102 Validity of the Daily Activity Behaviours Questionnaire among university students Abstract Physical activity, sedentary behaviour, and sleep (i.e., 24-hour movement behaviours) have important impacts on students’ health and well-being. With the emergence of the 24-hour movement paradigm, there is a need for questionnaires that evaluate move- ment behaviours over the entire 24-hour cycle. The aim of this study was to test concurrent validity of the Daily Activity Behav- iours Questionnaire (DABQ) among university students. Thirty-seven (25 females, 25 ± 2 years) students wore activity monitor (ac- tivPAL accelerometer) for seven days (24 hours per day) and completed the DABQ. The amount of sleep, sedentary behaviour, low intensity physical activity (LPA) and moderate-to-vigorous intensity physical activity (MVPA) captured by the DABQ and activPAL was calculated using proprietary software. The mean difference (DABQ - activPAL) between the two tools was 7 min/day for sleep (95% CI: -6, 20), -75 min/day for sedentary behaviour (95% CI: -128, -21), 105 min/day for LPA (95% CI: 53, 157) and -38 min/day for MVPA (95% CI: -51, -24). The Spearman correlation coefficient between DABQ and activPAL was 0.71 for sleep, 0.48 for sedentary behaviour, 0.59 for LPA and 0.50 for MVPA. The results of the study suggest adequate validity of the DABQ for the assessment of 24-hour movement behaviours in large epidemiological studies on university students. Keywords: time-use questionnaire, time-use composition, 24-h movement behaviours, time-use epidemiology, DABQ Izvleček Telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje (tj. 24-urno gi- balno vedenje) pomembno vplivajo na zdravje in dobro počutje študentov. Z nastankom 24-urne paradigme se je pojavila potreba po vprašalnikih, ki vrednotijo gibalno vedenje v okviru celotnega 24-urnega cikla. Namen študije je bil preveriti sočasno veljavnost Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (angl. Daily Ac- tivity Behaviours Questionniare – DABQ) med študenti. Sedemin- trideset (25 žensk, 25 ± 2 leti) študentov je nosilo merilnik gibanja (pospeškometer activPAL) sedem dni (24 ur na dan) in izpolnilo vprašalnik DABQ. Z uporabo pripadajoče programske opreme smo izračunali količino spanja, sedentarnega vedenja, nizko intenzivne telesne dejavnosti (NTD) in zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti (ZVTD), zajete z vprašalnikom DABQ in activPAL. Pov- prečna razlika (DABQ – activPAL) med orodjema je za spanje zna- šala 7 min/dan (95 % IZ: –6, 20), za sedentarno vedenje –75 min/ dan (95 % IZ: –128, –21), za NTD 105 min/dan [95 % IZ: 53, 157] in za ZVTD –38 min/dan (95 % IZ: –51, –24). Spearmanov korelacijski koe- ficient med vprašalnikom DABQ in activPAL je za spanje znašal 0,71, za sedentarno vedenje 0,48, za NTD 0,59 in za ZVTD 0,50. Izsledki študije kažejo ustrezno veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje 24-urnega gibalnega vedenja v večjih epidemioloških študijah na študentih. Ključne besede: vprašalnik o porabi časa, kompozicija porabe časa, 24- urno gibalno vedenje, epidemiologija porabe časa, DABQ Anja Šuc 1 , Kaja Kastelic 2,3 , Lea Einfalt 1 , Nejc Šarabon 1,3 Preverjanje veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti pri študentih 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija 2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, 6000 Koper, Slovenija 3 InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola, Slovenija glas mladih 103 „ Uvod Telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje pomembno vplivajo na zdravje (Chaput idr., 2020; Physical Activity Gui- delines Advisory Comitee, 2018; Saunders idr., 2020). Raziskave kažejo, da so večja količina ukvarjanja s telesno dejavnostjo, manjša količina sedentarnega vedenja – tj. vsakršno vedenje v času budnosti, ki ga za- znamuje nizka poraba energije (≤ 1,5 MET) in pri katerem je posameznik v sedečem položaju, se naslanja ali leži (Tremblay idr., 2017) – in zmerna količina spanja (npr. od sedem do devet ur na noč za odrasle (Ross idr., 2020)) povezane z boljšim zdravjem in dobrim počutjem. Na primer, raziskave kažejo na manjšo pojavnost kroničnih ne- nalezljivih obolenj, boljšo kakovost življenja in daljšo življenjsko dobo (Chaput idr., 2020; Patterson idr., 2018; Physical Activity Guide- lines Advisory Comitee, 2018; Saunders idr., 2020). Dnevna količina ukvarjanja s telesno de- javnostjo različnih intenzivnosti, npr. niz- ko intenzivna telesna dejavnost (NTD) in zmerno do visoko intenzivna telesna de- javnost (ZVTD) (Strath idr., 2013), količina sedentarnega vedenja in spanja v seštevku vedno rezultirajo v 24 ur. V vsakem danem trenutku