Velenje, 11. februarja 1977 Leto XIII. Številka 6 /365/ Cena 3 din IV2 GLASILO SZDL Nova manifestacija bratstva in enotnosti 2e nekaj časa sodelujemo delovni ljudje in občani občine Velenje z delovnimi ljudmi in občani pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split - Letošnje jubilejno leto že odraža vse širše zasnovana družbenopolitična tvornost Z odkritjem skulpture predsednika Tita 25. junija bomo v Velenju znova manifestirali bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Kot že ; tolikokrat doslej se bomo tudi v jubilejnem letu, ko slavimo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85-letnico njegovega rojstva, spominjali odločilnega Titovega prispevka za utijevanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Delovni ljudje in občani občine Velenje smo prizadevanja, da kar najbolj dosledno in v življenju uveljavimo eno od poglavitnih značilnosti naše samoupravne socialistične skupnosti, to je bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, izpričali s pobratenjem z občinama Vmjačka Banja in Split. Že ne-■ kaj časa delovni ljudje in občani občine Velenje sodelujemo z delovnimi ljudmi in občani občin Vrnjačka Banja in Split pri utrjevanju vezi, ki so bile stkane v .najtežjih dneh naše zgodovine ter pri oblikovanju naših skupnih interesov. Zato .je razumljivo, da bo 25. ; junij - naš veliki dan, dan, ko bomo odkrili skulpturo predsednika Tita, tudi praznik vseh delovnih ljudi in občanov z Ve- lenjem pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split. Izoblikovan pa je tudi predlog, da bi v programu, ki ga pripravljamo za 25. junij, sodelovali člani kulturnoumetniških skupin iz Vrnjačke Banje in Splita. Družbenopolitično delo in samoupravna aktivnost v naši občini je že v znamenju jubilejnega leta. V krajevnih skupnostih razpravljajo te dni sveti in družbenopolitične organizacije o tem, kako se bodo vključili v skupno slavje vseh delovnih ljudi in občanov Šaleške doline v tem jubilejnem letu. Komisije, ki jih je imenovala občinska skupščina na svojem zadnjem zasedanju, pa so pripravile okvirne programe delovnih usmeritev, ki jih bo obravnaval glavni odbor za postavitev skulpture predsednika Tita. Letošnje jubilejno leto, ki se torej že odraža v vse širše zasnovani družbenopolitični tvornosti, je v občini Velenje tudi v znamenju prizadevanj za poglabljanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov, uveljavljanja vsebine zakona o združenem delu in novih dohodkovnih odnosov ter borbe za večjo produktivnost, boljše delo in gospodarjenje ter za nagrajevanje po rezultatih dela. Tudi dejavnost, ki jo opravljajo podjetja za PTT promet, je posebnega družbenega pomena, kar nedvomno ni potrebno posebej utemeljevati. Zato je razumljivo, da morajo te službe delovati zanesljivo in družbenopolitično angažirano. Zaradi neurejenih odnosov, posebej pa še zaradi nepravilnega in nevestnega poslovanja zaposlenih na pošti v Velenju, je prišlo v zadnjem času do pomanjkljivosti in nepravilnosti v poslovanju. Ugotovitve o tem so bile tudi osnova za že omenjeno pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Doslej niti vodstvo velenjske temeljne organizacije združenega dela, niti celjsko podjetje za PTT promet, ni storilo ničesar za odpravo slabosti. Ob tem lahko samo ugotavljamo — in ugotovitve iz leta v leto samo ponavljamo — da v razvoju pošte, telegrafa in telefona capljamo na mestu, če že ne zaostajamo. To pa že močno zavira naš razvoj. Samo za primer: v Velenju smo imeli leta 1975 na 100 prebivalcev 3,66 telefonskega priključka; toliko smo jih imeli v Sloveniji v poprečju leta 1970! Oblikovanje take pošte, kakršno želimo in potrebujemo, pa je naloga in dolžnost prav vseh nas v Velenju, posebej pa še naših družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Istočasno pa je treba seveda ugotoviti, kako je mogoče, da je do ugotovljenih slabosti sploh lahko prišlo, še posebej pa tudi, kaj so za njihovo odpravo storili v okviru tozda PTT promet Velenje oziroma Podjetja za PTT promet Celje. M. Razmeroma toplo in lepo vreme, ki se je začelo včeraj, bo prevladovalo še nekaj dni. Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, pričakujemo tudi padavine - v nižinah dež. Počastili kulturni praznik Številne prireditve učencev in dijakov v počastitev 8. februarja — slovenskega kulturnega praznika Predstavniki občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije Velenje in Slovenj Gradec so v četrtek, 3. februarja obiskali v Ljubljani člana sveta federacije in prvega komandanta slovenske partizanske vojske, Franca Leskoška-Luko. Podrobno so ga seznanili s programom letošnjega spominskega pohoda po poteh 14. divizije. Delegacija mladih iz Velenja in Slovenj Gradca je Franca Leskoška-Luko zaprosila, da bi bil častni komandant letošnjega devetega množičnega pohoda po poteh 14. divizije. Tovariš Leskošek je ugodil njihovi prošnji in dejal, da je vesel, ker bodo mladi znova krenili na pot, katero je pred 33. leti v zmagovitih juriših prehodila legendarna 14. divizija. Množičnost pohoda in sodelovanje mladih iz drugih republik pa je pomemben prispevek k krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. S. V. Slovenski kulturni praznik so vsi učenci osnovnih in srednjih šol svečano proslavili. Na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju so pripravili za učence od petega do osmega razreda proslavo, učenci nižjih razredov pa so si ogledali knjižnico in muzej na gradu. Učitelji osnovne šole Anton Aškerc so pripravili za svoje učence recital, v katerem je sodeloval tudi Zmago Frankovič in gojenci baletne šole iz Maribora. V torek so imeli tri ure pouka, ki pa so ga posvetili Prešernovemu spominu in kulturi na sploh. Dijaki velenjske gimnazije so imeli proslavo, ki jo je pripravil njihov literarni krožek. Posamezne točke pa so povezovali z glasbenimi vložki. Tudi REK Velenje SOZD Nova samoupravna organiziranost na rudniku lignita in v termoelektrarni — Delovna organizacija REK Velenje se bo preosnovala v sestavljeno organizacijo združenega dela — Komisija za splošni ljudski odpor pri tovarniški konferenci zveze socialistične mladine Slovenije Gorenje je pripravila razgovor o zakonu o ljudski obrambi. Razgovora so se udeležili mladinci, ki sodelujejo v komisijah ža splošni ljudski odpor v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje kot tudi v krajevnih skupnostih. Mladi so pokazali veliko zanimanje za zakon in obenem spregovorili o vlogi mladine v konceptu splošnega ljudskega odpora, h. J. Pošta, kakršno želimo Med javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu so tako v občini Velenje kot znotraj rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje namenili posebno pozornost oblikovanju in uveljavljanju dohodkovnih razmerij med temeljnimi organizacijami združenega dela znotraj kombinata. Ustanovljenih je bilo več komisij, ki so pripravile ocene in variantne predloge o dohodkovni soodvisnosti med temeljnimi organizacijami v okviru kombinata, optimalni razvojni usmeritvi in o oblikah povezovanja posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Predlog za dohodkovno povezanost, razvojno usmeritev in samoupravno organiziranost temeljnih