Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. PlaJano ito Lioijalna knjižnica Novi naroftilbl naj pošiljaj# naročnico po nakaznici. Oglasi se zaračunajo pe porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 65 mm širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popast 43. štev. V Ljubljani, sreda 18. februarja 1920. p“si“!na p»,Salir"“- III. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 180-— dol leta .... 60 — letrt leta .... S0-— w mesec . . . „ Id-— Za inozemstvo: telo leto ... K 140*— pol leta. .... 70 — četrt leta .... 35 — ta mesec ... .11 — Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev, 8. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. 8e naj priloži ra odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — —... —-L— Rokopisi se n® vračajo. .. Jadransko vprašanje odgodeno. — Nadaljevanje pogajanj v Beogradu? LDU Sni it. 16. Acenzin Stefani I Dll Reocrrnd 16 ✓ Ir. I zrn lino LDU Split, 16. Agenzia Stefani javlja Iz Pariza: Razgovori v jadranskem vprašanju so odgoded. Dr. Trumblč je izročil noto, v kateri zahteva modifikacije načrta. Nitti je haJe rekel, da Je pripraven odpotovati v Beograd, da se pogaja glede trgovske pogodbe z Jugoslavijo. LDU Beograd, 16." Iz Londona Javljajo, da se na konferenci predsednikov še ni razpravljalo o jadran-sekm vprašanju. Naša poslanika Pa-ilč In dr. Trumblč sta Imela več sestankov s francoskimi in angleškimi državniki. Ruski boljševiki za naše pravice. LDU. Trst, 16. febr. Včerajšnja -Edinost" prinaša dopis Iz Florence, el se bavi z vtisi zadnjega zasedanja italijanske poslanske zbornice. Med drugim navaja dopis sledeče: Ko Je V seji dne 6. t. m. poslanec Colonna dl Cesaro (nečak Sonninov in prijatelj Sclaloje) očital Nittiju, da Je preveč popustil fanperijalističnim zaveznikom, je toplo priporočal približanje Italije k sovjetski Rusiji In prebral med splošno pozornostjo vse zbornice pismo ruskega komisarja za zunanje posle Cičerina, naslovljeno na italijansko vlado, kjer pravi Ctčerin, da bi ruskega naroda nič ne ločilo od italijanskega, posebno če bi se uredila vsa vprašanja, ki zadevajo Slovence. Ta del pisma Je tako važen za umevanje ruskega stališča napram jadranskemu vprašanju, da ga Je Agenzia Stefani zatajila. Dejstvo Je torej 1. da se Rusija živo zanima za potek pogajanj med Ju-gosloveni in Italijani, 2. da LJeni-nova Rusija ni pozabila bratske krvi, ki veže vse Slovane, 3. da razmere V zasedenem ozemlju niso le notranja zadeva Italije, pač pa tvorijo točko razpravljanj ne samo pri en-tenti. ampak tudi za Rusijo, ki Je izključena od mirovne konference; 4. da je razmerje med Italijo in Rusijo v ozki zvezi z ureditvijo vprašanj, ki zadevajo Slovence. Posledice teh dejstev so Jasne, končuje dopis. Ali Jih bodo v Rimu pravično cenili in upoštevali? Največje zlo za vso Italijo bi bilo, če bi Jih ne upoštevali. AMERIŠKA NOTA UČINKOVALA KOT BOMBA. LDU. Amsterdam, 16. februarja. »Morning Post" poroča, da Je ameriška nota, ki protestira proti rešitvi Jadranskega vprašanja, na konferenci aliirancev v soboto učinkovala, kakor bomba. Noto je podpisal Lan-»ing isti dan, ko je odstopil. ANTANTA POPUŠČA V VPRAŠANJU VOJNIH KRIVCEV. LDU. Pariz, 16. februarja. Agende Havas poroča: Nota zaveznikov glede izročitve vojnih kTivcev ugotavlja, da'izjavlja Nemčija, da ji ni mogoče izpolniti obveznosti, katere ji nalagajo členi 228 do 230 mirovne pogodbe. Zavezniki si pridržujejo, poslužitl sc svojih pravic, medtem p a Jemljejo v vednost, da namerava Nemčija pred državnim sodiščem v Lipskem uvesti sodno postopanje z najobširnejšimi Jamstvi, ki se skladajo z izvedbo mirovne pogodbe, ter prepuščajo Nemčiji vso odgovornost. Mešana medzavezniška komisija bo naznanila Nemčiji točko obtožbe Ko Je razpadala Avstriia. K, Vojno ministrstvo daje špijonažni materija! na razpolago. Da bi se mogli naši Antantni prijatelji čim točneje informirati o vo-taškem položaju Avstrije, so naši rarotniki na vse mogoče načine poskušali, da bi dobili natančno sliko • vojaški moči Avstrije in o strate-rfčnih načrtih združene avstrljsko-aemške armade. To kar se Je zvedelo po kavarnah hi sploh v Javnem življenju na Dunaju, nikakor ne bi moglo zadostovati. Treba sl Je bilo poiskati avtentičen vir, ki bi mogel dajati Antanti informacije o vseh zadevah Avstrije in Nemčije. Najboljši vir za take informacije !e bilo sigurno c. In kr. vojno min. na Dunaju. V vojnem ministrstvu Je bilo sicer mnogo naših somišljenikov, kf so rade volje povedali, kar se Je dogajalo v njihovih oddelkih. Avstrijsko vojno ministrstvo pa Je Imelo na stotine oddelkov in vsak oddelek se Je bavil le s špecijalnlmi vnrašanjl. Informacije, ki so se moglo dobiti od (takih somišljenikov, so bile sicer interesantne, nikakor pa se ni mogla dobiti Jz njih točna slika o vojaškem položaju avstrijskonem-ske armade. Iskati Je bilo torej treba moža, ki ima v rokah vse niti, ki so šle iz proti onim obdolžencem, katerih krivdo bo treba ugotoviti potom preiskave. Zavezniki poudarjajo for-melno, da predlagano postopanje nikakor ne more ukiniti določb členov 228 do 230 mirovne pogodbe ter sl pridržuje pravico, da bodo ocenjevali dobro vero Nemčije po njenih dejanjih. Ako bi sodno postopanje ne končalo z direktnim končnoveljav-nim kaznovanjem obdolžencev, bodo zavezniki poverili s tem testna sodišča. ANTANTINO ČASOPISJE PROTI PR0TE?IRANJU MADJARSKE. LDU Beograd, 16. »Beogradskl Dnevnik« javlja: po poslednjih vesteh iz Londona in Pariza naglaša zavezniško časopisje, da se interesi Juooslavije. Čehoslovaške in Romuni ie ne smejo žrtvovati madžarskim zahtevani, ker odpada velik del odgovornosti za vojno na Madžare, ki Še danes s svojim držanjem kažejo, da se ne more računati na njihovo lojalnost. VESNIC VRNIL MANDAT. - SREČO POIZKUSI PROTlC. Beograd 17. (Izvirno poročilo). Ker se Vesniču ni posrečilo pripraviti demokrate, da bi se začeli 2 qjim pogajati. Je včerai popoldne Iz-jkvil regentu, da smatra svojo misijo za končano in mu vrnil mandat za sestavo vlade. Regent se še ni odločil, koga naj poveri sedaj s to nalogo, v radikalnih krogih pa se zatrjuje, da bo poklical Stojana Protiča, in ga pooblastil, da sestavi koncentracijsko vlado. Vendar nihče ne veruje, da bi Protičeva misija vspela, ako res pride do nje. Protič je bil sinoči sprejet od regenta v posebni avdi-jenci. VATIKAN SI ZELI ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Zagreb. 