295. številka.
Trst v ponedeljek dne 21. decembra 1903,
Tečaj XXVIII
W Izhaja, -rsak dan
tudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj.
Potasiezne številk'; orniuja-o po 3 nove. stotink) ▼ »nugih to baka mah v Tr-tu in okoiiei. Ljubljani. Gorici, Celji. Kranju. M ril oni. * 'elovcu. Idriji. >t. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase in naročbe »prt-jema uprava linta -Edinost", •lica M' I n piccolj stv. 7. — Uradne u*e od 2 pop. do 8 zvečer. Cene ogte»ntii !♦> stotink na vr»to petit: poslanice, osmrtnice, javoe zahvale in domači oglasi po pogodbu
TEUfiS it\. 870.

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 iarcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine s 3 jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nafrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GOĐNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 1
Poklicanje rezerve v deželah ogerske krone.
IM NAJ.	Ozimni iui narodi)"
vojmtrn ministerst va. odredil jo cvsur. «l;i si* ]»<>kli«V k al i vnem H sliižlw»van jn. ozimnia <ht jiridrži tu<li ]m» <"*:»sn iv-/i rvnili vaj, dokler Ko neobhodno lM,~j liv mo za j»«»jm>1 in je prt'djiisjmt^n prt— »•nćnepi stanja, moštvo zadnjih tn*1i nabornih let nadomestno rezerve in z ."»I. «le»finl»roin I	\ rezervo vsto-
j»ivš<* moŠtv<» iz dežel odrske krone.
Ogrska delegacija.
IH NA.I. _?<». <^rska delepieija je imela dam— dve seji. \ prvej seji se je prečit al nnneij avstrijske dolejraeije, l ienei m* dvomesečnega bmljjefnej^ii pro-vizorijri in -e je !>l i izročil odi ioni >edino-rh-e za |M»roeevanje.
Zaroka velikega vojvode meklembueskega.
(i .Ml NDKN. 20. I >anes je Kila zaroka velikega vojvode o<l Morklonbnrg-Seliuerina s princeso Aleksandro.
Srebrna poroka vojvode kumberlanskega.
K('MI;i:HI,AM>, 20. <> poludne -ta sprejela vojvodska dvojica knml»er-land-ka in zaročenea. čestitke povodom ~rel»rne poroke oziroma zaroko, a potem je bil družinski ol>ed pri kraljici hano-versmski. pri katerem so sodelovali tudi I; ii~ki kralj. veliki vojvoda meklembnrški In drujri knezovi. Mesto je v ztistavali. zvečer je bila razsvetljava.
Položaj na skrajnem Vztoku.
LONDON.	aDailv Kxpress
javlja, da -o dobili vsi torpedni častniki ki -e nahajajo sedaj n Port-moiuhn in Kvomportu v instnikcijskiii tečajih, tajna i h »volja da IhhIo pripravljeni za ta-
Aoj-njo nioMlizacijo.
L0N!>0N\	Ueiiterjova pisarna
:i\ii;t iz lokija: Kadi lndozni ruskega •oslanika. barona Ko/ona. ni bil ja_
»on-k i odgovor na ruske predloge še lostavljoii ; i-ti se odpošlje v enem ali dveh dneh.
Witte in Finska.
PETIMMJKAR	K uska tr-o-
\ insko-ltrzojavna pisarna pri na s;« izjavo. ♦ , j< i/ini^lj^nn vest o objavljenju neki ".ra članka bivšega ministra \\ itte-ja v k<Mlanjskoiii listu »Politiken o ruski
finski politiki, izmišljeno.
Po slovanskem jugu.
Pi^e M. Milan ovir.
V.
PODLISTEK.
Ženska tridesetih let.
Pi&ccoski spisal: Honore de Balzac.
PWHlov*ui! K. Z.
VI.	iTG)
Starost kažnjive matere.
ti a<-, « kater :i; je gov< r a te besede (t<H|ja o' Aiglemont, i« izražal p*e-«rčnost in .sKreno fu«tveo!Mt. V resnici se je bila tako iohro navztla materinega znaČ»;a. da ne je prizadeta Lči z iedn m mah in obrnila proti i,jj. ki je izražda htcmtu apoatljivost, nem r ;n kesanje. M*r«ti/a je zipria <iuri saiofa, ccaicor ni m< £ei vstopili iiik<iot Ha d« hi j. >vzr č 1 -uma v j.reilr.j.ii s »l)ah. J a <j<liia-. en jo je varova a pre 1 vsako n li-ekreeijo.
»He*r*a m ja», je rekla markiza, >m>ja
d»lino#r je, da ti j>oja*n m jedno najpomembnejših kriz naš' ^: ieoftke^A življ«nja, v ka leri se nahajaš ti menda nevedoraa, radi
Veter je pihal in dež je padal, ko sjm nestrpno hodil aemtertja po kolodvoru in okolu njega, čakajoči vlaka za Dolnjo Tuzlo. Bilo je to v Do boju, roa'em bosinskem mestecu, ki Ntoji na glavni železnišai pro^i Bosataki Brod-Sarajevo, ia na odvojni prrgi Doboj-Tuzla. — Malo ljudij je bilo na kolodvoru in ti so bili vsi domačini, razun uradnikov, ki eo ee prevzetno šopirili in prez rno gledali La >barbais<e« ljudi okolu eebe. S Um so izjavljali svoje germansko ro s vo. Ako se ti ljudje kedaj eestaoejo b kak m X*mcem, gotovo se pritožujejo, kako so nesrečni, da morajo živeti v taki divji zemlji ! Ali v sebi se vsaki 5uti srečnega, da živi od žuliev zmičevc.nrga slovanskega Bošjjaka. — —
Ali ti Bošnjaki ao tako mirni ljudje ! S strelu m in trepetom ogovarjajo »Švabo«, ako že morajo g »voriti žnjim ! Najraje pa ee izogibajo priložnostim, k; bi morali govoriti s to gospodo, ki to jim najlepše btsede za Bošnjaka: »živina« iti. -— E, preveč ao {»onižni, preveč, ti B. Šnjaki ! Tako nekam t ak r kranj«ki Slovenci, ki bi rajše storili bo g ve kaj, nego se zamerili kakemu oholemu samop*šoemu Nt meti, in pui čaj o raje, da jih žaii v lastni njih h ši ! Vse tifct mu ljubemu miru za voljo. — — — No, da, ako Das je Nemea udar i, j»o desnem licu, podajemo mu z veetljem še levo in srečni smo, da se nas udostoja tep-ti takov kulturen sin - Ilerren-volka« — nss ki nismo za dtugo nego zx krompir kopati in gnoj voziti... kakor je to t*ko divno pjvedala »Grazer Tagespost«.
Vlak je prišel in vstopil 8( m v kupii, a za menoj je \suipil neki bosanski iVančiškan z lepo zavihanimi brki. (V Bosni imajo trančiškaoi brke — star privilegij iz turšs h časov, ko obriti niso smeli biti). Moj sopotnik jp bil brez vsake inteligenca in da ni imel kote na sebi, bi mirlil, da je navaden kmet, a te Človek s kako večjo izobrazbo. Fanatično je s jvražil vse, kar ni katol skegi. Njemu je bila narodnost neznana stvar. Ljubši mu je bil Nemec, nego brat-Sluvan, ako je pravoslaven, Tcaiu je, naravno, vzrok vzgoja, ker v narodnem duhu vzgojeni slovanski duhovoik-katol čan, ljubi tudi svojega pravoslavnega brata.
