridobilo, pa mora biti pripravljeno tudi braniti, če je troba. Braniti pridobljeno in pridobivati še več, je naše geslo! Braniti s takim orožjem, kakršno je potrelrio. Potrebe pa ne more določiti noben program, ker vendar ne vemo, kako se bo obnašal napram našim zahtevam tisti razred, do katerega imamo tirjatve. Naša dolžnost je samo ta, da sprejmemo načelo ob-ramhe. Če bo šlo ysc lepo, mirnim potom, kakor slikajo eni, toliko bolje. Tukaj ne govorimo sedaj samo zase, ampak za splošno ljudstvo, za narod, tisti narod, ki producira.
Ampak narod? To je tista beseda, ki nekatere naše sodruge tako bega, pa vprašujejo: Kdo je narod? Saj še vse misli le na kapitalistično pripravljen je, na Motyanove, Kockefellerjeve. Schwabove, Carnegijeve itd. interes**. Seveda! Saj socialisti vendar ne trdimo, da kapitalistično časopisje ne inisli tako. ko piše o "Prepa red nese". Ampak iz tega vprašanja bi se tudi socialisti in narod lahko nekaj naučil—namreč: če se oni pripravljajo za svoje namenp, zakaj ne bi mi iz tega vzeli svoje, pa postavili proti njihovemu programu svoj program? Saj ga v političnem ozirn tudi! Naš političen program se čisto loči od kapitalističnih—demokratičnega in republikanskega. Kapitalistični razred je za militarizem, stalno vojsko, ki naj varuje njega interese na znotraj in zunaj. Naš program je za ljudsko, demokratično obrambo, napr. po švicarskem sistemu — tega bi lahko še izboljšali — za interese ljudstva, ergo. delavstva. Seveda, s tem se kapitalistični razred ne strinja; zakaj ne, že ve.
Ja, ampak mi smo internacionalisti, pravijo, nekateri naši sodrugi. Ali ne uči socializem delavsko solidarnost vseh narodnosti! Kako naj na-
KRIZ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
V globeli je bila že hladna noč. Zvezde so se že užigale na nebu; tako drobne so bile in tako bele, da sta jih komaj razločevala; zakaj neskončno daleč je bilo nebo, komaj ga je doseglo oko, hrepeneče iz groba; niti hribi, temno strmeči proti njemu, se ga niso dotikali.
Šla sta počasi; Mate je bil truden, okorne in težke so mu bile noge. Držala sta se za roko; obe roki sta bili topli in sta se oklepali tesneje nego kdaj poprej.
Na hribu so »trepetale medle, zaspane luči; z mežikujoČim, neprijaznim očesom se je ozirala na-nja vas v zadchlem poluspanju. Šla sta ji nasproti, oba majhna in slaba, v potrtem srcu daljno in nerazločno upanje. Luči so bile zmerom večje, smejale so se jima naproti in njih smeh je bil sovražen in zloradosten.
Oba sta gledal? navzgor. "Kako bi mogel živeti tam? Drugod živeti, ali ne živeti ..."
" "Velik je svet . . " Ilanca je zavzdihnila, zakaj oglasilo se je bilo v srcu:
"Tudi jaz bi s teboj, Mate!" Ali želja je bila tako velika in predrzna., da jo je izgovorila razločno komaj v mislili. Tudi pregrešna je bila: Kaj l>i z njo, majhno in slabo, na svoji daljni poti? Misel je utihnila, srce pa je bilo žalostno.
"Ilanca, morda bi ne bil človek tako malodu-šen, če bi sijalo solnce, kakor tam za gorami. Kaj bi mi bilo, da imam raztrgane čevlje in razec-frane hlače? Zasmejal bi se ljudem in bi sel, kamor drže bele ceste! Tako pa mi je, kakor da bi bila ta pusta globel v mojem srcu. Težka je pot po hribu do vrba; kakor bi bil človek na oni strani, pa bi bilo vse dobro ..." ""Kdaj misliš na pot?"" Prestrašil se je njenega vprašanja, kakor da bi mu bilo čisto novo. ^ "Na pot, Ilanca?"
Neprestano je mislil na pot, njtaio vprašanje pa ga je iznenadilo in prestrašilo. Pospravljeni
so kovčegi, suknja je oblečena, roka je že prijela za palico, toda glej, nenadoma se je ustavila noga, odrevencla od nerazumljivega strahu; Kje so zdaj tiste lepe sanje o velikem svetu, o lepi prihodnosti, ki čaka za gorami? Kaj si, o človek, sanjal samo zato, da si sanjal! . . . Kakor da bi lijjk izpregledal: Resnično, tam pred njim je pot in treba je vzdigniti nogo! In nenadoma je začutil, da je truden in da ga je strah.
44Saj si mi pravil, Mate, glej, in tudi jaz mislim, da ni več tukaj zate dneva, ne ure ... Ko ni človeka, da bi ete pogledal prijazno... Napravi se in pojdi in kadar se povrneš, se ti bodo odkrivali. Tako mislim."
Ilanca je govorila zelo resno, globok in mi-ten je bil njen glas; tako ni govorila z njim nikoli poprej.
"Torej na pot!"
Vzdihu je bil podoben njegov odgovor, malo- -dušen je bil in neodločen.
"Kmalu se povrneš, Mate, s častjo in slavo; trdna je moja vera. Tam je življenje vse drugačno in tudi ljudje so drugačni. Tam bodo videli, kdor si, Mate!"
Poslušal je in se je čudil, zmerom bolj toplo mu je bilo pri srcu in sklonil se je, da bi ji videl natanko v obraz.
"Kako rad te imam nocoj! ... Ti govoriš, kar upalo od daleč, in ko govoriš, je vse jasno in resnično. Hudo je bilo potrto moje srce, zdaj pa je mirno . . . Pojdi z mano prav do doma; noč je in nikogar ni na cesti . . ."
Sla sta počasi v klanec, mimo samotnih hiš. Le t upa t a m je bilo okno razsvetljeno, iz krčme so se culi glasovi, Postala sta pred nizko hišo, Mate je stopil k oknu in je pogledal skozi svetlo špranjo.
14 Še ti poglej, Tlanca^! — Tam je oče — ali vidiš njegov obraz? Stopim v izbo in ne ozre se name; gre mimo mene, kakor mimo stola in toliko, da me ne sune v stran. Moja žlica bi ležala na mizi in ne bilo bi me k večerji; oče bi se ne ozrl in bi ne prašal: 'Kje je Mate?' Želel sem
pade ali se brani taka ljudska vojska proti vna-njemu kakemu sovražniku. Delavstvo nad delavstvo?
lnternacionalizem ne visi v zraku, ampak ga je treba šele ustvariti. Danes ga je — izven verskega in kapitalističnega — še prav malo. Sicer pa Marks in Kngels nista rekla : 44Internacionalisti, združite se!" — ampak delavci vseh dežela, združite se! Torej dežel&, narodov; ne interna-cionalistov. Kdor vrze tjavendan frazo: mi smo, internacionalisti, ne da je pri tem mislil na socialistično delo, ki je zapopadeno v minimalnem programu stranke, v narodu, med ljudstvom, s lo, pomeni to toliko, kakor če kdo reče v anglešči-katerim ima stik in-ga misli pridobiti za svoje déni "1 am anybody's" kar pomeni v prenešenem smislu: 44nobody's," (.laz sem kateregakoli (naroda) —- nobenega).
Ta narod, o katerem govorimo socialisti, ko debatiramo o ljudski pripravljenosti, je v večini nezaveden in je proti našim (svojim) interesom, ampak zato je vseeno narod in Ik> — upamo — en- -krat socialističen. Dokler škoduje nam in sebi ta narod na političnem polju, ko glasuje za svoje izkoriščevsnje, trpimo to, in čakamo, da se izobrazi; kadar pa njegova nevednost prekorači politične meje in gre lta gospodarsko polje škodovat bo-jujočemu se delavstvu, v štrajkili, ko gre skebat, mu ne prizanašamo in ga' ne prijemljemo več z rokavicami. Naobratno: naš sovražnik postane, kakor je kapitalizem sam naš sovražnik. — Ali naj morda po vzoru nonresistenclerjev vse to mirno gledamo? Ali naj te ljudi morda proglasimo s profesorjem Kliotom za junake?
Socialistična stranka po vsem svetu ne veruje v tajne zarote, diuamitarde, bombe itd. in naobratno obsoja take napade, pa naj pridejo od kapitalističnih hlapcev ali pa iz vrst nezavednih utopističnih delavskih glav. — Drugo je, če te stvari uravnava ljudska demokratična obramba, ki je tako organizirana, da pozna s se lokali*' razmere in ji je torej mogoče soditi, kdaj in kje so se prestopili ali kršili ljudski interesei. Ljudstvo — ne kakšna tajna frakcija — odločuje. Pa bo kdo dejal: well, potem bi imeli pa civilno vojno. Morda; saj ne bi bila prva.
Morda mnogi naši sodrugi ne vedo, da daje ameriška ustava dodatek II. državljanom pravico, da smejo biti oboroženi. Ali ta zakon je mrtev; ubila ga je sistematično kapitalistična politična moč v državi. Ljudstvo je sicer glasovalo za poslance, to je res, in v toliko nosi zato odgovornost, toda ljudstvu ni bilo nikdar predloženo, naj se li ta člen ustave odstrani ali ne, ampak delali so se preko te ustave taki zakoni, ki h* s prvim v nasprotju, kakor je to v navadi v vseh drugih točkah postat jdaje, kadar se ustava ne glasi v prid kapitalističnemu razredu.
Sodr. Petrovieh pravi v svoji debati: "Nemci nimajo svojih sovražnikov na Ruskem, ampak doma jih imajo." —- Seveda jih imajo, ampak ne samo v kapitalističnem razredu — tudi v nezavedni delavski masi. Tako je po vseh deželah in državah — tudi v Ameriki. Če sodr. Petrovieh ne bi brani, socialističnih Združenih držav pred zunanjim sovražnikom, ker bi bili to delavci in delavcev ne bi hotel po nobeni ceni pobijati, pa bi Nem-želo za stoletja nazaj, kakor vržejo na pr. skebi de-
si časih, da bi me udaril . . . Tam je mati, ki jo i-mam rad. Bere knjigo, ki je pisana po starem in z debelimi črkami. Časih je prišla in je pogledala, če spim; zdaj ne pride nikoli več. Pol leta je, mislim, kar me je poslednjikrat ogovorila prijazno ..."
44 "Napravi se, Mate, in pojdi!" "
"Čas je, Ilanca!"
Šla sta dalje, proti cerkvi; tudi pri cerkovniku je bilo še svetlo in nekdo je govoril v izbi.
4 4 Zdaj pa lahko noč, Hanea!"
44 "Še malo počakaj, ne mudi se ti... Glej, Mate, če misliš na pot, ne moreš tako. Nimaš obleke, ne perila. Pospravi, kar ima«, pa prrnesi meni; pošijem ti ponoči, ko bodo spali. Prinesi mi jutri . . ." "
44Prinesem ... In zdaj lahko noč!"
Izpustil je njeno roko, ali ko se je okrenil in je stopil na klanec, je zaklicala pritajeno za njim.
14Mate! ... Ne zameri, Mate . . . kako pa bi na pot, ko nimaš denarja? Samo tisto krono imaš . . . Hotela sem ti nekaj povedati, pa ti povem, kadar se ]*osloviš . . . Glej, rada bi, da bi šel, pa mi je žalostno pri srcu . . . Pridi jutri!"
" "Zbogom, Ilanca!" "
Narahlo sta se doteknili roki in Mate se je vrnil v noč; samo trenotek je gledala za njim in že je utonil v globeli . . .
"Prezgodaj ste prišli, nisem se še poslovil!" jo je pozdravil učitelj; stal je sredi izbe s klobukom v roki. Oče je bil povečerjal in je sedel za mizo; ozrl se je nanjo z mrkim pogledom.
Prišla je v izbo mati, suha. starikava ženska.
"Lepo nam dela, glejte! Gre in jc ni do noči!"
Učitelj se je nasmehnil.
"Večer je lep . . . Tudi jaz se izprebajam časih, takole, kadar pogasnejo okna. Nekaj posebnega čuti človek . . . kakor da bi bil zakopan kam globoko; tako daleč je nebo ..."
Oglasilo se je v njegovih besedah nenadoma nekaj toplega in resničnega, tako da se je Ilanca začudila. Pogledal ji je v obraz, ali pogled se je takoj umaknil.
"Lepo je tam v globeli ob takih večerih, posebno če je človeku pusto pri srcu; zdi se mu, kakor da je umrl, tako temno in tiho jc vse . . . No, lahko noč, gospodična TTanca!"
Šel je, oče pa je stremel z glavo.
"Prej je govoril čisto pametno . . . Zelo pa-
lo za stoletja nazaj, kakor vržejo na pr. skebi delo organizacije raznih delavcev, ko itrajkajo za boljše življenjske pogoje, tedaj se on logično tudi skebov ne bi smel braniti, če bi njegova gospodarska organizacijo štrajkala. — Iz njegove izjave posnamem seveda, da bi. Toda njegova logika, kakor je videti, se spreminja. Ali ? —
Nekateri sodrugi pripisujejo padec Interna-cionale ravno temu, da je njen kongres sprejel in zaporedoma potrjeval resolucijo o ljudski obrambi. To, pravijo — ne vem po kakšnih zaključkih — je dalo povod, da so mislili sodrugi v bojujočih se deželah, da lahko branijo domovino. Ampak to je čisto napačno. Nemški, avstrijski, francoski, ruski in belgijski sodrugi niso šli zato branit domovino, ker je kaj tacega stalo v mednarodnem programu, a'ipak zato, ker je tam — ne ljudska obramba, kakor jo predpisuje resolucija mednarodnega zbora — ampak imperialističen militarizem. Ne v eni bojujoči se državi niso socialisti mogli izvesti zahteve resolucije, ki jo je sprejel in zaporedoma potrjeval mednarodni kongres glede ljudske obrambe.
Kdini so bili Srbi, ki imajo neke vrste milični sistem, in so torej v soglasju mednarodne resolucije postop-li. čeprav so tudi v tem slučaju — v kolikor se tamkajšnjega oficielnega militarizma tiče, te črte nejasne. Toda najbližji tej reaoluciji so bili oni. In da so se branili, so imeli prav.
Največja težava z nekaterimi našimi sodrugi je pač ta, da iščejo za svoje argumenfe v debati vedno le najsvetlejše in najdalekosežnejše stopnje, brez katerih se ne bo nikdar mogoče i>ovspeti tja, kamor vsi želimo: h končnemu cilju. Mesto da govorimo po vrsti a, b, c, d, e, f, g, h, itd. se pa sliši: a, b, u, v, z, ž; to je: Na pozitivna vprašanja se odgovarja negativno, in tako govorimo večji-del mimo.
Bratstvo, ljubezen, svoboda itd. so vse svetle točke v našem končnem cilju in jih dobimo nekaj seveda tudi mimogrede, toda dokler traja razreden boj na celi črti, ne moremo tega uveljavljati v toliki meri, kakor bi radi. To bo prišlo, če bomo zmagovali in branili pridobljeno z vsemi tistimi sredstvi, ki so danes na razpolago, ko osvojimo ves svet. V "Glasilu" sem že vsled tega dejal, naj ima «rožje vsak, ali pa nobeden. Moja največja želja je, da bi ga ne imel nobeden; ali s samo željo se ne opravi nič. Dokler ga ima kapitalistični razred, je treba ž njim računati. Prepričan sem tudi, da ne bo morilno orožje, ki se rabi namenoma, odpravljeno vsled agitacije in pisanja zoper orožje, ampak izvršilo bo to nalogo najbrž orožje v rokah tistih, ki danes zato agitirajo, da se odpravi. Orožje bo odpravilo orožje, Ravno zato tudi pravimo: proti militarizmu, za ljudsko, demokratično. oborožbo. Militarizem-in ljudska, demokratična obramba ni enoinisto! Družabne bolezni s^ ne odpravljajo po metodah Christian Science, am-| pak po občutnih materijalnih operacijah. Vse to nas*uči zgodovina. Kdor govori več, kakor nas u-ei zgodovina, ta zida svoje gradove mnogo previsoko od tal.
Upam, da bo to taktično vprašanje reševal naš prihodnji zbor, ki se vrši letos, v smislu dnevne evolucije, pri tem pa še vseeno ostal zvest svojim končnim ciljem, kakor naši sodrugi, ki zagovarjajo v tej debati ljudsko obrambo.
meten človek je ta učitelj, pa je še mlad . . . Saj mu še besede nisi rekla, Ilanca, ko se je poslovil!"
Mati je napravila luč in je zagrnila okno.
4'K, Ilanca, slabo se vedeš! Po vasi govore, da se potepaš s tistim Matejem. Otrok se, pa se tako zavrže!"
Ilanca jc popila kavo za večerjo in je odšla v malo izbo, tesno in nizko, tako da je bilo komaj prostora za eno posteljo. Okno je bilo zastrto do vrha z nageljnom in rožmarinom; nad posteljo je visela stara podoba Matere božje.
Prižgala je svečo in je napravila posteljo. Preden je legla spat, je posegla pod zglavje in je štela desetiee, shranjene v robcu. Računila je in ni hiogla izraČuniti . . . kaj bi z deseticaniit Ko-njaj za kruh bi imel, mesec dni komaj ... te u-boge majhne desetiee, skrbno spravljene, še tople od zglavja . . . Zazdela se je sama sebi siromašna, vsa beraška in bilo jo je sram nevrednega daru.
Tako je bilo njeno srce potrto in neveselo in zavzdihnila je globoko, ko je zatisnila oči in so se napotile po pustih stezah trudne sanje ... Še bolj strnm je bila pot in ni ji bilo konca, vrh hriba se je dotikal neba. Hodila je navkreber s trudnimi, neokretnimi koraki; breme, na ranic naloženo, je pega 1 o daleč, daleč preko glave. Pred njo je hodil Mate in ker je klonila glavo tako iiizko, ji je škropilo v obraz od njegovih nog . . .
Učitelj je stopil k oknu. Spodaj v krčmi so kričali pivci in rabijali po mizah. Pogledal je po klancu, po dolini — pusta noč. svetloba zvezd ni segla tako globoko. In zgodilo se je tedaj, da se je oglasilo nekaj novega v njegovem srcu, komaj še razumljivega. Nalahno je bilo ranjeno in vznemirilo se je do dna; misli, ki bi se ne bile zdramile nikoli, so se zgenile- v poluspanju.
. "Tudi jaz bi, kakor on . . . Popotno palico v roki in lahko brašno na rami, pa v svet ... tja, kjer noč ni tako temna ..."
Nato je napravil luč in je vzel iz predala šolske zvezke; sklonil se je globoko, v rumeni luči svetilke je bil njegov obraz resen in starikav. Nekdo je stopil \7, krčme ter je prepeval po klancu.
— (Nadaljevan je. )-
V Argentiniji so sklicani volilni možje 14 pokrajin za 2. aprila, da izvolijo predsednika in podpredsednika argentinske republike.
ADVERTISEMENT
Avslr, Slovensko
VIÍMM M. JhiwII IMi.
Bol. Pod. Društvo
IM v ért**t luw
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E limerai, Kan« Podpreti». : JOHN ÖOR&EK,Box 179, Radley, Kana. lajmk: JOHN CERNE, Box 4, Breesy Hüi, MulL«rry, _ Hlagajnik: FRANK STARClC.Box 245., Mulberry, Kana f«a pisni kar LOUIS BREZN1KAR, L. Box 33, Froataaa«. K
NADZORNIKI, PONORAC JURâK, Box 207 Rdley, Kana MARTIN SOCMAN, Box 482, Fronteaac, Kaa» ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana
POROTNÎODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark MATIJA ŠETINA, Box 23, Danklin, Kana.