je posameznik bodisi telesno dejaven bodisi sedentaren ali spi. Iz tega sledi, da vsaka sprememba količine enega od omenjenih gibalnih vedenj vodi v ne- izogibno spremembo količine enega ali več preostalih gibalnih vedenj. Na primer, večja količina sedentarnega vedenja vodi v manjšo količino telesne dejavnosti in/ali spanja (Rosenberger idr., 2019). Na podlagi dejstva, da so gibalna vedenja medseboj- no odvisna, jih je po nedavnem spoznanju smiselno obravnavati skupaj – kot dele celote (Chastin, Palarea-Albaladejo, Dontje in Skelton, 2015; Dumuid idr., 2020; Pedišić, Dumuid in Olds, 2017; Rollo, Antsygina in Tremblay, 2020)Palarea-Albaladejo J, Dontje ML, Skelton DA (2015. Iz potrebe po poime- novanju te celote je nastal izraz »24-urno gibalno vedenje« (Rosenberger idr., 2019; Tremblay idr., 2016). Za vrednotenje 24-urnega gibalnega ve- denja v raziskovanju se najpogosteje upo- rabljajo pospeškometri ali kombinacija več različnih vprašalnikov (Grgic idr., 2018; Rollo idr., 2020). Večina dosedanjih vprašal- nikov je namreč namenjena vrednotenju zgolj enega ali dveh gibalnih vedenj (npr. Mednarodni vprašalnik o telesni dejavnosti – IPAQ). V nedavno objavljenem pregle- dnem članku so ugotovili, da primanjkuje samoporočanih vprašalnikov, ki bi vredno- tili vsa gibalna vedenja v okviru 24-urnega cikla (Rodrigues idr., 2022). Uporaba vpra- šalnikov je cenejša in bolj praktična meto- da v primerjavi z merilniki gibanja (Strath idr., 2013), zato ostaja potreba po veljavnih vprašalnikih za vrednotenje 24-urnega gi- balnega vedenja (Rodrigues idr., 2022). Za to je bil pred kratkim razvit Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (angl. Daily Activity Behaviours Questionnaire – DABQ), ki omogoča vrednotenje 24-urne- ga gibalnega vedenja (Kastelic in Šarabon, 2022b). Vprašalnik DABQ je izkazal ustrezno zanesljivost in veljavnost na vzorcu zapo- slenih odraslih Slovencev (Kastelic, Šara- bon, Burnard in Pedišić, 2022). Vprašalnik DABQ je namenjen tako delovno aktivni populaciji kot tudi tistim, ki niso za- posleni (npr. šolajoča se mladina, študenti, brezposelni, upokojenci). Vprašalnik DABQ je sestavljen iz štirih sklopov vprašanj o: spanju, gibalnem vedenju na delu, gibal- nem vedenju med potjo na delo in z dela ter gibalnem vedenju izven dela. Zaposleni anketiranec izpolni vse štiri sklope vprašanj, medtem ko nezaposleni anketiranec izpol- ni le prvi in četrti sklop vprašanj (preskoči drugi in tretji sklop vprašanj, ki sprašujeta po gibalnem vedenju, povezanem z de- lom). Slovenska različica vprašalnika DABQ je bila validirana na vzorcu zaposlenih odraslih (Kastelic idr., 2022), s čimer ostaja potreba po preverjanju veljavnosti vpra- šalnika na populaciji nezaposlenih. S tem namenom smo v študiji preverili sočasno veljavnost vprašalnika DABQ na vzorcu štu- dentov – ti predstavljajo podskupino odra- slih, ki večinoma še ni zaposlena. „ Metode Načrt raziskave V študiji so sodelovali študenti dodiplom- skega in podiplomskega študija. Vzorčenje študentov je bilo priložnostno, pri čemer so bili vključitveni kriteriji status študenta, razumevanje slovenskega jezika in gibalna neoviranost. Na prvi dan raziskave so pre- iskovanci prejeli merilnik gibanja in ustna navodila za nošenje. Merilnik gibanja so nosili sedem dni (24 ur na dan). Na osmi dan so ga vrnili in samostojno izpolnili vprašalnik DABQ ter podali podatke o svoji starosti (leta), spolu (moški/ženski), telesni masi (kg), telesni višini (cm), stopnji študija (1. stopnja/2.stopnja/3.stopnja), smeri štu- dija (ime študijskega programa) in statusu študenta (redni študent/študij ob delu). Pred vključitvijo v raziskavo so vsi preiskovanci podpisali soglasje za prostovoljno sode- lovanje. Študija je bila izvedena v skladu s Helsinško deklaracijo, odobrila jo je Komisi- ja Republike Slovenije za medicinsko etiko (številka odobritve: 0120–557/2017/4). Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni de- javnosti (angl. Daily Activity Behaviours Questionnaire – DABQ) sprašuje po spanju, sedentarnem vedenju, NTD in ZVTD v pre- teklih sedmih dneh. Validacijska študija na zaposlenih odraslih je pokazala ustrezno zanesljivost (ICC = 0,59–0,69) in veljavnost (ρ = 0,38–0,66) vprašalnika za namen epi- demiološkega raziskovanja (Kastelic idr., 2022). Vprašalnik je dostopen v angleškem, hrvaškem, nemškem in slovenskem jeziku (dostopno na https://healthytimeuse.com/ sl/pages/2). V naši študiji smo uporabili slo- vensko različico spletnega vprašalnika. Merilnik gibanja V študiji smo uporabili pospeškometer ac- tivPAL4micro (PAL Technologies Ltd., Gla- sgow, Škotska), ki se uporablja za veljavno vrednotenje količine spanja, sedentarnega vedenja, NTD in