17. febr. (Izvirno poročilo) Jz Rima se je vrnil v Zagreb nadtiskup dr. Ante Bauer. Izjavi! Je, da sl Vatikan iskrpro želi, stopiti v našo državo v čim cžie zveze. Za svojega zastopnika v Beogradu bo Imencval Vatikan škofa Francesca Cherublnl-ja. Vatikan zlasti želi, ua bi prišlo čimprcf do konkordata. VALUTNO ZBOROVANJE V ZAGREBU. Zagreb, 17. febr (Izvirno poročilo.) Hrvatski in slovenski gospoda! skl krogi so imeli v Zagrebu skupno posvetovanje, v katerem so vno\ ič precezirali svoje že znano stališče v valutnem vprašamo tozadevno spomenico izroči posenno petčlansko odposlanstvo regentu PONAREJENI TISOČAKI. Zagreb, 17. (Izvirno poročilo.) V zadnjih dneh so v Zagrebu kon-štatirali Izredno veliko število tisoč-kronskih bankovcev z ponarejenimi kolki. Falzifikati so tako dobri, da jih je težko ločiti od pravih kolkov. Zato vlada med publiko veliko vznemirjenje. Vsakdo se brani tisočakov in celo nekatere banke jih nočejo več sprejemati. POLJAKI V SIBIRIJI PREŠLI K BOLJšEVIKOM. LDU. Moskva, 16. februarja. Po poročilih od vzhodne fronte se je poljska divizija v Sibiriji, kateri poveljuje general Janin, uprla, pobila častnike in se pridružila rdeči armadi. vojnega ministrstva. Takega moža Je našel po dolgem Iskanju Anžoci. ki nam Je že znan. Anžon Je s svojo spretnostjo pridobil Ideabio čutečega Romanoviča za narodne namene. Romatiovlč Je Imel v vojnem ministrstvu za namene naših zarotnikov krasen položaj, ker je bil o vsem tem. kar se je v vojnem ministrstvu dogajalo, uradno Informiran. Ker so naši zarotniki uvideli, da bf bil Romanovlč neprccenliiva pridobitev za njihovo idealno idejo, so smatrali za svojo orvo nalogo, da ga pridobe. Potem, ko ga Je Anžon v principu pridobil za to Idejo, so ga povabili Anžon, Groga in Bregar na skupen sestanek v Neuwaldeg* pri Dunaju, kamor zahaja Dunad&m, da se krepi z dobrim »Orincinger-Jem« II sličnim prvovrstnim vinom. Naša četvorica se je zbrala neko nedeljo popoldne zunaj v Neuwa!d-eggu v mali gostilni »zum Heurt-gen«. Pri dobrem vinu so se Jeziki kmalu razpletli in Romanovič je odprl svojo široko slovansko dušo. £ veseJfem je prevzel težko in smrtno-nevamo nalogo, da bo informira! naše zarotnike o vseh važnih vojaških stvareh, M Jih bo v vojnem ministrstvu doznal. Dogovorili so se o vseh podrobnostih, kako bo dajal Romanovič informacije na razpolago Velika teškoča Je obstojala namreč v tem. da Je Romanovič v vojnem ministrstvu dobival v roke vse akte, da jih je pa moral takoj nanrel oddati, in opastiost Je bila, da ne bi imel vsakokrat dovf-1’ časa, da !ih prepiše oz. da ekscerpira Jz njih važne podatke. Tu Je moral Bregar skočiti na pomoč s tem, da Je moral vsakokrat, ko g« 1« Romanovič te-lefonično poklical, zapustiti svoj urad ter teči v vojno ministrstvo, da ekscerpira akte. Seveda Je bila ta opasnost, da se Je moralo to dogajati neroaženo. ker drugače bi prišel Romanovič v kako preiskavo, ako b! se le količkaj moglo domnevati, da ne varuje uradne tajnosti. O materijalu, ki ga Je dajal Romanovič na razpolago, bodemo še kasnele pregovorili. Da ni bil ta posel tako enostaven, in da Je mogla zadeti naše prijatelje vsak čas kaka nesreča oz. da so naši prijatelji bili vedno v nevarnosti, da Jih opazijo, naj pove sledeča anekdota. Nekega dne — bilo je meseca novembra 1917, — sporočil je zopet Romanovič Bregarju, naj pride takoj v vojno ministrstvo, kar se Je tudi zgodilo. Romanovič le imel važen akt, ki Je bi! namenjen najviš-Jemu vojnemu poveljstvu (k. u. k, Oberste Heeresleitung). Akt Je bil Jako obširne vsebine In nemogoče Je bJIo, da bi se v prostorih Roma-novifla ekscerpiral, tako da ne bi stvar vzbudila nikakega suma. Skozi Romanovičev oddelek so namreč vedno prihajali in odhajali razni častniki nemškega mišljenja. Radi Radikalci. n. Po amnestiji obsojenih radikalcev izza Zaječarske ustaje je kralj Milan začel delati razne kombinacije z političnimi strankami in je pod Jovanom Rističem 1. 1887. ustvaril kabinet radikalcev In liberalcev. Ko se je ta fuzija razbila, je dal vlado radikalcem samim. Spri pa se je ž njimi osebno o priliki svojega spora s kraljico Natalijo. L. 1888. je narodna skupščina sprejela novo ustavo z ministrsko odgovornostjo. Milan je takrat že bil odločen, da se odreče prestolu na korist Aleksandra, ker z radikalci skupaj ni več mogel vladati, brez njih pa tudi ni šlo. Na dan proglašenja kraljevine (22. februarja 1889) se le odrekel prestolu In imenoval maloletnemu kralja Aleksandru za namestnike (regenta) Jovana Rističa, Jovana Belimarko-viča in generala Kosto Protiča. Po Milanovi abdikaciji nastanejo vsled parlamentarnega režima v Srbiji hude strankarske borbe. Radikalci dobe vso moč v državi. 1. aprila 1893 se Aeksander protiuslovno proglasi polnoletnim s pomočjo radikalne stranke, ki Je na to neka] časa vsegamogočua. Zato pa takoj posnema prejšnjo Milanovo korupcijo, samo v pomnoženi izdaji. Nekaj časa na to pa se Aleksander osebno spre z nekaterimi radikalnimi vodji In ker brez njih ne more vladati, Izvrši pod vlado Svetomira Nikolajeviča 9. maja 1894 proti njim drugi državni udar, kakor se je bil naučil od njih in v njihov prid eno leto poprej. Razveljavi ustavo iz leta 1888. hi vzpostavi ono iz leta 1869. Od tega časa naprej se brzo menjajo različni kabineti, nevtralni (napredno liberalni), naprednjaški in radikalni. Kralj Milan se po preteku nekaj let vrne v Srbijo. 11. oktobra 1897. Je poverjena vlada Viadanu Ojor-gjeviču, kJ Jo Je obdržal do 12. julija 1900. Sporazum med kraljem in radikalci je med tem zopet že zdavnaj prenehal. Vsled ivandanskega antentata 1. 1899 na kralja Milana Je proglašeno izredno stanje in pre-ki sod. Vodje radikalne stranke so pri tej priliki zopet zaprti in obsojeni. Zgodovina atentata še danes ni popolnoma pojasnjena. Jedni trde. da so radikalci zares napadli Milana, drugi pa, da so Milanovi pristaši sami uprizorili atentat, da lažje preganjajo radikalce. Kaj je res, se bo šele pdjasnllo, kadar se objavijo zapiski nekaterih Še živečih oseb. Iz tega Je Romanovič privolil v to, da vzame Bregar akt domov, da ga tam prepiše ter ga povrne zvečer na stanovanje. Tako se Je tudi zgodilo. Po dovršenem prepisu pošlje Bregar po zanesljivi osebi akt na Romanovičevo stanovanje. Ker pa ga ni bilo doma, se Je oglasila pri vratih njegova gazdarlca, ki je naročila, naj se pismo, določeno za Romanoviča. položi ned pleteno »taco« za čiščenje čevljev pred vratml. Oazdarica Je bila namreč že v ne-gilžeju in raditega ni hotela odpreti vrata v prisotnosti moža, ki Je prinesel pismo. Rekla pa je, da bo takoj po njegovem odhodu vzela pismo in ga položila na Romanovičevo mizo. Prinašalec Je položil pismo pod »taco« in se nato odstranil, v spodnjem nadstropju Je prisluškoval. ali se vrata res odpro In ali vzame gazdarica pismo. Ko je slišal šum, iz katerega je moral sklepati. da se Je to zgodilo, se je odstranil uverjert, da Je vse v redu. Drugega dne ob 9. uri pozvon* Bregarjev telefon. Bregar sc oglasi im Romanovič vpraša, kje je akt. Bregar odgovori: »Akt Je bil včerai Izročen. Romanovič: »Kaajr To ni mogoče. Jaz akta nisem dobil. Pridi takoj sem, da se stvar razčisti.« Bregar se takoj napoti v vojno ministrstvo In razloži Romanoviču, kako je njegov zaupnik Izročil akt gazdarici, V. skrbeh se oba napotita doslej povedanega je pa že razvid* no kakšna zmeda in kakšne homati-je so takrat vladale v Srbiji. Enkrat so bili radikalci na vladi in so neusmiljeno preganjali svoje politične nasprotnike, potem se je zopet obrnilo in oni sami so prišli v ječe. Enkrat so bili s kraljem Milanom in Aleksandrom in mu pomagali, potem so se zopet sprli. Včasih so pa bile na vladi koalicije več strank. »Slovenec« jc v svojem članku »Iz zgodovine radikalne stranke« v Št 37. od 15. februarja 1920 vsa ta dejstva Zamolčal in s tem falsificiral zgodovino v nameri,'da prikaže radikalce kot mučenike in prvobojev-nike demokratske ljudske in državne misli. Zato podajamo te objektivne zgodovinske beležke. Seveda ni mogoče misliti, da se je v opisanih razmerah in v neprestani izmeni med popolno vlado ia najhujšim preganjanjem radikalna stranka ohranila čista. Zato je v njej sami prišlo že za Aleksandrove dobe do notranjega razdora. Starejši radikalci so stremili samo za vlado! z vsemi sredstvi, bodisi s kraljem bodisi proti njemu, in se zato niso strašili nobenih sredstev. Kadar so bili na vladi, so se odškodovali za preganjanje in nameščali povsod samo svoje pristaše. Tej navadi so ostali zvesti