Vozili srn > se in mo nekega kraja — imena se ne spominjam več — kjer je bilo veliko tovaren. V prt šal st-ni sopotnika, če-gave da so tovarne — iu izvedel st m, da je 10 nemška kolon ja iz Prusije. — — — Ti iN e m c i i m a j < j svoje nemške šole in vse, kar rabijo, da ne pjzabijo, da so sinovi Germa-nje.---
Zdelo se mi je, <?a gre žžlezn ca zelo počasi. Kad bi bil že enkrat v Dolnji Tuzli, nadejaje se, da najdem tam pristno slovansko mest) — faj je že blizu srbska meja ! Pa tudi to pot sem se (žalibog) motil isrotako i kakor glede Sarajeva. — — — V Dolnji 1 Tuzli, v mestu, ki je na cisto slovanskem ozemlju, kjer daleč naokrog ni Nemcev, sem se moral v gost lni posluževati iiemšSine, ako nisem hotel ostati lačen. — — In vse polno ; nemških Časopisov je po javnih lokalih, a slovanskih ne dobiš. — — —
Domači n stopa po Doloji Tuzli kakor po Sarajevu, plah, in se izogiblje s trjtoarja v blato, da si tujec ne za maže v blatu čevljev. — —
Slovani ! Kdaj oe zavemo svoje moči, svoje vrednosti in svojega narodnega in : Človeškega dostojanstva ? ! Kdaj se — spa-metimo ? !
19
Složnimi močmi!"
Pod tem naslovom je priobčil v »Tr šćanskem Llojrdu« gosp. Ferdo Tomaaek iz Pri g^ članek, ki je po svoji vsebini in tendenciji vreden, da bi se ozrli nanj tudi drugi hrvatski in slovenski 1 sti in mu tako podali čim šii šo publici teto. Članek se glasi :
- Siovanska ideja ostane prazna fraza, kakor tudi vsako započetje na goB{ o largkem polju pod slovansko firmo, ako ne bodo faktorji tega započet a Slovani, zadojeni z idfjo slovanske vzajemnosti.
V slovanskem sv<tu je vsa sila gospodarskih, a posebno denarnih zavodov. Srce j m je slovansko, vnanja lice pa očito germansko. Uprava, členi, klijentela, vsi so Slovani, ali vsi Btopajo pod zus:avo, na kateri se zlatijo besede »Drang nach Osten«. In tako se često radi tega vnanjega obiležja zavod s čisto slovanskim osrčjem uvršča med nemške institucije. Pustimo trgovce in mnoga industrijalna podjetja, ki se morajo odevati v germansko opravo le iz naklonjenosti nasproti odjemalcem. In vendar bi bilo čas, da tudi od njih zthtevamo — ako so Slovani — malo več zavednosti in ponosa narodnega. Trebalo bir da ti trgovci in ti zavodi nekako pokažejo svetu, da je ona germanščina tu le iz zgolj kurtoazije, ali srce da jim je slovansko. Ca tudi tu in tam odpuščamo tikim fgjvcem in zavodom, vendar moramo zahtevati čisto in bistro, da vstki izdelovalec, ki živi z iu od slovanske klijentele, spoštuje jezik te klijentele. Naša skromnost nas je tudi v trgovskem svetu dovela do tega, da smo proste parije. Mi smo krivi, da se nas pe ceni in da naši ljudje ne dobivajo škorje kruha v trgovini in v industriji v velikem svetu, pa si ne morejo vsled tega pridobivati izkustev in vračati se v domovino ojačeni z znanjem in novimi izgledi.
Največe [pomežno sredstvo trgovskemu razvoju in kreditu je menica. Grenka ironija! Ta papir, ki prehaja preko mnogih zavodov iz roke v roko, prihaja često iz slovanskih denarnih zavodov. Ta papir kroži v nemškem jeziku ! Ćemu ta tujinski jezik na papirju, na katerem so izdajatelj, vsprejemnik in garant Slovani ? ! Ali morda ta papir pridobiva na vrednosti po teh zvokih od I!?ne ? ! Nikdar!
Toliko p. jelinci kolikor bančne tvrdke odpirajo svoje račune na poštni hranilnici in avstro ogrski banki večinoma v nemškem jeziku, ali — iz usmiljenja — dvojezično. Dopisovanje s tema zavodoma je v nemškem jeziku — brez vsacega vzroka. Slovanski zavodi v sprejemaj o z obema rokama od teh zavodov nemška pisma in nemški jih rešujejo. Istotako dopisujejo nemški z železnič-nimi upravami.
In tako mi Slovani sami sladko in gladko odpiram') pota nemški struji in gradimo hram — \Valhalle — AVotanu ! Diven narod ! In ne vprašujemo, zakaj naj ne bi j tudi poštne hranilnice in avstro-ogrska banka ljudij, ki bi poznavali slovanske jezike pa da bi nam pisali v jeziku naših mater ? !
Ali smo re3 tu samo za to, da plačujemo davke ? !
Do danes so slovanski zavodi stali v močnih zvezah z avstro-ogrsko banko. Ne samo zavodi — tudi pojedinci. Ali banki je do danes čisto nemško vodstvo, brez nika-kega vpliva slovanskih členov uprave, ker takih členov — - — ni! !
To nam očitno pokazuje letni popis delničarjev. V letu 1901. je izkazovala banka 273 delničarjev, ki so položili delnice v banki, da Bi zag »tove pravico udeležbe na glavni skupščini. Med temi delničarji* so samo štirje označeni kakor Čehi, vsi ostali so navedeni kakor Nemci in Madjari, dočim niso drugi Slovani niti omenjeni nikjer! A kolike važnosti bi bilo, ako bi v tem zavodu vedeli tudi za Slovane, ako bi tudi ti imeli v njem j svoj glas, ako bi bili zastopani v primernem številu na upravi tega zavoda — o tem ne j treba izgubljati besed. Avstro-ogrski banki je v dolžnost, da enako služi potrebam vseh ; narodov avstro-ogrske monarhije, a Slovani bi dosegli s tem važnost na gospodarskem polju, ne glede na to, da je investicija kapi-! tala v delnicah avstro ogrske banke popolnoma varna in da obrestni dohodek teh j delnic najbolj odgovarja odnošajem denarnega trga.
