&1. številka
Ljubljana, v ponedeljek 16. irarca.
XVIII. leto, 1885.
Islutja vsak dan ivckt. izimši uedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a vstri j sko-ogerske dežele za vse lito 15 gld., pa po] leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta '.i gld 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po o" kr.. če se oinamlo jedenkrat tiska, po 5 Ur., če se dvakrat, m po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, „ffledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t! j. vso administrativne stvari.
-
-
Nemiri v Albaniji.
Po poslednji rusko-turški vojni so se bili sešli diplomati v Berolinu, da urede razmere na balkanskem poluotoku. Črtali so meje novim državicam in ugibali, kako bi se še dala za nekaj časa ohraniti bolna Turčija. Takoj ko se je objavila Berolinska pogodba, dvojili smo, ter to tudi izjavili, da bi se dolgo mogel vzdržati položaj, katerega je ustvarila v orijentu. Premalo so se državniki ozirali na narodne in verske odnošaje v teh krajih. Pa kako se bodo, saj jih sami neso poznali. Te dežele, četudi ao v Evropi, bile so njim bolj neznane, kakor Amerika. Saj še dobrega zemljevida neso imeli, kar se je pokazalo pozneje pri regulovanji grško-turške meje. Svot je bil ves drugačen, kakor so si ga mislili diplomati pri zelenej mizi. To je bilo povod dolgim nasprotjem mej Grško in Turčijo. Še čud-nejše razmere je pa ustvaril shod diplomatov v Berolinu za Albanijo. Pridružil je kraje k Črnej gori, katerih prebivalstvo ni slovansko, ne pravoslavno, druge slovanske kraje pa pridržal Turčiji. Poslednja je takoj spoznala slabo stran te pogodbe in hiteln se je je okoristiti. Črnej gori ni marala odstopiti priznanih krajev, zato je začela na skrivnem ščuvati Albance, da naj se temu upro. Vzbudila je v njih narodni duh, in vsled tega se je osnovala znana albanska liga, ki je bila neka tajnostim stvaritev, o katerej se je mnogo čulo, a je nesmo vender mogli prav umeti. Sedaj se je o njej govorilo po časopisih, sedaj je pa zopet vse utihnilo. S početka smo mislili, da s to ligo hoče Turčija samo izgovarjati se, da jej ne bode treba izvesti Berolinskega dogovora. Ko se je pa začela regulovati črnogorsko-turška meja, začol se je pa kazati tudi tega šču-vanja plod. Albanski rodovi so se upirali pridruže-nju Črnej gori in to je prouzročilo, da še danes ni ta meja stalno uravnana. Uporni duh, katerega je vzbudila Turčija pri Albancih, se je kmalu obrnil proti njej samej. Želja po svobodi se je vedno bolj oživljala tudi v tem narodu kateremu vkljub njegovim surovim navadam in nagnenju k roparstvom, ne moremo odrekati vseh blagih čustev, pred vsem pa ljubezni do domovine ne. Kmalu smo čuli o majhnih praskah mej Albanci in Turki. Govorilo se je o puntarskih podpihovalcih. Turčija je
z železno roko hotela sedaj zatreti uporni duh pri Albancih. Mnogo veljakov albanskih dejala jo v zapor in jih ostro kaznovala. Dosegla je pa baš nasprotno, kar je nameravala. Nevolja mej Albanci se je širila. Treba je bilo samo jedne iskre, pa se vname ustanek. To se je zgodilo, ko je Turčija začela ljudsko popisovanje v Albaniji. Albanci so slutili, da se s tem misli povečati davek. Mohamedanci pa tudi neso marali mirno gledati in dopuščati, da bi se uradno štele njih žene. Začela se je ustaja. O njenem razširjenji danes ne vemo dosti povedati, kajti vsa poročila so jako nezanesljiva. Še le nasledki nas bodo točnejše poučili o njej. Iz Carigrada se sicer poroča, da je ustaja že zatrta, ter vlada v Albaniji že najlepši mir, ter da je ves ustanek imel le lokalni značaj. Temu pa nasprotujejo pripravo, ki se delajo, da se vzdrži mir v Albaniji. Jednega najboljših generalov mislijo odposlati tja z 8 batalijoni. Da se mali izgredi pomire, zadostoval bi jeden ali dva batalijona, ne bilo bi treba take sile. Saj smo tudi za ustanka v Hercogovini iz Carigrada čuli vedno vesti, da je mir zopet ustanovljen, pa vender je prišlo naposled do velike orijentalske vojne. Privatna poročila si pa jako nasprotujejo. Jedno poroča, da so se Albanci in Turki sprijeli pri Prizrenu in so poslednji mesto bombardovali in razrušili, po drugem poročilu so albanski gorci Prizren oblegali in zažgali. Tretje poročilo pa ve povedati, da je Turkom prišla mej bojem pomoč, ter so razgnali Albance in oteli Prizren. V tem boji, o katerem imamo tako različna poročila, palo je neki 400 Turkov. V Carigradu bi radi zvalili vso odgovornost za te nemire na druge. Izgovarjajo se, da slovanski komiteti pošiljajo agitatorje v Albanijo in Makedonijo, in da zlasti še neka druga država (Italija) podpihuje Albance. Glavni uzrok jo pa, kakor smo že omenili, iskati v nenaravnem položaji, katerega je ustvaril Berolinski kongres in ker Turčija niti v Albaniji niti v Makedoniji ni hotela uvesti nikakega zboljšanja uprave, če tudi se je bila zavezala v Berolinu, da to stori. Vzhodnja Itumelija se pa lepo razvija, ker se jej je dala avtonomija. Pa tudi v Albaniji in Makedoniji bilo bi bolje, ko bi se jima dala večja avtonomija. Mi slišimo, da Turki hočejo s silo narediti mir, a mi smo trdno prepričani, da tamkaj doli prej ne bode miru, do-
kler se ne zboljša uprava, in da se je vedno bati silovitega preobrata, dokler se ne izpremene sedanje neznosne, ter nenaravne razmere.
Protiodgovor g. prof. Šukljeju na njegovo pismo, natisneno v 44. in 45. številki »Ljubljanskega lista".
Blagorodni gospod I
Moje „pismo z Dolenjskega" (v 38. in 39. I. številki „Slov. Naroda1') sicer ni bilo upravljeiio naravnost na Vašo osobo, toda ker ste se mu odzvali ncpos-edno, hočem Vam tudi odgovoriti, in sicer precej, ko mi je posel dopustil.