organizacij združenega dela so obravnavale družbeno politične organizacije in samoupravni organi. Med drugim je bila nakazana možnost za kar najtesnejšo dohodkovno povezanost skupine temeljnih organizacij združenega dela v energetskem kompleksu, ki pridobivajo pretežni del svojega dohodka iz prometa z električno energijo. Končni proizvod energetskega kompleksa rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je kWh električne energije. Zato je celotni prihodek, dosežen s skupnim delom v energetskem kompleksu, prihodek na sponkah generatorja v termoelektrarni. Uveljaviti dohodkovno povezanost oziroma soodvisnost, ki jo pogojuje dosledna uveljavitev zakona o združenem delu Med pripravo predloga za novo dohodkovno in samoupravno povezanost temeljnih organizacij združenega dela znotraj velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata so preučili tudi pobude in predloge za novo samoupravno organiziranost združenega dela znotraj energetskega kompleksa oziroma kombinata. Razprave o tem so bile zadnje mesece preteklega leta dokaj razgibane, pa tudi polemične. Manjkali pa so utemeljeni konkretni predlogi. Vseskozi pa so bila v ospredju hotenja za vzpostavitev taksnih dohodkovnih odnosov oziroma dohodkovne soodvisnosti znotraj energetskega kompleksa kombinata, kot jih predvideva zakon o združenem delu. Že dalj časa smo si v Velenju prizadevali, da bi uveljavili takšno povezanost oziroma soodvisnost, ki jo pogojuje dosledna uveljavitev načela organiziranja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Gre za dosego največjega in najracionalnejšega skupnega prihodka s čim nižjimi cenami in optimalnimi oblikami pridobivanja celotnega dohodka na sponkah generatorja v termoelektrarni. Jasno pa je, da v tem primeru o socialni varnosti zaposlenih, samoupravnem organiziranju in odločanju ne more odločati neka nadgradnja, pač pa samoupravna interesna skupnost. Pobude, o katerih je bila beseda, so dobile konkretne oblike Zdaj je zadnji čas, da tudi v teh hotenjih preidemo od razprav v konkretno akcijo. Politični aktiv občine Velenje, ki je skupaj s predstavniki rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje zadnjo soboto razpravljal o vzpostavljanju dohodkovne soodvisnosti v okviru kombinata oziroma njegovega energetskega kompleksa je med drugim ugotovil, da ni več prav nobenih dilem o tem, kako v prihodnje samoupravno organizirati in dohodkono povezati rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Nekatere pobude, o katerih se je še vse do nedavnega samo govorilo, so dobile zdaj konkretne oblike. Kako naprej V prihodnjih dneh in tednih je treba izoblikovati konkretne predloge za samoupravno organiziranost in dohodkovno povezanost energetskega kompleksa rudarsko elektroenergetskega kombinata Veienje. Osnovna stališča je izoblikoval politični aktiv kombinata v začetku decembra lani. Novost je v tem, da se naj termoelektrarna Šoštanj, kot zaokrožena tehnična in tehnološka celota, organizira v organizacijo združenega dela ob sočasnem organiziranju več temeljnih organizacij združenega dela. Temeljne organizacije združenega dela rudnika lignita Velenje pa se povežejo v Nadaljevanje na 3.' strani Tudi učenci osnovne šole Miha Pi.itar so imeli proslavo, ustanovili pa so tudi kulturno umetniško društvo „Majda Kur-nik". Na osnovni šoli Biba Roeck so pripravili proslavo za vse učence, po proslavi pa so si ogledali še spomenik NOB. Rudarski šolski center je kulturni praznik počastil z razredno uro, na kateri so se pogovarjali o pomenu kulturnega praznika, nato pa so imeli v kulturnem domu proslavo. V Šmartnem ob