Mi priporočamo vroče naš:m denarnim zavodom in industrijalnim podjetjem, naj se ž.vo zavzamejo, da dostžjmo čim več glasovna glavni skupščini tega zavoda, a to moremo samo s kupovanjem delnic avstro-ogrske banke in prepisovanjem istih na ime slovanskih lastnikov.
katerih pa sem pr.šia, da gjvonm s teboj ne toliku batior mat;, temveč kakor prijateljica. Omož vsa ee, si postali svobodna v svojih dejanjih ; odgovorna si samo soprogu ; toda tako milo sein ti dala občutiti svoj materin ugled, (in to morda ni b !■> prav) da se smatram opravičeno, <ia ti vsaj enkrut dtin čuti s/oj g as v tako rcsaem polcžtju, ko ti mjra manjkati nasvetov. Pomni, Mdie>i, da sem te omož ia z možem velikih zmožaos.i, iia katerega si lahko ponosna, d.i...<
»Mati m ja«, je raupila Milica kijuho-*:i no ter jo prekinila, »wm, kaj sta mi pnal: j ravit... Propovedovati mi hočete o A tredu...«
»Ti bi ne ug*n..:a tako dobro, M Iica<, ie odvrnila markiza re«no, ter se skušala vzdržati solz. »ko bi ee ne čutila...«
»Kaj?«, je rekla s ponosnim obrazom. »Toda, v resnic , mati moja...«
»Milica«, je vsklikni a g ispa d' Aigle-mont z izredaim naj>orom, »treba pazno poslušati. kar ti moram povedati...«
»Poslueam«, je dejala grofica prekri žavši roke, m je nesramno hlinila pokorno«*.
»Dovolite mi, mati«, je rekla z neverjetno hladuokrvnts*-;o, »da pozvonim in od pošljem Pavlino«.
Pozvonila je.
»Ljubo m je dete, Pavlina ne more slišati...«
»Mama«, je odvrnila gri fioa reenim obrazom, ki je moral biti m-teri vidno nenavadeu, »jaz moraiu...«
Prenehala je, ker je prišla hišina.
»Pavlina, idite sama k Bau Iran , da iz vem, zakaj da še ne dobim klobuka !«
Sela je zopet in pazno gledala mater. Markiza, čje srce je bdo prenapolnjeno, Čije frči so bile suhe, ki je čutila srčno g.mjenje, čegar bol čutijo le matere, je pii iela, da bi poučila Milico o nevarn sti, v katero se je podala. A bodisi, da se je čut la grufi^a uža-jeno radi euma, ki ga je imela mati o sinu markija de Vandenesse, bodisi, da je bila plen jedne onih, nerazumljivih budalosti, katerih tajnost tiči v neizkušenosti mladih ljudij, porabila je odmor, ki ga je naredila mati, da jej je rekla s prisiljenim smehom :
»Mama, mislila sem, da si le na očeta ljubosumna...«	i
Po teh besedah je go3pa d ' Aiglemont zaprla oči, povesila glavo, in iz prsi se jej je izvil prav lahen vzdihljaj. Obrnila je pogled kvišku, kakor da se pokori nepremagljivemu čustvu, provzročujočemu, da v velikih, odločilnih trenotjih kličemo B jga na pomoč. Nato je obrnila do hčere oči polne strašnega veličastva, v katerih se je izražala hkratu
velika bol.
»Hčerka moja«, je dejala remim glasom, »nasproti svoji mateii si bila bolj neusmiljena, nego mož, ki ga je žalila, bolj, nego bo morda Bog, pravični sodnik!*
Gospa d' Aiglemont se je dvignila: a prišedša do duri se je obrnila ; a videča v hčerinih očeh le presenečenje, je šla ven ter je še mogla priti do vrta, kjer so jo zapustile vse moči. Tam je iznova občutila v srcu veliko L61 ter se zgrudila na klop. Njene, po pesku blodeče oči so zapazile tam Bveže utise možkega koraka, čegar škornji so zapustili jako razločne sledi. Hčer je bila nedvomno izgubljena; sedaj je menila, da u meje povoi Pavlini danega naročila. To kruto misel je spremljevalo odkritje hujše mimo vseh prejšnjih. Menila je, da je sin markija de
S složno mcejo v vsakem važnem \pra-*aoju na grepodaiskem poiju napredovali; bomo tako, da bomo k ri t li ne le p jelinim elovaaskim narodom, ampak vseBkupnetnu Slovarsivu. Po lakih novih poteh pridemo do j ;edinstva in moči slovanskega trgovskega : sveta in slovanskih podjetij. Naša gospodar- j ska ncoč bozžplspo'i-la kak< r svttlo ole\ da raztira trnine lenobnosti, n mi bomo mogli vzklikniti s hrvatskim ptsnikcm: Zora puea, bit ce dtna !
Dnevne novice.
Mestni svet. Danes zvečer ob 7. uri se bo vrti!* XV. javna seja mestnega sve'a s tem-le dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika XIV. javte seje. 'J. Priohčenja. .'J. Prem oženje proraiaSuna za .eto 1 * M >4. 4. Poročilo juridičue komisije glede razsodb? c. k. upravnega sodišča na 1> maju	oktobra
1'JOo št. l«>'.t>.7 (portčevaltc Depiero). iver ni me g če izčrpati dnevega reda v današnji seji, te l>ode i a sprava nadaljevala naslednje dni ob isLi ari.	1
Mestni svet in razsodba upravnega sodišča. Kakor razvidijo čitatelji iz notice na drugem mestu, se nabaja na dnevtm rcdu dans>nje seje mestaega sveta in sicer zi raz- , pravljsnjem o proračunu, poročilo jundične komisije o znani razsodbi upravnega sodišča, s katero je isto prcgltsilo zadnje tržaške občinske volitve za neveljavne, -lako bi se pa, motil on , ki bi mislil, da sa bode danas tudi razpravljalo o tej točki. Razpra\a o proračunu, ki suji na dnevnem redu prei to l čio trajala bode gotovo 3—5 dni in potem še-le pi de na vrsto rszprave o vprašanju veljavnosti volitev. Kdor ima le kol:č-kaj zdravega razuma bi me ral m.sliti, da je vpraš«nje o \e'javncsti volitev tako principijelno prasanje, katero bi t»e moralo res.ti prej, nago te more razpravljati o proračuau za leto li*('4, kajti dokler ni njrmaUo dognano, je- i >edanji mestni svet zak( nito iz voljen, ali ne, bi se ta mesto: svet p \e te eocel pečat: s tako važnim prašanjem kakor je proračun za leti 11*03, kjer se gre za troske, ki grejo v miljone.
Iz	se pač vidi, do obstoji mej
vladajočo t-fanko v mestnem svetu in mej c. k. vlado dogovor, vtlsd katerega dovoljuje vlada veća da spravi Š3 pod streho preračun prej n<g> ss razpusti mestni svit.
Ni d venca, da bode porival* c Depiera predlagal, da sj zopet odbije pritožba Gina Dompir-ja proti veljavnosti zadnjih obč.n*k h volitev ter tla vtciaa sprejme ta predlog. O žiro na pa na jasno in odocao l>:iedilo raz
d^e upravr?.vnega sodišča tudi ni dvoma a, da m< rj vlada zvajati kon=ek«ekvencije in take nej okorsč ne proti ra^sodci upravnega >odišča ter razpustiti mestni svet, kitiri *e noče razpustiti sam.
Ker je pa bilo jasno ža takrat, ko je upravno sod sče izreklo znano razsodbo. l>i je bila izvolitev sedanjega mestnega zastopa iz vsega začetka nezakonita t r da se ta nezakonitost ne da p opra vi ti na noben način, bila je do'.žaost vlade zahtevali cd predsednistva mestnega sveta, da tak'j po razsodi* upravnega fodisča sklepa o posled cah ist^ in prej neg<» se je sklepalo ep! h o kateri si tod i drugi točki. Tako pridem > do prečudnega rezultata, da
je in bole ro stai svet, kateri je ne za konti voljen glasom razudbe najviši instance v volilnih stvfr-li, lepo sklepal pred forma1 io konstatirano smrt jo o cajvažnejih občinfk'h 'stvareh. Kaj takega je mogoče le v ljubi • Austriji v državi neverojetnr s',i !