Potrebno sc mi vidi zagotoviti, da je to zadnja moja kupa šentjanževca k Vašemu odhodu in sicer ne, ker bi me bili morda ostrašili z Vašim pismom ali ker bi se v bodoče bal Vaše „Juniusove" ostrosti, nego samo zato, ker znam, da najinih nazorov ne bodeva spremenila drug druzemu na ljubo. Jaz ne, ker sem se v njih utrdil in ker so moje življenje, Vi ne takoj —, no, vsak ima svoje razloge! Dalje pa tudi vem, da bi težko katerega najinih prijateljev drug druzemu otela; moji imajo tako trdne nazore kot jaz in Vašim njihovega trdnega — prepričanja tudi ne zavidam.
Zbog teh okolnosti bodi moj odgovor kolikor možno kratek.
Pred vsem Vam potrjujem sprejem raznih pridevkov in posebnih laskavosti, ki ste jih mojej malenkosti posvetili; ne vidi se mi umestno, da bi Vam kalil Vaše posebno in lastno Vam veselje. Kar se tiče stvari same, vzel bi, da sem kak pravdo-srednik od točke do točke do znanja, kar ste izrecno in molčeč na moj dopis obstali, na pr. kako se „Ljubljanski list" spečava itd. itd.
Tudi tega ne storim, kajti kdor čita „Slov. Narod" in „Ljub. list", oni bodo itak lahko sodil, kaj je v Vašem in kaj v mojem pisanji, kdor pa čita samo jednega teh dveh listov, oni bi najbrže ne mogel izreči trdne sodbe. Zato samo nekatere opomnje na Vaše pozitivne, izrecne trditve!
Vi pravite, gospodine, da Vam ni bila misel, vspeti se do časti narodnega voditelja, kajti onda „bi morali biti zaljubljen v samega sebe, napihnen domišljavega samoljubja".   Toda, pravite, govorite,
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Renć Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.)
Sedmo poglavje.
Požar.
Dalje.)
Pod mojim speeehom (govorom) in pod smešnim napisom, kako Amerika povračuje krepost, čital sem sledeča lista:
Labod. Zavarovalnica zoper ogenj. Delniška ulica št. 10. (Ustanovna glavnica deset milijonov dolarjev, razdelek med zavarovance.) Gospod doktor! Pogum, ki ste ga pri denašnjem požaru ska-zali, zapazilo je tudi naše upravno svetovalstvo.
Služba družbenega zdravnika, ki pri požarih ranjene in ponesrečene preiskuje, je ta trenotek izpraznjena.
Nadejamo se, da nam bodete skazali čast in sprejeli to službo. Plača je 400 dolarjev.
Ravnatelj družbe J. J.
Gospod doktor Daniel Smith, ognjegasilec v 7. krdelu.
Previdnost. Otročja bolnišnica, ustanovljena po prostovoljnih letnih doneskih po 10 dolarjev. Oreh j a ulica št. 25.
Gospod doktor! Zdravnik ki je govoril lepe besede: Oče sem, in tega otroka ne bodem pustil poginiti, je mož, kateremu njegova udanost in njegova nadarjenost kot prirojeni poklic izroča skrb za bolne otroke.
Služba nadzdravnika pri našej bolnišnici je izpraznjena in nadejamo se, da jo bodete sprejeli.
Pregledujejo se otroci in zdravila jim zapisujejo Tsak dan od šestih do osmih. Plača je 2000 dolarjev. Oskrbništvo bolnišnice
R . . . T .. . Gospod doktor Daniel Smith, ognjegasilec v 7. krdelu.
Zambo, vprašal sem, ali je prišlo kako pismo za me?
Ne, Massa, pismonoše še ni bilo.
Na vrata tolče, Massa, rekel je Zambo: slišite: jedenkrat, dvakrat, trikrat; postaje, jaz tečem.
Zamorec prinesel mi je štirideset listov, pravi hrib papirja. Bolniki so me vprašali, o katerej uri zdravim, drugi so me prosili, naj jih prej ko mogoče obiščem, štirje tovariši (zdravniki) so me pozvali na posvetovanje, šest lekarjev mi je ponudilo, da bi se z njimi združil in nazadnje, čudovita stvar, dva skrbno zapečatena lista sta mi zaujmo naznanjala to, kar je bil Pariški Telegraphc že prijavil z neko brezozirnostjo, katero sem mu prav rad odpustil.
H kratu sem zasitil! Moja sreča se je pričela! Jeden dan, jedna pogumna ura podelila mi je imenitno ime ter za me storila v Ameriki več, nego dvajset let trudapolncga tlela v starem svetu. A, mislil sem, in ta misel mi je zopet povrnila toliko potrebno mi ponižnost, ali bi bil kaj dosegel brez tega blebetavega časopisa, brez.te trobente, ki jo moje ime razglašala na vse strani novega sveta? Prvi moj namen pred vsem je bil, zahvaliti se čas-
kar hočete, dejanja, dela Vas kažo. Po teh ste postali v polupreteklem ća»u, če ne voditelj vsaj agent — kako zoperna Vam je ta beseda gospod profesor — kranjske vlade in vedeli ste v odločilnem trenotku večino naših poslancev pridobiti za Vaše nazore. Za tem nadaljujete, da Vaše ravnanje izvira iz zgolj stvarnih nagibov. Verjemi Vam, kdor Vam hoče, gospodine, mi Vam ne moremo! — Za Boga, kako da spremenite Svoje prepričanje Še le pred jednim dobrim letom! Že čez štiri leta bila je poprej ista vlada na krmilu, pogledovala nas je s prva zdaj pa zdaj z milostljivejšimi očmi, kakor zadnji čas in vender ste poprej priobčili marsikateri rezek članek v naših novinah, zadnji čas pa so Vam iste novine, ki so zveste ostde svojemu staremu programu, najhujše zlo za naš narod! Gospodine, kje ste imeli svoj glas več nego štiri leta? Kje so bili Vaši stvarni razlogi? Vsi listi slovenski, razen nekolekovanib, blodijo po potu pogube in propada in Vi, skrben pastir neste zavihteli palice, da bi zbegano čedo zavrnili v varno stajo. Veliko odgovornost ste si nakopali na glavo; no, res je, da skušate sedaj to popraviti, ali ura zamujena...!
Mazi Ti torej Bog, profesor Šuklje! da iz ne-vernikov napraviš same spoznavalce Taaffejeve vlade.