do danes in so jo posebno vešče uporabljali v Macedo-niji po balkanski vojni in pa med svetovno vojno. Resnično demokratski elementi v radikalni stranki so že za Aleksandra ostro kritizirali ta propad' nekdanjih strankinih načel. Že takrat se je videlo, da pride prej ali slej do razkola v stranki, Milan je Aleksandra podpiral v: njegovi reakcijonami politiki in oba skupno sta začela pravo strahovlado. Korupcija je narasla do neverjetnih mej, prebivalstva pa se je po-laščala vedno večja nezadovoljnost. Do novega razdora med Milanom in Aleksandrom je prišlo v juliju 1900, ko je Aleksander porabil odsotnost svojega očeta in ministrskega predsednika v to, da se je zaročil z Drago. Kralj Milan, ministrstvo Gjor-gjeviča, ves oficirski zbor in večina meščanstva so nasprotovali tej nesmiselni ženitvi. Večina ostalega ljudstva pa je dobro sprejela to vest, zlasti ker so obsojeni radikalni vodje bili istočasno pomiloščeni in ker se je istočasno obljubilo, da reakcija preneha in da se Milan za vedno odstrani iz Srbije. Takrat so se tudi obnovili prijateljski odnosi z Rusijo, ki so od februarja 1888 naprei bil! prekinjeni. takoj na Romanovičevo stanovanie, preiščeta še enkrat cel koridor, na katerem se je nahajala dotična »taca«, pod katere je bilo položeno pismo, preiščeta vse kotičke Roma-novičeve sobe, a akta ni bilo nikjer. Na to vpraša Romanovič gazdarico, kaj se je zgodilo s pismom, a ona mu ne more dati točnega odgovora. Jako sumljivo Je bilo, ker ni znala povedati. kam Je dala to pismo. ni*i se ni vedela spominjati al ie pismo takoj, ko je prinašalec odšel, pobrala Izpod tace, ali pa ga je vzela kasneje. Sploh Je govorila jako megleno in zmedeno. Vsakdo si lahko predstavlja, v kakem duševnem položaju sta se nahajala Romanovič in Bregar, zlasti prvi, kajti računati sta mogla z možnostjo, da Je policija zasledovala naše zarotnike in da je pridobila Romanovičevo gazdarico v svr-„ho. da pride našim zarotnikom na sled. Ta sumnja Je bila toliko bolj upravičena, ker je gazdarica tako zmedeno in nejasno odgovarjala ra vsa vprašanja, ki so se tikala pisma, kajti nemogoče bi bilo, da se ne b! gazdarica spominjala, kam je prejšnji večer dala to pismo, ako bi bila poštena. Romanovič si ni mogel nič druzeea misliti, kakor da ie prišel akt preko gazdarice v roke c. kr. policije. (Dalje prih.? Stran 2. jmimjmttrm irfcMSjr Asa: um 43. Štev,,’ Kralj Aleksander je po svo# ženitvi ponovno poskušal delati sknp-no z radikalci. Dne 6. aprila 1901 !• oktroiral novo ustavo, ki je bila Izdelana v dogovoru s predstavniki vseh strank, tudi radikalne, izvzem-ši liberalno. Po tej ustavi sta bila uvedena dva zastopniška doma. Aleksandru je tudi uspelo, da dosež« zopet za nekaj časa fuzijo naprednjakov in radikalcev. Ta fuzija je pa kmalu razpadla hi Aleksander se ie ponovno obrnil proti radikalcem. Na vlado je došel kabinet generala Dimitrije Cincar* markoviča (novembra 1902). Sedaj je začela zopet huda notranje politična reakcija, ki je imela za posledico globoko nezadovoljnost vseh slojev. Vedno eksperimentiranje in neprestane preinembe, politična ne-. sigurnost in neurejene finance, pro-tekcija in strankarsko preganjanje, neurejeno izplačevanje plač, korupcija v vseh granati državne uprave, ~ to vse je znak one Žalostne dobe v srbski zgodovini. V tej mračni dobi so na eni strani bili vsi korucijonisti, na drugi pa brez razlike strank vsi oni. ki so hoteli spremembo. Nastala je zarota častnikov in meščanov, ki so boteH odstraniti Obrenoviče in postaviti na prestol Karagjorgjeviče. Na dvoru se je takrat fingiral porod kraljice Drage in obnašanje njenih bratov je postalo evropski škandal. Dne 23. marca 1903. Je v Beogradu prišlo do velikih demonstracij, pri katerih je padlo nekaj žrtev. 25. marca je dinastija izvedla državni udar, za nekaj 'ur ukinila ustavo, Izpremenila nekaj zakonov in premenita neke člane senata in sodišča. V maju so sledile falzificirane volitve. Vse to je zarotnike potrdilo v njih nameri. V noči od 28. na 29. maja 1. 1903. (t j. od 10. na 11. junija novega koledarja) ao zarotniki ubili Aleksandra in Drago, ministrskega predsednika, vojnega ministra, prvega kraljevega adjutanta in oba kraljičina brata. Se isto noč Je vojska IzkHcala za kralja Petra Karagjorgjeviča Nekaj dni na to se Je sestala narodna skupščina, ki Je zopet vrnila kraljevini ustavo iz leta 1888. z nekte-rinii spremembami in potrdila čin vojske s tem, da Je zakonitim potom Izbrala Petra Karagjorgjeviča kraljem Srbije. , Padec Obrenovičev ni bil dete samo radikalcev. Tudi ta »Slovenčeva« trditev Je falsifikacija zgodovine. Na zaroti so bili v enald meri udeleženi radikalci, samostalci ta liberalci, ncudeležena Je bila samo majhna skupjna nacijonalistov. Glavni vodje takratne radikalne stranke so voditelji današnjih samostalcev In v oni strašni noči, ko Je poginU Aleksander, je med zarotniki bil današnji minister Veljkovič, oborožen I revolverjem in pripravljen na smrt ali zmago. Zarota je bila čin vseh naprednih elamentov v Srbiji, starejših Pašičevlh ta vseh mlajših, In v prvem kabinetu, ki je sledil temu državnemu preokretu, sta bila jninistra PaŠlč ta Veljkovič zajedno Kot posebno zanimivost povemo le nekaj, kar »Slovencu« tudi ni znano. Gospod Protič Je takrat sedel doma in proti Jutru so zarotniki prišli ponj. da ga povedejo s seboj. Protič Je mislil da ga peljejo v smrt in se Je v solzah poslovil od žene ta dece, ko je pa prišel na dvor, Je v svoje največje začudenje Izvedel, da Je imenovan za ministra 1 Razpoloženje v Nemčiji. »L’ Homrne Libre« prinaša dopis iz Berlina, v katerem popisuje dopisnik dogodke, ki so se zadnji čas odigral! v Nemčiji ta kateri Jasno kažejo razpoloženje, ki vlada sedaj v tej državi. Na dan prihoda francoske kontrolne komisije za mirovne pogoje v Berlin so priredila vsa berlinska narodna društva z vseučiliščniki na čelu žalno manifestacijo in obhod s črnimi zastavami. Demonstranti so se zbrali pred stanovanjem francoske komisije in so manifestirali povsem mimo. Toda kljub temu, da ni bilo čuti nobenih vzklikov, se je namen manifestacije pokazal popolnoma jasno in je pregnantno tolmačil čustva nemškega naroda napram Francozom in mirovni pogodbi. Maršal Ludendorff je sprejel v avdijenci nekega časnikarja, ki mu Je postavljal vprašanja, kakšno stališče naj zavzamejo oni, katere zahteva antanta, da jih postavi pred sodišče kot vojne krivca. Ludendorff je odgovoril: Nihče ne more nikogar prisiliti, da se izroči sam. Upirati se nasilni aretaciji ni čin, ki se ne bi skladal s častjo. S tem, pravi časnikar, Je dal Ludendorff direktivo vsem, ki se nahajajo na listi, katero je sestavila antanta. Takih’ drobnih, na prvi pogled malenkostnih pojavov, piše poročevalec Clemenceaujevega glasila, je povsod dosti. Vidi se, da je ta način postopanja pri Nemcih postal že sistematičen, ta jasno Je, da delajo Nemci prod zaveznikom premišljeno in dosledno, če dodamo Se obnašanje nemškega časopisja o priliki izročitve note Nizozemski, *{ lahko stvorimo čisto Jasno sliko o položaju v Nemčiji. Celokupno nemško časopisje poživlja na odpor, preti z revolucijo in boljševizmom. Mi zmagovalci smo z Nemčijo premilo postopali Zato p« naj se Nemci Še pravočasno streznijo in naj ne pozabijo, da se lahko poslužlmo pravic zmagovalcev, da ne odgovorimo z Brenauom: Vae vletisi — Prinašamo Izvleček iz dopisa francoskega Usta, ker nam pojašnju-|e položaj ne samo v Nemčiji, temveč tudi razpoloženje med Francozi, ki še vedno stoje na Clemenceauje-vlh »zmagoslavnih« nogah in mislijo z imperijalistlčnimi možgani. Pred sestavo nove vlade. Brezuspešna Vesuičev* pogajanja. LDU Beograd. 