Pomožni odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac. Kana ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. >pr*j.»mn» priatojbina od 16. do 45 leta znafta $1.50.
V ai dopisi ae naj blagovolij» pošiljati, (i. tajaikm. V«e denarne oošiljatve pe fl. blagajnika.
VELIKANSKI POŽAR V BR00KLYNU.
Silovit požar je v sredo, 15. februarja razdejal cel pomol ter u-ničil tri velike parnike, 14 manj-šili ladij in za dva miljona dolarjev zaveznikom namenjenega blaga. zlasti olja, konopelj itd. Dva kitajska mornarja z ladje "Bolton Čast le" sta prišla ob življenje, o-krog sto ljudi je bilo pa v nevarnosti, da utonejo ali zgore, in le z največjimi težavami so se rešili.
Ogenj je nastal ob dveh zjutraj na pomolu 36 «ob Pioneer Str. Ko je priš'1 požarna hramba, je bil pomol že ves v ognju. Preden pe minila ura, so plameni švignili na ladji 41Bolton Castle" in "Pacific" ter ji vžgali. Na ladji" Bolton Castle" je bil kapitan Smith z ženo in otrokom, nekoliko častnikov, 27 kitajskih in osem belih mornarjev. Alarm jih je zbudil. Pod krovom se je že širil ogenj na vse strani. Smith je hitel z ženo in otrokom na poveljniški most. Na to ni bilo niti misliti, da bi se rešili na pomol. Policisti so videli, kako so se tri postave odražale od žara. Na l^irzen način, ker je bilo drugače sploh nemogoče, se je tedaj uprizorile rešilno delo. Najprej so jim dobacili vrv, s katero so se spustili z ladje, medtem so se splavile ledene plošče v bližino, da so mogli poskakati nanje. Reč je bila zelo nevarna,ker so plošče večkrat poči le pod preveliko težo. Kapitan Smith si je med ledom zlomil roko. Na enak način so rešili ostale, raz-un dveh Kitajcev, ki sta morala najti smrt v plamenu.
Medtem se je vnela tudi ladja
"Pacific". Ljudje, ki so bili na njej, so se nekoliko lože rešili, ker ni plamen še objel vse ladje.
Seat gasilskih čolnov je brizgalo vodo na goreče ladje, kljub temu se je širil požar od barke do barke in na milje daleč je plamen osvetljeval luko. Vročina je bila tako silna, da so morali ostati gasilski čoni v precejšnji oddaljenosti, zlasti tudi zato, ker je bilo na osmih barkah nakrcano olje, gazolin itd., pa se je bilo bati katastrofalne eksplozije.
Pet tir je trajal požar, ko je plamen dosfgel skladišča na "Bolton Castle" in tam nakreani gazolin. Sledila je taka silna eksplozija, da je potresla vso fronto ob vodi na milje daleč. Ob tem času je bil pomol faktično vpepeljen in več bark se je potopilo.
"Bolton Castle", jeklen parnik s 5826 I mami in "Pacific" sta angleška last in sta bila .namenje-na*za Vladivostok. Uradniki družba Barber aud Co. izjavljajo, da po njihovem mnenju ne gre za požig in da bo družba skrbela za svoje mornarje. Najbrže so ogenj povzročile poškodovane žice. Tako misli gasilski maršal Brophv, ki je takoj uvedel preiskavo. Seveda je povsem zanesljiva preiskava zaradi uničenja pomola in ladij nemogoča.
Tudi parnik "Bellagio" je bil v nevarnosti; ali četudi so zgoreli rešil*li čolni in kar je bilo lesa na krovu, se je vendar po velikem trudu častnikom posrečilo, da so pripeli ladjo, ki je bila na srečo za vetrom, na vlečne čolne, ki so jo odvlekli pred kip svobode.
West Newton Colinsburg, Pa.
Cenjeno uredništvo!
Prosim, da mi dcvolite nekoliko prostora v našem cenjenem delavskem listu. Hočem ob kratkem opisati napredek našega socialističnega kluba št. 32, ki je bil u-stanovljen leta 1910, meseca novembra. Pri ustanovitvi nas je bilo na prvi seji okoli 18 članov, in je narastlo število do 40 članov. To se je vršilo v prvem letu obstanka. Drugo leto 1912. se je pe nasprotno obrnilo, pa je začelo število članov padati, tako da smo prišli do števila 13. In pozneje je nji-h zopet par odpadlo da smo pa prišli na 8. Kaj je bil vzrok, ne vem. Kot tajnik kluba sem popra-ševal člane po klubovi seji, kaj je bil vzrok, da ni ta in oni prišel na sejo. Odgovor je bil: Kaj bom vi plačeval tistih 25c in hodil na sejo T Saj ni nič. Steni socialist ne bo nikdar zmagal, da bi kaj koristil delavcu.
Dokler bomo delavci tako mislili in tako govorili, tako dolgo bodo kapitalisti udrihali po naših plečih. Da se pa tega krivičnega postopanja proti nam ubogim delavcem trpinom rešimo in oprostimo, se moramo politično orga-nizirati in delovati, da se pri vsaki priliki, ko je kako mesto prazno, postavi t je mož iz naše delavske sredine, ki je že užival masi-katero ogrje. In tak bo deloval, d rt se ne bo ubogemu trpinu nasprotovalo, ako se poteguje za svoj košček kruha. Dokler pa bodo na
krmilu bodisi v eni ali drugi stvari zastopniki kapitalista, ne moremo pač nič druzega pričakovati, kakor to kar je.
Ali kdo pa postavi in izvoli te može t Nihče drugi k^t sam ubogi trpin, in tudi za to pregreho mora trpeti sam delavec. Torej dol s kapitalistično komando in delavsko gor!
Ako delavec vse ustvarja in naredi, bo znal tudi to, kar je napravil, pravilno voditi. Dosti lože je voditi, kakor pa napraviti.
Torej prosim člane socialističnega kluba, da naj pripeljejo na prihodnjo sejo dne 5. marca popoldne 2:30 nit. vsak po ene «a člana, da bomo res kaj napredovali v političnem gibanju. Apeliram na vse sodruge, kateri še ni naročen na Proletarea, da ga naroči prej ko je mogoče, ker je edini delavski list v Ameriki in iz njega se učimo o bistvu socializma : v njeni najdeš pot, katera drži do našega cilja.
S socialističnim pozdravom
Jožef Zorko.
Thomas, W. Va.
Pri Deves Coal Compariv je stopilo 2000 prem o g/i p je v v stavko in zahtevajo boljšo pla<"o in priznanje unije. Stavka je izbruhnila naj prvo v rovu št. 23 in se je tako hitro razširila, da so rudarji v par dneh v šestnajstih rovih odložili delo.
Razume se. da bodo kapitalisti zopet na vse strani iztegovali ro-
ke in skušali dobiti stavkokazov. Saj ni treba baronov West Virgi-nije šele opisovati; vsa delavska Amerika jih zadostno pozna. Delavci pa upajo, da bo med tovariši dovolj solidarnosti, da ne pojdejo podjetnikom na limaoice. Na slovenske delavce apeliram, naj ne pozabijo, da smo v boju; o sodru-gili smo itak prepričani, da nas liohedeu iziued njih ne napade za hrbtom, prosimo jih pa tudi, naj potiče še tiste tovariše, ki se navadno premalo brigajo za te reči.
Delavci, stopimo v eno trumo, pod eno zastavo! Naša največja moč je v slogi in brez nje ne dosežemo nikdar svobode. Otresimo se kapitalističnega jarma, ki nas doslej tlači in nam nc da dihati! Or ganizirajino se, čitrjino delavske liste, in pripravimo se, da bomo močni, kakor je danes močan naš nasprotnik. Ne zadovoljujmo se s tem, če smo sami organizirani, ampak spoznajmo, da moramo združiti v organizaciji vse delavstvo. Tako nastane iz nas armada, ki se ji ne bo treba ustrašiti nobenega boja.
Pozdrav vsem stavkarjem iu ei-tateljem tega lista!
L. Bartolj.
Bloomfield, Iowa.
Cenjeni urednik!
Ker sem do dobrega prepričan, da nas je precejšnje število Slovencev v tej okolici, me kar sree boli, če se spomnim, da nimamo tukaj brige za socialističen klub. Tudi naši tukajšnji rojaki niso kapitalisti, ampak si morajo s trdim delom služiti svoj kruh Kam spadajo torej drugam kakor v socialistično stranko, v stranko delavcev, v kateri lahko najdejo moč, da se otresejo kapitalističnega despotizmaf Žalostno je za slovenski narod v Ameriki, da se tako malo zanima za svoj položaj. Potrkati hočem torej svojim rojakom na srca in jim kličem: Zbudite se iz spanje! Iskreno Vam priporočam, Ja si naročite "Proletarea" in da ga citate, pa se boste kmalu prepričali, da si mora delavstvo samo pomagati, če hoče sploh, da mu bo pomagano. Bos? nam ne pomaga, kapitalisti nam pridno in hitro postrežajo s poli eijskim krepeleem, potem jim služi še močna milica, najeti gunme-pi; vse gre nad trpina delavca, brezvestni kapitalistični oprode razdirajo in požigajo, kar je dela vec ustvarili in žugajo še njegovemu življenju.
Dragi rojaki, slovenski trpini, pustimo staro strankarstvo na stran, ki nima posebno v Ameriki nobenega pomena za nas. Zbudimo se in združimo se za skupno stvar proletariata.
V Carny, Iowa.sem jaz ustanovil socialistični klub štev. 163. Ne vem, zakaj ga še ni v javnosti, ali upam, da kmalu pride. Upam pa tudi, da se ga oklenejo naši rojaki in ustvarijo iz njega trdnjavo, ki bo močna za delavstvo in kater» se bo bal sovražnik.
Tukaj sem še kratek čas, ali i¿-previdel sem že marsikaj, nisem pa še bral iz te države kaj delavstvu • koristnega, akoravno je v deželi mnogo Slovencev. Bratje, o-zrimo se na naše rojake po drugih državah in poglejmo, kako se ža nimajo za organizacijo, za napredek in izobrazbo.
Z deloin gre še nekam povoljno; zaslužek se pa1 razlikuje po prostoru iu po delavcu, ako dela vsak dan. Vendar pa ne morem svetovati rojakom, da bi hodili sem za deloin, ker se zelo težko dobi, skoraj bi rekel, da sploh ne.
Mogoče da si delavstvo v 1'ni-ted Mine Workers s prvim aprilom kaj zboljšn položaj ; tedaj sporočim. kakšne bodo razmere.
S proletarskini pozdravom
Tonv Dame. organizator.
Youngstown, Ohio.
Malo kdaj se sliši kaj iz naše naselbine, zatoraj sem se odločila, da nakratko opišem tukajšne razmere. Kar se tiče dela. je tako, kakor drugod: včasi se dela s polito paro nočindan, v nedeljo in delavnik. Drugič pa doma počiva jo, kakor se kapitalistu zazdi. Delavce je pa le na škodi, enkrat na telesni, drugič pa na denarni, tako da ne more nikamor naprej.
Kar se tiče cvetlic, se jih nič ne dobi; nekaj popkov je tukaj, ki bi se radi v zakonski jarem podali, ali brez eveMie je nemogoče: sedaj je predpust, pa ne bo nobenega novega para. No, pa naj pustim to tistim, ki se bolj zanimajo za to stvar. V društvenem oziru
prav lepo napredujejo, kakor je tukaj malo rojakov. Kar se pa tiče soc. stranke, pa bolj počasi napredujemo. Ne vem zakaj se tako vzdržujejo. Tukajšnji rojaki so skoraj vsi dobrega mišljenja, ali stranki le ae pristopijo. Upam, da so sčasoma pridružijo in jim želim, da bi se zbrali pod naš prapor, ker brez moči ni zmage, brez sloge ni moči. Ako se ne bomo sami borili za pravice, nam jih ne bodo nasprotniki sauii prinesli na krožniku.
Kapitalisti se združujejo, oni «e zavedajo, da je v združenju moč. Zakaj bi se delavci ne združili v trdno verigo, nepremagljivo, ker le kadar bomo zadosti trdn¿ in složni, takrat premagamo kapitalizem. Saj imamo vsi izkušnje, naj bo tukaj ali drugod, da dandanes ni drugi gospodar, kukor tisti, ki se masti od delavskih žuljev. Zato vam priporočam, čitajte našega vrlega Proletarea, ker iz svoje izkušnje pripoznam, da kdor Čit« ta list, si «ajame mnogo lepega in poduči j i vega iz njega. S socialističnim pozdravom Josephina Zupanz.
Coketown, W. Va.
V Thomas, \V. Va., iu okolici je delavstvo zapustilosvoje prostore v preiuogorovih in zahteva večje plače. Delavstvo je tudi navdušeno za organizacijo in sedaj se je sploh vs-r odločilo, da se organizira.
Kako se bo vse izvršilo, se bo poročalo pozneje. Svare se Slovenci, da ne verjamejo sladkim obljubam kompanijskih psov, katerih In» v kratkem času vse polno. Nikar ne hodite za delom v Thomas W. Va. !*
Poročevalec.
Export, Pa.
Cenjeno uredništvo Proletarea!
Zopet se hočem malo oglasiti iz tukajšnje naselbine, l a da ne bo kdo med rojaki mislil, da sem jaz edini Slovenec v tukajšnji naselbini, ko zmeraj le jaz poročam v našem delavskem listu Proletar-eu. Res je, da tukajšnji Slovenci zelo malo čitajo dobre liste, pa to ni vse njih krivda, ampak tudi naših zastopnikov. Ako jc dober zastopnik lista Proletarea, bode vzel agitacijo za list, za katerega mu tudi njegovo srce agitira, ne pa le njegova velika usta. Pa imate take zastopnike, da so pooblaščeni pobirati za kake 3 ali 4 liste vsakovrstnih strani. Kalko bo tak zastopnik dober agitator? Nobeden hlapec ne more dvema gospodarjema na enkrat služiti. Kakor sem se sam prepričal, je še dosti naših rojakov v.naši naselbini, da jih dobimo na našo stran, ali agitacije je treba. Rojaki in sodrugi, le naprej za lista Proletarea in Prosveto. Resnica je, da je tukaj v Westmorelandu zelo težka agitacija za napredek, ker tukajšnji baroni ne marajo kaj takega trpeti.Sam sem se prepričal,ko sein prišel iz Ohio, sen. ne potu, da malo poizvem za d«do, meninič tebinič po svoji stari navadi, stopil v pisarno. Vprašam imenitnega gospoda, ako ima kako delo zame. A glej ga zlomka! On me gleda, kakor da bi še nikdar nobenega belega človeka ne videl.' Še enkrat ga vprašam z ravno tisto besedo, a njegove debele oči so se nataknile naravnost na moje gumbe na sukniču. Tako so se mu dopad!i,da sem se bal, ako mi jih ugrabi in smukne v svoj žep. Kaj mislite rojaki, to niso bili gumbi iz diamanta, ampak gumbi U. M. \Y. of A. in Socialist Party.
Potem jo drsnem naravnost ven in drngi dan zopet nazaj. A dobil sem tole besedo: No job for you! Potem so me rojaki vprašali, ako sem delo dobil. ./a/, sem jim vse pojasnil, kako da me je tisti debeluh gledal in kako so se mu moji gumbi, dopadli. Jaz pa svoji* gumbe še nosim na svojem sukniču. Ti debeluh nisi gumbov kupil in tudi sukniča ne.
Ko se približa Božič, baroni namesto da bi delavcu kaj darovali, so pa nabor sklicali, da se mora, vsak delavce, kdor hoče delati v premogovom rovu, zdravniško preiskati, če je zmožen za kapitaliste tlaeaniti. Jaz sem se celo bal, če se bo vojna pričela. Pa zato sent bil le vesel, ko mi ni tisti debeluh dela dal, mi ni bilo treba iti lta vizito, ker me je t.lko rado sram, ker sem bolj pri suhih, superintendent pa tako debel.
Druzega posebnega nimam kaj poročati. Naša slovenska godba
prav dobro napreduje in moram reči, da so v resnici dobri učenci. Ako bo tako šlo naprej, bodo tukajšnji Slovenci ponosni na to godbo. Držite se gesla: Res je, da ste veliko žrtvovali, pa brez žrtve ni napredka. Ako pomislimo, koliko denarjk se potroši za alkoholne pijače, pa ne opaziš nikakega napredka, izvzemši drugi dan glavobol. Tudi ne smem pozabiti na tukajšnje slovenske cvetke, ki se presajajo tako rado na zakonski vrt. Ze ob začetku predpusta smo dve vpregli v zakonski jarem in mislim, da jih bomo še kaj več.
Upravniku pošiljam dva nova naročnika in se zahvaljujem za koledarje, ker so nii zelo ugajali.
S socialističnim pozdravom
J. F. B.
Johnstown, Pa.
Mnogo slovenskih pevskih društev je v Ameriki, ne vem njti približnega števila, a vem, da jih je mnogo. V posameznih dopisih beremo da je tupatam nastopilo pevsko društvo iu zapelo nekaj pesnij; včasih je tudi o petju daljše poročilo. To beremo in verio, da tam nekje životari društvo, ki ima namen gojiti petje. V drugem kraju obstoji zopet drugo društvo, poje iu se veseli po svoje,prenaša krize samo in, žalihog, pogosto tudi samo, zapuščeno umrje in bratska društva, tndi najbližja, inu ne morejo zapeti niti nagrobuice, kajti o njegovi smrti niso prejeli obvestila. saj še morda niso vedeli, da je kdaj živelo
Vsake vrste društva so skloplje-1 lu tudi druga jugoslovanska dru-na v organizacijah in to jim daje stva, zlasti hrvatska, ki imajo z moč; samo pevska društva še ni- nami največ sorodnega, saj pojo
vaak ima voje muhe iu navade. Kar vidi eno društvo pri drugem dobrega ali celo boljšega od svojega, ai tedaj to lahko prisvoji. Kadar bi se društvo pripravljalo na skupni nastop, bi se gotovo natančneje iu vse lepše učilo pesmi, kdkor pa za domačo zabavo, pevci bi pridnejc prihajali k vajam in tako bi društvo napredovalo in so izpopolnjevalo.
Pač menda ni treba omenjati, da bi posamezni pevci veliko pridobili, ko bi prišli v dotiko s pevci iz drugih naselbin. Take prireditve bi bile v izpodbudo pevcem ter bi pozneje gojili petje s tem večjo marljivo».jo in ljubeznijo.
Zatorej pevci, pevovodje ter prijatelji petja, poskusimo napraviti enkrat skupni koncert in taiu se bomo pogovorili o nadaljneivt skupnem delu.
Zlasti bi na tem mestu apeliral na pevovodje, kajti ti so duša vsakega pevskega društva, da bi delali v svojih društvih na to, da ae doseže skupna prireditev. Pred leti sem že pisal o tej stvari, toda pevovodje so ostali v rezervi. Ogla silo se je le neke j pevcev in še ti so kmalu utihnili. Pač žalostno! Upam za trdno, da bodo sedaj pevovodje pokazali malo ¿eč agilno-sti. .
Vsakdo, ki mu je lepo petje pri srcu, naj bi izrazil svoje mnenje v časopisu potoni dopisa, lahko pa se tudi vsakdo obrne osebno name na spodaj označeni naslov.
Po mojem mnenju bi bilo dobro, da bi se povabila k skupnemu de-
majo ničesar skupnega. Vendar pa je dru/nhiii red dandanes'tak, da eden sani ne zmore ničesar, v skupnosti pa se doseže vse. Zato je tudi potrebno, da bi pevska društva imela nekaj skupnega.