In v tem Vas bodejo brez dvojbe podpirali zdatno naši državni poslanci, kakor, „zvesto in dosledno podpirajo istega Taafteja".   Da, da, in radi tudi, kakor Slovenci radi in z veseljem davek dajejo pod to vlado; zakaj ne pristavite še tega? Pa saj zato pridete do nič manj znamenitega sklepa, ki ste ga nam sicer že nekateri pot povedali. Vi pravite: kakor ravnajo državni poslanci, tako morajo tudi deželni poslanci, tako mora ravnati tudi vsak samostojen (kranjski) Slovenec. Kaj pa, ko bi bilo narobe, in kakor mislim jedino pravo? Deželne in državne poslance voli isti narod; v deželnem zboru kranjskem sedi skoro štiri pot toliko poslancev kakor jih Kranjska pošlje v državni zbor, pri prostih, neuplivanib volitvah more torej skupina deželnih poslancev naravno bolje izražati mnenje in potrebe posamnih delov in s tem skupne Kranjske. Zbog tega svetli tudi iz zarje našega ustavnega življenja, iz oktobeiskega diploma, ravno prava misel, da se državni poslanci izbirajo iz deželnih, samo da bi ti misli ne nasprotavala osodepolna narodna zmes po-vestniškili avstrijskih dežel. Vendar, kjer živi zdr-žama jeden rod, kakor na Kranjskem, ondi mora pri naravnih razmerah iz gomili razlogov deželni zbor vedno natančneje pogoditi voljo naroda, kakor od istega odposlani državni poslanci. In kako* je v tem oziru z našimi slovenskimi, odnosno njih večino, kranjskimi državnimi poslanci? Poprej jim je deželni zbor nasprotoval v vsakem oziru, mislim da ni treba dokazovati, da je bil sestavljen po nenaravnem pritisku. Slednje je tudi nova vlada, kolikor se jej je potrebno zdelo, uvidela in na državnih poslancev klic vrglo se nam je nekaj ostankov iz Ho-henvvartove dobe; drugo se nam je obečalo. Voli se nov deželni zastop; državni poslanci, oj zlati vek sedaj Vam pride!   Nove sile deželnega zbora pa store prvi korak: najprej hote osreči 2 ali celo 8 nasprotne poslance, potem pa si vržejo na vladino Željo peska v oči, prejšnjih utemeljenih razlogov baje ne vidijo več, pač pa je vidna druga razborita
misel, češ ia C/o kranjskih Nemcev potrebuje tretjino deželnega zastopa in potrdi te vse. Tak je že začetek. Kar trdite tu o kontroli in opoziciji to gospodine, pač ne verujete? Jaz tudi ne. Potem se preobrne stari volilni red (iz starega novo, mislim) in da se isti slabotni moči t naši deželi, ki ste jo gospod profesor sami dobro ocrtali, za nedoločni, predolgi čas zopet isto število zastopnikov, ki ga je imela do sedaj. Res je, govorilo se je tudi nekaj o druzih gmotnih potrebah naše dežele, govorilo celo o dolenJ8kej železnici, a po pravici ne more nikdo trditi, da prejšnji naši narodni poslanci tega neso storili v kolikor je sploh možno bilo in ni njih krivda, da neso tudi kaj vspeha dosegli, kateri je glede novih sklepov še dosta negotov.   (Dalje prilo
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16. marca.
V sredo bode državni zbor končal bud-getno debato. Prve dni tega tedna imel bode vsak dan po dve seji, ako bode treba. Letošnja budgetna debata je nas zopet poučila, da Slovenci od sedanje vlade nemarno dosti pričakovati. Utis dobrih besed jeduega ministra so hitro oslabile osorne besede druzega. Ker pa mi ne moremo misliti, da bi baron Conrad proti volji druzih ministrov tako mogočno pobijal težnje desnice, misliti moramo, da vladi manjka dobre v<dje izvesti narodno ravnopravnost, semtertja pa ta ali oni minister izusti par dobrih besed za desnico samo zategadelj, da bi ga ta še ! dalje podpirala. Tnaffe in njegovi tovariši pač dobro j \edo, da se brez desnice vzdržati ne morejo', Samo desnica se še da pridobiti za vladne načrte, pri j levičarjih pa vse dobre besede ministrov ostanejo j bob v steno. Zaradi tega smo preverjeni, da lepih i obljub z ministerske klopi za desnico še na lalje ne bode manjkalo, dejanj pa bodemo Še pogrešali.
V Liberško trgovsko zbornico na Oškein J izvoljeni so sami Nemci. V sekciji majhnih obrtnikov j dobili so Nemci 7873, Ćehi pa 3357 glasov. Agitacija na nemškej strani bila je velikanska.
Povedali smo že bili, da je Opavski mestni zbor sklenil peticijo, da bi se češka gimnazija ne j prevzela v državno oskrb. Kako neopravičena je pa bila ta peticija, pokaže se pa še le, če se pomisli, i da v Šleziji biva 120.0no Čehov, kateri nobene državne srednjo šole nemajo.   Za podržavljenje te gimnazije prosilo je 77 sležijskih in O vzhodnomo- i ravskih občin. Da so Opavski mestni odborniki pro- 1 testovali proti željam tolicih občin, to kaže, da sležijski Nemci vsekako hočejo narodni prepir.
VnauJe države.
Povedali smo že, da II m si j a ne želi vojne z Anglijo, če so je tudi ne boji. Angleži pa tudi neso mogli želeti, da bi se zapleli v to vojno, ki bi utegnila biti osodepolna za njeno veljavo v osred nji Aziji. Bilo je tedaj pričakovati, da se ti dve državi mirno pogodita. Po najnovejših poročilih sta se že sporazumeli, da ruske in afganske čete za sedaj ostanejo v svojih pozicijah. Sedaj se pa pogajajo Angleži in Rusi zaradi regulovanja meje. Vojna nevarnost sicer še ni popolnem odpravljena, a pota so uglajene k mirnemu sporazumljenju.
Pričakovalo se je, da bode pravda proti iri-cnrftklm anarhistom v marsičem pojasnila anarhistična rovanja. Preiskava pa ne obeta tacega vspeha. Za v čino zaprtih še sodniji manjka gradiva, da bi se mogla sestaviti kaka zutožba. Tako so jih v Bernu izmej 21 zaprtih izpustili že 17. Pokazalo se je tudi, da mej nemškimi in francoskimi anarhisti v Švici ni bilo nikakeršne zveze.