Ako sutonom« oblasti podpirane od državnih oblasti na tak način spoštujejo zikon, k a i n»i se zahteva v tem oziru od n vu n h državljanov ?
Seja mestnega sveta. PredsinoČDj m je mel mestni svet svojo XIV. sejo, katerej je predsedoval župan dr. Sandrinelli. V tej seji je odobren obračun 7a leto 1902., iz kste-j repa josnemljemo sledeče: redni dohodki K 0.2<U'».8r)5.54: redni troški K 8 982.182.71;
I
i prebitek K 284 681 *3; iiredni dohodki K i»l 7.54i>.38: izredni trški K 2,941 09*.72 : i primanjkljaj K 2 023.55."».34. Ta primanjkljaj je pokrit iz fondov povjila. Za tem je me- I stni svet dovolil povišanje kredita za erradbo norišn>e za 300 000 kron. I >ovoljen je bil | tudi kredit S;T>0.000 krm za razširjenje mestne plinarne. Bil je tudi odobren obračun iste plinarne za leto 1902, kateri izkazuje čisti prebitek K 916.953.48. Z i tem eta bila izvoljena svet Mazzoli predsednikom in svet. ltavasisi podpredsednikom upravnega sveta mestne plinarn®.
Ker se je pri gradbi otroškega vrta v Vrdeli določeno svoto prekoračila za K 17.1 '»9.97, je eksekutivni odbor zahteval sanatorij tega troska.
Svet. dr. Edvard Slavite je tu ;zjavil, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali prot\ kajti ona ponosna stavba, zgrajena za otroški vrt »c v Vrdeli, ni le se etavbinskega stališča nepotrebno trošenje denarja, marveč tudi z moralnega stališča. To stavbo je smatrati zločin >m, ker v njej ne bn šola v svrho pauka, ampak v politične svrhe, v svrho raznarodovanja.
Seveda je mestni svet glasoval za rahte-vani sanatorij. Kavno tako je odobr i še nekatera d> uga prekoračenja.
Zatem je mel mestni svet tajno sejo. Kadi nespodobnega obnašanja na javnej ulici je bil sinoči ob 10. uri v ul ci Naova aretovan 41 letni Jo^ip Sala iz Milana stanujoči v ljudskem prenočevališču v ulici Pondarc.
Slovenščina Koerberjevih uradnikov.
»Slovenski G< »podar« priol čuje :
»PreviČn « minister Koerber je nedavno v dižavnem zboru širokoutfno trdil, da fe po Spodnjem Štajerskem in Kranjskem slovenščina brez ovira rabi na sodiščih. Naj torej tukaj podamo nekaj resničnih vzgledov slovenščine, kakoršnjo iabijo n^ši nemškutarski uradniki.
1.	>Yi fte Savo ribali«. Kmet je bil poklican prei sodnika, ki ga ie osorno ogovoril: > Vi ste tožen;, ste da Savo ribali«. Kmetje debelo pogledal in ni vedel, ali je sam norec, ali se je s dniku zmešilo. »Vi ste Savo ribali !« se je zadri sidnik še enkrat. Po dolgem pričkanju sta vendar dognala, da je kmet v Sivi ribe lovil, pa ga je nekdo t žil, ker ni imel ribištva.
2.	»Napravite tr^ !« Pred sodnodvorano je bilo natlačeno 1 udt-tca. Prišel je nemškn ar ski uradnik in se zadri : »Napravite trg !« Vse ga je g edalo in se smeialn. Oi pa je zagrozil, da jih da zapret:. II >tel je rrči : N »pravite prost »r ! pa mislil je na nemško: Machen's Plat/ — in nekje v slovnic1 je ca-
Vandenesse uničil v Milič nem srcu spošto vanje, ki je do guje hčer svoji mater. 1» > leeine S5 se pomnožile, polagoma se je one-sveščala ter je slednjič ottala rc^avestna. Mlada gr< fica je menila, da si je bila mati dovolila za iat jej dokaj hud udarec ; a mislila je, da bo pripomoček do sprave zvečer kako ijabkovan e a i nekaj pozornosti. Zašli-j šavša na vrtu ženski krik, se je malomarno sklonila preko okna v trenotju, ko je Pavi na, ki še ni bila olib, klicala na pom č in držala markifo v rjkab.
»Ne stn.Ši se, hčerka moja !« je bila zadnja beseda, ki j t je izgovor.K mati.
M lica je videla, kako s > nje bledo, nepremično iu težavno diha o^o mater nosili mahajjčo z rokama, kakor bi se h t^la boriti ali govoriti. Prepade na \ sle i tega prizoia je sledila M 1 Vn materi in je jKmagaia, da so	p »1< ž li na n^eno postelj :n jo
elafili. Potrla jo je ia*m t rivda. V tem zadnjem tren«»t u je sp »insU svojo mater in ni mogla popraviti n:5e«ar več. Sima je ho tela bit: z njo ; in ko ni bilo nikogar več v sobi, in ko je čut la mraz te, vedno ijubku-očs jo roke, sj s« jej pos.lile solze. Po njenem
plakanju zopet vzbujena markiza je šemo^la-v deti svojo ljubo Milico. Na to je *mehlja e t»ledi»U ! č;rko mej ihtenjem, ki je bilo, kakor bi hotelo streti to nežno in zmedeno srce. Smehljaj je pričal mladi morilki matere, da ie ma er no srce prepad, na čegar dnu se vedno najde (dpuščenjs.
Komaj s»» izvedeli o rrarkicinem stanju, so odp/avili slupe ca konjih po rdravnika, r: norelnika in vr.uke grspe d' Aiglemcnt. Mlsda mgrk;?a in njeni otr«)ci so pr:ši v istem trenotju, kaki r mofje znanosti n tvorili s» p ecej veličasten, m^ l^eč in nemiren krog. v katerega so Be vmešavali služabniki. Miada markiza je, ne da bi bila čula kakov šum, na lahto potrkala na sob:ne duri.' Ob tem rnamenju je Mtlica, prelmjena iz svoj h bolečin, burno oipahuiia obe daraici, gledala plaho na ta drni u«ki krog in kazala zmedenost, govoreč j rario5oeje, neg > jezik. Ob ' pogledu na tr» živo kesanje je o-ital vaak-.io nem. Lahko je bilo videti markizine otrple I in na smrtni p- eteiji krčevito iztegnjene noge. Milica je blonela < b durih, zrla na t-orodniae in dejala z otlo doneči m glasom :	(
»Mater sem izgubila!« (Zvršetek ) i
Anton in Antonija Germek naznanjata, <la je njena hčerka
Vida
učenka IV. razreda
danes v Gospodu zaspala.
Pogreb bo«le v torek ob 101 j>red-]x>ldne.
V sv. Ivanu, 20, dec. I VK);».