16. jan. Danes dopoldne ob desetih le bil Vesnič sprelet v avdilenci pri regentu, kjer re ostal do polu enajstih. Doznava se. da le regent poveril g. Vesniča. 'la se informira o terenu, ali bi WIo mogoč*. da se sestavi koncentracijski kabinet Takoi Je g. Vesnič poseril predsednika začasnega narodnega predsf; vništva g. Pavloviča, s ka>-rim se e posvetoval o situaciji Potem pr se fe razgovarlai s predsednikom vlade v detr.isill g Davkto-vičem. Sodi se da g. Vesnič pr' demokratih ne bo uspel. O kakem uspehu g. Vesniča pri Črnogorcih ta socljalnodemokratih ni govora. Cuje se. da bo g. Vesnič še tekom Jutrišnjega dne Iskal možnost, da sestavi koncentracHskn dado. Dornava se. da so račun! opozicijskega bloka se« točni Predvsem demokratski, sod* Jainodemokratsk! in poslanci iz okupiranih kralev nikakor ne bi tncgfi prisostvovati seiam začasnega narodnega predstavništva; prisostvovali hi morda edino taki seji, v kateri bi se Izjavila enodušnost v jadranskem vprašanju. Ta vlada ne tal imela kvoruma. Ministrske avdfjence. Beograd. 17. febr. (izvirno potočilo.) Regent Je sprelel včeraj v av* dfjtncah ministre dr. Kramerja, dr. I.ukiniča, Svetozara Pribičeviča ta generala Hadžiča Sinoči in danes zopet le bil sprejet v avdijenci Stojan Protič. Republikanci ne stopHo v vlado. LDU Beograd, J«, febr. >Be-ogradskl Dnevnik« Javlja, da s« v političnih krogih smatra, da opozicijski blok ne more računati na podporo poslanca Ribarca, ker se im te radikalna stranka kot republikancu odtekla. Črnogorci ne bodo podpirali vlade opozicijskega bloka. LDU Beograd. 16. febr. Popoldne sla poslanca Dakcvlč ta Jovič poselila g. Davidovlča. Črnogorski klub Še n! dal uradne izjave o ovojem držanju v vprašanju današnje i krize. Vendar sodeč po osebnem^ razpoloženju, ki vlada med njimi, se more reči. da Črnogorci ne bodo podpirali vlade opczicfjskega bloka. IZPLAČEVANJE NEMŠKIH RENT JUGOSLOVANSKIM UPRAVIČENCEM. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani sporoča: Na ponovno nujno posredovanje pri piistotaih nemških državnih cblastvih ln na pogoste direktne intervencije v prM našim rentnim upravičencem pri posameznih socilalno-zavarovalnih zavodih v Nemčiji, se Je končno posrečilo doseči povsem zadovollhr uspeh. Nemški »Kelchsverslche-rungsamt« Je s svojo okrožnico z dne 30. Januarja 192C pozval vs* nemške delavslce nezgodne zavarovalne zavode, naj izplačajo vsem rentnikom Jugoslovanskega državljanstva. ki so bili pred prevraiom avstro-ogi skl držav liani. njih zaostale rente ta ukrenejo vse potrebno da se Jim bodo iste za naprel redno nakazovale. »Deutsche Bank. Rcntenkonto« v Berlinu sl je .lata le Izstaviti račun pri Itahljanskem čekovnem uradu in potem is*ega nakazuje posameznim rentnikom njim pripadajoče zaostanke. Upali le. da v teku prihodnjih tednov prejmejo svoje rente tud' vsi oni. ki Jih doslej še niso. Poverleništvo za socijalno skrij bo kakor doslej, tudi v bodoče skrbelo, da se bo nakazovanje nezgodnih rer.t Iz inozemstva pravilno vršilo. Nanj naj se obrnejo vsi oni, ki bi svojih rent do konja meseca marca še ne prejeli, da bo moglo posredovati v njih prid. če se irkaže notroba. NOVA BANATSKA ME »A LDU Veliki Beckerek, 16. Romunski Usti javljajo, da Je meja v Banatu popravljena v korist Jugoslavije, tako da bodo Mcdoš, Par-danl in Feuj pripadaH Jugoslavtfi. Po tej vesti bo šla meja med Jugoslavijo ta Romunijo od Temlša preko Rarača ta Vbada. Jugoslavija. Razdelitev veleposestev. Beograd, 17. (Izvirno poročHo.) Regent je podplata uka* 0 ekspro-priacljl veleposestev v državne in komunalne svrhe ta * korist zgradbe uradniških ta delavskih hiš. Veterinarski kongres, Beograd, IT. (Ivlrno poročilo.) Zadnjo tri dni se Je vršil v Beogradu kongres jugoslovenskih veterinarjev Iz cele države. Sklenili so, da se organizirajo vsi veterinarji v enotno društvo. Železniška etiketa v Splitu, LDU Split, 16. Narodna poslanca dr, Smodlaka ta dr. Čtogrija sta sklicala 15. februarja v Split konferenco v svrho sporazuma v vprašanju železniških zvez našega Primorja z notranjostjo države. Konference se je udetažll tudj dr. Kra-telj, predsednik pokrajinske vlade, dalje podpredsednik pokrajinske vlade dr. Makale, htž. Jelič, ravnatelj državnih železnic v Sarajevu, splitski župan dr. TartagHa, inž. Senja-novlč ta drugi strokovnjaki. Sestanku J* predsedoval dr. Smodlaka. Po izčrplBvem poročita predsednika in po vsestranskem razpravljanju udeležencev so se zborovalci zedinili v vse važnih točkah glede železniškega prometa. Zadarski Italljanaši obupujejo. LDU Split, 16. febr. Iz Rima se Je vrnila v Zader deputaciia italijana-šev. Pri tej priliki Je Ziliotto izjavil. da se Italijani ne morejo nadeja# dragega, nego le široke avtonomij* n Zader. toda v Jugoslaviji. D«, Pini pa Je dejal svojim pristašem, dg bo končni rezultat slab. D*Annunziove brezuspešne agitacij* med laškim vojaštvom. LDU Bakar, 17. Včeraj so meUs- 8 D’ Annunzijevi aeroplaml letak* nad mestom, v katerih pozivi)* D’ Annunzijo vojake brigade Regina. ki so se Imeli vrniti v Italijo, nal se pridružilo njemu. Vojak! so s* vkrcali na parobrod v MartinŠčJcf ti častniki so dali nalog, da mora pa» robrod pristat! na Rek!, da bi se v®, jaki priključili D’ Annuzijevim če-tam No, na Reki se je izkrcalo sam« nekoliko častnikov in dvoje-do trota vojakov, dočim vri drugi .iisn ho* teii v ladje. Po brezuspešnem nago« varjenju in pretnjah fe parobrod * vojaki zapustil Reko. D’Annunzlo — pobesnela zver, LDU Bakar, 17. Te dni je premi« nula mati dr. Zanelle, živečega * pregnanstvu v Italiji. Rodbina )* storila vse mogoče, da se dr. ZanefSi vrne domov, da bi bil poslednje ui* pri umirajoči materi. D’Annunzio p« ni hotel izdati dovoljenja za njegov povratek. Zato je poslala dr. Zane-llova sestra pismo D’Anmtnziu. v k** terem ga hneruje pobesnelo zver, ki je došla na Reko, da uniči to mesto. Pismo je na Reki naredilo globok vtis. Razna poročila. Rurouinl Izpraznjujejo Madžarsko. LDU Pariz, 16. (ČJU). Agence Havas poroča, d* Je sklenil francoski ministrski svet umakniti čete ob Tisi do Clerr.enceaujeve črte. To se ne more zgoditi prej nego v dveh mesecih. Slovansko ta romunsko prebivalstvo tostran Clemenceauje-ve črte zahteva, preselitev na Er-deljsko, ker pod Madžari noče živeti. Vsled tega se bodo tl kraji polagoma tzpraznlil. Cehoslovaškl generalni konzul v Trstu. LDU Trst, 16. Kraljevo ministrstvo za zunanje zadeve in general- ni civilni komisarijat za Primorja sta dovolila polkovniku Janu ŠeW* bivšemu čehoslovaškemu vojaškemu zastopniku v Rimu, izvrševan)« funkcije generalnega konzula Čeho* slovaške republike v Trstu. Zanimiva tožba. IDU Dunaj, 16. Veletržec Jaque* Oans je vložil pri civilnem deželnem sodišču tožbo proti madžarski državi, ker zahteva na podlagi pogodbe z Madžarsko sovjetsko vlado o4 meseca aprila akreditiv v znesk* 10 milijonov kron. Sodišče se je I*. javllo za kompetentno. Gospodarstvo. BORZA. LDU Curih. 