ZVTD (Carlson idr., 2021; Lyden, Keadle, Staudenmayer in Freed- son, 2017). Preiskovanci so nosili activPAL na sprednji strani stegna (nalepljen z me- dicinsko nalepko Tegaderm), na polovici razdalje med sprednjim zgornjim črevnič- nim robom in kolenom. Preiskovanci so activPAL nosili sedem dni (24 ur/dan) razen med plavanjem ali obiskom savne. V času nošenja activPAL so preiskovanci izpolnje- vali dnevnik spanja (Carlson idr., 2021). Po sedemdnevnem obdobju nošenja acti- vPAL smo podatke prenesli na računalnik z uporabo pripadajoče programske opreme (PALconnect, verzija 8.11.4.89, PAL Techno- logies Ltd.). Obdelava podatkov Podatke, zajete z vprašalnikom DABQ, smo vnesli v pripadajočo programsko opremo DABQanalyser 3.0 (Kastelic in Šarabon, 2022a), s katero smo izračunali spremenljiv- ke o samoporočanem 24-urnem gibalnem vedenju. Količina spanja je bila izračuna- na kot seštevek časa v postelji, ki smo mu odšteli čas budnosti med časom v postelji (tj. čas, potreben za uspavanje, in seštevek vseh zbujanj med spanjem) in prišteli čas dnevnih dremežev (Kastelic in Šarabon, 104 2022b). Količina sedentarnega vedenja je bila izračunana na podlagi poročanega deleža časa budnosti, preživetega sede ali leže (pri čemer je bil čas budnosti izra- čunan po enačbi: 24 ur – spanje). Količina ZVTD je bila izračunana kot vsota trajanja hitre hoje ter udejstvovanja v rekreacijskih/ športnih aktivnostih in drugih fizično na- pornejših aktivnostih, ki niso del rekreacije/ športa. Količina NTD je bila izračunana kot preostanek časa po enačbi: 24 ur – spanje – sedentarno vedenje – ZVTD. Podatki, pridobljeni s pospeškometrom activPAL, so bili obdelani s pripadajočo programsko opremo PALanalysis (verzija 8.11.4.61, PAL Technologies Ltd.). Uporabili smo algoritem CREA, ki omogoča izračun dnevnega časa spanja, sedentarnega ve- denja in telesne dejavnosti. Na podlagi podatkov iz pospeškometra in informacij iz dnevnika spanja smo v programu PA- Lanalysis natančneje določili začetek in konec spanja za vsak dan posebej, posto- pek je podrobneje opisan drugje (Carlson idr., 2021; Kastelic idr., 2022). Podatke smo nato izvozili v obliki .csv. Trajanje samo- poročanih dnevnih dremežev smo prišteli k času spanja in odšteli od časa sedentar- nega vedenja. Za oceno količine ZVTD iz pospeškometrskih podatkov smo uporabili R-skripto »activpalProcessing« (Lyden, 2016; Lyden idr., 2017). Količino NTD smo izraču- nali po enačbi: 24 ur – spanje – sedentarno vedenje – ZVTD. Statistična analiza Podatke smo analizirali s pomočjo progra- ma R in R studio ob uporabi skript »De- scTools« in »summarytools«. Podatke o lastnostih preiskovancev smo predstavili kot absolutne in relativne (%) frekvenčne vrednosti. Podatke o količini spanja, se- dentarnega vedenja, NTD in ZVTD, zajete z vprašalnikom DABQ in activPAL, smo pred- stavili kot povprečne vrednosti s standar- dnimi odkloni (SO). V nadaljevanju smo za vsako gibalno ve- denje posebej izračunali razliko med vpra- šalnikom in activPAL na ravni posameznika (npr. količina spanja, zajeta z vprašalnikom – količina spanja, zajeta z activPAL) ter iz- računali povprečje razlik s 95-odstotnim intervalom zaupanja (IZ) in SO razlik. Izra- čunano povprečje razlik ponuja vpogled v morebitne sistematične razlike med orod- jema, medtem ko SO razlik ponuja vpogled v morebitne naključne razlike med orodje- ma. Uporabili smo Spearmanov korelacijski koeficient (ρ) s 95-odstotnim IZ in izračunali korelacijo med podatki, zajetimi z vprašal- nikom DABQ in z activPAL, za vsako gibalno vedenje posebej. Korelacijski koeficient ≥ 0,3 smo interpretirali kot kazalnik ustrezne veljavnosti vprašalnika za namen epidemi- ološkega raziskovanja (Akoglu, 2018). „ Rezultati V raziskavi je sodelovalo 37 študentov (25 žensk). Preiskovanci so bili stari med 22 in 30 let. Večina študentov (68 %) je študirala na magistrskem študijskem programu 2. stopnje in bila vpisana v redni študij (73 %) (Tabela 1). Tabela 1 Lastnosti preiskovancev (n = 37) Vzorec študentov Povprečna starost v letih (SO) 25 (2) Spol; n (%) Ženski 25 (68) Moški 12 (32) ITM; n (%) Normalna telesna masa (18,5–24,9 kg/m2) 29 (78) Prekomerna telesna masa (≥ 25,0 kg/m2) 8 (22) Stopnja študija; n (%) 1. stopnja 4 (11) 2. stopnja 25 (68) 3. stopnja 8 (22) Študijski program; n (%) Kineziologija 12 (32) Fizioterapija 11 (30) Edukacijske vede 6 (16) Medicinske vede 3 (8) Ekonomija 2 (5) Drugo (organizacija, turizem, materiali) 3 (8) Status; n (%) Redni študent 27 (73) Študij ob delu 10 (27) Opomba. N = število; SO = standardni odklon; ITM = indeks telesne mase. Povprečna razlika med količino spanja, zajeto z vprašalnikom DABQ in activPAL, je znašala 7 min/dan [95 % IZ: –6, 