____ ■
JAKOB KLEMENC
zaloga manu fakturnega blaga
(V v Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
pri|Miroča rustitim svojim oiljeiiiat(r<>iii -vojn prinlajalnico, i>rt'skr-ltljehn za jesen ii» rimo r vsemi maoufaktnriiinii jir<*iiiieti, združeno > krojarniro Ki gospode.
Sokolska oldeka kompletna
Ha?elolc neuremočljiv
od lO do 16 gld.
Velik izbor
sutueiiepi in l*onil>u-/.nes;t lilacu /-t ino/.ke, k obleke, srajce svile k in volne, Uivrn-teonis platna itd., zanpetni«.*, ovratnikov, |>erila zu uio/ke. ovratnir v barvali iu formah, nugovic, rut, jopic vm'li vrst. selino a touriste in ] koledarje, m od n ih J prcvlmetov, rokov »n i r. nitij in kože U r , dežnikov.
Velik izbor
narodnih in avstrnsKiH zastav in traKov za -yeDce v razlićnin ti».ryali.
Vse po najnižjih cenah.
K^^H —-—
Ha zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotič-fiimi cenami, poštnine prosto.
Urar F. Pertot
Poste 3, vogal ul. i Torre bianea Prodaja f-rebrne ure od 3 gld. naprej, »late ure od 8 gld. naprej. Izbor stt-n skih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsako-vrbtne ure po jako zmerni cen>.
Jabolk e
v zabojih od T>0 kig. naprej po 0 kr. pošilja po povzetju Fran Geržina, Št. Peter na Krasu.
Mlidopoico slovenska zaloga in tovarna lldjolal CJod pohištva Andreja Jug v Trstu, ulici S. Luciu 12. (zadej tribunala) priporofa vsai-e vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-litiruuejra poišbtva.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 52. A. ■
(v lastni hi5i.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da »e ni bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud j>o posebnih naertih.
jlaatrovan oenik brezplačno ln iraško.
f GRLOBOL. KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Paistigflie Prei&diaii.
Xud 40 leteti -rsjieh.
Izdeluje P. Prendini. lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini'" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
4 pare čevljev za 5 K
Vsled nakupa ogromne množine obuvala in neke konkur^ne mase prodajam le oekn-liko easa po umazani ceoi 1 par možkili iu 1 par žeoskih črnih čevljev za vezati z močno nabitim podplatom, nadalje 1 par molkih in 1 par ženskih modernih čevljev. Vs ti 4 pari so najnovejše mode. močni, gorki in priprl vni za z ino ter veljajo le 4 krone. Posili* 1*» pmti predplačil« ali povzetju A. GELB. KRAKOV 40/3. — Za naroČbo zh-dostuje dolgost stopala. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugajali.
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tGTarne niizarsfce zadruge v Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej firAon Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežela,
Solidnoat zajamčena, kajti les se osuSI v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn*, na« dernl sestav. Konkurenčne cene.
W Album pohiftteT brezplad«a
JAKOB BASVIBiČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jest vi 11, kolo-uijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita, ovsj in otrobi. Razpošilja naročeno blsg> tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni.
l /iraiii znak na zamašku
y varstvo
proti | pnarejaiijn
M ATTONIJA I &iesslittMer Sanerlruiiii.
I j IM/
Kašelj - Ka.ta.ri
Dobrozaane katraimiate paštilije Ravasinl, koje s« izdelujejo z iz-\lt <*kom kemično čistega norveškega katrama. jmajo same oa s-»>i že nudicinalno moč, dolm« zdravijo vsakovrsten kašelj, vee bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
drevesne zasliže ja.
Eua skatljica i. navoiilom 80 stot Zahtevati je le pasdlije z vžgnnim imenom .Kavasini« ter zavračat', vsakovrstna ponarejanja. Po po^ti pošilja proti povzetju uajaauj -> statljic?.
Gla/iia zalaga: Lekaua Ztavasini v Trstu.
Vdobivaju sc v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosao, G.ueincr ulica Giulia. Je roniti ul. laserma, >k Lcitcnhum pri javnem vrtu Lcitenhnrg trg ^ < .lovsinni. ± tcetM-t Barr vecchia, Serraralu ul. Pešce. Sutttnn t or.so. f "lah a VardaUi*so pri sv. Antonu nov \ GORICI: Cri<tof'oletti in 1'outoni; na REKI: Prodam iu Schindler. in v glavnih lerarnah v
Avdtvo-Oirerikej.
Z ozirom na predstoječo opustitev trg-ovine
AL NUOVO NEGOZIO"
(ex PIANO)
na borznem trgu štv. 4
se prodaja cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom.
še!t da Platz v slovenskem pomenja tudi trg — in vtvzal ee je b sv. jo »lepo« b ovenšč;no. :
3. Vi ste bili z žsndarjemJdebeli !« Na »od ni jo je bila pokliejna poštena županja. Sodnik jo je ostro pr.jel rekši : »Vi ste bdi z žan iarjem debeli !« Županja 89 je prestrašila in je vsa obledela. » Kaj pravite g. eodnik, tega pač ne I Kaj, če li to slišal inoj mož!« Sodn k je Š3 enkrat ponovil: »Vi ste bili z žandarjem debeli!« Žena je začela jokati in rotiti. I a kaj je b Io ? Enkrat je bila slabe volje in je žandarja nekaj ckregala, on pa jo je zatožil po nemško, da je bila ž njim — grob — robata. Sodnik je šel gledat v slovar, kaj se pravi po slovenski »grob« in je našel da pomenje tudi »debel«, bIisjI j« cel', da prav j j ljudje po nemško »grobe Leinwmd«, debelo platno, t< rej je tudi županja bila z žandarjem debela.
i. Zrebca bomo v ekli«. V neki občini so imeli volitev, katero je vodil nem^kutarski komisar. Ker so se pa o glasovanju glasovi tazcepdi, je modri komiear rekel: »Stime to se razšpricale, bomo žreloa vlekli«. Mislil je na nemško »I*oz z ehen« — žerebati, prečkati ; nekje v slovarju je enkrat našel, da »Los« po menja v slovenskem žreb, in tako je žreba napravil žrelica.
Hodi za eedaj dovolj, nisšteti bi se dhlo takih vzgledov se več. Tako se zgodi, da nemškuiarski uradnik ne razume Slovenca. Slovenec pa ne njega ! In taka ljudi moramo drago plačevati in ti odločujejo o r.aš.h naj-važo 'jsib stvareh ! !
Iz Pod?rada od vseh strani prihnjtjo darovi za revne makedonske begurce — in povsod je veliko zanimanje za-nje. Pa tudi m; v Podgradu n s no zaostali v tem <»'.iru Čisti d b ček veselice in predstave »Mlinar in njegova hči« je znašal 45 kron. — Ta znesek smo poslali naravnost »blagotvoritelj-nernu drušćvu« v Z fijo, katero se nam je lepo zahvalilo za darilo. Zjesek smo pa odposlali naravnost zategadelj, ker je »Edinost« -e le dva doi pozceje prin+s a poziv zi nabiranje in sporočilo, rta s« bodo tudi p<* »Edin<s:i« pobirali darovi za naše slovanske brate.