V soboto so v Rimu odkrili spomenik grofu Gavjpuru. .Je slavnosti udeležilo se je mnogo it«-tllaiH lh rodoljubov. Tudi kralj in kraljica s-• bila prisotna. Slavnostni govor je govoril mestn« župan,    i ,.
Iliiiiipitilja neki namerava pri štirih največjih carinskih uradih ustanoviti kemiške lahor-torije, da bodo iz inozepištva došlo blago analizo-vali. Ako bode vmes zdravju školljivo, prepovedal se bode uvoz y Rumunijo.
V nemškem državnem zboru se sedaj nadaljuje debata o subvencijoniranej parniškej vožnji. Poslanci svobodomiselne stranke še bolj pa katoliškega centra ugovarjajo vladnej predlogi. Mislijo, da bi kolonijalna politika le škodovala nemškej moči, a jej nič ne koristila. VVindthost je omenjal, da je treba biti oprezen, kajti Nemčija ni od vseh strarii od prijateljev obdana, kakor je truMl kancelar. Že nekaj dni vlada najostrejše nasprotje mej Nemčijo in Anglijo. Večkrat je pri debati Bismarck poprijel besedo in pobijal razloge svojih protivnikov. Kazal je, kake koristi prinaša kolonijalna politika angleš-kej trgovini. Da bi pa mej Anglijo in Nemčijo vladalo tako nasprotje, ni res, to se vsak lehko prepriča iz najnovejšega članka v časopisu „Times" in poslednjega govora angleškega ministerskega predsednika Gladstona. Brez urejene parniške vožnje pa kolonijalna politika ni mogoče.
l)0|l
mu
Iz Št. Jcncja 14. marca. [Izv. dO^.I Britka tuga trgala je piscu teh vrstic rodoljubno srce, ko je čital tu i tam zlobne napade na slavlje-nega Simona. Pušice, otrovane s strupom sovraštva, razbeljene v ognji zavisti, neso grenile le pesniku idejalnih čutov, marveč mnogim domoljubom, ki jim je mari naroda slava, naroda čast. Prav je, da se po časnikih občinstvo opozoruje na nevarnosti, ki bi pretile mlademu našemu slovstvu; dolžnost je, da časnikar, stoječ na braniku naroda svojega krepko drži jekleni ščit, ob katerem naj se razbijajo protivnikov sovražni napadi, odletavajo kvarne nakane; toda podtikati slabe namene, hudobne misli možu poštenjaku, ki globoko čuti sveta gorje, naroda nesrečo, tujca železno nogo in ki izliva te trpke čute v prekrasne pojezije: to je nepremišljeno,
hudobno. Čemu slikati h......kjer ga ni trebf,
kazati na nevihto na čistem, jasnem nebu, vznemirjati duhove, že itak nemirne! Kliče se vedno v slogi je moč, a neutrudljivo se seje nesloge kal. Kedaj vender spoznamo svojo slepoto, kedaj se znebimo tli i tam neosnovanih predsodkov in si složno stisnemo svoje roke v občni blagor dežele, rodu? Pri-poznajmo si vender, da smo zmotljivi in ne sra-mujmo se toliko te svoje slabosti, ker smo revne stvari, marveč sramujmo se svoje trdovratnosti. Qui capere v uit, capiat! —
Z veseljem smo pozdravili srečno misel, da se javno pokaže hvala in čast toliko obrekovanemu pesniku Marsikateri bi bil rad prihitel v belo Ljubljano in se pridružil Gregorčičevim čestilcem četi tek večer, ko bi ga ue ovirale stanovske dolžnosti. A srca bila so z Vami istega duha, iste radosti, polna sočutja in priznanja „milemu slavcu". Ker je pa veselje tvoje toliko večje, kolikor več jih s tabo čuti in misli, zato se je bila tudi pri nas četrtek večer zbrala mala družba čestilcev Gregorčičevih. Neso se govorili dovršeni govori, tudi godba ni poviševala tihega veselja, (elo na kulinarični del večera
nikarju, naj bode kateri koli. Bilo je prepozno, urednišče je bilo že zaprto, ona prozorna tabla se ni več videla, moja slava je bila izginila. Zato sem sklenil obiskati ga drugi dan.
Večer sem preživel v družbi svojih starih prijateljev, svoje žene in svojih otrok. Ponavljati sem jim moral tudi največe podrobnosti onega strašnega in slavnega dejanja. Jenny je obledela, ko sem pripovedoval o svoji nevarnosti, zarudela pa je, ko sem popisoval radost matere, ki je zopet dobila svojega otroka. Suzana mi je stiskala roko ter se je ozirala v Alfreda.
Pogovarjali, mislim, bi se bili celo noč, ko bi Marta ne bila prinesla na mizo velikanskega sv. pisma, vezanega v zeleno usnje in zaklenjenega z debelimi bakrenimi zaponkami.
Čitaj, rekla mi je, ter utiši svojo ošabnost; ne pozabi povesti o Hamanu, sinu Medatinem iz razroda Agagskega; spomni se tudi, da je tukaj neki Mardohaj, ki nikdar pred teboj kolen ne bode upognil.
Umiri se, Marta, odvrnil sem jej smehljaje; pred mojimi vrati ne stoje do 50 komolcev visoke vislice in jaz ne nameravam nikogar obesiti.
Jenny je odprla sv. pismo ter nam je brala tretje poglavje iz Danijela; to je močno razveselilo kvakerco in Zambo nič manj, mene pa je napeljalo, da sem resnobno premišljeval milost božjo proti meni. Pozno je že bilo, ko smo se po tem toli lepo dovršenem dnevu ločili. Utrujen, sicer malo trpeč, a zadovoljen sam s seboj ulegel sem se ter celo noč sanjal o podoknici, o naznanilih, o živioklicih in o govorih.
Osmo poglavje. Truth, Humbug and Co.
Komaj vzbujen, tekel sem k oknu; hotel sem se veseliti svoje porojene slave ter še jedenkrat občudovati svoje ime tam nad strehami. Tabla je bila na svojem mestu; vsi mimogredoči so jo pogledovali, pa, oh nečimerna človeška slava! Na njej se je čitalo sledeče:
Prišla je Przija. Imenitne novice iz Evrope. * London. Consol. 92SV Liverpool. Bombaž poskočil za 20°/o-— Osoljena svinjina (Clevcland), 4000 sodov naročenih po 14 dolarjev.
Poljedelcem, posebna prilika!!! Štirji lepi osli laški, plemenska živina prve vrste. Več pri gg. bratih Ginocchio, 70, Viljeraova ulica.