20]. Ko- ličina sedentarnega vedenja, ovredno- tena z vprašalnikom DABQ, je bila nižja v primerjavi s količino, zajeto z activPAL, pri čemer je povprečna razlika znašala –75 min/dan [95 % IZ: –128, –21]. Nasprotno je bila z vprašalnikom zajeta količina NTD višja, povprečna razlika med orodjema je znašala 105 min/dan [95 % IZ: 53, 157]. Količina ukvarjanja z ZVTD, ovrednotena z vprašalnikom DABQ, je bila nižja v primer- javi s količino, zajeto z activPAL, pri čemer je povprečna razlika znašala –38 min/dan [95 % IZ: –51, –24]. Spearmanov korelacijski koeficient med vprašalnikom DABQ in acti- vPAL je za spanje znašal 0,71, za sedentarno vedenje 0,48, za NTD 0,59 in za ZVTD 0,50 (Preglednica 2). „ Razprava V študiji smo na vzorcu študentov prever- jali veljavnost vprašalnika DABQ ob primer- javi s pospeškometrom activPAL. Ugotovili smo, da so za vrednotenje količine spanja, sedentarnega vedenja, NTD in ZVTD kore- lacijski koeficienti znašali med 0,48 in 0,71. V primerjavi z activPAL je bila z vprašalni- kom zajeta količina sedentarnega vedenja in ZVTD v povprečju nižja in količina NTD v povprečju višja. Izsledki kažejo ustrezno veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje 24-urnega gibalnega vedenja v večjih epidemioloških študijah na študentih. Veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje količine spanja pri študentih (ρ = 0,71) je bila primerljiva s predhodno poročano ve- ljavnostjo pri odraslih (ρ = 0,66; Kastelic idr., 2022) in starejših odraslih (ρ = 0,69; Kastelic, Löfler, Matko in Šarabon, 2023). Vprašalnik DABQ je pokazal boljšo veljavnost za vre- dnotenje količine spanja kot nekateri drugi vprašalniki (Cespedes idr., 2016; Lee, 2022).V nedavni študiji so poročali o izjemno nizki povezanosti (ρ = 0,08) med samoporoča- no količino spanja (ovrednoteno z enim vprašanjem) in količino spanja, izmerjeno s pospeškometrom, na populaciji mlaj- ših odraslih (18–30 let) (Lee, 2022). V drugi študiji, v kateri so količino spanja vredno- tili posebej za delovne dni in dela proste dni (vprašanja so se nanašala na običajni čas odhoda v posteljo in čas prebujanja), so poročali o nekoliko boljši veljavnosti (ρ = 0,38) (Cespedes idr., 2016). Predlagano je bilo, da na veljavnost samoporočane ko- ličine spanja vpliva celovitost vprašalnika (Matricciani, 2013); vprašalniki, ki količino spanja vrednotijo zgolj z enim vprašanjem, navadno kažejo slabšo veljavnost, med- tem ko izčrpnejši vprašalniki kažejo boljšo veljavnost. Vprašalnik DABQ sprašuje po času odhoda v posteljo in času prebujanja (posebej za delovne dni in dela proste dni), času, ki je potreben, da preiskovanec zaspi, glas mladih 105 po trajanju zbujanja med spanjem in traja- nju dnevnih dremežev, s čimer ga štejemo med temeljitejše vprašalnike. Vprašanja so postavljena tako, da preiskovancu ni treba izračunati količine spanja (to opravi razi- skovalec), kar verjetno dodatno prispeva k boljši točnosti samoporočane količine spa- nja (Kastelic idr., 2023). Veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje sedentarnega vedenja pri študentih (ρ = 0,48) je bila nekoliko boljša od predho- dno poročane veljavnosti pri odraslih (ρ = 0,42; Kastelic idr., 2022) in starejših odraslih (ρ = 0,35; Kastelic idr., 2023). Podobno je bila veljavnost nekoliko boljša tudi v pri- merjavi z veljavnostjo drugih uveljavljenih vprašalnikov o sedentarnem vedenju pri odraslih (ρ = 0,35; Bakker idr., 2020; r = 0,23, Meh, Jurak, Sorić, Rocha in Sember, 2021; ρ = 0,32; Prince idr., 2020) in študentih (ρ = 0,17–0,28; Gao idr., 2022). Znano je, da vpra- šalniki v primerjavi s pospeškometri veči- noma podcenijo količino sedentarnega vedenja. V eni od metaanaliz so poročali, da odrasli v povprečju podcenijo količino sedentarnega vedenja za 105 min/dan (Prince idr., 2020). Za vprašalnik DABQ je bilo poročano, da odrasli podcenijo seden- tarno vedenje za 96 min/dan (Kastelic idr., 2022) in starejši odrasli za 135 min/dan (Ka- stelic idr., 2023). V naši študiji smo ugotovili, da študenti podcenijo sedentarno vedenje za 75 min/dan. Nekoliko boljša veljavnost in točnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje sedentarnega vedenja v naši študiji je morda posledica tega, da so dve tretjini na- šega vzorca predstavljali študenti kinezio- logije in fizioterapije. Ti so bolje ozaveščeni o sedentarnem vedenju ter pozornejši na lastno sedentarno vedenje, kar prispeva k podajanju točnejših informacij. Hkrati si študenti pri oceni količine sedentarnega vedenja lahko pomagajo s priklicem urnika predavanj na fakulteti (med predavanji so sedentarni). Ker je activPAL zlati standard za vrednotenje sedentarnega vedenja (Kang in Rowe, 2015), je treba izsledek o