Paki pa so imeli proslavo, na kateri so predstavili delo vseh petnajstih . krožkov. M. T. Razstava del Hinka Smrekarja V imenu pokrovitelja, občinskega izvršnega sveta, je predsednik Franjo Kljun odprl razstavo del Hinka Smrekarja V počastitev slovenskega kulturnega praznika je v petek zvečer predsednik izvršnega sveta skupščine Velenje, Franjo Kljun v galeriji in knjižnici kulturnega centra Velenje odprl razstavo del karikaturista in satirika Hinka Smrekaija. Razstavljenih je 74 eksponatov, 46 slik je posodila narodna galerija iz Ljubljane, ostala pa je kulturni center dobil pri raznih lastnikih. Dela so v Velenju v glavnem prvič razstavljena. Ob otvoritvi razstave je o življenjski poti slikarja in njegovem delu spregovorila ravnateljica narodne galerije iz Ljubljane dr. Anica Cevc. V koncertnem delu večera pa je nastopil igralec Boris Kralj, ob spremljavi Silvestra Mihelčiča. S. V. Redna izmenjava izkušenj Ustanovljen aktiv absolventov in slušateljev srednje politične šole CK ZKS z območja občine Velenje Te dni so se sešli na komiteju občinske konference ZK Velenje absolventi in slušatelji srednje politične šole CK ZKS - oddelka Dobrna z območja občine Velenje. Na sestanku, ki so ga sklicali v dogovoru s kadrovsko komisijo, so govorili o politični praksi pri delu in v šoli. Absolvente in slušatelje sred-njepolitične šole so podrobneje seznanili z razvojnim programom občine Velenje za leto 1977 ter z družbenopolitičnim življenjem v Šaleški dolini. Udeleženci sestanka pa so poročali o svojem dosedanjem delu. Ustanovili so aktiv članov ZK, za sekretarja aktiva so izvolili Slavka Volfa z rudarskega šolskega centra, v sekretariatu pa sta še Ivan Sotošek in TGO Gorenje ter Mirjana Škraber iz Galipa. Sekretariat bo izdelal program dela za prihodnje obdobje. Absolventi in slušatelji politične šole pa so se še dogovorili, da se bodo v prihodnje redneje sestajali ter izmenjavali izkušnje iz prakse. Boris Kralj v naši galeriji in knjižnici TUDI TO SMO SLIŠALI V petek so se delavci velenjskega Vegrada, šoštanj-ske Lesne, tozda Gradbeništvo iz Ljubnega in tozda gradbenih elementov Gorenja iz Šmartnega ob Paki odločali o združitvi v novo delovno organizacijo. Združitev je potekala pod geslom „Združeni bomo močnejši." Tega dne pa je delavec Rafko Gril s sodelavci nalagal težko breme. Pa se domisli: „Fantje pustimo to za jutri, ko bomo močnejši!" odstotka in za pripojitev Kamina 64,3 odstotka. Delavci TOZD Gradbena industrija so se volitev udeležili 91 odstotno, za združitev jih je glasovalo 62 odstotkov, za pripojitev Kamina pa 60,7 odstotka. Delavci skupnih služb so se volitev udeležili 89,5 odstotno, za združitev jih je glasovalo 69,8 odstotka in za pripojitev Kamina pa 68,7 odstotka. V Lesni so se volitev udeležili 96,2 odstotno, kar 96,1 odstotek pa jih je glasovalo proti, v Gradbeniku Ljubno so se udeležili 92,6 odstotno, za združitev jih je glasovalo pa 97,8 odstotka. V TOZD Gradbeni elementi so se udeležili volitev 90 odstotno, 71,6 pa jih je bilo za združitev. Referendum je torej uspel. Prepričani smo, da bo nova delovna organizacija programe, ki si jih je ob združitvi zastavila uspešno realizirala. M. TAMŠE USPEL SEMINAR ZA SKUPINSKO DINAMIKO V zimskih počitnicah je občinska zveza prijateljev mladine Velenje organizirala seminar za skupinsko dinamiko, ki se ga je udeležilo 35 slušateljev. Štiridnevni seminar, ki ga je vodil profesor Bernard Stritih z višje šole za socialne delavce iz Ljubljane s tremi asistenti, je bil izveden v zadovoljstvo vseh udeležencev, ki so tako pridobili osnove za skupinsko delo s starši v krajevnih