Prvi kor kak skupnosti bi bil, če bi se nekaj društev zedinilo v tem, da prirede skupni nastop, koncert. Seveda ne bi smelo ostati samo pri eni prireditvi, temveč bi se morali vršiti enaki koncerti vsako leto. Od skupnih nastopov bi imela društva mnogo koristi. Eno društvo bi se od drugega naučilo lepše izvajati posamezne točke.
Niti dvoje pevovodij ni enakih.
ravno tako slovenske pesmi, kakor mi hrvaške. Tudi o tej zadevi bi rad vedel za Vaše mnenje, zato Vas pozivam, da pridno razpravljate o tem v časopisih; kolikor več bo dopisov, toliko bolje in tem prej pridemo do cilja. — Pevski pozdrav!
Ign. Hude, 913 Von Lünen Road, Johnstown, Pa.
Stotnik Arthur S. Cowan v To-ronto, Ont. v Kanadi naznaja, da je <U»segel civilni letalec Boyd Smith rekord za višino, ko se je dvignil s svojim letalnim strojem 9544 čevljev visoko.

Petletnica,
Društvo "Mladi Slovenec" štev. 42 S. D. P. Z. v Oglesby, II!.. priredi veselico na pustno soboto, to je 4. marca t. 1. 4. marca t. 1., v proslavo in spomin svojega petletnega obstanka. Veselica bode v Samolajtovi dvorani. Začetek ob 2. popoldan.
.Igrala bode slovenska godba iz Oglesby, 111. Žrebali se bodo krasni dobitki, šaljiva posta. Govori ob 8. zvečer. Rojake in rojakinje iz Oglesby, La Salle in okolice uljudno vabimo, da nas mnogobrojno posete.
Za dobro postrežbo bo skrbel	VESELIČNI ODBOR.
VABILO
na plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo "Zavedni Slovenec" štev. 4 S. D. P. Z. v soboto dne 4. marca 1916. v dvorani sv. Petra in Pavla v Lloydell, Pa. Začetek ob 6. zvečec,
Kdor izmed članov e veselice ne udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Uljudno vabimo sosedna društva in posameznike i/ Llovdell, Beaverdale, Onnalinda, Dunlo in drugod, da se naše veselice po možnosti udeleže.
Vstopnina za možke $1.00. Dame proste. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel.	ODBOR.
VABILO.
Jugoslov. soc. klub štev. 67 v Springfield, III., priredi ma-škeradno veselico, v soboto 4. marca v M. Jontesovi dvorani, 1123 K. NVashington St.
Tem potom vabimo vse slovensko občinstvo iz Springfield in okolice, da se naše veselice polnoštevilno udeleži. Za dobro pijačo in vse drugo bo preskrbljeno.
Začetek ob 7:30 zvečer. — Vstopnina za možke 25 centov, kakor tudi za maškare, katerih pa tri najboljše dobe primerno nagrado, ženske so vstopnine proste.
Torej na svidenje 4. marca.
Frank Bregar, tajnik.
PROLETAREC
LIST ZA INTFREIIt DfcLAVSKEGA
LJUDI TVA.
IZHAJA VSI KI TOKtH.
- Lastaik ia «adapt «Iji -
Jugoslovanska dolania tiskovna dtulba
v „bičajo, Illinois.
Naročnina: Za Anvriko $2.00 ta celo leto, $1.00 ta pol leta. Za . Evropo It.K) aa celo leto, $1.2$ sa pol leta.
Oglasi P* dogovoru. Prt spremembi b malti'a je poleg novega naznanit t _ tu Ji stari naslov._
CImIU ihfMtlu wiuli«cli« Ju(mI. — mcUU*IWc« **•«• v AMrikl. —
Vee pritožbe glede nerednega pošiljanja tista in drugih nerednosti, je poiiljati
predsedniku družbe -lean Molaku, 4008 W«»t 31. Straet, Chicago, lil.
PROLlir ARI A N
Owaed »od put Uak««l «vary Tuaaday by
South Siivio Wirimon't Pubisking Company
Cfticigo, Illinois.
Subscription ra es: United States and Canada. $2.00 ;t year. $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.(0 a year, 11.26 for half year. -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
♦oes W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
PLAČE IN ZDRAVJE.
V	Washington, I). C. je generalni zdravnik (Jorgas pred kratkim govoril o zdravju in bolezni, ter je prišel do zaključka, ki pa socialisti že davno oznanjajo, ki ga pa kapitalisti in njih organi niso hoteli nikdar razumeti in ga tudi nadalje ne bodo hoteli, dokler ne bodo prisiljeni do tega. Taki nasveti, kakršne jim daje dr. *'or-gas, ki naposled ni popolnoma o-samljen med inteligente sinrde kapitalistom, ker segajo v njih žep.
Dr. Gorgas namreč ne zahteva nič več in nič manj, kakor da naj se dajo delavcem boljše plače. In sicer ni zahteval tega kot agitator, ampak kot zdravnik. Boljše plače zahteva zaradi zdravja ameriškega ljudstva. Dejal je: "Dajte delavcu boljšo plačo, da bo mogel živeti v boljših razmerah, tedaj bo sebe in družino lože ubranil vsaki bolezni."
V	svojem govoru je dejal nadalje, da je največja pospeševalka vseh epidemičnih bolezni revščina in da bi se bolezni znatno zmanjšale, če bi dobivali delavci boljše plače, ki bi jih postavile v boljše življenske razmere in bi lahko živeli bolj zdravstveno, kakor doslej.
Generalni zdravnik Gorga.«» se je v svojem govoru pečal s svojimi petnajstletnimi izkušnjami, ki si jih je nabral v tropičnih deželah. Pripovedoval je, kako so uničili on in njegovi pomagači mušice in druge škodljive in strupene muhe iz okrožja okrog Panamskega prekopa in kako je tudi zboljšal že prej zdravstvene razmere v Ila-vani na otoku Kuba, kjer je bila prej umrljivost velikanska.
Zdravnik in učenjak Gorgas je prepričan, da je zdravo življenje mogoče saino tam, kjer je mogoče ljudi pripraviti do tega, da žive pravilno in v veliki snagi in jih prepričati o tej potrebi. Rekel je, da ga je naučila dolgotrajna izkušnja, da je mogoče to U tam, kjer so delavski sloji dovolj plačani, da žive v dobrih razmerah.
Gorgas je podkrepil svoj govor z mnogimi primeri in z znanstvenimi argumenti, s čimer mu je po dal največjo važnost. Sicer so pa to, kar zaključuje on iz svojih premis, vedno trdili iz svojih predpostavkov socialisti, ki tudi iščejo svoje orožje v arzenalu znanosti.
Kljub temu smo prepričani, da ostane zdravnikov govor ravno tako glas vpijočega v puščavi, kakor socialistične zahteve, dokler si delavstvo samo ne pribori tega. kar pravi dr. Gorgas, da je potrebno zanj. On izvaja, da morajo biti plače večje zaradi zdravja. Kapitalisti pa trdijo, da hočejo delavci boljše plače, zato da bodo mogli bolj pijančevati. Celo v pro-hibicionističnih državah trdijo to, in sam vrag naj razume, kako mislijo, da bo pijančevanje tam mogoče. Skoraj se nam zdi, da poznajo zase pota. po katerih se pride v suhih krajih če ne do whis-keya, pa vsaj do šampanjca.
Od kapitalistov si bo moralo delavstvo priboriti boljše plače. Ali vlada, kongres in razne legi-slature in oblasti ne bi storile nič napačnega, če bi nekoliko premišljevale o Gorgasovem govoru. Zla-
sti sedaj, ko se pripravljajo na militarizem.
Dr. Gorgas je vrhovni zdravnik armade. Če je govoril o higieni, je gotovo nekoliko mislili na armado in na hrainbno sposobnost. In f svojega stališča je imel prav.
Tukaj ui prostor, da bi razpravljali o militarizmu. Ampak ena reč je na vsak način pribita: Ce se hoče kaj z orožjem braniti, tedaj ui dovolj, da se sklene, koliko mož naj šteje vojaka, ampak tre ha je tudi vedeti, kakšni bodo možje, kadar jih bo treba.
Prvi pogoj je pač ta, da so zdra vi. S premično bolnišnico se ne more marširati proti nobenemu sovražniku, še manj pa se more ziria govati s četo invalidov. Rezerv ar, iz katerega more zajemati armada svoj živi materijal, je pa h' ljudstvo. In č« ljudstvo ni zdravo, ne more biti vojska zdrava. Ciin večja je armada, tem teže je dobiti popolnoma zdravih ljudi, torej je tudi potreba, da se skrbi za zdravje vseiia ljudstva, toliko večja. '
Kakor v vseh drugih gospodarskih rečeh se pokazuje tudi tukaj, <la niso resnični interesi dežele nič druzega, kakor interesi ljudstva. Toda kaj je ljudstvo v kapitalistični državi? Masa, določena, da redi bo /ataše in njih blagajne. Masa z neštetimi dolžnostmi, pa brez pravic. Delavec je vreden za kapitalista toliko, kolikor more iztlačiti iz njega profita.
Seveda bi bili za tlelo tudi zdravi ljudje sposobnejši od slabotnih in holehnih. Toda kapitalizem i-ma sredstva za to težavo. On ima industrijsko rezervno armado, i-ma bataljone brezposelnih. Onega delavca, ki stoji pri mašinf ali v jami, bo danes izprešal do mozga, ('e ne bo jutri več sposoben, ga vrže na cesto, pa si vzame mlajšega, krepkejšega iz rezervne arma de.
Tudi to more izpremeniti le delavski boj s skrajšanjem delovnega časa do tiste mere, da bo moral kapitalizem zaposliti vse delavstvo in da izginejo brezposelni zbori. Namesto ljudi v VVashing-tonu, katerim je dr. Gorgas v prvi visti namenil svoj govor, mora pa delavstvo poslati tja svoje ljudi, ki bodo razumeli zdravnikove besede in jih tudi izvrševali. Kakor vse drugo si mora tudi zdravje delavstvo priboriti.
ZOPER STRUPEN MATERIJAL.
Na iniciativo državnega tovarniškega nadzornika se vrši po državi Illinois preiskava z namenom, da se nabere materijal za spoznanje, kje in kako se rabi v industriji, zlasti v pleskarstvu strupen materijal in kako učinkuje na delavce.
Pred kratkim je v Chicagi neki zdravnik po nalogu zveznega delovnega oddelka preiskal 100 pleskarjev, ki so člani lokalne unije štev. 194, ter je dognal, da jih mnogo izmed njih trpi na posledicah svineovega zastrupljenja, ne da bi bili sami vedeli o tein. Za-strupljenje s svincem se izraža na tako raznovrstne načine, da se s površno preiskavo redkokdaj doseže diagnoza.
Organizacija priporoča vsem članom, naj se poslužijo te zdravniške preiskave, ki je seveda brezplačna. To je v njihovem interesu, kakor tudi v interesu splošno-sti. V pleskarski obrti se zlasti rabi svinčnata belina, pa tudi druge suo\ r, ki se izdelujčjo v novejšem »"asu.in obsegajo strupene materije. Lesen alkohol, trdo olje in razni preparati za odstranjevanje barv, potem tsnovi v gotovih •barvah pogostoma škodljivo vplivajo na dihala, ohisti, jetra i. t. d. ter povzročajo kronične bolezni.
Če se zbere dovolj materijala o tej zadevi, je upati, da bo mogoče pripraviti zakonodajne zbore do tega, da prepovedo rabo strupenega materijala.
V Kvropi je v tem oziru že mnogo več storjenega khkor v Ameriki. Na Francoskem je raba svinč-nate beline popolnoma prepovedana, v Švici je odpravljena pri vseh državnih ir. mestnih delih. Na Švedskem, Danskem, v Nemčiji je zelo omejena. Kar se tiče nekaterih drugih strupov, ki so se prej rabili, so odpravljeni z internacionalnimi sklepi. Toliko kolikor v Evropi bi moralo biti zdravje delavcev tUvii v Ameriki vredno.
Če bi anarhizem izginil, ne hi tega nihče tako obžaloval kakor policija.
T R S C I C E
Kajtebriga
Italija je prepovedala uvoz vsakega blaga iz Avstrije in Nemčije. To se glasi ravno tako, kakor če bi prepovedal beraču beračiti beli kruh pri ciganih.
*
Vesti enega tedna "Vprašanje Lusitanijc je hvalabogu rešeno". Vesti drugega tedna: "Položaj glede Lusitanijc je zelo resen; diplomatske vezi so lahko vsak čas pretrgane". To se ponavlja malone že eno leto. Vsakdo ve, kako se človek počuti, ako ga kdo ščegeta z gosjim peresom v
grlu — ščegeta in odmika, ščegeta in odmika ...
e
Nemški kaneelar: 44Kdo bo premagal cesarstvo, ki se razteza od Berlina do BagdadaT!" O sakradihur! Roko na srce, gospoda avstrijska, in vprašajte se, ali ne vodi pot od Berlina do Bagdada tudi čez Dunaj, Belgrad in Carigrad? O yes, Avstrija še eksistira — kakor biblijski Jona v vampu pruskega soma!
*
Čikaško časopisje je počrnilo cele strani papirja v obliku hlapčevskih poklonov novemu katoliškemu nadškofu. Vprašal sem se: Zakaj? 44Tribune" je pa odgovorila: Nadškof Mundelein je vzel v posest premoženje čikaške nadškofije, ki se ceni na 50 miljonov dolarjev. There's the reason!
Prerok "solnčnega kulta", glasoviti llaniš, ki je zbiral v svojem 44teinplu" kopico bedastih deklet in jih seznanjal s svojim "božanstvom", je bil seveda "a poor devil". Zato ga je čikaški časnikarski trust takoj proglasil za — mrjasea, ki je nevaren javni inorrrrrrali... In zato je šel v Joliet na ričet. Če bi bil bedasti llaniš toliko pameten, da bi si bil prej pridobil par miljončkov in potem šele začel s svojo novo. vero, bi mu bilo lizunsko kapitalistično časopisje gotovo naredilo globok iu par tiskanih strani širok poklou in še danes bi bil — on, prerok "solnčnega kulta"
"a respeetahle gentleman of high dignity"...
e
Bryan: "Mir za vsako ceno!" Roosevelt:
"Vojna za vsako ceno!" — Oba gentlemana sta
nevarna Ameriki, čeprav k ta oba "ex'\ Dobro bi
bilo, da "eksirata" še dalje, in vicer: Bryan med
puščavnike — ako so še kje — k jer se lahko valja
po trnju, kadar mu pride Sandy Hook na misel,
Roosevelt pa med rekrute v Canado.
e
"Mir za vsako ceno" lahko pomeni tudi "natezalnico in vešala za vsako ceno". Kadar se argumentira z bičem in kadar imajo vešala zadnjo besedo, takrat se malo opravi z 44bombami v glavi". Kdo želi, da bi do tega prišlo?
*
V legislaturi države Virginia predlaga neki gentleman, da se naj vpelje postava, ki bo regulirala žensko obleko. Po njegovem mnenju bi smelo biti žensko krilo najmanj štiri palce nad členkom in golega vratu bi ne stnelo biti več kakor tri palce nad jopico. Prozorna obleka se mora prepovedati.
Predloga virginskega zakonodajalca je krut«» žaljenje vsega moškega prebivalstva v Virginiji. Ako on morda ne sme videti malo kože na ženskem vratu, zato še ne sme misliti, da je vsakdo taka svinja, ki bi se namah razburil spričo takih malenkosti, ('e pa res misli, da so vsi meški take propaliee, potem naj rajši predlaga zakon, ki bo prisilil moške, da nosijo slepičnike kakor plašljiv konj ...
Zdaj vemo, da nima llearst nobenih delnic od Železniških družb, kajti drugače ne bi priporočal oHcmurnega delavnika za železničarje.- llearst je namreč velik človekoljub v vsaki stvari, ki se ne tiče njegove blagajne.
• • • l
Anarhistični havhav je zopet med nami. Kadarkoli je kaj gnilega v državi Danski, takrat vselej obesijo staro strašilo s pomršeno brado, z divjimi očmi, z bodalom za pasom in z bombo v vsaki roki na tribuno javnega mnenja, češ tukaj se na-glejte pošasti, ki povzroča vse zlo v deželi. Medtem pa resnični anarhisti delajo zarote in davijo ljudi na debelo.
• • •
Vsak dan beremo o bombah. V Kvropi so bombe nekaj tako vsakdanjega kakor hruške v košu. Iz zraka jih mečejo ua koče, palače in — da! — tudi ua cerkve. Ampak ljudje božji, ali je kdo že rekel, da to delajo anarhisti? Iz Avstrije prihajajo cesarsko kraljevske bombe (in Franc-jožef je po milosti božji apostoljski vladar!) in dežujejo na prekrasne cerkve v Benetkah, Milanu in drugod, katerim se mora zares diviti vsak prijatelj umetnosti brez obzira na religijo; pa glej zlodja!
po mnenju katoliške Avstrije je to čisto pravilno. Italijani podirajo cerkve ua Slovenskem in italijanska katoliška duhovščina zaradi tega čisto nič ne protestira. Anarhija, grozna anarhija — anarhija, kakršne še ni videl svet, anarhija, o kakršni ni še nikdar niti v sanjah sanjal kakšen Most, Berckman, niti najbolj krvoločni anarhist, se vrši vsak dan v Evropi, in tisti, ki mečejo bombe .— in bomba j«' bomba, vrag jo vzemi! — dobi za to železni križec, junaki so. slava jim! ... Tako s»* godi.
• • •
Če res eksistira .lean (Yones, ki je baje hotel zastrupiti nadškofa in njegovo družbo iu nosi bombe v žepu za podiranje cerkva, in če je res tak anarhist, kakršnega slika naše kapitalistično časopisje. potem je bedak, če ne gre na Angleško, v Nemčijo ali Avstrijo, in se tam ponudi za metalca bomb. Drage volje ga bodo sprejeli in mu dali celo grmado bomb — kajti tam jili delajo noč in dan — pa bo lahko podiral cerkve, kolikor mu srce poželi. In če magari poleti tudi nad Kim in celo "večno mesto" z vsemi cerkvami vred spremeni v kup pepela, ne bo se mu treba skrivati pred policijo, ravno nasprotno — katoliški Franc-
jožef mu bo podelil red Marije Terezije!
• • •
Za čitatelje "Trščic" imam danes eno vprašanje: To vprašanje se pravzaprav tiče samo so-drugov. Vprašanje je: .Ako danes socialist iz-najde, slučajno iznajde aparat v zvezi z električno šib», s katerim je mogoče iz daljave stoterih milj uničiti tudi največje armade na suhem in največja bojna brodovja na morju, silen destruktiven aparat, proti kateremu bi bila vsa najmodernejša in najefektivnejša morilna mašinerija, ki se rabi v današnji vojni, ničvredna igračka — kaj naj stori socialist s to svojo iznajdbo? Ali naj uniči to iznajdbo ali jo naj v|w>rabi in kako vporahi, da ne krši kot socialist svojega principa? Ne mislite, da je to vprašanje neumno. Edison in drugi praktični možje pravijo, da je taka iznajdba mogoča in s pomočjo te silne iznajdbe da bi bila vojna v Kvropi končana v treh dneh, če ne še prej. Torej kaj jč vase mnenje? Pišite pisatelju "Trščic" in naslovite na 4 Proletarea."