16. Izplačila na Dunaj 2.30, Berlin 6.15, Praga 625. LDU Dunaj, 16. Zagreb 245-260, Budimpešta 110-120, Praga 290-310. SHS kronski bankovci 150-190. » -p Izvozna carina v Avstriji. V zadnjem času se razširja vest, da namerava Avstrija uveljavit! na vse v naše kraljestvo uvoženo blago 25% izvozno carino. Kakor se je tukajšnja podružnica Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom na merodajnem mestu informirala, to ne odgovarja resnic! in do sedal o tem v Avstriji sploh še ni bilo govora. + Ameriški finančniki ide prevzeti francoski tobačni monopol. Pariški »Journal« potrjuje vest, da želi skupina ameriških finančnikov prevzeti francoski tobačni monopol za 40 milijard, monopol vžigalic p* za 20 milijard frankov. Finančni minister Klotz Je zavrnil ta predlog* ki ga pa podpira ameriški veleposla* nk v Parizu. Po tem predlogu mri bi se monopol odslopt! za več kol 25 let. -j- Izvoz blaga v In uvoz lz Egipt«, Tvrdke, ki se zanimalo za Izvoz raa* ličnih vrst blaga v Egipt, nal naznanilo trgovski in obrtniški zbornici * Ljubljani, katero blago bi hotele tj* izvažati, lstotako naj tvrdke, ki hočejo razno blago iz Egipta kakor k»-vo. bombaž, sladkor ta dateljne uvažati. to sporoče trgovski zbornici Naslov neke tvrdke v Cairu. ki se zanima za uvoz naših pridelkov v Egi* pet in za'irvoz tamošnjlh pridelkov v našo državo, dobe Interesenti v zbornični olsarni. j Višnjeva repatica. I (Konec.) Le počasi je scuriala vsa nete-rfternost škandala na dnevno luč, ubiraje stara, lzhojena pota, ki nikoli ne vodijo v katastrofo. Ženske so premlele stvar pri kofetku, moški pri pijači; zgražanja ni manjkalo, pa tudi zmernosti ne, ker je Imel skoraj vsak svoj oreh na vesti. »Slovenija« Je delala medtem s polno paro, gnetla Javno mnenje, odbijala napade »Ljudstva« in »Rdečega plamena«, (ki sta Izkušala razširiti resnico po žličicah), z zapornim ognjem razkritij o farov-ških otrocih ta poneverbah konsutn-nih blagajn; slovenski besednjak je obogatel v tej borbi za tristopetinse-dem deset novih političnih psovk. Ne sme se reči, da tolikšen napor ne hi bil žel zasluženega uspeha; sami pr! sebi smo verjeli vse, a nazven — ničesar! Ko Je vlada z bistrim očesom »poznala svo$ trenotek, to Je, ko so »končno« došle policiji resnične Informacije o Veselku ter Je Skobyil Izvršil par brezpomembnih poizvedb, je bilo zdavnaj prepozno za kako »državi nevarno« vrenje v globokih ljudskih plasteh ta ravno še Jpravi čas da je uradno objavljenje . GedStva »prispevalo k edini večji nesreči, ki nam al prizanesla. V dota svojega norenja za visokim gostom Je bila namreč Smučlklasova stranka čisto pozabila na volitve; takisto se Je zgodilo Fabinovcetn v njta strastnem boki zoper »stari vek«, šele pet dni pred rokom sta se osvestila sovražna tabora ter sk’> nlla premirje, da bi zbrala razt > seno armado. Toda čas je Ml zan .1-Jen: nekdaj zvesti bataljoni so st il! na dan volitev v klerikalnSi vrstah ta zadah Smnčlklasovj gardi strahovit poraz, lz katerega Je rešila v vsej deželi komaj dva mandata. Smučiklas, Skaloo ta skoraj vse osivelo generalstvo je obležalo na bojišču, verigo, s katero se vodi nahod za nos, pa so vzeli v roke nasprotniki ter jo uporablfajo še dandanašnji z apostolsko doslednostjo ta tako žilavo vnemo, da bi bila vredna boljše stvari. V tem vesoljnem potopu Je Izginil Iz naže, historičnega motrenja nevešče javnosti zadnji glasni spomin o njem, ki ga Je bil povzročil. Strupene Mahnetove puščice so se lomile še nekaj tednov v rinocerskl polti omizja pri »Zelenem prašičku*, nazadnje pa Je utihnil tudi on. Ekscelenca je dobil v tem primernem trenotku svojo težko pričakovano vpokojitev In prepustil varstvo državnih interesov dokaj ener-glčaejšemu možu; nove možtio&Ji uspeha 90 zrasle na obzorju. V svoji dovzetnosti za potrebe časa Je razvila naša stranka nov program na strogo narodni podlagi ter mo žrtvovala ves osebni ravs^ ln kava. »Blagor naroda« Je napotil SmuS-klasa ta Fablno, da «a sl segla v roke, kar sta storila mesec dni ke*-neje tudi koucipijent ta Nina pred oltarjem. Domotožje po zlatih starih časih Je rodilo splošno sprave-željnost, ta tud! naš veleučeol Peter Pohlin se Je vrnil po kratkem kuhanju zopet v Smučikl asovo ozvezdje. To je bilo na predvečer Vidine poroke s Križajem. Humanist Je prišel k »Zelenemu prešlčku«, sedel brez vseh drugačnih pojasnil na doktorjevo levo stran ter mu izjavil, da je »krasno vreme« ... Zelo se Je bi izpremenll v teh nekaj tednih; aristokratski napah ga je bfl tnlnfl takisto kakor Jeza r*d grofom ta kes nad bedarijami, za katere sl je nekdaj mlslfl kupiti ministrski stol. Samo na »diplomatsko politiko« J* še potrkal mimogrede, Češ da mu j* pomagala odnesti zdravo kožo 1* »nemilih viharjev pohi-pretekllh dni«. V dokaz svojega zadovoljstva Je dal za tri Štefane vtaa In postal na koncu zadnjega kaj ljubezniv. »Nu, BUBan,« J* vzkliknil v #-Htatnabu, trepljala rprav*-. slove* po ramah, »kako napreduje »ŽIvtyen}e stenic«? Do kakšnih epohalnih zakjučkov sl prišel?« »Do kakšnih?« je bevsntl materija!) st in hudobno poškilil okoli. »Do takšnih, da niso umstvene sposobnosti moralne vrline In družabne šege mojih dehtečih žuželk v ničemer bistveno različne od človeških!« In vsi so se grohotaH, kakor da ni rrckllcano res. Tako je padal spor za sporom v grob pozabljenja. Tudi mo*t med OrabmrČevo ln odvetnikovo hišo je bil kmalu zopet zgrajen, zaka! Smučiklas mlajši Je pomnil Dorino besedo, da bo »potem« še zmerom dobra zanj, In ko Jo J« vprašal ali sl ni morda premislila, mu Je res podala roko ter uslišala željo srečnih roditeljev, da naj bo svatba čez štirinajst dni. Ves čas do poročnega dne Je sijala hiša od njenih Žarkih oči ter zvenela od njenega smeha; na svatbeno jutro pa so io našli nemo In mrzlo na otomani, zraven na tleh pa raztato stekleničico z ostanki belega prahu. »CJjankalij,« je kratko rekel zdravnik. To žalostno dejanje je spet nekoliko vznemirilo naše ljudi, ta tudi Veselkovo ime se je oglasilo iznova; no, stvar Je bila romantična ln svet Jo Je odkdSl, kakor odložimo roman. Ko je Drsjče Rovan Jeseni priromal iz svoje vasi, opaljeo od solne* la prepihan po gorskih vetrovih, at mogel verjeti samemu sebi, da m Je godilo na teh pokojnih tleh pre* nekaj meseci toliko ču^rih reči, fcf »o pri pi a vita tudi njemu obilo preglavic in muk. Vsi doživljaji, dobit kakor zli, m bili zbledeli ter izginili nekam v kot, kakor poglavja prečitane knjige. Hotel j« obiskati Rožmarinov grob, pa j* rajši obffl poetov spomin pri »Bokalu«, in k* Je srečal Vido s Križajem, je komaj še malo zardel. Bii Je namenjen na Dunaj, študirat jus in — kakor je znancem sam omenil — »popravljat krivični družabni red pri s*« bi prvem«, kovat s! ornžie za žltj* trdi boj. Raven ko smrek« ie stal drugo juti o pri oknu svojega kupeia ter p»« sel oko še enkrat ob nizkih, zanf-kamih in vendar tako prevzetuii vrstah meščanskih hiš. ponavliajj sf v ritmu kolesla: »Kadar pridem nazaj!... Kadar pridem nazaj!...