podce- njevanju sedentarnega vedenja upoštevati pri interpretaciji podatkov, zajetih z vprašal- nikom DABQ. V naši študiji se je podcenjevanje sedentar- nega vedenja v večji meri izrazilo v prece- njevanju NTD (za 105 min/dan). Vprašalnik DABQ namreč ne sprašuje po NTD; ta je izračunana kot preostanek časa do 24 ur (NTD = 24 ur – spanje – sedentarno vede- nje – ZVTD). Kljub temu vprašalnik DABQ kaže boljšo veljavnost za vrednotenje NTD (ρ = 0,56 v naši študiji pri študentih; ρ = 0,45 pri odraslih; Kastelic idr., 2022; ρ = 0,24 pri starejših odraslih; Kastelic idr., 2023) v pri- merjavi z nekaterimi drugimi vprašalniki, ki sprašujejo po NTD (ρ = 0,07–0,21; China- paw, Slootmaker, Schuit, Van Zuidam in Van Mechelen, 2009; Kurtze, Rangul, Hustvedt in Flanders, 2007). Vprašalniki, ki sprašujejo po NTD, so izjemno redki (Tanaka, Yakushiji, Tanaka, Tsubaki in Fujita, 2023) in večinoma kažejo nižjo korelacijo s pospeškometri kot vprašalniki za vrednotenje ZVTD in seden- tarnega vedenja (Prince idr., 2020; Sember idr., 2020). Količino NTD je najverjetneje težje priklicati v spomin, saj je ukvarjanje z NTD izraziteje porazdeljeno čez celoten dan (Troiano, Stamatakis in Bull, 2020). Iz- sledki o boljši veljavnosti vprašalnika DABQ nakazujejo, da je veljavnost z vprašalnikom zajete NTD boljša ob uporabi opisane me- tode izračuna preostanka časa do 24 ur kot neposredno spraševanje po NTD. Veljavnost vprašalnika DABQ za vredno- tenje ZVTD pri študentih (ρ = 0,50) je pri- merljiva s številnimi drugimi vprašalniki (ρ = 0,25–0,52; Gao idr., 2022; Helmerhorst, Brage, Warren, Besson in Ekelund, 2012; Kastelic idr., 2023, 2022; Sember idr., 2020). Študenti so v povprečju poročali o manjši količini ZVTD, kot je bila ovrednotena s po- speškometrom activPAL, pri čemer je raz- lika znašala 38 min/dan. O podobni razliki (40 min/dan) so poročali tudi v validacijski študiji vprašalnika DABQ na populaciji za- poslenih odraslih (Kastelic idr., 2022). Ti iz- sledki so v nasprotju z drugimi študijami, v katerih so poročali, da ljudje v povprečju precenijo samoporočano količino ukvarja- nja z ZVTD (Dyrstad, Hansen, Holme in An- derssen, 2014; Hagstromer, Ainsworth, Oja in Sjostrom, 2010; Prince idr., 2008)). Predla- gano je bilo, da se zlasti visoko intenzivna telesna dejavnost zaradi izrazitejših ob- čutkov ob zaznavanju napora bolj vtisne v spomin in je zato dovzetnejša za precenje- vanje (Dyrstad idr., 2014; Hagstromer idr., 2010). Povprečna količina ZVTD, ovredno- tena z vprašalnikom DABQ, je bila torej niž- ja od količine, ovrednotene z activPAL. Po- speškometer activPAL je med najpogosteje uporabljenimi merilniki gibanja v študijah 24-urnega gibalnega vedenja (Stevens idr., 2020), treba pa je omeniti, da activPAL ne velja za zlati standard vrednotenja ZVTD. V naši študiji smo za oceno ZVTD iz podatkov activPAL uporabili priporočeno metodo (Ortega, Forseth, Hibbing, Steel in Carlson, 2023), uporabljeno tudi v dveh predhodnih validacijskih študijah vprašalnika DABQ (Kastelic idr., 2023, 2022), kar nam je omo- gočilo dobro primerljivost med študijami. Ugotovili smo, da na podlagi znanega ne moremo z gotovostjo zaključiti glede pod- cenjevanja oziroma precenjevanja količine ZVTD, ovrednotene z vprašalnikom DABQ. Omejitve študije Glavni omejitvi naše študije sta razmeroma majhen vzorec in slabša reprezentativnost vzorca študentov. V naši raziskavi je so- delovalo 37 preiskovancev, kar je zmerno velika in sprejemljiva velikost vzorca za va- lidacijske študije (Mokkink idr., 2010). Zaradi priložnostnega vzorčenja naš vzorec ne predstavlja popolnoma reprezentativnega vzorca slovenskih univerzitetnih študentov; zlasti zaradi večjega deleža študentov, ki študirajo na 2. bolonjski stopnji, ter dejstva, da so študenti kineziologije in fizioterapije predstavljali skoraj dve tretjini celotnega vzorca (Pečan, 2023). S tem imajo izsledki naše študije verjetno nekoliko manjšo po- splošljivost. Tabela 2 Podatki o veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (DABQ) na vzorcu študentov Povprečje DABQ (SO), min/dan Povprečje activPAL (SO), min/dan Povprečna razlika (95-% IZ), min/dan SO razlike, min/dan Spearmanov ρ (95-% IZ) Spanje 472 (58) 465 (45) 7 (–6 do 20) 38 0,71 (0,50 do 0,84) Sedentarno vedenje 529 (181) 604 (85) –75 (–128 do –21) 160 0,48 (0,18 do 0,70) NTD 398 (182) 293 (67) 105 (53 do 157) 157 0,56 (0,29 do 0,75) ZVTD 41 (37) 78 (32) –38 (–51 do –24) 40 0,50 (0,21 do 0,71) Opomba. DABQ = Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti; SO = standardni odklon; IZ = interval zaupanja; NTD = nizko intenzivna telesna dejavnost; ZVTD = zmerno do visoko intenzivna telesna dejavnost. 