Kramarsko ljudstvo! vzkliknil sem s pestjo migljaje mimoidočim, surov narod, pri katerem se mej seboj mešajo in drug za drugim vrsto opravila, čuti, bombaž in nazori; hvala Bogu, da se ne štejem mej te. Živela država uzorov, živela Francija, ki jo vsaka lepozvoneča beseda obvlada, živela Francija, ki — Bog bodi češčen! nikdar ne skrbi za svoje koristi, nego takrat, ko je že prepozno! Naša neumnost je vredna več, nego modrost teh Yankeov; naša revščina je plemenitejša od njih bogastva. Štirje osli za pleme in cena osoljene svinjine so tem nevednim najemnikom (poljedelcem) imenitne novice iz Evrope! In o Franciji, o novih nošah, o zadnjem dvornem plesu, o najnovejšem romanu, o zadnji šaloigri, o vsem tem le besedice ne! Bledi Vandelci, jaz vas le še zaničujem.
Ko sem se po pravici nad njimi tako jezil, sklenil sem vender zahvaliti se časnikarju, ki je prejšnji dan bil imenoval moje ime. Naj bi bil še toli neznan zakotni pisar, dostajalo mi ni, da bi bil njemu zadolžen; če sem ga počastil s svojim pohodom, poplačal sem ga pač že popolnem. (Dalje prib.
smo pozabili, a kratke napifniče pesniku Gregorčiču, ulovanstvu, narodnemu ženstvu in domače pesni napolnile so program »Gregorčičevega večera". Tudi fftiri gospodične neso se bale, niti sramovale, pokazati narodni svoj čut, sočutje in priznanje slavlje-nemu pesniku. In ko je gospodična Minka Majzeljeva s pesnikovega vrta utrgala krasno cvetko »Tri lipe" in deklamovala to divno pesen s čutečim srcem, topile so se naše oči v solzah veselja. Ona je tudi preskrbela za ta večer pesnikovo podobo, okrasila jo z lepim vencem in narodno trobojnico in jo obesila v družbinej sobi Za oboje srčna ji hvala! Spomnila se je družba tudi Vas, v Ljubljani zbranih in naznanila brzojavnim potom, da pesniku ostali vedno zvesti smo in bodemo v nesreče temnih dneh. Pesniku tpa kličemo: Ostani dolgo še močan, krepak.
„Da cvetje krepko ti rodi in zdravo, Prijatlom v radost, domovju v slavo".
Iz I4<>pr<« 15, marca. [Izv. do p. | Pred nekoliko dnevi prejel sem iz Celovca dopisnico, ki je bila popolnem pretrgana in potem zopet zlepljena, a to na tak način da nesem mogel čitati, kaj je bilo pisanega na dopisnici. Ko prilepek z vodo od pravim, vidim, da je bilo na njem zapisano: „Bahnhof Klagenfurt". Tamkaj torej je zlobna roka pretrgala dopisnico. A kaj je prouzročila uboga dopisnica? Da! veliko! Prvič bila je dvojezična (z nemškim in slovenskim napisom) in drugič bil je dopis v tej neblaženej slovenščini pisan! Gospoda, to je preveč za švabskega poštnega uradnika! Tedaj je treba pretrgati dopisnico. Evo vam masla švabske kulture!
Jeden, ki bi rad cele dopisnice dobival.
'Domače stvari.
— (Gospod prof. M. Pleteršnik) izjavil je pismeno, da prevzame izvolitev v deželni šolski svet, torej so vse vesti o njegovej odpovedi, ki bo bile čitati v nekaterih listih, neresnične.
— (Vabilo na XX. redni veliki zbor „Matice Slovenske") v Sredo 8. aprila 1885. leta ob 4. uri popoludne v dvorani Čitalnce Ljubljanske. Red zborovanja: 1. Prvosednikov ogovor. 2. TIietrio poročilo o odborovem delovanji od 1. decembra 1883.'do konca marca 1885. leta. 3. Računa o društvenem novčnem gospodarstvu od 1. ja-nuvarja do 81. decembra 1883. in od 1. januvarja do 31. decembra 1884. leta. 4. Volitev treh družabnikov, katerim je v zmislu §. 9. a. Matičinih pravil presojati in potrjevati odhorove letne račune o novčnem gospodarstvu. 5. Bilanca društvenega premoženja in nasveti zaradi amortizacije glavnici dolžne svote. 6. Društvena proračuna za leti 1885. in 1886. Računa in proračuna sta gospodom družabnikom v društveni pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje. 7. Do polnilna volitev odbornikov. Ker je njihova štiriletna doba potekla, imajo po §. 12. društvenih pravil letos izstopiti iz odbora 1880. 1. voljeni gospodje: Matej Cigale, Andrej Einspieler, Peter Grasselli, Josip Marn, Andrej Praprotnik, dr. Ivan Šust in Matej Vodušek. Razen tega je treba voliti mestu 1883. 1. izvoljenega g. dr. Ivana Svetine, ki se je odborništvu takoj po izvolitvi odpovedal, ne da bi se bilo popolnilo njegovo mesto, jeden odbornik na tri, in mestu 1882. 1. izvoljenega g. Frana Levca, ki se je lani mej letom odpovedal odborništvu, jeden odbornik na dve leti. Voliti je tedaj vsega skupaj 9 odbornikov. V odboru pa še ostanejo, in sicer od tukajšnjih odbornikov gospodje: dr. Jarc Anton, Klun Karol, Kržič Anton, Pleteršnik Maks, dr. Po-klukar Josip, Robič Luka, Senekovič Andrej, Stegnar Feliks, Šuman Josip, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, Vil-har Ivan, "VViesthaler Fran, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jarnej; od vnanjih odbornikov gospodje: Erjavec Fran, Gregorčič Simon, Hubad Fran, dr. Jeglič Anton, Kersnik Janko, Kosar Fran, Majciger Ivan, Marušič Andrej, Raič Božidar, dr. Sterbenc Jurij, Svetec Luka, Šavnik Karol, Šuklje Fran, dr. vitez Tonkli Josip in Žolgar Mihael. Vsaj 16 Matičinih odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil navadno prebivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (4. točka) uštevajo se tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer neso mogli sami priti k zboru, ki so pa vender volilne listke z lastnoročnim podpisom odboru poslali, tako, da ni suma zaradi kake prevare. — V Ljubljani 13. marca 1885. Odbor „Matice Slovenske": Peter Grasselli, prvo-sednik. Ivan Vilhar, odbornik in blagajnik.