« Tn sveža kmetska kri mu Je zven nela v sencih veselo in upapoind kakor pesem mladega orača. KONEC, Dnevne vesti. — Uradniške dokiade. Načelstvo JDS je razpravljalo, kakor se nam poroča, na svoji včerajšnji seji o uradniških plačah In soglasno sklenilo, pozvati merodajne faktorje, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se dosedanje draginjske doklade podaljšajo tudi preko 1. marca. Tozadevni sklep je bil brzojavno sporočen ministrskemu predsedniku Jlavidoviču in ministroma dr. Krainerju in V. Veljkoviču. Predsednik v "Sevalnega odbora dr Kukovec se je odpeljal sinoči v Beograd, da trdi osebno posreduje v tem smislu. — Dobava sladkorja. Odsek za prehrano objavlja: Radi slabe produkcije v domačih sladkornin tovarnah. bo treba odslej preblval- tvo oskrbovati s sladkorjem, ki se o uvažal iz inozemstva. Cena te-um sladkorju bo — radi težkega nabavljanja tuje valute — 35 do 40 K za kilogram. — Nežigosan denar ujetnikov is Italije. Glasom dopisa finančnega ministrstva tukajšnja delegacija financ ni pooblaščena sama zamenjati nekolekovan in nežigosan avstrijski denar, ki ga prineso naši uietn-kl sabo iz Italije. Zamenjavo mora v vsakem slučaju posebej dovoliti ministrstvo financ (generalni inšpektor) v Beogradu, kamor le vlagat! vse tozadevne prošnje. Prošnje morajo biti kolekovane ter opremljene z uradnimi potrdili ra dokazili o ujetništvu in o tem. da je bil denar res prinesen iz ujetništva. — Usnje. Pomanjkanje usnja občutijo sedaj tudi kmetje, ki so preje dajali domače kože usnjarjem v delo in tako dobili dovolj usnja za celo družino in služinčad. Sedaj pa us-najrji nočejo prevzemati kož v strojenje. Posebno na Koroškem vlada vsled tega veliko pomanjkanje. Ali bi ne bilo mogoče kompetentni oblasti prisilit! usnjarje k prejšnji praksi? Kdor bi to izposloval, bi mu bilo hvaležno kmečko ljudstvo. — Obsojena tihotapca. Ker sta pomagala veletihotapcu Evgenu Reji iztihotapljati živino v Italijo, sta bila na centralnem uradu obsojena Števerjančan Leopold Kontič na dva meseca zapora in 2000 K globe ter Ivan Scolaris iz Vipolž na 1 mesec zapora in 2000 K globe. Kotnic je dobil izvoznice za en vagon blaga in dva vola. V vagonu pa ni bilo blaga temveč 120 kozarcev, 70 štampierjev, 2 vola In 1 voz. Scolaris pa je imel 4 konje, voz, plug in opremo. Tihotapila sta z Reje v im denarjem. — Tramvajska nesreča v Zagrebu. V Zagrebu je vsled lastne nepazljivosti prišla ood tramvaj 20-letna trgovčeva žena Roza Ilič. Tramvaj ii ie odrezal obe nogi in zlomil obe roki. Izdihnila ie na mestu. — »Višnjeva repatica« je sinoči izginila s slovenskega obzorja, kjer fe svetila ravno leto dni v vznemirjenje in zgražanje mnogih prizadetih filistrov. Vse one, ki niso mogli zasledovati vseh faz nienega triumfalnega pohoda, opozarjamo že sedaj, da bo izšla v kratkem v obliki knjige cela njena historija. Lfubljana. = Mestna aprovlzaelia si zopet lahko zabeleži v svoi album cn uspeh več. Pri sedanji razprodaji sladkorja, prodajajo istega le njene prodajalne v Gosposki ulici. Predvčerajšnjim in ravnetako tudi včeraj so stranke čakale od ranega jutra do 6. ure zvečer ra so morale konečno oditi brez sladkorja, ker uslužbenci niso bili kos navala celega okraja. Ob 6. url zvečer ie stalo še okoli 150 žensk pred nrodajalno; seveda so zagnale silen vrišč, ker sladkorja kljub celodnevnemu čakanju niso dobile. = Pustna kronika Od 1. januarja 'do pustnega torka je bik) na polteh Izdanih 367 dovolilnic za razne zabavne prireditve in plese. Včeraj >e bilo izdanih nad 50 dovolilnic. Policija ie Izdala dovolltnja preko pol. ure do 1.. do 2. in za nekatere d*a-štvene prireditve ceio do 4. zjutraj. /nrimiva le kronika razgrajačev in .-.-v* V pustnem času jc 128 o*e’o ’ rrft,n denarne ka/r.t Pti retin pijanejh *o vporabili novo Hftredtjo o omejitvi alkoholnih pili*. Člen 3., ki pravi: »Kdor se javno zaloti v pijanen* stanju, se kaznuje*. — Znani ljubljanski »športnik-Jahač« straši tudi dan za dnem pod Rožnikom s svojim plašljivčkcm. •Tako je v ponedeljek popoldne nahruli! neko gospodično, stopivšo iz fiekc hiše pod Rožnikom, da pretrdo ^apira hišna vrata, in da se njegov Konjiček vsled tega razburja in plaši. Tudi igrajoča se otročad mu je napoti. Opozarjani« gospod« Športnika, skoz dostojna. Večer je bil lep zaključek slovenski!) prireditev letošnjem predpustu. ZAMENJAVANJE KRONSKIH BANKOVCEV AVSTRO-OGRŠKE BANKE ZA KRONSKODINARSKE BANKOVCE Pri zamenjavi kron bodo sodelovali razve« podružnic avstro-ogr- ske banke v Ljubljani in Mariboru tudi ti-le denarni zavodi in sicer: ▼ Ljubljani: Poštnočekovni urad. Kranjska deželna banka. Podružnica Kreditnega zavoda. Podružnica Jadranske banke. Podružnica Prometne banke, Podružnica Češke industrijske banke, Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica. Hranilnica kmečkih občin, Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug. Kmetska posojilnica la Ljudska posojilnica; v Mariboru: Mariborska eskomptna banka. Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Podružnica Jadranske banke, Občinska hranilnica mesta Maribora,' Posojilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska hranilnica in Podružnica Anglo-avstrtj-ske banke; v Celju: Mestna hranilnica. Južnoštajerska hranilnica. Podružnica T Jubljanske kreditne banke. Ljudska hranilnica in posojilnica in Posojilnica v Celju. Ti zavodi zamenjavajo !e kroa-ske bankovce po 20, 50 in 100 kroni tisočake pa sprejema v T jubilant edinole deželna finančna Magajna, izven Ljubljane pa samo davčni uradi. Društvena in uradna obvestila. Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani priredi v četrtek 19. t m. ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma javni shod vseh Javnih nameščencev. Dnevni red: Ukinje-nje izplačila višjih draginjskih doklad in položaj javnih nameščencev. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da se shoda v kar najimpozantnejšem številu udeleže. — Odbor. »Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani" vabi vse svoje člane In ostale samostojne obrtnike na važni prijateljski sestanek, ki se vrši v soboto, dne 21. svečana 1920 ob 7. uri zvečer v steklenem salonu hotela Loyd. Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi člane vseh poštnih društev na sestanek, ki se vrši v petek dne 20. t. m. ob pol 10. url v pismo-noški dvorani na glavni pošti. Podporno društvo jug. akad. v Ljubljani ima danes 18. febr. ob 2. uri pop. izredni občni zbor v dvorani hotela Tivoli. Zadeva važna! — Odbor. Redni letni občni zbor Ciril-Me-todove podružnice za Jeseniško občino se vrši v nedeljo, 22. t .m. ob 10. uri dopoldne v Humrovi restavraciji na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in društveni prijatelji — udeležite se zanesljivo občnega zbora. Odbor. Aprovlzaelia. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani. V sredo 18. t. m. se prične delitev moke po sledečem redu: V sredo 18. Ji. izkaznice 1-200, v četrtek 19. II. 201---490, v petek 20. IL 401—600, v soboto 21. II. 601—800, v pondeljek 23. II. 801—1000, v torek 24. II. 1001— 1200. Sreda in četrtek od 1201 naprej in zamudniki. Stranke se opozarjajo, da se drže predpisanega reda. Osebe, ki imajo rujave izkaznic« za cenejšo prehrano, naj jih prineso s seboj, ker dajeta izkaznica pravico do cenejše moke, kdor pa pri nakupu ne predloži izkaznice mora plačati moko po nabavni ceni. Zasebno nradništvol Društvo tar sobnega uradnišštva Je dobiio 50 parov črnih čevljev ra moške od 41—48. Par stane 200.