V afriških gorah Iz dnevnika črnuške alpinistične odprave Atlas 82 3. nada/yevanye Torek, 7. septembra Noč je Z neba sveti polno drobnih zvezd. ko se po komaj vidni stezici vzpenjamo proti najvišji gori v skupini J Bel Ayachi. Pot se vije čez temačno sotesko, ki jo obkrožajo visoke. navpične skalne stene. nato se svet zopet razpne in pred nami se pokažejo zadnja no-madska bivališča. ki stojijože visoko v hribih V hipu nas obkoli krdelo besno lajajočih psov. preplašeno se premikamo naprej. Svetlo rdeča zarja oznanja nov sončen dan Visoko nad nami se vzpenjata dva vrho-va, sami pa ugibamo kateri je višji Izza skal nenadoma prijezdi na oslu beduin Ko nas zagleda se ustraši. pograbi za dolg lovski nož in pripravljen na vse plašno jezdi mimo nas. Ohrabri ga šele naš prijazni pozdrav. Tudi on ne ve kateri vrh je najvišji. Napotimo se proti skalni piramidi, k>se na koncu doline strmo dviga v višave. Po 1500 metrov visokem severovzhodnem razu pleza-mo proti vrhu. Pogled mi kdaj pa kdaj zablodi k soncu. ki se pomika proti belim meglenim pajčolanom nad hribi. Vse je popolnoma mir-no in tiho. Počasi se dvigamo, nato pa z velike višine zremo navzdol na daljne pu-ščavske kraje, izžgane v vročem pripekajo-čem soncu. v neusmiljen in tih svet velike puščave Pred nami se razprostira Sahara. dežela peska, sonca in tišine. V toplem soncu ležimo na izredno redko obtskanem vrhu. na vzhodu pa se nam, kot v posmeh. dviga malo višji in precej lažje dostopen glavni vrh J Bel Ayachi. Nič zato, jutri bosta nanj stopilaSan-di in Dušan, ki danes počivata. Sreda, 8. septembra Sandi in Dušan osvojita najvišji vrh 3751 m visok J Bel Ayachi, Boris in Janez pa ta dan preplezata nekaj najtežjih smeri v navpičnih stenah ozkega kanjona. uro hoda od našega tabora Četrtek, 9. septembra V ranem jutru odhajam z Dušanom v divji kanjon, ki ga obkrožajo navpične, na prvi pogled nepreplezljive stene Poskusila bova preplezati južno steno kanjona Plezati začnem po navpični poči, ki reže skalne plošče V poč zabijem edino leseno zagozdo. ki jo imam s seboj, potlej pa plezam prosto po poči navzgor. Navpičnost je vse večja in le z veliko težavo lovim ravnotežje v gladkih robovih poči. Celih 15 m tako počasi telovadim navzgor. nato pa le najdem v plo-šči levo od poči tenko rešilno reizpoko. v katero zabijem dolg klin. Z vponko se vpnem v klin in zadovoljno počivam. Naslednji metri stene nudijo čudovito prosto plezanje po strmi steni. ki je bogato prepredena z oprim-ki. nazadnje pa priplezam v lepo senčno vot-lino sredi stene. Tu počivam in varujem Du-šana, ki prisopiha za menoj. Iz votline prečim v previsno plošči. v katero poskušam zabiti klin, vendar ne najdem nobene razpoke. S konicami prstov se počasi vlečem navzgor. Sredi plošče mi zmanjka oprimkov. S stra-hom pog"ledam v globino. v dno ozkega ka- Piše: DANILO PATARČIČ njona iz katerega sva se povzpela. Vrv teče v velikem loku od Dušana. Nikjer se ne dotika stene. S plezalnega pasu previdno potegnem droben specialen klin. tenak kot žiletka in ga počasi zataknem v steno Previdno se vpnem vanj in splezam nekaj metrov navzdol. napo-sled pa na Jevi v ploščah najdem nekoliko lažji prehodin s pomočjo klinov priplezam v lažji svet. Rob stene se mi počasi bliža. naen-krat mi roka zagrabi zadnji oprimek in hitro se zavihtim na ravno. vročo ploščad na vrhu kanjona. Pozno popoldne odhajamo Sonce nima več prave moči. ko se poslavljamo od prijaz-nih berberov in gora. Bližamo se prelazu Jatfar. Na vrhu prelaza začudeno zagledamo velik bel džip, ob njem pa skupino Angležev. ki so se na svo|i poti po Maroku ustavili na tem zakotnem prelazu Po prijaznem pozdra-vu nam ponudijo čaj in kavo Na prtljažniku džipa stoji cel zaboj rdečega vina, Janez ne-kam zamaknjeno gleda tja, vendar nočemo biti nevljudni; zadovoljimo se s kavo. Spet oprtamc nahrbtnike in pričenjamo pešačiti po dolgi. prašni cesti proti mestu Midelt. 30 km daleč. Preko obzorja se poteg-nejo zadnji sončni žarki in rumeno-rdeča pu-ščavska zemlja za nekaj mlnut nudi videz čarobne dežele z nekega drugega planeta. nato pa zemljo hitro prekrije noč Po dolgi hoji prvič počivamo. \z čutare izpijem dolg požirek in splaknem kot moka drobni pu-ščavski pesek \z svojega grla. Luči mesta se kot fatamorgana svetlikajo v veliki daljavi. ure in ure mi plešejo pred utrujenimi očmi. Petek, 10. septembra Vrsta kampa so zaklenjena z debelo verigo, zato še zadnjič na tej odpravi preizkusimo svojo spretnost in preplezamo visoko ograjo. Dolga, prašna nočna hoja je končana. Sandi. ki je dobra duša. nam iz bližnjega hotela, kljub rani jutranji uri, preskrbi hladno coca colo. nato se zvalimo v spalne vreče. Dopoldne se zberemo na terasi malega ho-tela. Zejo gasimo z dragim pivom Opoldne z razmajanim avtobusom zapustimo Midelt. Arabski vrh v kraljevskem mestu Fes je kančan, zato se ponovno odpravljamo tja. Približno 80 km pred Fesom nas spet ustavi policijska cestna zapora. Avtobus mora zara-di nas obrniti in odpeljati 10 km naza) v mesto Azrou na policijski komisariat. Pogaja-nja na policiji so bob ob steno; v Fes ne smemo. zato se odpeljemo v Meknes. Tu ponoči ujamemo vlak za Tanger. Sobora 11. septembra V ranem jutru se sprehajamo po Tangerju. Ladja za Evropo odhaja točno opoldne Ze ob 10. uri smo v pristanišču. Ubadamo se s papirnato birokratsko vojno. Ko odhajamo na krov ladje !;ontrola ugotovi. da nam manj-ka še en žig na papirjih. Ne moremo na ladjo. Hitimo nazaj na carino. tam pa nam uslužbe-nec zapre okence in razloži. da je za danes naredil dovolj Kljub prošnjam ne dobimo žiga. Skoraj brez upanja hitimo nazaj k ladji. kjer nas nazadnje le vkrcajo. Odhajamo! Vroča afriška obala se počasi utaplja v morskem prostranstvu. (Konec)