— (»Glasbena Matica") sme s po ebnim ponosom zapisati včerajšnjo ,j a v n o skušnjo" gojencev glasbene šole v svojo kroniko. Navzlic krasnemu vremenu zbralo se je toliko odličnega občinstva, da Čitalnična dvorana že dolgo ni bila tako napolnjena, kakor včeraj. Izmej dostojanstvenikov omeniti je g. deželnega predsednika barona Win-klerja in deželnega glavarja g. grofa T h urna. Vse točke obširnega programa izvajalo se je tako dobro, da je bilo občinstvo jako prijetno preaene čeno in da je vse bilo soglasno o napredku in koristnosti „Glasbene Matice". Videč, s kolikim veseljem in s koliko spretnostjo se vežbajo mlade moči in vzbuja veselje do glasbe, smo si pač želeli, da bi bilo par hranilničnih ravnateljev na lici mesta. Ru-dečica bi je morala obliti, videč, da so tako izvrsten zavod odpravili z bagatelo 50 gld., dočim so za druge eksotične naprave, n. pr. za učiteljsko društvo kranjsko, bolj globoko v blaga nico posegli. Obširneje poročilo o tej skušnji in razne zanimive podatke o „Glasbeni Matici" priobčimo prihodnjič.
— (Slovstveni zabavni večer.) Preteklo soboto sešlo se je 25 članov, katerim je predsedoval g. dr. Josip Stare. CtoSp. dr. Gregorič čital je izredno zanimivo in-korenito sestavljeno medicinsko razpravo „0 splavi!V«"se je z veliko pohvalo vsprejela.   Prihodnji zabavni večer je v soboto.
I P. n. gg. člani naj se mnogobrojno udeleže, ker bodo važne točke na dnevnem redu.
(Popularno znanstvena predavanja) na korist „Narodnej šoli", društvu v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu. I. 19. dne marca 1885. Dr. vit. Bleivveis-Trsteniški: „Kaj se imenujo bolezen uma?" — II. 22. dne marca 1885. Prof. Andr. Senekovič: „0 električni razsvetljavi", (z različnimi poskusi). — III. 25. dne marca 1H85. Dr. Janko Babnik: „0 slovanskej ženi". — I. in III. predavanje se bode vršilo v Čitalnični dvorani, II. v fizikalni dvorani C. kr. višje realke, 2. nadstropje na desno. Začetek v.selej točno ob 11. uri dopolu-dne. — Ustopnina: Za jedno osobo vsa 3 predavanja 1 gld., za jedno osobo 1 predavanje 50 kr., za rodbino štirih osob 2 gld., za dijake vsa 8 predavanja f>0 kr. Ustopnice se dobivajo v čitalnični trafiki, v špitalskih ulicah v trafiki, in na dan pre-davanja pred ustopom.
— (Ljubljanski „ VVochenblatt") v zad- j nji številki zopet narodni stranki očita ponesrečeno
! banko „Slovenijo" in prežvekuje stare, že tolikrat ! v tej zadevi rabljene fraze, s čemer kaže, da so i njegovi patroni brezstidni. Pometajte pred svojim pragom! Saj vam menda še doni po ušesih pok Ze-narijevega revolverja in saj menda še neso popolnem pozabljene razne žalostne dogodbe, ki so bile s tem samomorom v zvezi, mej katerimi ni najmanjša ta, da je eskomptne banke polom našemu mestu več škodoval, nego tri banke Slovenije. Pri banki „Sloveniji" neso nemškutarji ničesar izgubili, pač pa marsikateri iz slovenskih denarjev dobival lepe vsote, — če treba poslužimo z imeni — pri eskomptni banki so pa narodne stranke vsaj toliko, če ne celo bolj prizadete, nego nemčurji sami. Zakaj pa pri eskomptni banki neste pokazali svojega finančnega veleuma, svoje neizmotljivosti? Sicer pa treba vedeti, da so banke Slovemje grobokopi bili v prvi vrsti Nemci, ki so zlorabili našezaupanje'in deloma uprav lopovsko varali in sleparili občinstvo slovensko. Pokroviteljem in sotrudnikom nemčurskega glasila kličemo danes v spomin samo imena: Eisenspitz, Steinbock, Treuenstein, o katerih oni sami menda ne bodo trdili, da so to bili Slovenci. Ko bi to ne zadostovalo, imamo še nekaj jednacih imen na razpolaganje in nekoliko jako čudnih dejanj, ki jasno pričajo, da je banki Sloveniji prvo smrtno rano prizadela nemška nezvestoba in lokavost, in da je pri tem sodelovalo tudi par gospodov, ki so še dandanes v vrstah nemškutarskih. Zatorej še jeden-krat: „Jeder kehr vor seiner Thilre, —- Denn die eu're ist voli Schuiiere!"
^(GrofTaaffe pri d i ravnopravnosti se učit!) Politično društvo „Edinost" uložilo je meseca decembra 1. 1. pri Tržaškem magistratu prošnje za slovensko uradovanje s slovensko okolico. Magistrat je prošnja a limine odbil — sklicevaje se na neki sklep mestnega zbora, da je uradni jezik italijanski. Društvo „Edinost" pritožilo se je pri namestniji in prosilo, da naj se magistratu zaukaže slovensko pisano prošnjo mestnemu zboru predložiti. Namestnija je dolgo študirala in naposled vender le prav dala — mestnemu magistratu. O, ich kcnne ,,dir" Spiegelbergl Upajmo, da bodo gospodje
pri „Edinosti" v tem vsi jedrni, da gospoda Bazoni in Pretiš še nista jedina tolmača državnih našib postav!
— (Go8p. dr. v rte z Stockel), c kr. vladni svetnik, je nevarno bdlan. Danes dbrnilo se je tako na slabo, da so ga popoludne ob s/4 2. uri pre videl i s sv. zakramenti za umirajoče.
— („Dolenjskih Novic") dobili smo 6. številko z dne 15. trn. Vsebina: TisoČletnica Metodova — Iz državnega zbora. — Kaj naj bodo vaSi sinovi, kmetje ali rokodelci. — Kaj je novega. — Dopisi. — Gospodarske stvari. — Domače vesti. — Razne vesti. — Izpred porotnega sodišča. — Podlistek. Nekdaj in sedaj —
— (Ogenj.) Okolu polunoči v noči od 13. na 14. marca t. 1. je v Velikih Doleh na Temenici nastal ogenj; ter štirim gospodarjem — dvema vse dvema pa le deloma uničil gospodarska poslopja. V prvem hipu se pripoveduje o nastanku požara tako-le: K vulgo Okornu je „baje" v ravno istem času po noči prišel tat (o tatu, kdo bi bii, je govorica jako različna) v kaščo žito krast — ondi pa je imel gospodar tudi predivo hranjeno -•- in prav blizu zraven, oj čuda! tudi blizu 5 kil smodnika, ker si je lopov pri delu svetil - je zažgal predivo — to pa smodnik unelo itd. Dva sta bila zavarorana baje pri „Forciere" — dva pa nič! Okornu je po glasu ljudstva tudi nekoliko v kašči v žitu hranjenih „cesarskih podob* zgorelo! Tudi več pohišnih stvarij in obleke je element pogoltnil!