Turški finančni minister je predložil proračun za tekoče leto, ki izkazuje 14 miljonov turških funtov primanjkljaja. V ameriškem denarju je to 611 miljonov dolarjev. Turške finančne razmere so bile že prej v prav slabem stanju, in ta primanjkljaj, ki je za pet in pol miljona funtov večji od lanskega, pojasnjuje, kakšne posledice i-ma vojna za Turčijo. Proračun izkazuje za vse leto 6)1 miljonov izdatkov. Dohodke prvega pol leta ceni na 11 miljonov funtov, Avstrija in Nemčija pa bosta posodili 14 in pol miljona funtov np note državnega zaklada. Za drugega pol leta ceni minister dohodke na 12 miljonov, Nemčija in Avstrija pa naj posodita tedaj še 20 miljonov.
—	Za kaj se Turčija pravzaprav bojuje? Da bi teritorialno pridobila, je precej težko upati. Cc bi se'ckspedicija proti Kgiptu, o kateri je bilo mnogo govora, naposled uresničila, bi se to zgodilo le z nemško pomočjo. In če bi bila uspešna, je povsem izključeno, da bi Nemčija tedaj prepustila Egipt m kontrolo sueškega prekopa Turčiji, ampak bi tam ustanovila svoje lastno gospodstvo. Za kaj se torej Turčija bojuje? Za kaj mora doprinašati njeno ljudstvo take ogromne žrtve? Zakaj se pobijajo Armenci, kakor da bi jih hoteli iztrebiti?
—	Kakor se zdi, vse le za to, da postane Turčija dofžnica Nemčije in Avstrije, kar pomeni prav toliko, kakor da postane vazalka Nemčije. Pri tem je pa tudi zanimivo vprašanje, odkdaj je Avstrija tako bogata, da lahko posoja denar drugim državam ?
Winchester Repeating Arms Comp., ki ima miljon dolarjev delniškega kapitala, je dosegla za minulo leto 4,652.094 dolarjev čistega dobička. Promet je znašal čez dvajset miljonov dolarjev in dobiček za vsako delnico znaša 465 odstotkov. Veliki promet je v prvi vrsti posledica vojnih kupčij. Zadnje leto je znašal doma 11 in pol miljonov, za vojskujoče se države pa osem in pol miljonov. Prebitek dosega 18,332.925 dolarjev. V primeri s prejšnjim letom se je promet povečal za 7,083.115 dolarjev. Dividends je znašala lani 25 odstotkov. Delnice, ki so bile vredne po 100 dolarjev, ko so
bile izdane, so se prodajale po 3000 dolarjev iu so sedaj na trgu po 2500 dolarjev. V kratkem bo sklicano zborovanje, kjer se bodo posvetovali, če naj se delniški kapital od 1 miljona zviša na 30 miljonov. — Koliko se je bilo t~eba truditi kapitalistom, da žanjejo 465 procentov dobička? In kaj imajo od svojega truda delavci, ki so kapitalistom pripomogli do takih profitov?
General Goethals, ki je zgradil panamski prekop iu upravlja ondofno ozemlje, je pred kongre-sovim odsekom za trgovino izjavil, da so bile Ze-dinjene države z zemljiškimi transakcijami v kanalskem pasu osleparjene za okroglih 17 miljonov dolarjev. Zemljišča, vredna 1 miljon, sojini bila prodana za 18 miljonov. Predlagal je zakon, s katerim naj se ustavi delovanje komisije, sestavljene iz dveh zastopnikov Amerike in dveh Paname, ki imajo sedaj izključno jurisdikcijo v plačilnih zadevah. Čuditi se res ni. Kdo ne bi goljufal, če se mu napravi goljufija tako lahka in se š<» odene z zakonito odejo! Kapitalistični svet brez goljufije — tega si niti misliti ni.
1'rad za ljudsko štetje v Washingtonu je cenil število ljudi v Zedinjenih državah dne 1. januarja t. I. na 101,208,315 duš, dne 1. julija pa cenijo, da jih bo 102,017,302. Dne 1. julija lanskega leta je naštel ta urad v Zed. državah 100,399.318 ljudi. Število prebivalstva narašča posebno v zapadnih državah, in sicer v prvi vrsti stoje države Oklaho-ma, Nevada, Norih Dakota in New México.
Londonska "Central News" pravi, da bodo vpoklicani ta teden vsi neoženjeni Angleži v vojake. Izdana je kraljeva odredba, ki obvešča vse samce, naj se zglase in javijo za vojaško službo, kakor zahteva novi angleški vojaški zakon o vojaški obveznosti. Dne 3. februarja je podpisal angleški kralj George proklamacijo, ki določa dan 10. februarja, ko stopi v veljavo nova vojaška postava. Vsi samski možje med 19. in 41. letom, ki po zakonu niso izvzeti, s* morajo javiti za nabor do 2. marca t. 1.
JE U ORONES IZ ME8A IN KOSTI?
Jean Crones je baje kuhinjski šef, ki je hotel ua nadškofijskem banketu v I diversity Clubu v Chicagi zastrupiti 300 katoliških cer- ( kvenih gostov. Policija po vseh JL Zedinjenih državah, zlasti pa v Chicagi, New Vorku in Bostonu je na nogah zaradi njega, on ji pa osle kaže in se norčuje iz nje. — če namreč res živi. Kajti to je reč, o kateri začenja človek polagoma dvomiti. Naposled ne bi bilo v zgodovini policije nič novega, da si izmisli figuro, katero za odene z grozo ill s skrivnostjo, pa obrača pozornost cele dežele nanjo in nu lov za njo. V interesu policijskega ugleda bi bilo skoraj res bolje, če ga ne bi bilo in če bi se vsa stvar prepustila procesu, ki ni nenavaden, namreč da vse skupaj polagoma zaspi in se potem popol-noma pozabi, kadar zbudi nov slučaj novo pozornost.
Kajti treba je premisliti: Kavno pred kratkim je dobil chicaški detektivski oddelek novega načelnika 11 unta, ki ga je izbral mayor Thompson sam iu ki ga smatra za detektiva vseh detektivov. Celo Sherlock Holmes se mora skriti pred njim. Kakor da mu hočejo dati nebesa sama pri I i ko za odlikovanje, se zgodi senzacionalno zastrupijenje na banketu pobožnih in odličnih mož. Takoj uganejo, da je to storil. Jean Crones. Mož je v Chicagi. To vedo povsem natančno. Iu zdaj razpno gosto mrežo okrog njega. Vsi kolodvori so zastraženi, vse mesto ta-korekoe v obsednem stanju. Kakor v starem veku maščevalke E-rinije so mu detektivi za petami. In Hunt javlja ponosno in radostno: Ne mora nam uiti,! . . . Potem: Kmalu ga bomo imeli . . . Naposled: Tako rekoč, ga že imamo.
, Ravno takrat pa pride iz New Yorka telegram, da je poslal Crones ondotnim 44Times" iz samega New Yorka pismo, v katerem se baha, da je študiral kemijo, da ni bil kuhar, ampak kuhinj- -ski šef, pripoveduje, kako je manipuliral s strupom, opisuje, kako si je pobarval lase in odšel iz Chi-cage, rekoč policiji to, kar je enkrat zagrmcl Goetz von Berlichin-gen, in naglašujoč, da se sploh ne boji policije, ker je preveč stupid na. '-"J.'-'
Tedaj se začenja lov v New Yor^| ku. On pa pošilja časopisju mirno pjauio za pismom in zatrjuje, da se mu dobro godi in da se fino počuti.
Ako je Crones le fantom, tedaj se vse to lahko razlaga. Če je pa živ človek iz krvi in mesa, tedaj ni za policijo nikakršna slava, da jo tako vodi za nos. Naposled je on Le eden, policija pa ogromna organizacija, in Hunt se je prav zadnje dni bahal, da ni nobena u-metnost tako dovršena kakor lov za ljudmi.
Toda recimo, da ta človek res živi. V tem slučaju naj se gre solit vse kapitalistično časopisje, ki izrablja senzacijo, da draži živce či-tateljev, ne spozna pa najznačilnejšega momenta v tej igri. Ako je ta Crones res živ človek, tedaj je njegova oseba Rama na sebi silna, uničujoča obtožba zoper sedanji družabni sistem. Kajti ako je le polovica istorij resnična, ki jih čitamo o njegovem begu, o njegovih namenih, tedaj se ne da utajiti, da imamo opraviti z nenavadno nadarjenim človekom, in če so odšle njegove duševne sile na napačno pot, namesto da bi se izrabile v prid človeški družbi, je tega kriva le ta družba sama s svojim nesoeialniiu sistemom, ki pretvarja veleume, v velezločince. Vsa ta gonja je čudovita groteska, v kateri bi bilo veliko več humorja kakor tragike, če ne bi bila tla, iz katerih je izrasla. tla kapitalističnega sistema sama na sebi ncplo-dovita za zdrav humor in če se ne bi na njih vsaka velika reč izpre-minjala v tragedijo.
Zopet zastrupljenje?
Iz Pittshurgha, Pa., poročajo, da je tam trideset oseb, ki so se udeležile neke cerkvene pojedine, nenadoma obolelo. Kn zdravnik je dejal, da je bolezen povzročilo pokvarjeno meso drugemu se pa zdi, da so simptomi enaki kakor pri za-strupljenju z arzenikom. Seveda se širijo zopet strašne govorice o zaroti, o anarhistih in podobnih rečeh. Sicer pa ni nobeden izmed gostov, ki so oboleli, v nevarnosti.
Jugoslovanska Socialistična Zveza ameriškemu kongresu o položaju Jugoslovanov v Evropi.
) Socialistični kongresnik Meyer London je vlo- | žil, kakor smo že naznanili, v kongresu predlog, ki poziva predsednika Wilsons, naj stori korake, da se snidejo nevtralne države na mirovno konferenco, ki naj ponudi v vojno zapletenim silam svoje posredovanje.
Predlog, ki smo ga objavili že ineseea decembra, obsega tudi načela, po katerih naj bi se sklepal mir, in med tem» je osvoboditev podjar-mljenih narodov.
Sodrug Meyer London je storil nadalje korake, da morejo zastopniki prizadetih narodov izraziti svoje želje pred kottgresovim odborom za zunanje zadeve. Jugoslovanska Socialistična Zveza je v ta nr men izdelala spomenico, katero izroči omenjenemu odboru sodrug Pergler, ki pojde v zastopstvu Češke Socialistične Zveze z njeno spomenico osebno v Washington.
S tem, da bo spomenica izročena kongresu-vemu odboru, postane to ofieielen dokument in pride med kongresove spise. .
Spomenica, ki jo je glavni odbor zveze na svoji izredni seji dne lil. februarja „odobril, se glasi:
Odboru *a zunanje zadeve, zbornica poslancev,
Washington, D. C.
Jugoslovai ska socialistična Zveza popolnoma soglaša z reao.ucijo poslanca Meyer Londona, vloženo v kongresu dne 7. decembra 1915. in predla gajočo, da raj stori predsednik Zedinjenih držav primerne korake za konferenco nevtralnih dežel, ki naj ponuui bojujočiin se narodom svoje posredovanje za mir. Jugoslovanska Socialistična Zveza tudi s popolnim prepričanjem odobrava načela, ki naj bi jih omenjena konferenca vzela za podlago svojih razprav.
Jugoslovanska Socialistična Zveza zasleduje z grozo in trepetom strašno klanje in pustošenje v'Evropi, ki mori ljudi na miljone in uničuje neprecenljive vrednosti, sadove dolgotrajnega dela in globokega uma, ki pa grozi, da obremeni prizadete narode še za dolgo prihodnost s strašnimi moralnimi in materijalnimi škodami, z armadami nesposobnih ljudi, z neznosnimi dolgovi in davki, z nerodovitnostjo z »ulje, z razdejano industrijo in katastrofalno brezposelnostjo, z degeneracijo plemena ¡11 s fanatični 11 narodnim sovraštvom.
Tem ms'ij pa moremo biti ravnodušni vpričo «rožne tragedije narodov, ker vidimo iu čutimo, da pljuskajo razburkani valovi vojnih posledic čez ves svet iu ne prizanašajo niti Ameriki. Da, Zedinjene države s svojo geografično razsežnostjo, s svojim visoko razvitim gospodarstvom, s svojimi mnogoštevilnimi stiki in zvezami z narodi vzhodne hemisfere so se v posebni meri izpostavil jene vsakovrstnim zapletljajem, iz katerih lahko nastane povsei! nenadoma najnevarnejša kriza.
Vrhutega prihaja še v poštev, da so Zedinjene države dežela velikega naseljevanja, in kdor si je na tej strani Atlantika poiskal novo polje dela in stremljenja, je večinoma zapustil v Evro-pi bližnje ali oddaljenejše sorodnike, ali pa vsaj znance in prijatelje, katerih usoda se ga že s čisto človeškega stališča dotika. Že ti čisto h uma nitarni obziri bi dovolj opravičili našo vročo željo po miru.
Predlog poslanca Meyer Londona izhaja s povsem pravilnega stališča, da bi se sklenilo le razmeroma kratko prer lirje, če se ne urede razmere v novi Evropi na podlagi pravičnih načel, ki bi čimbolj zadovoljila narode in odpravila kričeča nasprotja in s tem vzroke za nove vojne. Od močnejšega diktiran mir, ob katerem bi zmagovalec izkoristil ugodnosti svojega položaja na škodo premaganih delov, bi zapustil v srcih poraženih čuv-stvo ponižanja in pekočo željo po maščevanju, zmagovalca bi pa navdal z nezaupnostjo. Tako bi se oba dela, čim se le nekoliko oddahneta in si le deloma zacelita najhujše rane, začela še srditeje pripravljati na novo vojno, militaristiena bremena narodov bi se še mogočno pomnožila na škodo gospodarskih in kulturnih potreb, Evropa bi se izpremenila v nekoliko ogromnih vojaških taborov, ki bi imeli svoje podružnice tudi po zveznih deželah ¡11 kolonijah na drugih kontinentih, in že do neznosnosti razviti militaristični aparat bi v doglednem času izsilil novb vojno. Tak razvoj, čigar posamezne faze so nepredvidne, l»i pa prav lahko ustvaril situacijo, ki bi utegnila postati a-meriškemu narodu enako nevarna kakor evropskim.
Resolucija poslanca Meyer Londona išče torej povsem po pravici načela, ki bi omogočila trajen mir s tem, da bi odpravila vzroke nezadovoljnosti in nasprotij, iz katerih se porajajo krvavi konflikti.
V	prvi vrsti zahteva resolucija, da se zapuste zasedeni kraji. V tem oziru je Jugoslovanska Socialistična Zveza idcelno prizadeta, ker šteje med svojimi člani veliko število Srbov in sta Srbija in Črnogora, obe srbski deželi, zasedeni od tujih vojsk. Naj bo bodoča njih usoda kakršnakoli — pogoj, da morajo tuje armade zapustiti okupirane teritorije, bi se moral tudi tukaj izpolniti, kar je le.tedaj mogoče, da se urede bodoče razme-je diplomatic-no, ne pa pod pritiskom bajonetov.
V	zvezi s tem je druga točka resolucije, ki zahteva, dS se osvobode podjarmljeni narodi. Ta gravamen zbuja posebno zanimanje Jugoslovanske Socialistične Zveze in zahteva tembolj pojasnila od nas, ker živi velika večina naših rojakov v Evropi v takih razmerah in pod takim pritiskom, <ia ne morejo svobodno izražati svojega mnenja brez strahu pred težkimi represalijami.
Narodno vprašanje Jugoslovanov v Evropi je do današnjega dne nerešeno. To dejstvo spada tudi med tiste momente, ki so povzročili sedanjo vojno.
Samostojni razvoj Jugoslovanov so v preteklosti ustavljali iu ustavili razni faktorji. Tekom časa so izgubili svojo neodvisnost na razne načine; najslabše posledice pa je imelo dejstvo, tla niso bili vsi skupaj upognjeni pod eno tujo vlado, ampak da jih je usoda razdelila, prisilila pod razna tuja gospod stvt in jih tako ločila, da so /.a cela stoletja izgubili vsako vzajemno zvezo. Tako so se difereiieirali pod tujimi vplivi, iu namesto enega, se je razvila cela vrsta malih narodov — pod turškim, avstrijskim, ogrskim gospodstvoui.r Vladajoče sile so delale na to, da se ne le drug drugemu odtuje, ampak da nastane med njimi tudi sovraštvo.
To obupno stanje, ki je dolgo vsem skupaj grozilo s poginom ,se je deloma zboljšalo, ko so nekateri deli na Balkanu dosegli državno neodvisnost. Ideja narodnega ediustva, ki je v minulem stoletju preobrazila zemljevid Evrope, ni mogla iti mimo njih, ne da bi se jih bila doteknila. Med najboljšimi je ni podžigalo le čuvatvo krvnega sorodstva, ampak še bolj praktično spoznanje, da nimajo osamljeni narodni drobci moči za svoj kulturen razvoj in so valed tega celo na poti splošnemu razvoju človeštva, medtem ko bi združeni lahko postali /uateu faktor in sot rudnik svetovne kulture.
Jugoslovani so sedaj razdeljeni v štiri narodnostne skupine: Srbe, Hrvate, holgare in Slovence. Jezikovno se tako neznatno ločijo, da so razlike med dialekti marsikaterega naroda, 11. pr. med šleskimi in virtemherškimi Nemci, med beneškimi in sieUskimi Italijani neprimerno* znatne j-še. Prehodi od dialekta do dialekta ali od jezika do jezika, kakor se še sedaj pravi, niso nikjer mo-mentatii," ampak polagoma se prelivajo iu skoraj nikjer ni mogoče določiti prave meje med enim ali drugim narečjem oziroma "jezikom '. Izmed hrvaškega in srbskega jezika sploh ni ločitve; vsa razlika je v tem. da rabijo Hrvatje izključno latinsko, Srbi pa večinoma eirilsko pisavo.
Ako bi odločeval sam jezik, bi bilo smatrati Jugoslovane že danes za en narod / različnimi dialekti, brez obzira na to. da ima vsak teh dialektov svojo literaturo.
šege, kolikor niso internacionalne, se lokalno ločijo tako kakor med drugimi narodi, razlike pa tudi niso tako intenzivne ,da bi se mogla z njimi razlagati ločitev v razne narode.
.Mnogo večja in usodnejša od jezikovne je politična razcepljenost Jugoslovanov. V tem oziru je bil sedaj položaj sledeči:
A.	Bolgarska je samostojna država, z nionar-hično obliko pod vlado Ferdinanda koburškega. Del Bolgarov živi v Maeedoniji, kar je dalo bolgarski vladi pretvezo, da se je udeležila sedanje vojne proti Srbiji, kateri je pripadel del Macedo-nije po zadnji balkanski voj^i.
B.	Srbi žive v kraljevini Srbiji, v kraljevini Oni Gori, ki sta bili obe do vojne samostojni. Nadalje prebivajo v Bosni in Hercegovini, kjer tvorijo večino prebivalstva, potem v Dalmaciji, na Hrvatskem, v Slavoniji, kjer so v manjšini napram Hrvatom, ter v nekaterih južnih krajih Ogrske, zlasti v Bački in Banatu, kjer so večalitnanj pomešani z Madjari iu drugimi plemeni.
C.	Hrvatje tvorijo pretežno večino prebivalstva na Hrvaškem, v Slavoniji iu Dalmaciji; enako je prebivalstvo pretežno hrvaško v Medji-inurju, ki je nekoč pripadalo Hrvaški, sedaj pa ()-grški; večino itnajo tudi v Istri, medtem ko so v Bosni rti Hercegovini v manjšini.
I). Slovenci stanujejo na Kranjskem, južnem Štajerskem, južnem Koroškem, na Goriškem, v severni Istri, v tržaškem teritoriju in deloma v mestu Trstu.