106 „ Zaključek Vprašalnik DABQ je eden redkih vprašal- nikov za vrednotenje 24-urnega gibalne- ga vedenja. Izsledki naše študije kažejo ustrezno veljavnost vprašalnika DABQ za uporabo v večjih epidemioloških študijah na študentih. V prihodnje bi bilo smiselno preveriti tudi zanesljivost vprašalnika DABQ na vzorcu študentov. „ Zahvala Avtorji se zahvaljujejo Evropski komisiji za financiranje projekta InnoRenew CoE (Spo- razum o dodelitvi sredstev št. 739574) v okviru programa Obzorje 2020 (H2020 WI- DESPREAD-2-Teaming; #739574) in Republi- ki Sloveniji (Financiranje naložb Republike Slovenije in Evropske unije v okviru Evrop- skega sklada za regionalni razvoj). „ Literatura 1. Akoglu, H. (2018). User’s guide to correlation coefficients. Turkish Journal of Emergency Me- dicine, 18(3), 91–93. https://doi.org/10.1016/j. tjem.2018.08.001 2. Bakker, E. A., Hartman, Y. A. W., Hopman, M. T. E., Hopkins, N. D., Graves, L. E. F., Dunstan, D. W., … Thijssen, D. H. J. (2020). Validity and reliability of subjective methods to assess se- dentary behaviour in adults: a systematic re- view and meta-analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 75. https://doi.org/10.1186/s12966-020- 00972-1 3. Carlson, J. A., Tuz-Zahra, F., Bellettiere, J., Rid- gers, N. D., Steel, C., Bejarano, C., … Natara- jan, L. (2021). Validity of Two Awake Wear-Ti- me Classification Algorithms for activPAL in Youth, Adults, and Older Adults. Journal for the Measurement of Physical Behaviour, 4(2), 151–162. https://doi.org/10.1123/jmpb.2020- 0045 4. Cespedes, E. M., Hu, F. B., Redline, S., Rosner, B., Alcantara, C., Cai, J., … Patel, S. R. (2016). Comparison of Self-Reported Sleep Duration With Actigraphy: Results From the Hispanic Community Health Study/Study of Latinos Sueño Ancillary Study. American Journal of Epidemiology, 183(6), 561–573. https://doi. org/10.1093/aje/kwv251 5. Chaput, J.-P., Dutil, C., Featherstone, R., Ross, R., Giangregorio, L., Saunders, T. J., … Ca- rrier, J. (2020). Sleep duration and health in adults: an overview of systematic reviews. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism = Physiologie Appliquee, Nutrition Et Metaboli- sme, 45(10 (Suppl. 2)), S218–S231. https://doi. org/10.1139/apnm-2020-0034 6. Chastin, S. F. M., Palarea-Albaladejo, J., Don- tje, M. L. in Skelton, D. A. (2015). Combined Effects of Time Spent in Physical Activity, Sedentary Behaviors and Sleep on Obesi- ty and Cardio-Metabolic Health Markers: A Novel Compositional Data Analysis Appro- ach. PLOS ONE, 10(10), e0139984. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0139984 7. Chinapaw, M. J., Slootmaker, S. M., Schuit, A. J., Van Zuidam, M. in Van Mechelen, W. (2009). Reliability and validity of the Activity Questionnaire for Adults and Adolescents (AQuAA). BMC Medical Research Methodology, 9(1), 58. https://doi.org/10.1186/1471-2288-9- 58 8. Dumuid, D., Pedišić, Ž., Palarea-Albaladejo, J., Martín-Fernández, J. A., Hron, K. in Olds, T. (2020). Compositional Data Analysis in Ti- me-Use Epidemiology: What, Why, How. In- ternational Journal of Environmental Research and Public Health, 17(7), 2220. https://doi. org/10.3390/ijerph17072220 9. Dyrstad, S. M., Hansen, B. H., Holme, I. M. in Anderssen, S. A. (2014). Comparison of Self- -reported versus Accelerometer-Measu- red Physical Activity. Medicine & Science in Sports & Exercise, 46(1), 99–106. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e3182a0595f 10. Gao, H., Li, X., Zi, Y., Mu, X., Fu, M., Mo, T. in Yu, K. (2022). Reliability and Validity of Common Subjective Instruments in Assessing Physical Activity and Sedentary Behaviour in Chinese College Students. International Journal of En- vironmental Research and Public Health, 19(14), 8379. https://doi.org/10.3390/ijerph19148379 11. Grgic, J., Dumuid, D., Bengoechea, E. G., Shrestha, N., Bauman, A., Olds, T. in Pedisic, Z. (2018). Health outcomes associated with reallocations of time between sleep, se- dentary behaviour, and physical activity: a systematic scoping review of isotemporal substitution studies. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 15(1), 69. https://doi.org/10.1186/s12966-018- 0691-3 12. Hagstromer, M., Ainsworth, B. E., Oja, P . in Sjo- strom, M. (2010). Comparison of a Subjective and an Objective Measure of Physical Activi- ty in a Population Sample. Journal of Physical Activity and Health, 7(4), 541–550. https://doi. org/10.1123/jpah.7.4.541 13. Helmerhorst, H. H. J., Brage, S., Warren, J., Besson, H. in Ekelund, U. (2012). A systematic review of reliability and objective criterion- -related validity of physical activity question- naires. International Journal of Behavioral Nu- trition and Physical Activity, 9(1), 103. https:// doi.org/10.1186/1479-5868-9-103 14. Kang, M. in Rowe, D. A. (2015). Issues and Challenges in Sedentary Behavior Measure- ment. Measurement in Physical Education and Exercise Science, 19(3), 105–1 15. https://doi.org /10.1080/1091367X.2015.1055566 15. Kastelic, K., Löfler, S., Matko, Š. in Šarabon, N. (2023). Validity of the German Version of Daily Activity Behaviours Questionnaire Among Older Adults. Journal of Aging and Physical Activity, 1–7. https://doi.org/10.1123/ japa.2022-0417 16. Kastelic, K. in Šarabon, N. (2022a). SSTana- lizator 3.0: orodje za čiščenje in analizo po- datkov iz Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (SST). Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Pridobljeno s https://healthytimeuse.com/ DABQ_Analizator.xlsx 17. Kastelic, K. in Šarabon, N. (2022b). Vprašal- nik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (SST): priročnik za uporabo. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Pridobljeno s https://healthytimeuse.com/ DABQ_SlovenianVersion.pdf 18. Kastelic, K., Šarabon, N., Burnard, M. D. in Pedišić, Ž. (2022). Validity and Reliability of the Daily Activity Behaviours Questionnai- re (DABQ) for Assessment of Time Spent in Sleep, Sedentary Behaviour, and Physical Activity. International Journal of Environmen- tal Research and Public Health, 19(9), 5362. https://doi.org/10.3390/ijerph19095362 19. Kurtze, N., Rangul, V., Hustvedt, B.-E. in Flan- ders, W. D. (2007). Reliability and validity of self-reported physical activity in the Nord- Trøndelag Health Study (HUNT 2). Europe- an Journal of Epidemiology, 22(6), 379–387. https://doi.org/10.1007/s10654-007-9110-9 20. Lee, P. H. (2022). Validation of the National Health And Nutritional Survey (NHANES) single-item self-reported sleep duration against wrist-worn accelerometer. Sleep and Breathing, 26(4), 2069–2075. https://doi. org/10.1007/s11325-021-02542-6 21. Lyden, K. (2016). activpalProcessing: Process activPAL Events Files, R Package Version 1.0.2. Pridobljeno s http://cran.nexr.com/ web/packages/activpal Processing/index. html 22. Lyden, K., Keadle, S. K., Staudenmayer, J. in Freedson, P. S. (2017). The activPALTM Accu- rately Classifies Activity Intensity Catego- ries in Healthy Adults. Medicine & Science in Sports & Exercise, 49(5), 1022–1028. https://doi. org/10.1249/MSS.0000000000001 177 23. Matricciani, L. (2013). Subjective reports of children’s sleep duration: Does the questi- on matter? A literature review. Sleep Medici- ne, 14(4), 303–311. https://doi.org/10.1016/j. sleep.2013.01.002 24. Meh, K., Jurak, G., Sorić, M., Rocha, P. in Sember, V. (2021). Validity and Reliability of IPAQ-SF and GPAQ for Assessing Sedentary Behaviour in Adults in the European Union: A Systematic Review and Meta-Analysis. In- ternational Journal of Environmental Research and Public Health, 18(9), 4602. https://doi. org/10.3390/ijerph18094602 glas mladih 107 25. Mokkink, L. B., Terwee, C. B., Patrick, D. L., Alonso, J., Stratford, P. W., Knol, D. L., … De Vet, H. C. W. (2010). The COSMIN checklist for assessing the methodological quality of stu- dies on measurement properties of health status measurement instruments: an inter- national Delphi study. Quality of Life Rese- arch, 19(4), 539–549. https://doi.org/10.1007/ s11136 - 010 -9 6 0 6 - 8 26. Ortega, A., Forseth, B., Hibbing, P., Steel, C. in Carlson, J. (2023). Convergent Validity Between Epoch-Based activPAL and Acti- Graph Methods for Measuring Moderate to Vigorous Physical Activity in Youth and Adults. Journal for the Measurement of Physi- cal Behaviour, 6, 1–9. https://doi.org/10.1123/ jmpb.2022-0013 27. Patterson, R., McNamara, E., Tainio, M., de Sá, T. H., Smith, A. D., Sharp, S. J., … Wijndaele, K. (2018). Sedentary behaviour and risk of all- -cause, cardiovascular and cancer mortality, and incident type 2 diabetes: a systematic review and dose response meta-analysis. European Journal of Epidemiology, 33(9), 811–829. https://doi.org/10.1007/s10654- 018-0380-1 28. Pečan, P. (2023, maj 23). V terciarno izobra- ževanje vpisanih manj študentov kot leto prej. Pridobljeno 9. 9. 2023 s https://www.stat.si/ StatWeb/News/Index/1 1 121 29. Pedišić, Ž., Dumuid, D. in Olds, T. S. (2017). Integrating sleep, sedentary behaviour, and physical activity research in the emerging field of time-use epidemiology: definitions, concepts, statistical methods, theoretical framework, and future directions. 30. Physical Activity Guidelines Advisory Comi- tee. (2018). Physical Activity Guidelines Advi- sory Committee Scientific Report. 