Najnovejše vesti.
Dunaj 15. marca. Železničui odsek vsprejel je predlogo o železnici iz Ljubljane v Kamnik neizpremenjeno.
Atene 15. marca. Ladiji „Miramareh priplula danes mej gromom topov v Pirej. Kralj, kraljevi princ, ministra Trikoupis in Kontostantos šli so na krov „Miramare" ter pozdravili visoka gosta. Na nabre/.ji bil je batalijon vojakov v narodni noši v špalir postavljen. Občinstvo Voprejelo je cesarjeviča Rudolfa in Štefanijo jako srčno. Na kolodvoru v Pireji vsprejela je kraljica s častnimi damami visoka prišleca. Godba svirala je avstrijsko himno. Vsi častniki prišli so na kolodvor. Pri uhodu v mesto pozdravljalo je občinstvo prevzvišena gosta jako živahno. Jntri bode vsprejera diplomatov in deputacij avstrijskih naselbin v Atenah, v Pireji in v Syri. — Francoska vojna ladija „Venus", poveljnik Contre- admiral 1'omte, priplula je iz Smvnie v Pirej, da pozdravi avstrijska prestolonaslednika.
Aleksandrija 15. marca. (Reuterjevo poročilo.) Ziber-pašo so danes na zaukaz angleškega vojnega poveljništva zaprli, ker je na sumu, da je z Mahdijem sporaztmiljen.
Kazite vesti.
* Sežiganje mrličev na Dunaji.) 13. t. m, predlagal je pri večernej seji komisije za so-žiganje mrličev dr. Scholz: naj se napravi peč za sežiganje umrlih na jednem pokopališči. Magistrat se poživlja, da sestavi dotični proračun. Ta predlog odobrila je komisija jednoglasno
* (Nova nezgoda v Karvinu.) 11. t. m. podsulo je v Janezovi jami kamenje tri delavce; jeden obležal je takoj mrtev, druga dva izgrebli so pa teško ranjena.
* Vodovod v Mostaru.) V Mostam bodo v kratkem napeljali zdravo in bistro studenčieo iz vira Radubolja v mesto. Od troškov, pioraeunjenib. na 150.000 gold., prevzel bode polovico vojaški erar, polovico pa civilna uprava.
* (Požar.) Iz Klausenburga se 13. t. m. poroča: V Galdu ])o«orel je danes grad barona Ladislava Kemeny-ja. Škoda ceni se na 40.000 gld.
* (Potres na Laškem.) 12. t. m. zjutraj imeli so v Zaffevani ob ognjeniku Etni močan, dolgo trajajoč potres, kateri pa ni naredil nikako škode.
'* Otok na prodaj.) Portugalci objavili so v Pariških listih inserat, da prodajo za 3000 itm-tov šterlingov (30.000 gld.) otok Balambemba bl;zu ustja reke Congo.
* (Starost leva) Pogosto se prepi rajo za-stran starosti leva učenjaki, zlasti evropski naravoslovci pripoznavajo ponosnemu kralju vseh živali j najvišo starost samo 70 let. V menažeriji južne Francosko pa živi sedaj lev, kateri je, kakor jasno pričajo uradna pisma in razni zapiski, pretekle dni prekoračil lepo starost 100 let. Plemeniti starosta je še precej čvrst, gibčen in tudi požrešen. Kader se torej proslavlja in svečano praznuje noletniea rojstnega dne kakega leva, je taka slavo povsem neutemeljena in trditev, da živalski kralj ne živi nad 70 let, vsekako neopravičena.
Zahvalo
izrekamo blagorojenema gospodu Fr. Lenceku, veleposestniku na Klanci, narelniku okrajnemu in s.ijiIiiu-ih tnu v Sevnici itd, ki je bla-rovolil podariti nafti Aoli za malo storjeno nsintro) 55 velikih ccp'jen'li satnih drevesc.
Ravnateljatvo meačansko lole
v K r S k o m, 12. marca 18S">.
I.i'irn m«' »ribčk«F 14. marca:
V Trstu: 86,      5,    21,    53, 65.
V Linci:   77,    78,      3,      5, 62.
Tiijrl:
lfj. marca.
Pri Nlittta: Zveiter z Dunaja — Hsrtman i? fJradca. — Brdar iz Zagreba — Pettauer, Močnik li Kamnika.
Pri U»»li4i: Mil'ich z Dunaja. — Klein L Prage.— Krajnic iz Gradca — Povla iz Gorice.
Meteorolo^ičuo poročilo.
S Q	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi V mm.
14. marca	1. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 65 ram. 7il9 32mm. 740 94 mm.	— 2 0" C 8 2" C 1-4" C	si. \zh. z. vzh. si. vzh.	jas. la«. jas.	0 00 mt
i 15. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 02 mm. 709 84 m. 742 46iimi	— 1-2-C 9 6 0 4 0' C	si. >lb, si. vzh si. zali.	jas. jas. jas.	0-00 ram.
normalnui
I1 in 11° nad
IDu-najslsa, "borza
dno 16. marca 1.1.
25 60 26 90
40 40
80 8) 55
75 20
10 96
75 60 50 75 25 bO
kr.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld.
Srebrna renta .......... 83 „
Zlata renta........... 10S „
5°/0 marčna renta......... 98 „
Akcije narodne banke....... 661 „
Kreditne akcije......... 301 „
London............ 124 „
Napol .......... 9 „
C kr cekini.......... 6„
Nemške luirke   .                     ... 60 „
44/0 državne srečke iz I  \8H   250 gld 124 „
Državne srečke iz 1  1861         100 gld 171 „
4°/o avstr zlata renta, davka prosta.   . 108 „ Ogrska zlata renta 6U/, .