— K. Kdor na čevlje reflektira naj se zglasi v društveni pisarni ob uradnih urah. Oddajali se bodo le proti takojšnjemu plačilu. Gledališče. Beneški trgovec. V prid Združenja gted. igralcev SHS v Ljubljani se vrM 25. t. m. v dramskem gledališču premiiera VDlliam Shakespe-are-ove veseloigre »Beneški trgovec« v prevodu Oton Zupančiču (11. izpremenjena izdaja). V vlogi Shy-loka nastopi g. Osipovič-šuvalov, ki Je Igro na novo vprizoril 2 baletom. karnevalsko sceno, pevskimi točkami, novimi sceničnimi efekti itd. V drugih glavnih ulogab nastopijo: Taričeva, Danilova. Danilo, Pregare, Gabrščik. Martinčevič, Ro-goj, Ločnik itd. V karnevalski sceni sodelujejo iz prijaznosti v pevskih točkah: Zikova, Medvedova. Drvu-ta, Stepniowskl itd. V baletu, kte-rega J« naštudiral baletni mojster V. Pohan plešejo operne prima-bale-rine. Ker je že zdaj veliko povpraševanje po vstopnicah, nai sl blagovoli vsakdo preskrbeti iste pravočasno pri dnevni blagajni dramskega gledališča od 22. t. tv dalje. • Netopir. Opereta v treh dejanjih. Glasba Ivana Straussa. Gospod Eisenstein mora danes v osemdnevni zapor, ker je razžalil nekega uradnika. Prijatelj Falke bi se rad maščeval, ker ga je Eisenstein po neki lanski maškaradi prisilil, da je na veliko veselje ulice pri belem dnevu šel v netopirja preoblečen 1* kroka domov. Falke mu zato svetuje, 0| odloži kazen na jutri, danes pa g*i f njim na ples grofa Orlofskija. Eisenstein uboga, nalaže ženo Roz«. Undo da gre v zapor, se od nje in bo* barice Adele pretresljivo poslovi hi hajd — na ples grofa Orlofskija. P# njegovem odhodu obišče Rozalind* njen prejšnji oboževalec učitelj petjih Alfred, ki se na obisku dobro počutil in sc vede docela nežinirano. Ko s« zvečeri, pride ravnatelj zaporo«! Frank po upornega Eisensteina In naleti na Alfreda, ki se na RozaH-dino prošnjo izda za Eisensteina In gre — da ne bi gospo kompromitiral — v zapor. Princ Orlofski je pooblastil Falkeja, da povabi na ples ravnatelja zaporov Franka, sobarico Adelo in da bo zabava še lepša — tudi gospo Rozalindo, ki se udeleži plesa maskirana in se ji posreči možu izmakniti dragoceno uro kot cor-pus delicti. Frank se vrti okoli Adele, drugo jutro se snide vsa družba v zaporu. Falk predstavi Eisensteina kot markirja Renarda, Franka kot kavalirja Chagrina, Adelo kot umetnico. Zmešnjava rase, ker sodni sluga Frosch (v odsotnosti svojega gospodarja se je namreč napil) vse zamenja. Adela bi sl rada izprosila pomoči Chagrina, Eisenstein bi rad nastop!! kazen, Alfred bi rad utekel iz zapora, Rozaiinda hoče ločitev zakona, Frank je p« v »rožicah«. Frosch zapre Adelo s spremljevalko vredL — višek zmešnjava, Tedaj pride Falke z vso plesno družbo In pove, da je komedijo inscenl-ral iz maščevanja »netopirja«. Vsa se lepo in srečno izteče, le Eisenstein mora brezpogojno — v osemdnevni zapor. Pokrajinske vesti. Ptuj. 11. t. m. se je vršfi v ptujskem narodnem domu družabni večer na katerem je predaval g. major Djelovševič o Junaških činih srbske vaiske. V blagoglasni srbščini ie pripovedoval svoje doživljaje v balkanski in svetovni vojni. Občinstvo ga je poslušalo z napeAo pozornostjo Skoda le da ni biJo navzočih še več ljudi. Pa seveda sa! je predpust, treba je napolniti plese in veselice, za resna predavanja ni časa. Kozjanski okraj. Po kozjanskem okraju ss vedno klatijo uzmovlči, k! jim delo ne diši, ln ki imajo patent, da kradejo kakor srake. Vedno se ču.ie, da uderejo v kako klet in odnesejo vJno. Kradejo tudi kokoši, ovce in druge predmete. Sv. Benedikt v Slov. Goricah. Slišimo, da se setavlja komisija, ki bo določila našo severno mejo. Mirovna pogodba je določila Muro za mojo. Nam. ki odločo zahtevamo, da naj teče železnica LJtrtotner-špHje po naši jugoslovanski zemlji, se nit! ne sanja ne. da bi pustili kje Nemce preko Mure. da bi nam ugrabili ode kose Slovenskih goric. V Apačah in v cmureškl župniji, kolikor je je južno od Mure, Je vse polno naših ljudi. Razven tega se je v apačko župnijo priselilo veliko ogrskih Slovencev. Tam je že leta 1906 delovalo slovensko bralno društvo. Pozor torej, Jugoslovanski člani te komisije! Ce že hočejo radgonski nemškutarji na vsak način k Nemcem, pa nad bodo slovenske okoliške vasi naše, f mostovi vred. ščitimo naše svete pravice! Vlada naša pa čuvaj našo mejo! Nam kar je našega! Šmartno ob Dreti. 2e več mesecev Je naša šola brez vsake učiteljske moči in naša mladina brez pouka. To Je naravnost neodpustljiva indolenca šolskih oblasti. Kakor izvemo, se je prijavil za mesto že pred meseci učitelj, k! sf ga Šmarčani sami želimo, a usoda njegove prošnje je neznana. Ce nemudoma ne dobimo učiteljske moči, bomo na drug način zaropotali. ' V Babni Goric! so se 16. februarja zvečer pijan! fantje z Barja stepli ki v pretepu nbili svojega tovariša Alojzija Vokal. Le tega so prepeljali k Sv. Krištofu, ostale pa vtaknili v Ječo. Vovbre. Sredi te nemčurske trdnjave ustanovile to si zavedne slovenske žene in dekleta »Slovensko Lensko društvo«, ki šteje že nad 50 članic. Nad 20 novih članic se ie priglasilo in kmahi "bodo popadale nemške »fesfunge« nad Velikovcem. Ni treba topov n« atrojnic; poskrbele bodo za to zavedne Slovenke! V Škofji Lok! Jc umrl g. Slavico Flis, dolgoletni starosta škofjeloškega Sokola in predsednik Narodne čitalnice. Bi! Je neumoren delavec na narodnem polja in zaveden Jugoslovan. Bodi mu ohranjen trajen spomin. TtiSf, Deška la dekliška meščanska šofa v Tržiču priredi v soboto. dn« 21. febr. 1920 ob 20. uri (8. uri zvečer) v šolski telovadnic* I. šolarsko akademijo. M »e ponovi v nedeljo 22. febr. 1920 ob 15. tal (3 tiri pop.) zm okoiišk« učence. Na sporedu »o deklamacij«, proste telovadne vaje in skupin«, dvo- in če« tveroglasno petje s spremljevostjcm klavirja, solo točka za gosli s kla« virjem in duet za 2 gosli. Vsi dohodki so namenjeni za nakup učnih pripomočkov revnim učencem. Vrhnika. Tihotapstvo grozi a resno krizo našim kmetovalcem, Ker so se vsi moški in ženske uda H vabljivostim lahkega zaslužka, ki g« nud! tihotapstvo, kmetje ne morej* dobiti več n« hlapcev ne dekol. Zato obstoja nevarnost, da ne bo mogoče obdelati vsega polja, kar bo draginjo z živili samoumevno še povečala Ljudje pa, ki danes tihotapijo in lahkomiselno gospodarijo t denarjem, namesto, d« bi se preživ* IJaH z resnim delom, ne bodo tiikdag več sposobni za poštena opravil«. Večina naših tihotapcev bo zašl« ko se bo tihotapstvo končalo nm kriva pota in bo še s« desetletja ogrožalo Javno varnost v naši domovini. Vrhnika. Tihotapstvo z živino pri nas vedno boij cvete. Vrhničani sami smo mnogokrat brez mesa, prek« demarkacijske črte pa prehajajo kat cele črede. No čudno ni, saj se kupčije z živino najbolj splača. Lahi plačajo za glavo toliko tisoč Ur, koli* kor tisoč stan« pri nas kron. Politična oblast naj b! pustil® v vrimiSk! okolici in sploh po celem ozemlju v bližini demarkacijske linije popisati vso govejo živino, da bi mogla potenj natančno kontrolirati, kara so posa* mezni posestniki živino odprodali. Ati poznate skrivnosti štajerska zemlje? JANKA GLASERJA „Pohorske poti" Jft razodevajo. »šum listja, k! grabijo ga z breg** pod bukvam! ta kostanji;. la topil sopuh od brazd in voNv In jesenski Med Jutranji In po borovju okleščenem duh ta po šumeči otavi —: to zdaj Je moj vsakdanji kruh, rženi, tn črni ha zdravi!« Pesniška zbirka stane kro$. K l vezana K 8 In se naroča v ZVEZNI TISKARNI, v LluMJei* Izdajatelj hi odgovorni uredniki Anton Pesek. .Tiska »Učiteljska tiskarna.« v IJtiblJaui. Telovadno društvo Sokol v Škofji Loki javlja, da je danes nenadoma preminul nas mnogoletni, vrli, nadvse delavni brat starosta Slavko Flis Pogreb se vrsi v sredo, 18. t. m. ob 16. uri na pokopališče v Škofji Loki. Škofja Loka, dne 16. svečana 1920. Odbor. Olepševalno društvo Škofja Loka naznanja, da je njegov ustanovitelj, in velezaslužni predsednik Slavko Flis v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 18. uri preminul. Pogreb so vrši v sredo, dne 18. t. m. ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. V Škofji Loki, dne 17. februarja 1920. Odbor, Mali oglasi. Proda se: Proda BO kompletna uprav« ti kino. Naslov v upravi. 251 Odda SO večja množina pločevinastih Škatlic za čistilo za črevlje. Naslov v upravi. 