Razun Bolgarske. Srbije jj*. <'rnegore žive torej ostali Jugoslovani v avstroogrski monarhiji. Ali tukaj je njih ločitev vsled politične strukture habsburške monarhije še veliko večja kakor med dvema različnima državama. Avstro-Ogrska je dualna monarhija: del Jugoslovanov: Slovenci ter v Istri, Dalmaciji in na otokih živeči Hrvatje in Srbi so podrejeni avstrijski administraciji. Na Ogrskem je treba razlikoval ožjo Ogrsko ter Hrvaško iu Slavonijo. Srhi in Hrvatje v prvi deželi žive pod madjarsko vlado, k se drži. dasi pripada večina prebivalstva drugim narodnostim (razun omenjenih še Slovakom, Rumunom, Rusiuom in Nemcem,) s pomočjo skrajno nedemokratične volilne pravice v sedlu. Hrvaška in Slavonija, katerima pripada iiorninelno, a ne de facto tudi Dalmacija, imata neko avtonomijo, ki je pa praktično skoraj brez vrednosti, ker je imenovanje vladnega glavarja, t»apa, odvisno od volje ogrske vlade in ker omogoča premoč Ogrske vsakovrstne kršitve avtonomije. Tako se niti volilna pravica v "avtonomni" deželi ne more deinokratizirati proti volji ogrske vlade.
Bosna in Hercegovina imata usodo anektira-nih dežel, pogoršano z ljubosumno konkurenco Avstrije in Ogrske, ki vodita tih a trdovraten boj za politično in gospodarsko nadvlado v teh deželah'.
Narodno politično je položaj Jugoslovanov v avstro-ogrski monarhiji enak položaju podjar-mljenega naroda. V Avstriji prevladuje tendenca germanizaeije. na Ogrskem tendenca madjari-zaeije. presegajoča tudi na Hrvaško, v Bosni in Hercegovini pa tekmujeta obe struji.
Oficielno geslo cesarja Franca Jožefa se glasi : "Viribus unitis!" — faktieno veljavno pa je geslo "Divide et impera !", ki je vedno označevalo
kviiiteseneo avstrijske notranji politike. Vladajoči krogi v habsburški monarhiji ščujejo narod proti narodu, favorizirajo navidezno enkrat enega, enkrat drugega, ali vedno le z namenom, da preprečijo sporazum in slogo; svojo moč zajemajo iz boja vseh proti vsem, svojo intelektualno nesposobnost izravnavajo s slabostjo nesložnih narodov;
Mi ne dolžimo ne nemškega, ue madjarskega, ne kateregakoli narotia za naciona 110 potlaeeva-njc, ki se vrši v dualtii monarhiji. Dobro spoznavamo resnico, da so vsi narodi stiskani in da velja izjema le za tiste klike, ki zaradi osebnih interesov brez obzira na potrebe iu koristi naroda služijo vladajočemu sistemu. Ta sistem, četudi nosi krinko ustavnosti, je pa do dna absolutističen; vsa svoboda in avtonomija v Avstriji ji* le ne papirju. v resnici se pa vlada ob Donavi, v srcu Ev-rope avtokratieno kakor v kakšni deželi, ki še nikdar ni imela ustave.
Najzgovorneje potrjuje to dejstvo nemoč avstrijskega parlamenta, katerega cesarsko kraljevska vlada enostavno odgodi, zaključi ali pa razpusti, ee ne dela po njeni, volji. Ta igra s«* je zadnjih dvajset let neštetokrat ponavljala. Tudi u-sodnega letu 1!)14. je bil avstrijski centralni parlament od konca januarja od god? 11, z mobilizacijskim ukazom obenem pa zaključen, iu ves čas, odkar razsaja vojna po Evropi, je Avstrija edina država, katere parlament ni zboroval uiti eno uro.
Sedanja vojna, za katero je Avstrija /. znanim ultimatom storila prve korake, se vodi po volji dvora in dvorske vojne stranke, pa proti volji, avstrijskih narodov. Pravico imamo reči, da ne hi bila nik< ar Srbiji napovedana vojna, če hi bil smel parlament odločati o tem iisodopolnern vprašanju, kajti že (»h času balkanske vojne, ko je zunanji minister grof Berclitold očitno ustvarjal u-metiic krize in iskal pretvezo za konflikt, je parlament protestiral proti t«*j politiki iu obsojal vojno, izrecno tudi vojno proti Srbiji. Le absolutizem habsburške monarhije je omogočil ta napad.
Kakor se je pogostoma povdarjala žalostna usoda Poljakov, ki so prisiljeni, da se bojujejo drug proti drugemu, tako se nam kaže enaka pretresljiva tragedija na Balkanu, kjer se mora Jugoslovan bojevati proti Jugoslovanu, kjer je n. pr. marsikaterega Srha iz Srbije morda ubila krogla Srha iz Avstrije.
Če so se v Srbiji odigrali prizori, o eaterih je pisalo časopisje, da je moralo najtrše srce vztrepe-tati, in če je Srbija enaka deželi, katero so opusto- * šili potresi in vulkani, je v avstrijskih jugoslovanskih deželah položaj skoraj enak. Takoj z napovedjo vojne so bile v teh deželah ustavljene vse u-stavue pravice, uvedena so bila vojaška sodišča in preki sod. časopisje je bilo' postavljeno pod preventivno cenzuro, priobeevati je moralo članke iu poročila, spisana in doposlaua od policije, vse ječe so s»- napolnile in druga poslopja so se adaptirala za ječe, v katere so stlačili "politične osumljenci'", povsem nepolitična, kulturna. 11. pr. literarna društva so bila razpuščena. iz srbskih krajev so se morali prebivalci po sili seliti, krvnikov pa ni bilo dovolj, da hi opravljali grozno delo tajne, absolutistične in šovinistične justic«, ki je dala v jugoslovanskih deželah pobešati iu postreljati heka-tombo "političnih zločincev."
Dobro ved oči, da so v gospodarskih razmerah glavni motorji socialnega življenja in razvoja v mejah posamezne dežele in med deželami, vendar ne moremo hiti slepi ja nacionalni moment, ki posega s svojo priojeno in podedovano silo globoko v strukturo človeške družbe. Trajnost miru, ki mora slediti sedanji vojni, je res, kakor povdarja resolucija čast. reprezentatna Mever Londona,, odvisna tudi od ureditve'nacionalnih vprašanj.
Dosedanji položaj Jugoslovanov je bil neznosen. in nerešeno jugoslovansko vprašanje igra med motivi sedanje vojne veliko vlogo. Naši somišljeniki v Evropi, jugoslavenski socialisti, so 11a svojih zborih vpričo delavske Internacionale opozarjali na nevarnost latentnega problema in so sporazumno s socialisti drugih narodov na Avstro-Ogrskem in Balkanu iskali rešitev brez krvavega konflikta.
Avstrijska socialna demokracija, V kateri so bile združene socialistične stranke vseh narodov, je na svojem kongresu v Brnu leta 18!)!). sprejela narodnostni program, v katerem pravi:
"Ker ovirajo iu onemogočajo nacionalne I10-matije v Avstriji vsak političen i apredek in ves kulturni razvoj narodov, ker je iskati vzrok teh homatij v prvi \rsti v zaostalosti naših javnih uredb in ker je nadaljevanje teh sporov zlasti eno tistih sredstev, s katerimi si zavarujejo vladajoči razredi svoje gospodstvo in ovirajo resnične narodne interese v vsakem krepkem izražanju.
izjavlja kongres:
Končna ureditev narodnega in jezikovnega vprašanja v Avstriji v zmislti enakih pravic iu c-nakopravnosti in razuma je predvsem kulturna zahteva in leži torej v življenskem interesu pro* letariata;
mogoča je le v resnično demokratični skupnosti, ki je utemeljena na splošni, enaki in direktni volilni pravici, iz katere so vsi podobni privilegiji v državi in deželi odstranjeni . . . . ;
gojitev in razvoj nacionalne samolastnosti vseh narodov v Avstriji je le mogoča 11a podlagi enake pravice in izogibajoč se vsakemu zatiranju, zato je treba odstraniti vsak državno birokratični centralizem kakor tudi fevdalne privilegije dežel.
Pod,temi pogoji, pa tudi le pod temi bo mogoče postaviti v Avstriji na mesto nacionalnih prepirov nacionalen red, in sicer ob priznanju sledečih vodilnih načel:
1. Avstrija se mora izpremeniti v demokratično narodno zvezno državo ..."
Nadaljnje točke te resolucije opisujejo podrobno strukturo, ki naj bi jo država dobila na podlagi zahtevane narodne avtonomije.
Resolucija zaključuje s sledečimi stavki:
"Kongres slovesno izjavlja, da priznava pravico vsakega naroda do narodne eksistence in do narodnega razvija, da pa si morejo narodi priboriti vsak napredek svoje kulture le v tesni solidarnosti, ne v malenkostnih medsebojnih prepirih, da mora zlasti delavski razred vseh jezikov v interesu vsakega posameznega naroda in v interesu splošnosti vztrajvti v mednarodni bojni skupnosti in v pohratimstvu ter voditi svoj politični in strokovni boj v trdni enotnosti."
Jugoslovanska socialna demokracija je ta temeljna načela, ki so bila izrečena z njenim sodelovanjem. odobrila, pa se je na njih podlagi dalje havila s problemi, ki se tičejo specialno Jugoslo-vanstva. Plemena, ki jih imenujemo jugoslovanska, so materija, namenjena po prepričanju najznamenitejših etnologov, lingvistov, sociologov, med njimi tudi Karla Marsa, da se razvije iz njih enoten narod, Ce ne oi bile umetne ločitve, namenoma podžigani partikularistični iu verski boji o-virali razvoja zavesti ter spoznanja kulturne, zgodovinske in socialne potrebe, bi že bili enoten narod. V dosedanjih razmerah so bili le trske naroda, s katerimi so despoti kurili svoje ognje.
Resolucija avstrijske socialne demokracije ni mogla izreči nič resničnejšega, kakor da ovirajo nacionalne homatije, izvirajoče iz nerešenega nacionalnega vprašanja, vsak kulturni napredek narodov. In nihče ni tega bridkeje občutil kakor Jugoslovani. Njih prirojeni intelekt ni slabši od onega drugih evropskih narodov. .Med njimi kakor med drugimi narodi so se rodili veliki umovi, državniki, znanstveniki, tehniki, literati, umetniki. Delavni so, ukaž« Ijni in sposobni za nauk. Ali avstrijska oficielna politika, živeča od zakrinkanega absolutizma, ki se je igrala kocke z narodi in izigravala enega prbti drugemu, je zgradila barikado pred kulturnim razvejem Jugoslovanov. Davčni denar je služil nezasitnim rnilitarističnim zahtevam, za šolstvo, za kulturne namene sploh ga je bilo vedno premalo. Iu nenaravna dualistična struktura je porajala prave absurdnosti na tem polju; ker je med Avstrijo in Ogrsko politična meja, ni mogel 11. pr. Hrvat iz Avstrije študirati na hrvaški univerzi v Zagrebu, kajti avstrijske oblasti uiu niso priznale izpitov, in niti nostrificirati jih ni mogel v Avstriji. Ker pa tukaj sploh ni jugoslovanskega vseučilišča, 11111 ni ostalo nič druzega, kakor zapisati se na nemško fakulteto, ali pa, Če mu sredstva niso dopjščala, odreči se akademične-mu študiju.
Politične, gospodarske in kulturne razmere so vedno neločljive. Zato je skoraj normalno, da so bile jugoslovanske dežele gospodarsko zanemarjene, po drugi strani pa izkoriščane kakor osvojene prekomorske kolonije v minolih stoletjih. Da je bilo to mogoče, je pa morala biti potlačena vsaka politična svoboda, in Hrvaška s Slavonijo je klasičen zgled političnega licenierstva, ki maha po zraku z zastavo svobode, nogo pa tišči svobodi na tilnik.
Hrvaška s Slavonijo ima na papirju politično avtonomijo. Ali ta avtonomija je bila vedno farsa. Hrvati so b»li božani, ko so v svoji zaslepljenosti leta 184H—4!>. pod hau< ni Jclačičem reševali habsburško dinastijo proti revolucionarnim Du-najčanoiu in Madjarom; ko je bila revolucija — s pomočjo carskih armad — v krvi zadušena, so pa dobili—po bridko sarkastičnih besedach zgodovinarja — za nagrado to, kar so dobili Madjari za kazen: Najtemnejši absolutizem.
Kljub vsem poznejšim formatu ustavnosti in avtonomije je (»stal ta absolutizem živ do današnjega dne. Ce je postala opozicija proti njemu premočna, je enostavno odvrgel krinko in se pokazal v popolni nagoti. Tako je bila šele pred par leti, ko ni mogel tedanji ban Tomašič pri volitvah kljub vsemu pritisku dobiti dovolj pohlevne večine v saboru, konstitueija popolnoma suspendira-un, ti*knvn», zborovalna; združevalna pravica odpravljena, avtonomija mest nadomeščena s policijskimi komisarji, krvnik v pernianenei etabliran, novi ban Čuvaj pa imenovan za kraljevskega komisarja z neomejenimi avtokrrftičnimi pravicami.
Pred dunajskim sodiščem ¡11 v avstrijskem parlamentu se je dokazalo, da so se senzacionalni veleizdajniški procesi umetno fahrieirali in <la so se v ta namen s pomočjo oficielne avstrijske diplomaciji» falsifieirali dokumenti.
Grozeča politika Avstrije ¡11 omejenost razmer v mali državi je ustvarjala tudi v balkanskih deželah neznosno stanje. Pretežno agrikulturna Srhi^ ja je bila dolgo odvisna od izvoza svojih produktov v Avstrijo. Na drugi strani je bil v Srbiji kakor sploh na Balkanu ugoden trg za avstrijsko industrijo. Toda avstrijski vladajoči krogi se niso ozirali niti na interese Srbije, niti na interese svojega prebivalstva. Vsiljevali so Srbiji trgovinske pogodbe, za oba dela enako škodljive, in sprav-- ljali s tem Srbijo v večjo in večjo gospodarsko odvisnost. Za to tiho, nespametno trgovsko vojno je prežal militarizem. Strah pred avstrijsko agresivnostjo je pehal tudi Srbijo v naročje oboroževanja,čigar stroške je mala dežela posebno težko prenašala. Neugodne kupčijske razmere so izpodko-pavale blagostanje v deželi. Bremeneča gospodarska odvisnost je ustvarjala željo po osvoboditvi, po izhodu na morje. Neprijazna politika Avstrije je povečavala antagonizem na obeh straneh in dražila nacionalni ponos in — nacionalni fanatizem. (Konec na f». strani.)
e
ADVKRTTBRMHNT
SLOV. DELAVSKA
UlUM«I^M dM U. kf(«lU
PODPORNA ZVEZA
lakvrporlraM «	IM»
v dri«v i P«oa.
Sedež: Conemaugh, Pa.
OLAVNI UBADNIK1:
Predaednik: FBANK PAVLOVClC, * Main BI, M, P* P^ZLeduik: J081P ZOBKO, B. F. D. box 50, Waat Newton, P.. Tajnike ALOJZIJ BAVDEK. 4d Mala »t.. Conemaugh. Pa. Pomočni tajnik: IVAN PBOBTOB, 109* Norwood Bd., ^veUnd, O. Blagajnik. JOälP ZELE, 610» 8t. Clair Ava., Cleveland Ohio. Pomožni blaga je ik: JOB1P MABlNClC, 5805 8t. Clair Ava., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDBEJ VIDB1CH, 170 Franklin Main 8t., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM 81TTEB, 1. nadzornik, 46 Main 8t., Conemaugh, Pa. FBAN TOMAŽlC, 2. aadaornik, Gary, Ind., Toleatou, 8ta., box 73. NIKOLAJ POV6E, 3. nadz., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittaburgh, Pa.
POBOTNIKI:
IVAN GOBÖEK, 1. porotnik, Box 195, Badley, Kansas.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 5l'ud 8t., Cleveland, Ohio.
ALOJZIJ KABL1NUEB, 3. porotnik, Girard. Kaiisaa, K. F. I>. 4, Box 86.
VBHOVNI ZDBAVNIK: F. J. KEBN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOB: GLAVNI UBAD v hiši it. 46 Main 8t., Coueinaugh, Pa 6PENDAL IVAN, Coaoaiaugh, Pa., Box 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnatowu, Pa. O ABBENAJA JAKOB. Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FBANK, B. F. D. 5, Box 111, Johnatown, Pa. 8UHODOLN1K IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLEB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. 31at St., Chicago, III. Cenjena društva, oxiroma njih uraduiki, ao uljuduo proieni, pošiljati vae depite in denar naravnoat nft glavnega tajnika in nikogar drugega. 1 enar naj ae pošilja glasom pravil, e<lino potom Poštnih, Expreanih, ali Bazčnih denarnih aakasnic, nikakor pa ne potoni privatnih čekov.
V alučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hod nje popravi.
8EJA GLAV. ODBOBA 8. D. P. Z.
dne 5. febr. 1916.
Navzoči: Fr. Pavloveie, L. Bavdek, A. Vidrieh, Vil. Sitter; |>omožna odbornika Jakob Gabrenja. L. Zalar ter član dr. itev. 3 L. Krašna.
Brat tajnik predloži zadevo ¿tbrata Frank Bartolja, člana društva itev. 1. Zadeva omenjenega »obrata ne tiče o
Eravičenja bol. podere; namreč »o rat Fr. Bartolj stanuje v oddaljeaoati izven društvenega delokroga, ter nima ponovljenega potnega liata, kakor zahtevajo tozadevna pravila: zara«li tega gl. in pomoini odbor nikakor ne odklanja bol. podpore, pač pa bo v »e take zadeve predložil prihodnji konvenciji v rešitev.
Brat tajnik predloži zadevo umrlega «obrata Josip Okroščeka. Omenjeni ne je baje poročil z neko žensko, katera je imela še prvega moža živega, ter je od njega odšla brez rar.poroke; k«>r ji pa rajni zapušča polovico svoje osnirt-nine, drugo polovico pa svojemu otro ku, no ae sorodniki umrlega »obrata pritožili, češ da amrtuine ne nakazati! prej, dokler oni ne «lokaAejo, da do one oamrtnine ni ona (njegova žena) opra vičena. Sklene ae, da ae počaka » to izpla^itvijo do boljših rezultatov.
Brat tajnik predloži protest društva štev. 56., katere društvo protestiral proti iakijathfi dr. it. 61., iada»»i v 1 zvezinem glasilu, da naj bi *e prihod nja konvencija S. D. P. Z. vršila v Lo rain, Ohio, mesto v Pittsburgh, Pa.; ob enem poroča br. tajnik, da on ni prejel doslej še nikakih obvestil od poaamez-uih društev, katera bi podpisala inicija-tivni predlog dr. štev. 51., ter tudi ni v predlogu podanih zadostnih dokazov, «Ia se sklep zadnje konvencije zavrže, valed tega se ne more razpravljati o tej zadevi.
Br. I. nadz. Viljem Sitter poroča, da je za današnjo sejo najvažnejše rešiti sklepe pripravljalnega odbora, kateri je na svojem zadnjem sestanku v Chicagi sklenil sledeče:
1.	Slovenske organizacije, katere so se izrekle za združitev, poziva priprav, odbor, da se potom svo/ih delegatov udeleže združitvene konvencije, ki naj bi se vršila v mesecu steptembru t. 1.
2.	Vsaka organizacija naj ima svoje
zborovanje par dni preje, preden se za ¿ne združitveno zborovanje.
4. Slov. Del. podp. Zv"»zo prosi, da naj bi preložila svojo konvencijo do septembra meaec», mesto da jo ima v majniku.
Preide se v raz.motrivanje glede pre ložitve konvencije, ter po raznih dodatkih se sklene, da naj se obvestijo ostale organizacije, da bi bilo za S. D. P. Z. veliko bolj ugodno, ako bi se združitvena konvencija vršila v mese cu oktobru t. 1.; obenem se sklene dati te predloge na splošno glasovanje vsemu članstvu S. I>. P. Z., obenem tudi da takoj volijo svoje delegate za konvencijo; v 'slučaju, «Ia bi članstvo glasovalo za združitveno mesto redno konvencijo, tedaj se izvoljeni delegati ude ležo združitvene.