31. Prince, S. A., Adamo, K. B., Hamel, M. E., Hardt, J., Connor Gorber, S. in Tremblay, M. S. (2008). A comparison of direct versus self-report measures for assessing physical activity in adults: a systematic review. International Jo- urnal of Behavioral Nutrition and Physical Ac- tivity, 5(56), 24. https://ijbnpa.biomedcentral. com/articles/10.1186/1479-5868-5-56 32. Prince, S. A., Cardilli, L., Reed, J. L., Saun- ders, T. J., Kite, C., Douillette, K., … Buckley, J. P. (2020). A comparison of self-reported and device measured sedentary behaviour in adults: a systematic review and meta- -analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 1 7(1), 31. ht tps:// doi.org/10.1186/s12966-020-00938-3 33. Rodrigues, B., Encantado, J., Carraça, E., So- usa-Sá, E., Lopes, L., Cliff, D., … Santos, R. (2022). Questionnaires measuring move- ment behaviours in adults and older adults: Content description and measurement pro- perties. A systematic review. PLOS ONE, 17(3), e0265100. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0265100 34. Rollo, S., Antsygina, O. in Tremblay, M. S. (2020). The whole day matters: Understan- ding 24-hour movement guideline adhe- rence and relationships with health indi- cators across the lifespan. Journal of Sport and Health Science, 9(6), 493–510. https://doi. org/10.1016/j.jshs.2020.07.004 35. Rosenberger, M. E., Fulton, J. E., Buman, M. P., Troiano, R. P., Grandner, M. A., Buchner, D. M. in Haskell, W. L. (2019). The 24-Hour Activity Cycle: A New Paradigm for Physical Activity. Medicine & Science in Sports & Exer- cise, 51(3), 454–464. https://doi.org/10.1249/ MSS.000000000000181 1 36. Ross, R., Chaput, J.-P., Giangregorio, L. M., Janssen, I., Saunders, T. J., Kho, M. E., … Trem- blay, M. S. (2020). Canadian 24-Hour Move- ment Guidelines for Adults aged 18–64 years and Adults aged 65 years or older: an inte- gration of physical activity, sedentary beha- viour, and sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 45(10 (Suppl. 2)), S57–S102. https://doi.org/10.1139/apnm-2020-0467 37. Saunders, T. J., McIsaac, T., Douillette, K., Gaulton, N., Hunter, S., Rhodes, R. E., … Healy, G. N. (2020). Sedentary behaviour and health in adults: an overview of systematic reviews. Applied Physiology, Nutrition, and Metaboli- sm, 45(10 (Suppl. 2)), S197–S217. https://doi. org/10.1139/apnm-2020-0272 38. Sember, V., Meh, K., Sorić, M., Starc, G., Rocha, P . in Jurak, G. (2020). Validity and Reliability of International Physical Activity Questionnai- res for Adults across EU Countries: Systema- tic Review and Meta Analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(19), 7161. https://doi.org/10.3390/ ijerph17197161 39. Stevens, M. L., Gupta, N., Eroglu, E. I., Crowley, P. J., Eroglu, B., Bauman, A., … Stamatakis, E. (2020). Thigh-worn accelerometry for me- asuring movement and posture across the 24-hour cycle: a scoping review and expert statement. BMJ Open Sport & Exercise Medi- cine, 6(1), e000874. https://doi.org/10.1136/ bmjsem-2020-000874 40. Strath, S. J., Kaminsky, L. A., Ainsworth, B. E., Ekelund, U., Freedson, P. S., Gary, R. A., … Swartz, A. M. (2013). Guide to the As- sessment of Physical Activity: Clinical and Research Applications: A Scientific State- ment From the American Heart Association. Circulation, 128(20), 2259–2279. https://doi. org/10.1 161/01.cir.0000435708.67487 .da 41. Tanaka, R., Yakushiji, K., Tanaka, S., Tsubaki, M. in Fujita, K. (2023). Reliability and Validity of Light-Intensity Physical Activity Scales in Adults: A Systematic Review. Measurement in Physical Education and Exercise Science, 27(2), 136–150. https://doi.org/10.1080/109136 7X.2022.2120356 42. Tremblay, M. S., Aubert, S., Barnes, J. D., Sa- unders, T. J., Carson, V., Latimer-Cheung, A. E., … Chinapaw, M. J. M. (2017). Sedentary Behavior Research Network (SBRN) – Termi- nology Consensus Project process and out- come. International Journal of Behavioral Nu- trition and Physical Activity, 14(1), 75. https:// doi.org/10.1186/s12966-017-0525-8 43. Tremblay, M. S., Carson, V., Chaput, J.-P., Con- nor Gorber, S., Dinh, T., Duggan, M., … Zehr, L. (2016). Canadian 24-Hour Movement Gu- idelines for Children and Youth: An Integra- tion of Physical Activity, Sedentary Behavi- our, and Sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6 (Suppl. 3)), S311–S327. https://doi.org/10.1139/apnm-2016-0151 44. Troiano, R. P ., Stamatakis, E. in Bull, F. C. (2020). How can global physical activity surveil- lance adapt to evolving physical activity guidelines? Needs, challenges and future directions. British Journal of Sports Medicine, 54(24), 1468–1473. https://doi.org/10.1136/ bjsports-2020-102621 Prof. dr. Nejc Šarabon Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Polje 42, 6310 Izola nejc.sarabon@fvz.upr.si