skupnostih. To bodo bodoči predavatalji, ki jih je predvidela občinska zveza prijateljev mladine in ki bodo izvajali program sveta za delo s starši. Brez lokacijskih in gradbe nih dovoljenj je bilo v tem primestnem naselju zgraje nih; nad 30 pomožnih go spodarskih poslopij, prizid kov in garaž -=- inl il4 Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje, izroča priznanje poveljniku velenjskih gasilcev Francu Pečečniku Priznanje za pomoč Posebna priznanja TGO Gorenje našim gasilcem Velenjski gasilci so bili lani izredno uspešni pri svojem delu. Najbolj so se izkazali 22. aprila, ko so z uspešno in hitro akcijo preprečili, da ni bila škoda, ki jo je povzročil požar, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, še večja. Besede zahvale za požrtvovalno in nesebično delo, v katerem je bilo ogroženo tudi njihovo lastno življenje, jim je na občnem zboru izrekel direktor TGO Gorenje Savko Geratič,. Enako se je zahvalil vsem gasilcem iz Paške vasi, Šoštanja, Pesja, Šaleka in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki so 22. aprila lani prav tako pomagali gasiti požar v tovarni. Ob tej priliki je predstavnikom društev izročil posebna priznanja, obenem pa je članom velenjskega društva čestital k visokemu jubileju. špekcija je junija lani opravili sistematski pregled nedovoljenih gradenj na Konovem. Pri pregledu je ugotovila, daje bili na nedovoljen način zgrajenih' nad 30 pomožnih gospodarski« poslopij, prizidkov in garaž, zi katere lastniki nimajo ne lokal cijskega, ne gradbenega dovoljej nja. V teh nedovoljenih grad-j njah redijo lastniki razne do-j mače živali, od prašičev pa da kur in domačih zajcev. Zlasti gojenje prašičev po vzroča številna negodovanja, zato bo mora pristojna inšpekcijska služba sprejeti določene ukrepe. Naselje Konovo pred stavlja namreč značilno primestno naselje, kjer je gradnja objektov urejena z zazidalnim načrtom, zaradi česar ni mogoče dopustiti gradnje raznih zidanih in drugih objektov brez dovoljenja. Zato je bila tudi ustavljena nadaljnja gradnja vseh nedovoljenih objektov na Konovem. Posebna občinska komisija za legalizacijo bo pregledala vse ! objekte in ugotovila, kje so dani pogoji za legalizacijo, se pravi,, da bi naknadno izdali za posa-mezne objekte lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V tistih L primerih pa, kjer te možnosti j ni, pa bodo morali investitorji i odstraniti objekte na lastne! stroške. BRANKO ŠONC/1 urbanistični inšpektor Zmanjšanje oziroma ukinitev štipendij ni rešitev Predsedstvo OK ZSMS Velenje obravnavalo na zadnji seji nekatera vprašanja v zvezi s štipendiranjem in štipendijsko politiko - Sprejet koledar in pravilnik tekmovanja na Kajuhov pokal Osrednja točka dnevnega reda je bUa štipendiranje in štipendijska politika. V prisotnosti _ delegacije ŠŠK sta tov. Štumberger in tov. Jeraj podala nov način za podelitev1 štipendij. V razpravi je bilo čutiti resnično mučno situacijo, ki je nastala s posledicami, uvedenih zaradi pomanjkanja denarja za socialne štipendije. Enotno mnenje je bilo, da ni V"'' - sprejemljiv način reševanja problema z zmanjšanjem in ukinitvijo štipendij. To vodi v politični problem. Vendar ne smemo krivde pripisati štipendijam iz socialnega sektorja, saj na drugi strani vidimo, da so mnoge kadrovske štipendije ostale neizkoriščene ali pa jih podjetja sploh niso razpisala. To potrjuje število devetih delovnih organizacij, ki so razpisali kadrovske štipendije v lanskem letu. Da bi se ugotovilo resnično stanje, je potrebno ustanoviti aktive štipendistov. Le tako bo prišlo do resničnega odraza tega problema. V