Bezultat glasovanja kakor tudi ime na delegatov se imajo nemudoma poro čati v gl. urad.
Brat tajnik poroča, da se bo br. Sit ter preselil v Cleveland; ker ima pa rvc«wt del njegovih prostorov v najema za svoj glavni urad, bo treba tudi za
8. D. P. Z. preskrbeti druge prostore. Sklene se, da se o tem po možnosti naj boljše ukrene.
lir. Jak. (labrenja kot predsednik prošlega leta z.a dr. štev 3 poroča, da »e društvo pritožuje, da gl. tajnik no priobčuje računov S. I). P. Z. v Glasilu za vsak mesec posfbej, kot je bilo nklenjeno; br tajnik poroča, da je na enake pritožbe odgovoril in sicer v (ilasilu in VProlMareu,'" ki bo pri-občeno v eni prihodnjih izdaj.
Premised ni h zaključi sejo.
Andrew Vidrieh, zapisnikar.
Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Ameriki je "Radnička Straža." Izhaja tedensko na o-smih straneh in stane $2.00 za celo leto. Naslov: 1944 So Racine Av., Chicago, ni.
Loran, Ohio.
Društvo "Planinski raj" štev. 35 S. I). P. Z. je na redni seji dne lil. februarja soglasno pozdravilo predlog, da bi se konvencija S. I). P. Z. vrnila v Loraiu, Ohio. Naša naselbina tukaj je res manjša ka kor v nekaterih drugih mestih. Toda Loraiu ima lepo lego, je redno urejeno mesto in z vsem po trebfiim preskrbljeno. Tudi društvo bo, če se sklene, da se vrši konvencija tukaj, od svoje strani storilo, kar je v njegovih močeh in upamo, da bodo bratje delegati lahko zadovoljni. Šobo za zborovanje imamo v lepem poslopju., ki je primerno zgrajeno za take prireditve.
Bratje S. 1). IV Z., glasujte torej. da ' vrši konvencija v naši naselbini Loraiu, O.
Društvu "Delavec' štev. ."»1 v Cleveland, O., se zahvaljujemo, ker je predi« žilo i.ašo naselbino za konvencijo.
Z bratskim "pozdravom,
Ivan Kragel, predsednik, Peca t. Jožef Lavrenčič, 'tajnik.
Ivan Štrukel, blagajnik.
STAVKA V ARIZONI.
Bridgeport, Ohio.
Ni celoletni seji društva "Dobri ilratje" št. 38 S. I). P. Z. so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1916: Martin Potnik, pred.; Louis Lesjak, tajnik; John Gerčar, blag.; nadzorni odbor Louis Kauli, Frank Potnik in Frank Wočko.
Nadalje naznanjam vsem članom, da naj prinesejo s seboj drobiž na h.esečno sejo, ko plačajo svoj asesment. Skoro vsak član prinese dvajsetak ali desetak. Vsak <"an ttaj vzemc to vpoštev. da blagajnik ni bankir. Z*ioraj prosim vsakega člana, da naj prinese s seboj drobiž, in potem Oode manj sitnosti.
S sobratskim pozdravom
Louis Lesjak.
TAJNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV S D. P. Z
V mesecu januarju smo popravili naslove tajnikov, kateri so u-pravičeni do Proletarea. Ker pa je morda šc kje kakšna pomota, ¡p ker se tajniki tudi med letom včasi menjajo, zato prosimo, da naj nam novi tajniki to takoj naznanijo. Ako kateri izmed sedanjih tajnikov ne dobiva lista, ali gro na napačni naslov, naj nam piše dopisnico, pove im°, številko društva in svoj naslov, da stvnr popravimo. '
Upravništvo.
Požar v jami.
Iz Hutte, Mont., poročajo, da je izbruhnil v bakrenem rudniku A naconda Co. dne 15. t. m. požar. V rovu, ki je globok 1200 eeljev, se je zadušilo 21 rudarjev, 220 ru darjev se je še pravočasno ješilo Kako je nastal požar, se doslej se ni moglo pojasniti.
Oil 14. aeptcinbra lanskega leta je trajala v Arizoni stavka rudarjev v bakrenih jamah, v kateri je bilo udeleženih ."»(HM) delavcev. Komaj tri tedne je minulo, odkar je končana, lako da so rudarji dosegli pol uspeha. Podjetniki so dovolili zvišanje plače v primeri s cenami bakra, niso |>a priznali organizacij". Vsekakor je bilo vsaj nekaj uspeha, sicer pa je bila stavka značilna zaradi tega,. ker s«' je kini" velikemu številu stavkarjev in kljub svoji dolgotrajnosti izvršila brez prelit »nja krvi. To je bilo mogoče le zaradi tega, ker ni hotel guverner lluut, kakor smo že svojčas »ili ,da ti podjetnikom milice na razpolago.
Komaj pi sta minila dva.tedna. odkar je bila ta stavka končana/ pa je odložilo zopet 1000 rudarjev v disiriktu ''lifton-Morcnei delo, ker sta bila dva člana unije odpuščena. Baje sta hotela prisiliti dva neoi ganziraua rudarja, tla se pri družita organizaciji, kar je seveda tako velik g'eh. da je le odpust od lela zadostna kazen zanj.
STAVKA NA ALASKI.
Poročila iz Seward na Alaski naznanjajo, da je izbruhnila velika stavka delavcev, ki so zaposleni pri zgradbi vladne zelezniec med Anchorage in premogovnimi kraji Manatuske na Alaski. V Seward e glavni stati inženirske komisije.
Anehorag«*, kj«*r j«- glavni kon strukcijski tabor, je bil shod, ka-erega se je udeležilo 15W delavcev. 1'stanovila se je Federal ¡.a »or I nion. kateri je takoj pristopil«) HOO članov. Delo opravljajo neizučeni delavci. Najprej je šest leset delavcev, ki polagajo .tire \ Vterš Creek, odložilo delo, ker je ► ila odklonjena njih zahteva po zvišanju plače. Potem so sledili Iruiri delavci. Zahtevajo 50 centov >«l ure. 1'radniki komisije trdijo, Ia imajo o«l vlade zaposleni delav-•i višjo plač-» in krajši delovni •as, kakor delavci pri privatnih »od jet jih na Alaski. To je mogoče. Ampak če je res, ne pomeni to nič Iruzega, kakor da so privatne lružhc bolj umazane od vlade. Morda se )»o komu .">0 centov od ur«' za neizučenega delavca mnogo zdelo. Ampak to j«» na Alaski. kjer »Oe na pomeni toliko kolikor v New Vorku ali v Chicagi.
ČIGAVA SO SODIŠČA*
. V državi Connecticut, v New Haven štrajkajo srebrarji. V njih zadevo se je vmešalo državno višje sodišče in je izdalo prepoved, da ne smejo pod globo 1000 dolarjev ovirati stavkokazov pri delu. Niti govoriti ne smejo s stavkokazi, da bi jih opozorili na razmere in povedali, zakaj je stavka. To se namreč tudi smatra za poizkus o-viratija pri delu.
Vsak človek zdrave pameti, ra-zun kapitalistov, katerim so njihovi profitarski interesi zmedli možgane, bo priznal, da tepta taka prepoved vse u.davne pravice delavcev. Sicer so sodišča vedno na stra/.i, da se ne krši ustava. Kadar gre za p ra .'ice delavcev, pa rada hitro pozabijo na svojo vzvišeno nalogo, in podobnih prepovedi kakor proti connectieutskim srebrar-jem, je bilo že toliko izdanih, da bi si cel regiment iz njih lahko naredil glasovite papirnate odeje.
Čigav«* ko sodišča? Morala hi hiti ljud"ki, ali če se zasleduje njih delovanj \ se mora priti do spoznanja, da so kapitalistična. In tako dolgo bodo kapitalistična, dokler se ljudstvo ne zdrami in ne organizira, dokler ne ho volilo svojih zakonodajeev, ki bodo delali ljudske zakone in svojih sodnikov, ..i bodo izvrševali zakone po zakonu, ne pa po interesih kapitalistov.
Delavcev bo zmanjkalo.
Iz Kansas Citv poročajo: Po mnenju bankirja Louis Lustiga, ki baje dobro pozna evropske razmere, bo po končani vojni primanjkovalo v Ameriki delavcev. Ln-stig prorokuje, da bo odpotovalo takoj po sklenjenem miru en tni-Ijon delavcev v Kvropo in tekom šestih mcseccv bo zapustilo Ameriki» H."» odstotkov vseh tujezemskih delavcev. Visoke plače v Evropi zaradi pomanjkanja delovnih sil in živahno delo zlasti v stavbinski stroki bo po njegovem mnenju povzročilo to izseljevanje.
STRANKA.
SOCIALISTIČNI KANDIDATI ZA CHICAGO
za primarne volitve dne 29. februarja 1916. Za sodnika na municipalnem sodišču.
(Za izpolnitev izpraznjenega mesta) Louis .1, Dclson.
1. 2
3.
4.
•"». (i. 7.
5. 9.
10. 1 I ti 13, 14 16. Hi. 17. 1 H.
19.
20.
21. O'»
21. 24
25.
26.
27.
28. 29. ;{0. :n.
• 52. :t4.
Za mestne
Ward......
Ward......
Ward.......
Ward.....
Ward......
Ward......
Ward......
Ward.......
Ward ......
Ward......
Ward . . .
Ward......
Ward......
Ward.....
Ward......
Ward......
Ward.....
Ward......
Ward......
Ward......
Ward.....
Ward. .....
Ward......
Ward.......
Ward .....
Ward......
Ward ......
Ward ......
War.l.......
Ward . .
Ward......
Ward......
Ward ......
Wan I......
War« I........
svetovalce (aldermane).
.............Rice Wasbrough
..............Arthur K. Halm
. • ........». Rowland Shelton
...............lames McNultv
. ..........Frederick Wellinail
.........Chas. II. Köster
..............T. J. Vind
.......Chas. V. Johnson
.......Anton Shririnang
.........Joseph kcorna
............Louis ('ejka
.........(J. R. Franklin
..........II. W. Harris
......W'm, K. Kodriguez
..............M. Kahud
........ .A. II. \yittman
.......Kllen (Sates Starr
......Chas. N. Andersen
.........Carl F. Pardeek
.........lloyt Raymond
...........L. W. Hardy
..........lohn Sundberg
..."......Victor Koehler
............Kmil Kühne
.....Frank Shiflersmith
......Clarence L. Brooks
...........Aaron Henry
........Andrew Camutz
.........P. L. Anderson
..........Win. K. Unnn
............Josef Novak
...........Fred Kbeling
NAZNANILO
članom socialistične stranke v vseh kongresnih distnktih okraja Cook.
Državni tajnik za lllin«»is in volilni komisarji okraja Cook so odločili, da morajo biti državni centralni odborniki (State Central Coinmittce-incii i izvoljeni pri primarnih volitvah dne 11. a-prila.
V s«« nominacije za ta urad morajo biti uazna-njeiie državnemu tajniku d«» 1. marca.
Zategadelj je tr«:l»a, «Ia se takoj prirede kau-kusi za državne centralne odbornike, da sc morejo imena nominirauih kondidatov postaviti na glasovtiico za primarne volitve 11. aprila.
Na zborovanju državnega izvrševalnega odbora (State K.\ecut i ve Cominittee), ki je bilo v torek, H. februarja, je bila sprejeta resolucija, ki priporoča, da naj kaukus, ki imenuje kandidate za State Central Committecman, imenuje tudi kandidate za kongres.. Treba je 100 imen na peticiji za vsakega izmed teh kandidatov, da more priti na glasovnico, in te peticije morajo priti v cirkulacijo čimprej je mogoče.
Državni centralni odborniki (State Central Cnmmittcemeu v vsakem izmed desetih kongresnih distriktov v Cook Conntv) so, kakor sledi: DI STR K T :
1.	Samuel Itlock . .
2.	John M. Feigh . .
M. John ('. Crow . .
4. Jaeob Levenberg
T». J. Sonneschein .
b. A. L. Liesemer 7. Jos. L. Navlor . H. A. J. Diihin . . . 9. < has. Kissling . 10. Chas. O. < • rant.
JUGOSLOVANSKA S0CIALISTIČA ZVEZA
AMERIŠKEMU KONGRESU 0 POLOŽAJU JUGOSLOVANOV V EVROPI.
____2918 Prairie Ave.
1616 St. Lawrence Av.
____6708 S. Green St.
.. .:i714 S. Halsted St. ... lf>2_9 Kdgmond St. ..2447 Jackson Blvd. . ...'1225 Kast wood Av. .. .1136 s. Halsted st.
.....1418 Mohawk St.
----1926 Wolfram St.
Oni naj naznanijo posameznim wardnim in narodnostnim organizacijam. k«laj in kje se vrši kaukus.
Cas in prostor teh kaukusov bo potem naznanjati v chikaških socialističnih listih.
Sodrugi, pazite na to!
KAUKUSI V CHICAGI.
Nedeljo, 20. februarja, ob 2:M0 popoldne v vardnem glavnem stanu, 6648 Cottage Grove Ave. (Berlvn Hall.)
Drugi kongresni distrikt obsega vso 3. wardo izvzemši del zapadno od State St., kar je je severni» od 99. St.
3. kongresni distrikt.
V	petek, 25. februarja ob 8. zvečer v Marquette Hall, 6654 So. Halsted St.
3. kongresni distrikt obsega vso 29. in 30. wardo jjižno od 51. ceste, vso 31. in 32. wardo, del 9. warde zapadno od State St. in severno od 99. ceste. Obsega tudi kraje (towns) Lemont, Palos, Worth, Orland. Bremen. Thorton, Rich, Bloom in ('alumet.
7. kongresni distrikt.
V	nedeljo, 20» februarja (»I» 2:30 popoldne v Campaign Headquarters 15. warde. 2725 W. Division St.
7. kongresni distrikt obsega vso 14. wardo izvzemši del južno od Kinzie St., kar ga je zapadno od N. Homan Ave., vso 15. wardo, kar je je zapadno od N. Robev St., del 26. warde zapadno od N. Western Ave. in južno od Devon Ave., vso 27. in 28. wardo ter vso 33. in 35. wardo severno od Kinzie St. Obsega tudi kraje Hanover. Sehaum-berg. Elk Grove, Maine, Leyden, Barrington, Palatine, Wheeling in Norwood Park.
(Konec s 5. strani.) Tudi tukaj se je živelo kakor na vulkanu in nedoločeno pričakovanje izbruha je ležalo kakor mora na deželi in oviralo blaginjo in napredek naroda.
Toda čcftiu detaljno razlaganje T Velikanski pritok jugoslovanskih priseljencev v Zedinjenih državah pred vojno je »govoren dokaz, da so gospodarske, politične in kulturne razmere v tistih deželah neznosne. Saj morajo zaradi ondotnega protikulturucga sistema ti naseljenci večinoma tudi tukaj sprejemati slabša dela, ki jih ue bi mika* Ia čez ocean, če bi bile politične, gospodarske in kulturne metodi tam demokratične, ljudstvu prijazne, in gospodarsko ugodne.
Ohranitev dosedanjih razmer bi torej evident-iKi ugrožala tudi novi mir, in kdorkoli bo pri sklepanju pakta imel vpliva in resno, željo, da se ne odloži oro/je le za kratek oddihljaj, bo moral pomagati, da se urede nacionalne razmere kakor drugod po Kvropi, tako tudi v deželah Jugoslovanov.
Iz praktičnih in idealnih, iz gospodarskih in političnih, iz kulturnih in socialnih razlogov, iz naravnega egoizma, ki pomeni voljo za obstanek, in iz želje, da postanejo sposobni sčtrudniki pri delu za splošno kulturo solidarnega človeštva, streme Jugoslovani po zedinj( iju. Najboljšo obliko bi dobila ta združitev'v demokratični jugoslovanski republiki, v kateri bi doslej ločena plemena imela avtonomijo in bi bilo njih razvojnemu delu prepuščeno. da najdejo forme še tesr./jše spojitve. Z ozirom na mnogokrat slovesno izrečena načela naših somišljenikov na Balkanu smemo izreči, da bi bil drugi cilj združitev te republike z ostalimi balkanskimi narodi, vštevši avtonomno Maeedonijo, v republičansko demokratično federacijo. Dalje preko tega pa naj bi ta federacija postala član Zedinjenih držav evropskih.
Nemogoče se nam zdi, da bi sc sklepal mir po sedanji krvavo grandiozni groteski brez sodelovanja tako velike in važne, v svetovni solidarnosti interesirane nevtralne sile, kakor so Zedinjene države. In četudi vemo, da so posameznosti, ki jih bo obsegal mirovni pakt, odvisne od mnogih faktorjev, na katere nimamo vpliva, se vendar usoja-mo prositi kongres Zedinjenih držav, da vzame to načelno izjavo na znanje in se, če pride praktična prilika za to, ozira nanjo, kolikor bodo le r*iz-mere dopuščale. Ker ne morejo Jugoslovani v Kvropi svobodno govoriti, čutimo mi dolžnost, da naznanimo preko reprezentantov te dežele, v kateri sedaj ž.vimo in v kateri učimo svoje rojake, da naj postanejo nje dostojni državljani, onim, ki bodo sklepali mir. aspiracije tistih, med katerimi stno bili rojeni, med katerimi sino živeli, in ki srno jih pustili za sabo, ko smo se preko morja odselili v novo deželo, da delamo tukaj ia svoj kruh in za ideale človeštva in svobode.
Kongresnemu odboru, ki nam je dovolil, da iztiesemo pred njim svoje misli, in častitemu poslancu Meyer Londonu, ki je posredoval to mogočnost, izreka najsrčnejšo zahvalo
Glavni odbor	\	'
Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Vsi aktivni člani stranke, živeči v teh kongresnih distriktih, so nujno vabljeni na omenjene kaukuse v njih distriktih. Ker imajo le aktivni člani »tränke pravico glasovati, je treba, da prinese vsak svojo člansko knjižico na zborovanje.
Chicago, Illinois.
Jugoslov. soc. klub štev. 1 v Chicagi ima
izredno sejo
v torek, 29. februarja ob 8. zvečer
v svojih navadnih prostorih na vogalu 26. ulice in Avers Ave.
Ker so se na zadnji seji zaradi nadaljevanja «lebate odložili predmeti dnevnega reda, se morajo rešiti na izredni seji, in je zaradi tega važno, da se je udeleže vsi člani.
Po sklepu redne seje se ta večer tudi zaključi debata o oboroževanju, ki je na zadnji seji dospela do zaključnega govora referentovega. Na zadnji debati je govoril sodrug Savič, nadalje sodrug Jože Zavertnik star., potem poročevalce sodrug Ktbin Kristan, čigar govor se j" prekinil ob 1. ponoči, s sklepom, da se na izredni seji zaključi.
Vsi sodrugi. ki se zanimajo za stvar, so vabljeni. da se udeleže tega večera.
Filip Godina, taj. OD GLAVNEGA ODBORA STRANKE.
Glavni odbor je glasoval o predlogu:
V slučaju, da se sprejme na nacionalnem referendumu izvolitev petih članov za odbor, ki naj obravnava z enakim odborom od strani S. L. P. zaradi združitve, naj reprezentfra od Glavnega odbora izvoljeni Constitution Committee Socialistično stranko kot odbor za združitev."