250 «■ v Zahtevajte »Jnggslaviio vseh gostilnah, kavarnah brivnicah/ Pridobivajte narodu/kov J Kupujem in prodajam vse vratc starine (aclikvitcte) lrakcr: narodne noše, umetnino, preprede, starinska stekla in porcelan itd., kakor umetno, nerabno zobovje. Konce-! sljoniuk11 posredovalec pri prodaji in | nakupu poštev jn nepremičnin, i Albert Derganc, brivec .'Z starinar. • v zelo pripravna za mizarstvo v večjem obsegu so proda, aii pa se sprejme za tako podjetje družabnik s K 100.000, Ponudbe na Anončni zavod D. Beseljak I Ljubljana, Frančiškanska ni. 10. 86! Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 Proda se velik težak lojterski voz za dvojno naprego. Jeranova nlica šiv. 5. Vabilo Fin pristen srebrn servis v lepi j kaseti, za 12 oseb. 112 kosov, se pro-1 da samo ljubitelju. Preprodajalci iz-ključen i. Ogleda« od 4.-6 popol- zavoda v Ljubljani4 r.tZO. I. elbisii ifeor ,, Jugoslovanskega kreditnega dan. Kostelecky. Poljanska cesta 1 desno 4031 Ha zamudite prilikeI Fino v sre ki se vrsi dne 8. sušca 3 rodbine skupno iščejo stanovanje obsto ječe iz 6—7 sob, kuhinje, kopalne sobe, z vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mestu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozneje. Oskrba s J- v I kurjavo in posebna nagrada je toaletno milo M^«hC«ht“ 120 gramov poslovalnici v Ljubljani Wol- ■ dotičnemu, ki stanovanje oskrbi leže razpoSilja po poštnem povzetju kos po K 4-— A. Jelenc, Trti?. Manj kot 6 kosov se ne pošlje! 239 6Cypš se: Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska c. 14. 138 fova ul. 1 Začetek ob 7, uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Sklepanje o bilanci za 1. 1919 Les. ftuplm hrastove, smra- ^ Razdelitev dobička kova In bukovo hloda za žago. ■ 4. Dopolnilna volitev načelstva Ponudbe s ceno na naslov: Ivan Ši&kn, | ju nadzorstva tovarna parketov in parna žaga, Ljub- 5 Slučajnosti Ijann, Metelkova ulica 4a. 223 . J V Ljubljani, 16. svečana 1920. Službe: Mlad steklarski pomočnik 15čo služba Ponudbo se prosijo pod „Steklo‘‘ na upravništvo „Jugo.-lavije". zagotovljena. Sporočila se prosijo pod »Kurjavo* na .Anonfno ekspedicko" Al. Matelič, Ljubljana, Kcngresni trg št. 3. Invalid želi vstopi« kot vaj«' ne« k čevljarskem mojstru v j ~ Ljubljani ali na deželi. Cenjene po- S' utidbo prosim pod .Značnjnost it. 252“ J S na upravo .Jugoslavijo*. 252 Upravni svet Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani r. z. z o. z. | S! ar ja In mlekarja samskega iplača po dogovoru z oskrbo sprejme Mlekarstvo Horvatič, Iliča 69. Zagreb. iščem službo kje na deželi kot gospo odra&če gospodinja. Mož je zidar, imam tudi odra&če-nega dečka. Naslov v upravniStvu Jugoslavije v Ptuju. 254 Kttjigovodkinja vešča strojepisja in slovenske nemške ter deloma italjan-uko korespodence so sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbo na: centrala Stražišče pri Kranju. 253 išama: Kdo bi hotel posodi« lesnemu obrtniku, ki je žrtev vojne, 10.000 K za nakup hiše pro« enoletnemu vračilu z obrestmi vred. Cenjene ponudbe prosim pod £t. 914 . na npravo lista. Zenstne ponudbe. Uradnik se želi poroči« s starejšo gospodično ali vdovo, ki poseduje opravo; Pismene ponudbe pod šifro .Ženitev** na upravništvo .J slavijo". Zobozdravnik m. u. dr. Janežič Zv. se je nastanil na Bledu. Ordinirn od 9.—12. 15.—17. ter druge vrste cig. papir in stročnice, dobavlja direktno iz tovarne v 10.—12. dneb. Jugo- 228 Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavit ——■ ii imunim—— Cigaretni papir sledeče vrste: CSoBub, Abadie, CSaafe &n Samutfg priporoča na debelo Jraoiis-Paplnika", Ljubljana, Mesini trg 11. z F F. \[ LjBDlj Pisalni stroj. Ukraden je bil pisalni stroj j znamke »L. C. Smith & Bross model 2., st. 74.888, Pisava Pica* in se svari vsakogar pred nakupom. Kdor bi izsledil stroj, dobi 500 K nagrade. Več pove upravništvo »Jugoslavije* 201 *< sladna 991 niiunu kava izdelek 1. jugoslovanske tovarne sladne kave Jovo Gigovič, Nova Gradiška v zavitkih po 200 in 500 g, v originalnih zabojih po 50 kg netto po najnižji ceni, franko Vsaka železniška postaja, se dobiva pri JOVO GIGOVIČ i fig 21. —V V Konjak Pri slabostih vsled starosti, tež-kočah v želodcu, pešanja moči je stari vinski konjak pravo življenje vzbujaiooe sredstvo. Dve polliterski steklenici pošlje z zabojem vred kot zaporno blago za 80 K Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „ Zvezna tiska v Ljubljani, Stari Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. Izšla je najnovejša moda za dame in gospode. Kostimi, pomladni plašči, obleke, žaketi za gde. natančno po modelih. Podčastnikom in uradnikom in došlim ujetnikom primeren popust. iso Llikf1 fradJo^iJpd Konp-jps PotOČHlk, Šelenburgova ul. 6L cah, Štajersko. Damski koncert svira danes in vsaki večer v restavraciji ..Zlatorog”' - , . t — 5SL. oa v Gosposki ulici štev. 3. Točijo se pristna bela in črna vina ter vedno sveže pivo; izborna domača kuhinja. Za obilen obisk se najtopleje priporoča 20-t Ivan in Nežika Kočevar. Jadranska banka Delniška glavnica: K 30,000.000'—. Rezerva nad K 10,000.000. . Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. = = = ===== = = =. ■ ... Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrostovanju. Rentni davek plača iz svojega. , Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 25. Kleparstvo ikob Fliegl, Prešernova ulica ‘ceder Kern, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Optik Jurman Karl, Selenburgova ulica. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Špedicija Uher J. 9t A. Selenburgova ul. 4. Telefon it. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta 16. Stare P. Franc, Florjanska ulica. ■ papirjem Uranus, Mestni trg z z. s pohištvom in mizarstvom Franc Slcafar, Rimska cesta z6. Puškar F. K. Kaiser, Selenburgova ulica. Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip 8. Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri st. z z (vhod iz Starega trga) Modni salon damskih klobukov Stochly-Maschkc, Židovska ul. 3. Urar Ivan Škerle, Jeranova ulica 6. Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Špecialna trgovina s Juveli in zlatnino Lud. Černe, VVolfova ulica 3. Zajutrkovalnica Tinka Grošelj, Poljanska cesta 7. Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6. • pisalnimi stroji The Res & Co., Selenburgova ulica itev. 6. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. s Špecerijskim in kolonijalnlm blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. s delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg ig. Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Štupica, Sodna ulica. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4. z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica z. z železnino in poljedelskimi stroji ^Zalta & Žilič, Gosposvetska c. zo. z gramofoni in godbenimi infitrumenU Rasberger, Sodna ulica. V Ptuju: Gostilne D ostal »pri Zamorcu« Puschl, Aškerčeva ulica. Wagrandl, Prešernova ulica. Emeršič, »Društveni dom« Mesarji Lihi Alojzij, Slovenski trg Ignac Frankovič, Slovenski trg Pekarije Vavpotič Anton. FUrtner. Horvatiček, Panonska ulica Kavarne »Korže«, Vseh svetnikov ulica, »Evropa«, Florjanski trg. , »Balkan« Čevljarji Ivan Ratisnojnik. Trgovina ■ kožami in usnjem, tovarna usnja Pavel Pirich. z usnjem, strojarna kož Josip Pirich. z manufakturo Fr. Iglič, na Bregu pri Puju. 8 špecerijskim blagom Mahalka & Korže.