Ob tej priliki naj nam bo dovoljt.no omeniti š^ nekaj. Na predelavi »Mbuar in njegova hei«, ki je bila v prvi vrsti nuica-:» ena Podgrajčanom, fino žali-o^ pogreš?li marsikoga. S^^ebao pa se je uradaiiko osobje odlikovalo h svojo odsotnostjo. V Podgradu mamo < itain><», ki obstoji že nad 35 !rt, trrrej meti najstarejuni v vs«j Idtr. — Ta b akko ma< tr» pripomogla do združenega na-stoparji, ali, žal, tudi pri tej jk grešamo pod p-iro od strani uradu kov, izvztmši dveh, ki sta že več let čitna iste.
OpOiarjam<> tor<ej vse t ste, ki še n so pristopili do sedsj, da z nov m letom vsi pristopijo C talnici, da se bo ista zamogla naročiti ta več časopisov in knjig — s isebno že vsled tega, ker se bo C thlbi -a v teku leta preselila v krušne pn»store »Narod-j nega doma«, kakor hitro bo itti izgotovljec.
Nsj b« ta opomin ne ostal brezuspešen ! ^ r b' se tudi mi morali ravnati |oo gesiu :
Kdor n z nam , je proti nam !
-
Priročni zakonik za poknoženo gro lijo i»ori£ko in Oradi^Lo. — Preje.i tmo ; T>eta l>'Jl. s-ni iz ial »Priročni zakonik za p j k Dež r ti j gr ti .> (j iii-io iu Gradiško« ob-občinski re I in voliln k, zak n za-
~ J	'
stran a iacja mrošk .v n cerkve in du-tiovno-ia p s.op 'a, d< >ujovil s ti zakon iz leta 1^3. ia v=a dotična Rtart* ši določila, ceetne zagone, za-.oi za-t ran varstva poj-enega blaga, zastrau rabe, nap«, l,avacja n oivra^au a 1 in di ugo kmetijska ztkonf, zakun o p g< /. let- u Kra-a, volilni red za t -govinsko zbornic* v Gorici, vse šolske z» Kone it i. — To tbirko je slavni deželni odbor pripor Čd s svojo okrožn c > od dne o. ms a	št.	češ, da ustreza prav
ž v p« tre >i vm h iupacstev in drug h avti-nomniit oblaste v u u č rnaoje ne upravnim urednifcoui, uč t^ljem, o jčinskim zastopnikom iu vsem t;fat.ni ražiiainiin p« stsimkom n obrtnikom, kateri se kaj briga o za javne stvar . — Od tistih deb pa te je marsikaj spremenila v dtželnih in tistih državnih zakonih, katere obs-ga m >ja zbirka iu nabralo e je tu 1. lepo štavilo n jvih sik »nov, katere moramo p znati, če j h hočemo izvajati ali se ravnili po njih. Z »to t-em zložil novo popolno zbirko, v i-atero sec: sprejel vse spremembe in v=e tiste tove salone in ntredbe, o katerih Bedim, da po svoji vsebini spadajo v to zbirko. Tu pa tem sem dodal p< sabno občins.-enu redu kako pojasnilo, oprlo na
okrožnice dcželnfgi cdbora in pa na razsodbe c. kr. upravaegd eoiišča in slednjič kratek ptuk o občinskem gospodarstvu po najnovejših navodilih deželnega odbora. — Knjiga se že tUka in bo obsegala v dveh zvezkih približno 3G tiskanih pol ; oblika jej OBtane enaka, kakor prvi izdaji, zunanja oprava pa jej bo čednejša v vsakem oziru.
Ker je prva izdaja že pošla in se mnogo poprašuje po »Priročnem zakoniku«, obveščam s tem vse tiste, ki se zanimajo za to, i da izide druga spopolnjena izdaja tekom fe-bruarija meseca P.»04.
Ceno in vse drugo objavimo o svojem času.
K r n e b t Klavžar dež. uradnik v p^
Ružmarinke. Sbiika odabranih melodija za glasovir u lahkoj udesbi priredio S F. Vilhar. Drugi svezak. Cteoa 2 krune.
Nas neumorni skladatelj je podal b tem delom prekrasen božičen dar naši glasbeni mladini in smo prepričani, da bo tudi ta drugi zvezek — kakor je bil prvi — razprodan v najkrajšem času. Vsebioa mu je lepa in z^nimivs, a glasovirska priredba je v !ahk em, ali vendar elegantnem zlogu. — Vsaki kompoziciji je pridodan tudi tekst, i Posebno povdarjamo popularno in priljubljeno popevko »Slovenec i Hrvat«, po kateri je toliko zahtevanja. Da bodo tudi bo'j izurjeni igralci Da glasovir nahajali naslade v »Ruž-marinkah«, uvrščena je v ta zvezdk predigra k operi »Ivanjska kra'jica«, katero se more im novati pravim biserjem naše glasbene knji ■ ževnosti. Delo je ratisni'a domaća zagrebška tiskarna Antona Seholza ter je jako ukusno opremljeno. Dobiva se pri skladatelju in v vseh zagrebsk h knjigotržnicah. Priporočamo to delo najtopleje našim igralkam in igralcem ca glasovir.
Iz Dirae«* nam pišejo: »Kaj pa to po-menja?« povpraševali so tujci, prihajajoči po železnici, ko so videli en ganljivi priz )t na tuka^šoi postaji. V bengaličnem svitu, ob zvonkih akordih tambunc, t b prekrasnem pevaoju navdušenih govorov tmo 83 D.tačani poslavljali dne L'.~>. novembra t. 1. od premi-lega duševnega pastirja. Prečastiti gosp d Ivan Narobe, ki je tukaj 19 Jet župnikoval je 6topil v stalni poko", ko mu je težavni poklic omajal tsiesne moči. Dal 1» >g, da bi v Kamniku dolg > vis o let užival, kar fei je prislužil v dob telesne [in duševne čdosti ! Predno je pr.š^l on s tukaj, je bi.a župna cerkev uboga, siromak je bil sv. Anton, vaški patron. S daj je pa cerkev za 100<H) kron (recimo deset tisoč krcn) več vredna nego je b:la pied 1'.» leti. Pod Narobetovim pa-stirstvom se je napravil v cerkvi, nov križev pot, ki bi bil kras vsfcki stolni cerkvi. V časih s« je v ctrkvi razlegalo nt ubrano petje brez miizibaličae vradnosLi, a sedaj prepevajo pevci ob mogočnem sprenstvu orgej, za katere se je Narobe toiino časa trudil, dokler niso bde postavljene na svoje mesto. 1 Kes po vi ročaj o orgije stroškov, ker je treba
-	-	I
plačevati organista, a Divačsni ne stiskamo < a n:, hi gre za ubrano ce*kv n » peje. Zvonovi, ki so biii vi ti v Gonci in ua stolp p stavljeni leta 1	nas s^omiojsjo ntnj,
kajti on ni toliko čjsa miroval dokler niso biti odstranjeni mali zvončki h stolpa, in na roleto n ih nameščeni ređaiji. In kdo bi našteval, kar je cerkev pr dob la z njegovo p žrtvovainostjo. Grspod župuik si je s svojim delovanjem v cerkvi, šoli in drugod znal pridobivati obč > t-impatje. Na,b jljši dokaz temu l ilo je »»lov,; ob n;e^ovem odhodu.
Gospodu Narobetu kličemu tem potom
opetovaro »Srećci bili!