4°/ 99
,    papirna renta 5U/,      .          .   . 93 B
b*l0 Štajerske zemljišč odvez oblig 104 „
Dunava reg srečke ft»/,           100 gld liri „
Zemlj olič avstr 4'/i0/0 zl*ti zast listi 123 ,
Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 „
Prior oblig Ferdinandove aev. železnice 105 „
Kreditne srečke              .      100 gld 178 „
Rudolfove srečke.....                      10   , 19 n
Akcije anglo-a^atf banke         120   „ 105 „
Trammway-drufit velj  170 gld a v 217 „
Št. 4308.
Hazglas.
(154-1)
Mestni magistrat išče in namerja v najem vzeti prostore, pripravne za
otročje zabavišče,
katero je po sklepu mestnega odbora otvoriti do 1. maja letos.
Treba bi bilo dveh velikih, svetlih, suhih in zračnih, najbolje pritličnih prostorov z vrtom ali dvoriščem poleg, dalje jedne navadne sobe in ku hinje; nahajalo pa naj bi se to stanišče ali v šolskem, ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu.
Ponudbe je, bodi si ustno, bodr si pismeno, do konca marca t. I. izročiti pri podpisanem magistratu.
t UiNiaii.
v 12. dan marca 1885.
Župan: Grasselli.
v
R
i
ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je zmožen slovenskega in nemškega je/.ika, bo išče v prodajalnico z mešanim blagom na deželi. Ponudbe vsprejetna upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod črkama F. II. (158—1)
Oznanilo.
Na I.o'.'ii, mej I.JubJaiio h Vrl.niko, peleg velike cesie se da
Z
posestnlce M« rije Petrič, sposobno za vsako kupčijo ali obrt-ni j o, t«koj ali o Sv. Juriji 1~H5 v ni' em, (132 — 4)
Več o tem se izve | • r i Fran Ogi-inu nu * rhulbl.
Velika ztloga pravih
ianiMili slalof (arnitov)
okajenih  n - soljen h, prve \ rste,  ki se tudi  lahko surovi jedo razpošilja MM ko javilo po sledečih ni/.kili cenah na vse kraje in sprejema tudi deniače pridelke v zameno. I. vrste velike rilie okajene   .   .  . gld.
ii.
III. - ,
IV. i ...
Slaniki osoljeni v sodčkih po   B Ko.
» n n        » n   «9 (l
na kolodvoru Trst proti povii tju ali netto Cassa. (121—6) S spoštovanjem
EVGEN DOLIN AR v TRSTU.
15.!i0) v sod h 13.- I po 600 10.50 f do 650 8.-1 rib. . . gld. 2— .   .    » 3.75
Vehki prvoi azredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in i najboljšo postrežho
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Pamik „Teutonia", odhod okolu 'J5. dne marca 1885. Kajuta za potnike 20O gold. — Vmesni krov ttO «old. Potniki naj se obruejo na (117—13) CT. TERKI7ILE,
generalnega pasa/.nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teairo Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiuiliaiio d' A ni. Poglajen, generalnega agenta v Tratu.
V AMERIKO
pride najceneje, kdor m ob'no na
ARNOLDA REIFA, EVU, I, PKTALOZZIflASSa I,
najstarejša tvrdka te vrate. (623—24)
Natančneje izpovedne in prospekti zastonj.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njih va čudovita moč Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodce ve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojidc, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boloznim in proti glistam, pri žensk h mlečnih nai.ležnostib, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako bolc/ziijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah nn svetu; za naroč.bo in pošiljat\o pa jedino v lekarni Criato-folelti m Cilorivl. V L|ubl|ani jedina zalogi v lekarni Jul. pl. Tmkocijr, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (102-4) iftff" Varovati bc. je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkazeljnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi ncioajo uoboue moči in vrednosti.
MIh. Kastner, Karol Karingor v LJubljani;
Karol Schaunig V Kranj i; Alojzij VValland, J. Kuptorsehmnl, F. Zamrger, Traun & Stiger v Cel j i; Hatfyeyer & Fel\ernigg, Al« »j /.i j Fuclis, Anton Rohin, Valentin Trost,
C. P» Rossbacbor, F. Terdlna, Joa. Lipovitz v Cel ovci pri poročo jo svojim p. n. kupoval« fin Za 0 beri -ovo najnovejšo specijaliteta praškov, katera v i ni en/, i v ne j moči in sigurnosti presega vsa dosedanja sredstva:
ZAOHERLIIT'J
za popolno vnioenie in i^trebllenje vseh škodljivih in sitnih mrčesov,
kakor: stenic, bolh, šurkov, molov, mah, uši, mravelj itd. Posebno se pred tem svari: „/.iicherliii14 ne z navadnim mrćestllm praškom zamenjati! „Zapherlin" prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar /^g^s.        * t pa se v samem papirji ne prodaja ali pa od01*t no vaga. k.A^      ^ ^ 0 iginalue steklenice morajo imeti, ili j»> pristan, podjrig (ri—t) imena in varstveno znamko.
Otvorenje kupčije.
-H*
prostoru
S tem si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem na tukajšnjem
vSpitalskih ulicah št. II, tik frančiškanskega mostu
OtTTOlil
se suknenim, platnenim in
Gorko priporočajoč svojo dobro oskrbljeno zalogo slavnemu p. n. občinstvu, zagotavljam ob jednem, da se bodem zmirom trudil po strogo reelnem in solidnem delovanji pridobiti si zaupanje čestitih kupovalcev in si isto ohraniti. Za mnogobrojni obisk se priporoča li)   (155—1) a odličnim spoštovanjem
FRIDERIK SOSS.
r jSj ja. rt n prof va LENTA, Ljubljana.
JOSEF - „ne prouzroča nobenih težav."
BITTER Prof.pl.BAMBER«Elt,Dunaj.
„je uspešneje, kakor druge grencice."
QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno ttretoio; ti PRAN-JOSIPOV A GRBJfČlOA", Zaloge povsod. (124-2)  Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Odpretje trgovine in priporočilo.
S tem objavljam p. n. prebivalcem iz Ljubljane in druzih krajev kranj->l ske dežele, da Bem z denašnjim dnem otvoril
v bivšej CupančičGvcj hiši, Stari trg št. 1, poleg Ilradcckoga mostu ;
bogato zalogo najmodnejših
52= klobukov
domačega in inozemskega dela.   Priporočam se za mnogobrojni obisk, ker bodem prodajal s:>liduo blago po kolikor mogoče nizkih cenah. 1«^ Z velespofitovanjem
II. ifili\m 1IETTi.
(185—8)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan /eleznikur.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"
094343
51
7305
34