Za predlog so glasovali:
Robertson, Finke, Williams, McKee, Griffiths, Norton. Richman, Wilk, ('lark Rodriguez,' Sted-man, McCrillis, Stark, Jones, Irish. Neistadt, Kera-cher. Arlund, Latimer. Garver, Duncan, Whalev, NVwsom, Hillquit, Revelisc,- Strebel, Tiller. Le-Sueur, Wilkins. Ruthcnherg, Hamilton, Holt, Sinclair, Allen. Slayton, Reid, Rossotv, Suitor, Sadler. Kintzer. Gilleard. Skupaj 41.
Proti predlogu so glasovali:
Plunkett, Kirkpatriek, Roewer, Heam, Meh-retis, Nichols, Goehel. Demarest, Streiff, Berger. Seidel. Skupaj 11.
Niso glasovali :
Connolly. Des Rocher. Wattles, Brewer, Nuor-tcva, Lunn, Maurer, Leeland, Terlisner, Ambler, Burgess. Katterfeld. Skupaj 12.
Predlog je sprejet.
i
I
k
I
Osumljen umora ¿ene.
V New Yorku so aretirali kletnega pogrebnega llarrya A, Sehroeffela. ObdoUen je, da se je decembra lanskega leta prepiral h svojo ženo v stanovanju štv. ^i.iti Kast cesta Ker /.»*iiu ni hotela molčati, ji je z roko zamašil usta, tako da se je zadušila. Zatem je pouaredil mrtvaški list in napisal nanj, da je žena umrla za pljučnico. Naslednji dan jo je sam balzamiral. Ko se je po okolici raznesla novica, da je Sehroeffe-lova žena umrla za pljučnico, je neki v bližini stanujoč človek naznanil policiji, da je pogrebnikova žena prejšnji dan š<» zdrava hodila po ulici in da se je zvečer prepirala s svojim možem. Detektivi so izsledili zdravnika, ki je bil podpisan na mrtvaškem listu. Zdravnik jim je povedal, da je njegov podpis na listu ponarejen in da pogrebnikove žene sploh nikdar ni videl. V kratkem se bo začela proti obdo./eneii'obravna va.
OREGON
LK8EKUTIVA:
N. Dimlcb, FUlp Oodlna, P. Kokotovlch, Ft. Mrgole, M. Polovlna, J. Krpan, I. Paie h, Alex Dubravac, I'rank. Hreu, B. Zlklč in Fr. Saus.
Nov tenorist.
"Tiinea'' poročajo iz New Yor-ka, da so tamkaj našli uekegn voznika, katerega glas je se močnejši iti lep.si kot Carusov. Ta voznik je «loma i/, (¡alaea v Ruinuni-ji. Pred kratkim je bil še brez dela in brez vsakega denarja. Sedel je na neki klopi ob Riverside Drive, ko sliši naenkrat v neki bližnji hiši peti rumunsko ljubav-110 pesem "Donia". Ko je tako dalj časa poslušal petje, gre tja in pove presehečeni služkinji, da ino ra z damo, ki tako lepo poje, brezpogojno govoriti, ker tudi sam poje. Dama je vzela celo stvar /p šalo, poslušala je petje voznika, ji osebe, ki so šle mimo, so z občudovanjem poslušale krasen glas. Da nes ima bodoči p»«vcc v žepu po godbo za pet let in se vežba v pevski šoli Mr. Aborus. lVvee se piše Mavricij Horn in je predkratkim pel pred new-yorškimi poročevalci. Ne pozna še nobenih not, «!i njegov glas da je naravnost diven. Pevec je star 30 '?t; Iti let je že v Ameriki in je bil že čevljarski vajenec, cestni pometač. rokobori-lec. šofer ir* «.»/.nik. Njegov liei telj v petju se je izrazil, da takega glasu še ni slišal in mu prerokuje sijajno bodočnost.
Stavkarski nemiri.
V New London, Conn., je bilo dne 15. februarja ranjenih štirideset mož pri'nekem spopadu med stav kujoči m i rtalagaici tovorov in stavkokazi. Enajst so jih prepeljali v bolnišnice.
Frank Petrlch, gl. tajnik, 803 W. Madlson Street. 4th Floor, Chicago, IU.
Heje eksekutive eu vsako prvo suboto v mesecu ub 8. zvečer nu 1U44 Ho. Uueine Ave.
NADZORNI ODBOR:
Mike Mavrieh, Chicago, III.; Demeter Kkonoinof f, (îary, 1 ud.; I. Celich, Wi'»t AU:», Wia.; Juh. Zavortuik ml., Chicago, III.
ODBOR ZA TISKARNO.
Frauk Znje predsednik, Alex Dubravac blagujnik, Pet. Kokotovich tajnik, Frank Mrgole in Jos. Hteiuer odborniki.
Klubi, ki tele govornike, naj ie obrnejo do gl. tajnika.
Listnica upravnistva.
Iz več naselbin države Pennsyl-vania smo dobili poročilo, da tamkaj straši neki potovalni zastopnik Glas Svobode, g. Joe Ivane-tich. Slovenskim delavcem pripoveduje, da bode. (r. S. že drugi teden pričel izhajati kot dnevnik. Ampak to vse nas nič ne briga. Ako imajo pri (i. S. dovolj denarja, potem je seveda njihovi stvar ako izhaja njihov list še večkrat na dan, kakor pa ehikaška "Tribune". Seveda smo mi v tem ozi-ru tako neverjujoči Tomaži, da sploh ne verjamemo, da bode G. S. kdaj izhajal kot dnevnik. >ht pa nekaj druzega, kar nam ni všeč. G. Ivanetich namreč kolikor mogoče zabavlja čez Proletarca. Na vsak način bi rad diskreditiral .T S. Z. in naš list. Mi sodrugom priporočamo sledeče: Kjer se bode ta človek pojavil in hotel čvekati kaj o socializmu, naj se ga takoj prime, da pokaže svojo rdečo člansko knjižico. Ako tega ne stori, potem sodrugi vedo, s kom imajo opraviti in kaj jim je storiti i
Fran j o Kuhovski, Hoovessville,
Pa. — Romana "Gospodin Fra-njo" ne bodemo izdali v posebni knjigi. Ker jo jc avstrijska vlada prepovedala, je torej tudi ne morete dobiti jz starega kraja.
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1.00, $°00 ali $3 00 dnevne bolniške podpore in za $150, $600, $1.000 ali $1.500 posmrtninc.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih -društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave, Chicago, 111.
ARKANSAS. —
53.	Fort Hmitli, Ark.-i—Jugosl. hoc. klub, taj. Johu Jovau, It. F. D. 3, box 137. Heje mo v»ako tret jo nedeljo v mesecu, v Jeuuy Lind, Ark.
107. llutington, Ark.—Jugosl. lot. klub, taj. Jno. Jarnovich, K. F. D. Buz 167. Ho. Hartford, Ark. — Tajnik John Roban, box S, Hartford, Ark.
ARIZONA: —
104. Globe, Ariz.—Jugual. sue. udrui., tajnik O. Ratkovieh, Bux 1171. CALIFORNIA: —
t»S. Sun Francisco, Cal.—Jugosl. eue. adrui., tajnik Leu Volenik, 1255 Pulk Ht.
COLORADO:—
132.	l'ueblo, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik C'lias. Pogorelec, 3U8 Moffat ave.
ILLINOIS: —
1.	Chicago, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2814 8o. Karlov avv.
4. Lu Halle, 111.—Jugoslovanski suciulisti^ni klub, tujnik John Kogel, 41*7 Sterling Htreet.
0. Chicago, 111.—Jugoid. Hue. Udruienje, tajnik lieo. Bubi«*, 1944 Hu. Kacinc Avenue.
-0 Chicago, III.—Jugoslavensko suc. udruienje, tajnik l'etar Kokotovich, 2300 Clyboum Avenue.	,
40.	Panama, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Antlr lloràii, Box 831. 50. Virilen, 111. — Jugosl. soc. klub, tajuik bim. ' Kauiii, Box 195.
Seje hu \sako 2^.nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Miners Hali. 56. Fast Ht. Louis, 111.—.Jugosl. noeialinti^no udruienje, tajnik F. Frunjich, 131s N. 13. Ht.
i»U. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milau II eg j i, 217 W. 24. Ht.
44. Ln ingsten, III. — Jugosl. socialističen .klub, tajnik Frank Krek, P. O 07. Springfield. 111.—Jugosl. sue. klub, tajnik Frank Bregar, 1701 Peuria Itd. S4. Witt, 111. — Jugosl. suc. klub, tajnik John Milosieh, Box 102.
92. Ziegler, 111. — Jugosl. nue. udruienje, tajnik Jos. Ciprijauovich, box 6.
109.Granite	City, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik 8. Gjurishich, b. 665, Madison, 111.
110.	Htauntqu, III.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Ausec, L. Box 158, organizator Fruuk Perviniek.
12S. Nokoinin, 111. — Jugosl. sue. klub, tajuik Frank Porenta, Bux 30. Heje
so vsako drugo nedelju v mesecu. 154. Hesser, 111.—Jugosl. soc. udruienje, tnjnik T«»mo Grdieh, Bux 348.
160.	Durrisville, ill. — Jugosl. sue. klub, tajnik Frank Jerich, bux 1*7. s4 Witt, 111. — Jugusl. soc. klub, tajuik John Zupančič.
INDIANA: —
41.	Clinton, Ind. — Jugosl. sue. klub, tajnik Ij;n. Muiar, L. Bx 449; orgauiza tor Ant. Izdiha, 824 X. 9th Ht. Heje so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer.
53 Gary, lud.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik D. Jelavich, 1613 Washington St. 165. Whiting, Ind.—Jugusl. sut. udrui., tajnik Frank Jaacich, 401—121 Ht.
IOWA —
153. Woodward, Iowa—Jugosl. soc. klub, tajniK JaK Hergant, R. 4, Box 87. 15». CeSterville, Iowa. — Jugusl. suc. udrui. Tajnik Stefan Papich, Mine No. 30. )(•:>. Carney, Iowa. Jugosl. hoc. klub, tajnik Frank Vimpoviek, Box 93.
KANSAS: —
..0. Mulberry, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. V. SmoUnik, H. It. 2, box 208. 31. West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank H|>eiser, box 293, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6.
'M. Frontenac, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Trotar, P. O.
80.	Franklin, Kans, — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. D. 4, Box 86, Girurd, Kans.
81.	Hkidmore, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Alič, R. 3, Box 3, Columbus, Kansas.
42.	Caréna, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Mezeri, Bex 162.
91 Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Fine, box 496.
133.	Dunkirk, Kans.—Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. TomM, R. F. D. 1, Box 167. l'ittsburg, Kans.
150. Ringo, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnica Mary Skubic, R. 4, Girard, Kans. 157. Gross, Kansas.—Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Jane, Box 118, Çroweburg.
MICHIGAN : —
61 Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Ivan Jankovich, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ernst Baje, 338 Ferry ave.
MINNESOTA: —
Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. Rihtar, Box 308.
54.	Aurora. Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fred Shilt, Box 291.
148. Ely Minn. — Jugoel. soc. udruienje, tsjnik Branko Markovieh, box 1025. 152. Virginia, Minn.—Jugosl. udruienje, organizator Nik. Jugovich, Box 830.
MISSOURI: —
14. St. Louis, Mo.—Jugosl. soe. udrui., taj. M. Vojnovieh, 1600 So. 10th Street. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave.
MONTANA:—
73. Ked Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. 96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, Mont.
101. E. Helena, Mont. — Jugosl. ioc. klub, tajnik J. B. Mihalich, box 200. Heje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvorani.
134.	Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127.
OHIO: —
2.	Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. Zlembergar, L. Box 12. — Rétine mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. Zlembergerju. E. Youngstown, O.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. Aestok, box 511. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Dernač, box 26. Cleveland O.—Jugu»!, sec. skupina, t»njik Andr. Bogataj. 6906 St. Clair Av. Edv. Banisel, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8.
uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. E. Palestine, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Istenich. Callinwood, (J.—Jugosl. soe. klub, tajnik Valent, l'lenec, 446 E. 156. St. Cleveland. O	' ' V
Youngstown, O.—Jugosl. soc. klub, tajnica Josephine Zupane, 903 Hirnrod av. Youngstown, O., organizator Alois Zupane. 71. Cleveland, O.—Jngosl. soe. udruienje, tajnik I'. Matuna, 1099 E. 64. St. Euelid, Ohio — Jugosl. soe. klub, fnjnlk John Tîlagft, Cul ÏM. Akron, O.—Jugosl. Soc. udrui. taj. S. J. Bsjan, 630 So. Main St. Lorain. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gee. Petkoviek, 1794 E. 29th St 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soe. klub.
141. Hteubenville, O. — Jugosl. soe. udruienje, tajnica Jelena Badovich, 222 So. 5th St.
147. Barberton, O.—Jugosl. soe. udruienye, taj. Rtevo Zinich, Box 3«4.
159. Bellaire, O. — Jugosl. soe. udrui.. tajnik Boio Bober, Bel. So. Ht., Box 39 a.
161.	Yorkville, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stojan Ragui, Box 58.
18. 26.
27.
38. 49.
62.
7«. 19
mv kt\vwv///#///
VABILO NA VESELICO |
katero priredc
Slovenska podporna društva in social. klub skupno v "Sloven. Izob. Domu" na Franklinu, Pa., dne 4. marca 1916
Program veselice.
Slovenska taburaška godba igra izbrane komade. Maske-radni ples za mladeniče in dekleta. Najuljudnejše vabime vse občinstvo iz okolice na ta zabavni večer. Za pijačo, prigrizek in drugo postrežbo bode skrbel točno zato izvoljeni odbor.
VSTOPNINA ZA MOŠKE $1 00. DAME SO VSTOPNINE PROSTE.	ODBOR SL. IZOB. DOM.
BQ«M
47. Portland, Ore.—Jugosl. eoc. udrui., tajuik Lukas Istvanich, 621 Bidwell av.
PENNSYLVANIA: —
3. N. H. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soe. skupina, taj. John Bestich, 722 Euiliu St. 5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Podboj, box 21S, Cone inaugh, l'a.
10. Ferest City, Ps. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Fraak Ratais, bez S8S.
12.	E Pittsburg, Pa. — Jugosl. so«, udruienje, tajnik M. Stupljauee, box 260. John Uračauin, organizator.
13.	Sygaii, l'a.—Jugosl. soe. klub, tajnik John Polanc, Box 478, Morgan, Pa.
19 Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udrui., tajnik M. Fabiaučich, 1058 Spearman ave. 16. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udr., taj. John ApMthaler. Box 128 Elizabeth, Pa. 32. West Newton, Pa.—Jugosl. soe. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3, bx 50 57. So. Side Pittsburgh, Pa.—Jugusl. suc. udruienje, tajuik Geu. Puikarieh,
2632 ('arson St., Hotel Artur. 59. New Brighton, Pu.—Jugusl. soe. udr., tajnik Jolui Chogieh, box 175. 63. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajuik John Trčelj, R. F. D. 3,
Box 106, Irwin, Pa. 70. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Milan Stakič, box 24. 74. Willork, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Miklaučič, L. Box 3.
77.	Me K ««es Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ge<«. Vrčok, 109 Ella st.
78.	Ainbridge, Pa.—Jugosl. soc. udruieuje, tajnik P. Obrsdovich, Bux 51. Seje vsake tretje nedelje v nies, ub 9. dupoldue u prostorih Suc. Ed. Bureau.
•7. Fayette City, Pa. — Jugusl. suc. klub, tajnik Juhn Uartnar, b. 37». -
Organizator Juhn Baraga. Seje se vsako zadnje nedelje v mesecu. 90. Primrose, Pa.—Jugosl. eoc. udruienje, tujnik Nikola Vilenies, Box 740. 93. Browndale, l'a. — Jugosl. soc. klub, tsjnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. t7. Homer City, Pa. — Jugusl. soc. udruieuje, tajnik Steve Janfč, Bex 421. 9M. Garrett, Pa.—Jugosl. suc. klub, tajnik Aug. Orel, R. F. D. 52. i»t>. McKeesport, l'a.—Jugosl. suc. udruienje, taj. Antun Tuiuac, 412 Archer Ave. 100. Ellsworth, Pa.—Jugusl. soc. udruienje, tajuik Paul Kuffner, box 684.
104.	Woodlawn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Pet. Skrtich, box 533.
105.	Marianna, Pa. — Jugusl. suc. klub, tajnik Joe Milanich, Bux 251.
117.	Lloydeil, Pa. — Antun Zalar, Bux 127, Beaversdale.
118.	Canonsburg, Pa.—Jugoel. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 365, Canolns-burg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugusl. soc. klub, tajnik Frank Bavdek, Bux 242. 131. Puttsburg, Pu.—Jugusl. suc. klub, tajnik B. Nuvak, 6568 Rowan St. 144. Fitz Henry, l'a. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113.
155.	Reading, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Kočevar, 143 River St.
156.	Beadling, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Cetinski, box 93.
162, Browusvilie, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vaso l'redragovich, bx 239,
West Brownsville, Wash. Co. 167. McDonald, Pa. '— Jugosl. soc. klub, tajnik Anton Rupnik, Box 55, South View, Pa.
WASHINGTON: —
28. Roslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tujnik Vinko feolič, Box 93. W Va.: —
166. M11 bu ru, W. Va.—Jugosl. soc. klub, tajnik Tony Se mec, P. O.
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Peter Radulovich, 291—7th St. 11. Kenosha, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mato Mladjan, Box 55. Orgu nizator Paul Jurca. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia list gl. stanu.
.'».". W. Allis, Wis. — Jugosl. udrui., tajnik Stevo BsAenich, 461 — 54. Ave. 122. Racine, Wis.—Jugosl. soe. udruienje, tajnik M. Rudni», 1318 N. Main St. 137. Kenosha, Wis.—Tajnik Povel Jurca, 400 Grand Ave.
WYOMING: —
8. Cumberland. Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Aifrar, Box 64. 44. Superior. Wvo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An drej Kržišnik, box 103, organizator.	•
Seje se vsake druge nedelje v mesecu popoldne eb 2. uri v Hali K. PeruAka
108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nik Praietina, Box 25 136. Bock .Springs, Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Miklaučič, Box 93.
KONFERENČNI ODBORI. Ht. 1. Zapadna Pennsylvania Tajnik Paul lianas, 2*40 East St., N. S. Pittsburgh, Pa.
St. 2. Ohio. Tajnik Sp. Mark o vie h, 356 Emerson PI., Youngstown, O. ftt. Chicago. Tajnik Blai Jakopec, 1944 So. Racine Ave. At. 5. Wisconsin. Tajnik Jos. Stcpich, 412—4th Ave., Milwaukee, Wis. At. 5. Misourl in juini 111. Tnjnik Jos. Mostar* Box 351, Stanton, 111. At. 6. Kansas. Tajnik John Gorftek, Box 195 Rndley, Kans. Vse pritoibe tičoče se J. S. Z., je nasloviti na sodr. Maurlcba, člana nadzornega odbora, 1944 So. Racine Ave., Chicago, m.
2E
* Ali kašljate?

Ako kašljate, odpravite vaš kašelj! To lahko storite, ako vzamete
Vedno je kasljal.
"Iludo tem «o prehludil. ter mmt) volno kniljal." pile Mr. \V. WoWyn. \Veir-Vou. W. V» ". In kail:ir «mu pil mrzlo vodu, .o postali naptull bolj budi, in kt»r «»m dolel v tovarni pri tllul vroiinl, &em uioml piti \e-liko vodo. Čital nc>m o Se-verovem ItaUaiuu za 1'lju ¿a in ko »em porabil eno samo «u-klenico za 2.V Jo katU*!J popolnoma prenehal in MdaJ sem zdrav."
Balsam for Lungs |
(Severcv Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prsih.