InsoDeiitni pivci. -47 etn> mizar Ivan
L. iz ulice R borgo šr. 5:7, -J.o etni dninar Ivan D. brez stalcega bivališča in 291etn kočijaž Fran F. stanujoči v ljudskem preno-čevališču v ulici Poudarep, eo šli s noči v gosti i co »Alla cittfl di Treviso« v ulici Por-pella ter tam popili vina za K 5 24. A ko je pr sel krčar z rt čunom, bo n.u izjavili, da nimajo s čim plačati. Krčmar je vs'ed t9 iz juve poklical redarja, kateri j h je odvel na stražnico v ulici Tigor. kjer jih je policijski uradnk vzel na zapisnik ter pridržal v zaporu.
V pijanosti je 41 letni kovač Anton Macorin iz uiice Loren?o Gatteri št. IG, padel včeraj popoludne tak) nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Prenešen je bil na zdrav n ško postajo, kjer mu je zdravnik provizo-ričoo obvezal nogo, ter ga dal potem prevt-sti v bolnišn ao.
Tcpeni so bili : 2t»letni Karol Majcen iz ulice Sv. L^cerba e . 4. in sicer včeraj
popoludne cb f> uri in pol v ul ci Pozzo bianco. Bil je nijan.
—	221etna Angela de Ltica iz ulice Concord a št. 13. Pretepel jo je ljubČek in sicer jej je napravil precejšnje zneke svoj« ljubezni na obraz::, na glavi in po životu.
—	i»4 lctoi zidar Jakob Pjer.s iz Rojana Dobil jih je po glavi, po obrazu in drugod.
—	24 letni voznik Ivan Laurenčič iz Sv. Marije Magdalena zgornje. 1> l je pijan in ee je spri z negira svojim tovarišem, kateri ga ja prej dobro obdelal potem pa ga pustil ležati v blatu.
K temi: poslednjemu je šel zdravnik se zdravniške po*t je vsled tekianično dobljenega poziva a oni trije so bili prišli sami na zdravniško postijo.
}
i _ »
Trgovina.
Trgovina z lesom.
CVne kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih S dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. tTo so cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.)
Jelo?e desfce dobre r— 2r)X-<'"im *14" K 108 1200-
......3//= l'-'X-0 „ V, v n 7»—82 r
„ sturete „	» T,,/ n ;"»<»—«»
Vs— 1-»X1:*> „ 7!xx -	<*o—««
Jelovi remeljni (morali1 7()X7,,I,,I"	K	„
:ir'X'° n	n	2S
«oxw> ^	^	-70
4'>XX" „	„	oH-:{f»
;>0X1X1 -	-	«2--8(i
ir»x:»"	-	41—43
1 - -	,VX,° " " 1 K 28-30 m3
nxn	iU m
Hukove »lile (testonii 20'«!" u'10' 1 a—i> K 4-t—4»*,°/,,
Bliicl (taYOlBte) irv. „/ 10 „ 18-18.o0°„ bistr. •;'10* K 12.0O—i:i.oo°;0
Poltramiči tlileri) .... 3,'at 3/4, 4 od K 2fi—30
'J rami.........."*!. od 'j9 K M—72 m-
Hordonali -7XSif in naprej S—12 m. K 26—2.s ur'.
Odkar smo zadnjič poročili, se cene nisu spremenile.
Povprasanja vedno malo. kupčija neznatna. Zaloge so do ro preskrbljene.
f| Izvažanje lesa t Italijo.
1. januvar 1904., s kalernu Onem je za-pede trgovinska pogodba mej Avstrijo in Iialijo. Ako se do tega dne ne tložene kaka proviiorna peg »dba, pričakovati je, da Ita-lja v odgovor na povišanje carine na njeno vino od s;rani Avstrije, naloži visoko cirito na avsrijeki lee. Veltd ttga se opaža že od nirseci oktobra naprej, »la lesni trgorci po-Sebuo iz Koroškega v vsej nagi 01 peš ljw;o les v I tal -jo. Ud oktobra do 1;"). r. m. žj ee je eksponiralo iz Koroške v Italijo več nego dvakrat toliko leta, nego lani v isti dob . Itaijmaki kupci se hečejo ?a'ož;ti z lesi m pr*d tconcfia leta, kolikor le mogoCe. Tudi v Trrt i nar<čdjo le«, khteri naj *e jim izreči l r ->d ko< ceni it ta. Ntši leoci trgo\ci morajo biti jako (iprezni o sklepanju takih kupčij, da fie pridejo v kuko zadrego. Staviti jim je i ir.r^čno pogoj, da ne jsmči o za izročitev lesa v It-1 ji pred koucem leta, ako ni izročitev pr gojena v Avstriji, ter se jim je zavarovati pri cenah tako, tla ima plačati even uelro carino kupte.
Na Koroškem eo začele cene l^sa padati v očigled pričakovani carin:.
Dobave l^sa.
Pri rž ški trgovinski zbornici je na cgled objava giede di bave o?i0<> je'ovih in smrekovih dil za urbske državne želcznice. ;
Konkarz.
Stefnn listič, trgovec v Ajdovščini je p&l v konkarz.
Zaradi oiofla iz Trsta se profla
po iako nizki ceii <ive slovenski kr^mi ter zalogo dalmatinskega in M'r.-k3ga v n . P.»jasiiia daja Anton S >rli Trgovinska kavarna v Trstu.
ZALOGA	j
tu- ii inozemskih vin, špirita io likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
]. perhauc - 7rst
Via deli' Acque št. 12.
(n; sproti Kaffč Centrale.) Velik izbor Trancoskeira šampanjca, penečih dezertuih italijatiskih in avstro-o^rskili vin. l(»rđeanx, ISunriiiider, renskih vin. Mosella iu Chiatiti. — Ituin. konjak, razna žganja ter posel*ni pristni tropinovec. sli-vover iu brhijevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka uaroeha se takoj
-	- izvrši.- lia/pošiMa se po povzet »n. - -
Ceniki 11:1 zahtevo in franko.
—	Razorodaja od doI litra naorej. —
Zlatar
Dragotin Vekjet
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur.
Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne.
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jako r.izkih cenah spece-rijako-jedilno blag" iz prvih tovarn in sicer Ilirske testenine Žnideršič & Valenćič, nadalje napol taeske iu tržaške testenine prvo vrate in vsake velikosti, s tačno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od ."> klg. naprej.
Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek.
Priporočam 8e udani
Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
VEČJA TRGOVINA
— v Gorici	-
■ v v _
isc e
kontoarista veščega slovenskega, italjanskega in nemškega jezika ter amerikanskoga knjigo-voditva. Usfop takoj. Pla'*a po dogovoru Ponudbe pod iKontoarist« na upravo lista »Edino9t«
Velik dohod
snovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Nasledili! FB. HITTY
Alojzij Galperti
TRST
BaiTlera veccliia 13.
'	Varstvena znamka: SIDRO.
! LINEIENT. CAPSIGICOMP.!
1 iz Richterjeve lekarne v Pragi
'	pripoznano izvrstno, bolečine
)	blažeče mazilo; dobiva se po	I
l	I 80 stot, 1.40 K in po 2 K po	(
I	^^^^ j vseh lekarnah.	|
(	Pri vkupovanju tega povsod pr- *
ljubrjen^ga domačega zdravila na
)	^ftl	se pazi edino le na originalni (
BI	steklenice v zavitkih z nažo var i
'	U	atvrno znamko „SIDRO" z
•	Richterjeve lekarne in le tedaj je (
\	: gotovo, da se sprejme originalni |
^—	izdelek.	r-^v'i
j Ricliterieva leiama pri zlatem lem 7 Pragi	,
^	I. Ellzabetlne nlloe 5.	hZl^J '
Zaloga
glinastih pečij
v razi enih velikostih načrtih iu barvah ter ra/.no-vrstnih plo>č zi prevlečenje Štedilnih ognjišč iz ene prvih ča-kih tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi žteailna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave.
klavnemu občinstvu v mestu in na deželi piiporoča se najtoplije.
PETER VERČON
I TRST. — Ulica Chiozza štv. 14.
(.ko«i dvorišče).
\ Za praznike!
__Najboljše obuvalo
po najugodnejših cenah se dobiva le
Julij Romanelli
TRST — Corso št. 12 — TRST
:-Ua- angleških čevljev za moške od gld, 3.10 naprej
v eiiKi izDor M rum. f> „ „ „ 3.30
Specijaliteta obuval za dečke.
Za praznike!
Sprejema zavarovanje človeškega £v-jenja po nt jrazrovnt iej>ih kombinacijah ped tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je Dgodoo zavarovanje na dož;^*»t»p in smrt z zmanj^ujočimi se vplač li.
„SLA VIJA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Vsak član 'n.a po preteku }>eub let pn vi^o do dividende.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drnca vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prit° požarnim Škodam po najnižjih cenah £kode ceniuie takoj in naikulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v carolne in občnokoristne namene.
Operater kurjih očeh
ciiimai! specijalist lilOSDAHI
ki ordinira na Ccrso štv. 23, II. nadstropje.
naznanja -^seon. V.i trpijo na kurjih očeh ali vsieil zaraščenih nohtov, <ia iste t h Roj <»dpra i po neki posebni metodi, ki ne prov-zro<"a ni kakih bolečin.
Cena od ene krone
za. operacijo ni nič. ako se pomisli na velike dobrote, koje te takoj ?adob£.
TRST — ul. Paduina 19. TRST
AVIANO & SCHEGA
tov.ima šcetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno.
1'irodne cene.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. »rebrnine i a žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
VOfjal ul. Torrcnte.)
izgotovljcnih oblek za «o<pocltf. dečke in otroke. Veliki izbor snovij zli obleke, ki >e po mer izgotovijo v lastni krojasmei.
Bojjat izbor površnikov, sukenj, bavelokov po jako-nizki>[ cenali.
P O D R U Ž X I C A ;
,ALLA CITTA Dl LONDRA"
Ul. Poste ntiove št. 5. Vogal ul. Torre bian- •
TRST — ul. Padiuna 19. — TRST.
Alfi M
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča tvojo zalogo jestvin. kolo nij&lij, vsakovrstnega olja. najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
Martin Krže - Trst
Trg S. Giovanni št. 1.
Cena vžigalic: 1 orifr. z-ib<») « ;>UU zavit«' ("ormai) Iv 4<s"— f.uuko L ubijana, ~/'/0 {.opuste.
1 or za»>oj h .")(>0 zav. (Klam.ng) K ~>'J.— franKo Ijjubi n:i, 'J °/0 popustu.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caceia).
Gramofoni, fonograii, plošče in cilindri za gcnlbo v velikem izboru.
Internacionalna godba in petje.
Vse po ctnah. da se ni bati konkurence.! Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanj«? nakupovanja se proda - j jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke.
Posojila.
ne manjše od 10.000 kron
*
na liise, zemljišče, dedšeine
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
Svoji k »vojim
OBU VA L A.
i
—	Dobro jutro ! Kani pa kam ? |
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r j ulico Riborgo št. 2$ po domače j k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste j obuvala za moške, ženske in otroke. 1 Isti popravlja male stvari brezplačno i ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rebar.
w Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
= Borzni trg* št. 2. II. nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. Konkurenčne cene
V Trstu,
Zaloga belgijske platenine, namiznih predmetov ter bombaževine
PETEK KLANSK U TRST
Piazza Nuova (Gadola) št. 1.
Ciple • Pletenine - Nopvice • Spodnja oblačila - Tapeti • Pokrivala.	ww Posebnost: oprava za neveste.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Zaloga vpakovrsto li Kuhinjskih |o r;b-tč.u, dkiifov, hreuračtrv, eodčeteov, rt š t, £aiulj, j i.», metel iul.
Razpošilja na debelo ua deželo.
Prodaja kuhinjsko posodo od porcelana, lužice ali emajlovacega ž-leza, c nkoviur, kbt*e. ji« samtnier je, cajae kuške, jerbaše in vsakovrstne prt d mete od ztmjene.
Postrežba na dom.	Cene zmerne.
Iv. Penlan, Ljubljana
Iv. Penlan, Ljubljana
■ff^L POLOŽI DAbT oomvlna^ALT^T,
Te
sov prid družbi sv. Cirila in Metoda ._v LJUBLJANI._j
i Andemo de Franz.
I
V dobroznaui gostilni »Andemj de Franz*
v ulici Geppa st. 10.
t?e toči:
fino vipav-ko belo.....p > 40 nvc- '
za La »Ioni.......*	»
| iđtraki ttrau I. vrate . . . . »	»
z\ nn dom.......* •»- *
nad 10 litrov......*	»
! dalmatinsko I. vi>te . . . . »	*
za UH ..........y
Dad 10 litrov......>	»
l*ri|»or.>f-a se krfimarjenn in trgovcem za 'prodajo uh dtb**'«, klavnemu obe.nstvu pa za mnogobrojni i k. Na razpobg > so vedno topla in mrzla ediia. Kič-ma ?e odprta vsak večer do poloofit.	Udani
Josip F ur lan»
krčmar.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanit«, po najnižjih renah. Za enkratno insercijo se plača po '2 stot. za beseJo: za večkratno insereijo pa se cena primerno Ojlasi za vse leto za enkrat na teden stanejo 2) Kf ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obroitih. Najmanja objava 60 stou
Žalova likerjev v sodćih in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih j -/iu .u Liu.eljt. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
A nfnn ^ftrii	8V°j° kavarno
MlIlUlI wUI II »Commercio« kjer je aha-jališče Slovencev. N:t razpolago so vsi stovjuski in mnogi drugi časnifci.
f	w ~
| Polnoč plačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse mtf rent. ustavnih pueiu, prijoritet, komunalnih obligac: srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Eromece izdaja k viakemn irebanju.
" Špitalske ulice štev, 2. =
Zamenjava in eakomptuje	Daje predujme na vred. papirje.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale	Zavaruje srečke proti kurzni
!	—■ ■	kupone. ~	j	:: ——	Izgubi --------- .	—
Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Bskompt in inkamso menic.	Bor~^a naročil*.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ueodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - '	dne vzdiga.	-----------
Promet ■ deki in nakaznicami.
Zaloga obuvala.
Piazza Nuova st. 1.
— TKST —
M. MADR1Z
Zaloga obuvala.
Via delle Poste št. 3.
— TRST —
- Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.