In ra/.ne^nige bolečine n* lahko «idprsrljo z n »drgnjenjem delov s SEVLRAS GO-
TH ARD OIL iSwverovoGothanNkoOlj«]. Je to inasik) velike taline vrednosti, l ena S.v. in 50>; v VnmIi lok.irnah.
Severov Almanah za Slovenca
za leto 1910 ite a<*l*j lahko dobi v lekarnah nliodna«. Zagotovit« »e, da dobit« »v«-*ek t«r ga imejte vedno pri roki »kozi c«l<J leto.
W. F. SEVERA CO. ssssrsssss
, CEDAR RAPIDS, IOWA
_ 5
WA H)

►	m M M M am MM aami
fWWWWWWWWwWwWWwwwwwwwwww*
Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČIC
321 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
NAZNANILO.
Na roki imamo zopet 150 "Ame-riških Družinskih Koledarjev katere amo dobili n&saj. Kdor ga sedaj hoče imeti, naj takoj poi-lje 40c na naslov:
"Proletarec," 4008 W. 31it St., Chicago, 111.
M, A. Weisskopf, M. D,
Iskaien zdravnik.
Uraduje od 12 A. H. —8 P. M. in od 8—10 P. M. V eredo in ne deljo večer neuradnje. Tel. Canal 47«
1801 So. Afthl&nd ave. Tel. reaideLce: Lawndale
Ena najboljših socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: ' INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 ■ Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
RA 460 6RAID AVE., KENOSHA, Vi
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
a prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno žel teniške postaje, Lyona, 111.
Telefonska fttev.: 224 m.
Dr. Richter's Pain Expeller
ca revmatične bolečine, za bolečina otrpnelostl hlapov in mlile.
Pravi se dobi 1<« • zavitku, kot v**» kaie ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitka nafte trine znamke s Sidro.
25 in 50 centov » vseh lekarnah, s^ pa naročite si ea ravnost od
F. Ad.RichterfcC«.
74 80 Washington Street,
New York, N. "i.
CARL STROVE«
Attorney at Law
Zastopa «1 mh sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, si gobe 100»
133 W. WASHINGTON STREE1
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bolsaai In raaocalnlk.
«adravmika preiskava bresplsčuo—j»*» èaii je le zdravila 1B24 Blue lauum ▲vs., Chicago. Ureduje ed 1 do i pol.; od 7 de • sveier. izven ClMe^f iiveéi bolniki aaj piieje slevesake
J. A.
FISCHER
Buffet
lata aa razpolago vsakovrstno five viae, ssîadke, Ltd. Isvrstai pro«tor sa okrspêilo f7ae w. aatfc »t.,	ohicage, ot
Tel LAwadale 1701
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nt m pošlje poštni urad iz starejrn kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki sto ji poslali {lenar in ko ga mi dobimo sem, pa hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurztf.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLOČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne uloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, ILLIONOIS.
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitalizmas slovenskim, hrvatskim in angleški» napisom. "Drevo vaega hudega" s sN*
venskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatik-.f*
napisom.
"Prohibition Dope" ■ anglai kim napisom. Cene slikam so 1 komad lila; 1 tucat $1 ; 100 komadov $7 00 Cene kartam: 1 komad 2e! 1 tucat 15e, 100 komadov 70o PoStnino plnčamo mi u v«» kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. 00 i311 E. 6th St.,
Cleveland. Ohio
MODERNA K NI OO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dele za privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi izven meeta.
Imamo moderne «troje. Mlake cene in pottena postrežba.
isRATnE HOLAV, 1633 Blme Ialaad Aft,
(Adver.)
ORGANIZACIJAM V CHICAGI
Pomožni odbor za politične izgnance in politične jetnike na Ruskem prireja v soboto, 25. t. m. v Wet Side Auditorium na vogalu Taylor St. in Racine Ave. predstavo in ples, pa prosi zaradi-tega vse organizacije, tla ne bi ta večer prirejale podobnih zabav.
POZIV NA SHOD
Johnstown, Pa.
Nekaj bivših članov kluba št. 65. poživlja vse zavedne delavce iz Moham in Cambria City na shod, ki se bo vršil v torek, 29. februarja t. 1. Namen shoda je: obnoviti sne. klub. Tovariši, na delo! Agitirajmo vsi za socialistično stranko, za stranko, katera edina se sme imenovati delavska atranka.
Na svidenje 29. februarja ob 7. zvečer na Hth Ave., Cambria City.
• Bivši člani kluba št. H5.
VABILO NA KONFERENCO.
West Mineral, Kans.
Vsem jugoslovanskim socialističnim klubom in njih članom v Cherokee County, drž. Kansas naznanjam, da bo prihodnja konferenčna seja socialističnih klubov našega okraja
dne 27. februarja ob 2. popoldne v dvorani Frank Supančiča v ( aro-na, Kans.
Ker je na dnevnem redu več važnih točk, ki jih je treba rešiti, vabim vse sodruge, da se polno-stevilno adeleže te seje.
S socialističnim pozdravom
Frank Svajger.
Youngstown, Ohio.
Seje se vrše v Youngstown, O., iM).'l Ilimrod Ave. vsako prvo nedeljo v meaeeu ob 2. popoldne. To velja za nedoločen čas do drugačnega sklepa. Vse sodruge in sodružiee vabim torej, da se polno-številno udeležejujejo teh sej, da dvignemo svojo organizacijo, poživimo delo in dosežemo boljše uspehe za delavsko ljudstvo.
S socialističnim pozdravom
Josephina Zupane.
Milwaukee, Wis.
Sodrugi!
Pred nami je važna zadeva, in sicer volitev glavnega odbora socialistične stranke. Razun volitve predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika mislimo, dr. je najvažnejša volitev glavnega odbora, onega odbora, ki bo moral bodoča štiri leta ravnati krmilo našega gibanja v Ameriki.
Sodrugi, v sedanjem vojnem metežu, ko je plamen vojne objel skoraj vso zemeljsko ablo in ko se hoče poleg Evrope tudi Amerika pripraviti, da tudi ona danes ali jutri nadaljuje tam, kjer pre-
nehajo evropski krvavi gospodarji, je bolj kakor kdajkoli potrebno, da sede v glavnem odboru naše stranke ljudje, da sede socialisti, ki so i/, dna duše nasprotni vsaki pripravi za Vojno.
Voliti moramo ljudi, ki ostanejo tudi v naj težavnejših časih zvesti socialističnim načelom.
Naša Jugoslovanska Socialistična Zveza, ki šteje okrog dvatisoč članov, ni majhna sila, kadar pride do glasovanja.
Konferenčni odbor štev. 4 v Wiseonsinu je na svoji redni seji, ki ie bila v nedeljo, t», februarja v prostorih Udruženja br. 9 v Milwaukee, sklenila apelirati po "Rrdnički straži ' in 44Proletarcu" na člane naše zveze, da naj ne glasujejo za tiste kandidate, ki izjavljajo, da so tudi oni za neke vojne priprave. Izjave so izšle v "American Socialist" z dne 15. januarja. Po teh izjavah ali mislih sodrugi lahko vidijo, kdo izmed kandidatov stoji na socialističnem stališču, kdo pa ne.
Nekateri izmeti kandidatov, ki so se izjavili za vojne priprave na razne načine, so dobro znani našemu članstvu, pa upozarjamo- sodruge, naj pazijo in lie glasujejo zanje, pa naj bodo njih izjave še tak«» fino zamotane v plašč obrambe.
V upravi moramo imeti sodruge, ki v teh časih izkušnje dobro pazijo, da se naš« stranka ne oddalji od svoje temeljne točke, ki je mednarodnost. Sodrugi, težki so sedanji časi /a nas, in tisti. ki vztrajajo sedaj in ostanejo zvesti naši nalogi, ki je ljube/en in bratovščina med delavci, a vojna kapitalističnemu razredu, bodo zvesti in čvrsti tudi takrat, kadar pride čas obračuna med izkoriščevalci in izkoriščanimi.
Sovražnik je že davno napovedal vojno delavskemu razredu: ta sovražnik je kapitalizem. Vojna, ki jo vodi proti nam, se v ničemer ne razlikuje od krvave evropske vojne. Spomnimo se le na West Virginia. Michigan in Colorado kakor na mnogo drugih mest. Ali niso kapitalistični vojaki ubijali može, žene in otroke? TMin se je rabilo in klalo kakor v Kvropi, in mi se moramo pripraviti, tla preprečimo te vojne ne s puškami in topovi, ampak z močno in zdravo politično in gospodarsko organizacijo, pripraviti se moramo, da vodimo čim srditejši bo'zoper tega sovražnika, naposled se moramo pripraviti, da izpodrinemo tega sovražnika iz njegove zadnje pozicije in da tedaj dosežemo svoj zadnji cilj. ki je resnično bratstvo vseh narodov na zemlji.
Dol z mejami, dol /. vojno, dol /. vsem današnjim gnilim sistemom!
Zivio socializem!
Tajničko vijeée l»r. 4. u Wisconsin!!.
West Newton—Collinsburgh, Pa.
Socialistični klub štev. TJ priredi na pustno soboto dne 4. marca maškaradno veselico ob ti. zvečer v dvorani Teodora Ilotiča. Vstopnina za moške 1 dol.; ženske so vstopnine proste. Sodruge in prijatelje i/, mesta in bližnjih naselbin vljudno vabimo na to zabavo. Za vse, kar je potrebno.
bo skrbel
Odbor.
HILTONU HOČEJO VZETI OD VETNIÔTVO.
Schmidt je usmrčen.
Odvetnik O. N. Hilton iz Den-verja, Colo., ki je zagovarjal lani v Salt Lake City, Ctah, ustreljenega Hillstroma, je govoril pri pogrebu svojega klienta v Chicagi in je tam povedal naravnost to, kar je mislil o IIill8tromovem procesu. Hilton je popolnoma prepričan, da je bil Ilillstrom po nedolžnem obsojen in ustreljen. Na podlagi njegovega govora so pa Zdaj vložili proti njemu pii vrhovnem sodišču v Utah tožbo, ki zahteva, da naj se mu vzame pravica odvetniške prakse, češ tla je trdil, da je imela mormonska cerkev vpliv na vrhovno sodišče in tla je bil Ilillstromu zaradi tega odre-čen nov proces. V svojem odgovoru r.a obtožbo orí vi Hilston, tla so bile njegove besede 4i izraz mnenja o načelnem stališču, ne pa zloraba svobode besede", in da je zaradi tega sodišče brezmočno.
Zgoreli v gledališču.
Iz Mexia, Texas, poročajo: Devet oseb je zgorelo, nad petdeset pa je bilo teiko ranjenih, ko je dne 17. fehr. hbruhnil v tukajšnjem opernem gledališču ogenj. Gledališče je bilo natlačeno polno povodom letne razstave šol. Med mrtvimi sta tudi dva učitelja.
V petek zjutraj je bil katoliški duhovnik Hans Schmidt v jetniš-nici Silig Sing elektrokutirau na potilagi obsodbe, da je meseca septembra 191:1 umoril svojo ljubico Ano Aumueller, njeno telo razkosal in znosil v Kast River. Zvečer pred svojo smrtjo je podal po svojem odvetniku izjavo, da ni Ane umoril, ampak tla je umrla vsled nezakonite operacije. V smrt je šel miren. Spremljal ga je jetniški kaplan. Pri usmrčenju je bilo navzočih sedemnajst prič. Ko je stal pred usodnim stolom, je dejal: 4'Za eno minuto prosim. Le par besed bi še ratl povedal. Vse. ki sem jih pohujšal ali razžalil, prosim odpuščanja. Vsem, ki so bili ofenzivni proti meni, odpuščam. Moje zadnje misli so pri moji materi. Prosim, izročite moji materi inoje zadnje pozdrave." Potem je sedel na stol. Krvnikovi pomočniki so ga pripeli in minuto pozneje je električna struja uničila življenje. — V tem kakor v vsakem drugem slučaju je smrtna kazen naposled vendar le surovo deja-nje, podedovano iz barbarske preteklosti. dejanje, ki ničesar ne popravi, nikogar ne poboljša in ne pomeni nič druzega kakor navadno, golo maščevanje.
Smrt vsled eksplozije.
V tovarni Semet Solva.v Oo. v Sv rac use. N. V., kjer izdelujejo pikrinovo kiselino, je dne 20. t. m. nastala eksplozija, ki je povzročila smrt štirih oseb; mnogo drugih je ranjenih, nekatere med njimi težko. Škoda, ki še ni natančno preračunjeua, je velika. Tovarna je bila ustanovljena po izbruhu evropske vojne in spada med največje zavode, ki se havijo z izdelovanjem pikrinove kiseline. Zastražena je bila nočindan. Vzrok eksplozije ni znan.
Rešitev brezposelnih.
Komika se rada ponavlja. Tudi senator Johnson spada med tiste, ki jim ni mnogo ležeče na originalnosti, pa so vendar komični. Mož, ki je iz South Dakote, je vložil v senatu pr^dlhg, ki zahteva ustinn-vitev armade brezposelnih za hrambo domovine. Armadi naj poveljuje tajnik delovnega oddelka in "vojaki" se morajo s prisego zavezati, da bodo deželi na razpolago. ako bi bilo treba. Vojaki te armade dobe K 1.50 na dan in prositi postajo za svoje delo. Delavci, ki niso še 5 let v deželi, bodo dobili le $1.25. Deset ur na teden se bo porabilo za vojaško vežbanje. In tako bo vprašanje brezposelnosti rešeno brez eoprnije.
Stavka tobačnih delavk.
staši so posilili vsako mlado dekle, \\\V\\\\V\V\V\\\\\W^	' ki jim je prišlo na pot.
Zvišane plače.
V	Cu rt is ville blizu Pittsburgha, Pa., je dobilo sedemsto rudarjev, ki so zaposleni pri Ford Col lie ries Company, povišanje plače, in sicer za set le ni odstotkov. Delavci so za-štrajkali pretečeni teden in zalite vali znižanje cen za smodnik. — Družbini uradniki ko odgovorili,da ne morejo ugoditi zahtevi, tla pa bodo zvišali plačo mesto tega. Delavci no ponudbo sprejeli.
Osumljen zaradi vohunstva.
V	Torontu, Kanada, so aretira li Krnila Koehlerja, amerikanske ga državljana in bivšega prebivalca v tem mestu, ker je osumljen da je nemški špion. Tako je sporočil osumljenčev oče Krnil KoeMer, ki j«* pisal državnemu tajniku Laiisingu, naj mu pomaga, tla bo njegov sin rešen iz Kanade, Pravi, da je bil njegov sin do pred 1 rat-kirn tiskar v Torontu.
Za poštarja v Chicagi.
ChioHŠka Fe^eration «f Labor je na zadnji seji »prejela resolucijo, ki predlaga, naj se imenuje za poštarja v tem mestu Oskar F. Nelsou, ki je član unije poštnih uslužbencev in sedaj tovarniški nadzornik. Resolucija pravi, .tla razume Nelsou več t) pošti kakor vsi drugi kandidati in je kot tovarniški nadzornik dokazal, tla zna res varovati interese prebivalstva.
VELIKA RAZLIKA.
Dve stvari sta mogoče enaki, če jih zunanje pogledamo, a je pri tem veliko razločka meti njima. Vzemimo n. pr. dvojevrstna zdravila, ktera sta oba pripravljena za v pomoč prebave in oba svojo nalogo izvršujeta, a učinkovanje enega je bolj počasno in zvezano z bolečinami in trpljenjem, nakar drugo zdravilo svojo nalogo izvršuje v kratkem času in brez bolečin ali trpljenja. Kno zdravilo Vam oslabi telo. drugo ga pa podkrepi. To je razlika meti drugimi zdravili in Trinerjevim ameriškim grenkim zdravilnim vinom, ktero vam ne samo izčisti telo. ampak tu ob enem tudi utrdi, kakor tudi ozdravi mnogo želodčnih bole/.nij in pa v drobil, ka kor: nervoznost in slabo kri. Cena $1.00. -Dobiva se v lekarnah. Joseph Triner, izdelovalec, 13.13— 1 So. Ashland A ve., Chicago, Ili.
Ni vam potrebno bolehati, ker Trincjev Linimcnt vas hitro o-zdravi. Poskusite ga za revmati-zem, nevralgije, otekline, otrpne-nje, povzročeno vsled prehlaje nja. Cena 25 in 50 centov s poštnino vred 35 in 60 centov.
$500.(10 NAGRADE!
Ako mi kdo temeljito, ali sodnij-skim potom dokaže, da imam jaz v svoji zbirki na nepošten način pridobljen rokopis kakega rojaka, plačam
$500.00 (PETSTO DOLARJEV)
nagrade. To nagrado dam za kako stvar, ki ne žali našega verskega ali narodnega čuta. Omenjam pa, da je ne bom pri tem oziral, kakor se tudi dosedaj nisem oziral na kake morebitne tozadevne časnikarske izjave in napade. Za taka dokazila gori razpisana nagrada ne velja.
Kar imam jaz, sem že dal in bom še dal v javnost vkljub raznim napadom; to pa dajem ne iz kakega dobička ali slavohlepno-sti, temuč v počast onim možem, ki so svoječasno mirno delovali v Ameriki, — in š< delujejo za vero in naš narod.
Torej možakarji, ki se toliko za to stvar in za mene zanimate, — stopite sedaj na noge! Dajte le brez skrbi vse rokopise, katerih kdo kaj hrani, v javnost. Objavite jih s tajnim, ali pravim imenom!
Pri tem se Vam ni treba ničesar bati od strani onih, ki imajo res besedo in izključno lastnin sko pravico pri rokopisih ; za to Vam jaz posebej in osebno jamčim.	(Advert.)
M. Pogorele.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1	Cicero, 111.
James I. Slepim.
predsednik.
Christian R. Walleck.
I. podpreda
Emanuel Beraiiek,
II. podpreds.
Adolf J. krasa,
blagajnik.
Ravnalellsk! odbor
Mu hMl Zimmer. nataiaià Unían uel B«r»n«»k Dr. Anton HiankMii John Kurik A. V. (i«rin«»r John C. S riM Krn m t Kund« Jimu Y. H trpin« t1 C. K. WalWck
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
nnPRTfl" Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer, UUrnlU- vse druge dneve pa do 5J popoldan.
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti ,nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. U p rasa j te ali pižite po cene.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleiko in Francosko.	• '
Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-se Bluc laland Avenue. Chicago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:•
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

>«<MMMIMi
ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
POZOR! —Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne
2 zdravilne
■ahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in te •o A. Horwatove: Im po rti rani Brtnjevec. BUvovec, Tropi norec, Grenko Vino ln Kranjski Orenčoc. Moja tvrdka
je prva in edina aamoitojna, ki importira igaae pijafte in zelišča naravnoat iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si. da je A. Horwatovo pravo, zdravilno grenko vino napravljeno iz najboljšega californijakega rudečega vina ia is n*jzdravejših «tarokrajakih zelišč ter nadkriljuje vse druge pijače te vrate za človeško zdravje. Kavno tako Kranjiki Orenčee. Posebno ako pijete ilabo Iganje, ae bo nikdar škodovalo, če deneto polovico tega grenčeea
v rac«
A. HORWAT, 1827 West 22nd Street« Chicago, I1L
Stud do jedil.
V lekarnah
-JO^IÇfclMEîd
trincr«
BITTER-WINE
▼*1N(nov«
ho r ke V i no
"•"■"-'-•m^	t i» t"«*
*'* ».» 1 lik »«* -, CHtf AC o, "1 --
Cena $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zepet pričnejo svoj« delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Z guba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko yino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Nerednotti po jedi zaprtju
kitlo ali grenko kolcanja
riganje
plin — ujed.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333 1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašlju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner'« Coueh Sadativa katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50c. Po pošti 36c in 60c.	• ■ ¿oc in