nadaljevanju seje je bil potrjen osnutek pohoda po poteh XIV. divizije, ki bo letos 26. in 27. februarja, kjer naj bo poudarjena množičnost. Posebej je treba omeniti bratske in ! prijateljske odnose, ki jih goje j OK ZSMS Velenje z mnogimi mladimi. Tako bomo letos priča skupnemu mitingu 27. februarja na Graški gori, kjer se bosta srečali Koroška in Šaleška pohodna enota. Častni komandant je letos Franc Leskošek -Luka. Sprejet je bil tudi koledar in ] pravilnik tekmovanja za Kaju- j hov pokal. To je nedvomno največja športna manifestacija mladih v naši občinski konferenci, j Letos se bo pričelo 27. februarja, končalo pa 14. maja. Tekmovanje . bo popestril še patrolni tek, ki ga bo komisija organizirala 27. februaija s ciljem na Graški gori. Dela ne bo manjkalo Ustanovljen svet ZK občinske skupnosti socialnega varstva Delavci in stroji Nivoja iz Celja so pričeli urejati nov industrijski vodovod iz Topolšice do termoelektrarne Šoštanj. Po ustanovitvi aktivov Zveze komunistov v petih samoupravnih interesnih skupnostih, ki se združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva, se je v Velenju zadnje dni januaija konstituiral svet Zveze komunistov samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva. Na ustanovnem sestanku so bile poudarjene poglavitne naloge sveta ZK, pri čemer izstopa zlasti še uveljavljanje delegatskih razmerij, oblikovanje politike celovitega razvoja socialnega varstva ter dejanske uveljavitve svobodne menjave dela. Ob tem je bilo ugotovljeno, da v praksi še ni uveljavljena možnost, da bi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno z delegatskimi zbori občinske skupščine obravnavale in sklepale o posameznih žgočih problemih oziroma nalogah. Posebna delovna skupina bo do konca meseca februaija pripravila celovito oceno dosedanjega dela samoupravnih interesnih skupnosti, se pravi samoupravne organiziranosti, delovanja in uveljavljanja ustave ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in pa predlog programa aktivnosti sveta ZK velenjske občinske samoupravne j interesne skupnosti socialnega varstva. Za sekretarja sveta ZK samo- | upravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Velenje je bil izvoljen Alojz Batič. Uspel referendum Velenje je dobilo novo delovno organizacijo — Gorenje — Vegrad gradbena industrija — Industrijska gradnja stanovanj in drugih objektov — Vključevanje v program Gorenja DOM Konovo: nedovoljenej gradnje V gradbenoindustrijskem podjetju Vegrad Velenje, Lesni Šoštanj, TOZD Gradbeni elementi delovne organizacije Gorenje in TOZD Gradbeništvo splošnega gradbenega podjetja Ljubno ob Savinji so imeli 4. februaija referendume, na katerih so se delavci dokončno odločali o združitvi v novo organizacijo združenega dela Gorenje Vegrad gradbena industrija. Odločali pa so tudi o pripojitvi Kamina iz Ljubljane k tej novi organizaciji združenega dela. Že prej so delavci sprejeli ela-. borat o družbenoekonomski upravičenosti te združitve. Z združitvijo in novo programsko usmeritvijo bodo zagotovili višjo produktivnost, ki je pogoj za višjo osebno in skupno porabo. Nova delovna organizacija se bo vključila v program Gorenja „DOM". Zavedajo se, da je tudi v gradbeništvu skrajni čas, da preidejo na industrijsko izgradnjo stanovanj in drugih objektov. Delovna organizacija nik pa je delavka šoštanjske Lesne. Dela v mizarstvu, kjer imaio precej neustrezne delovne Hudobreznik Marija pogoje. Tudi sicer jim gre zadnje čase bolj slabo, saj jim pogosto primanjkuje dela in je zato tudi plača temu primerna. V novi delovni organizaciji vidi predvsem večjo socialno varnost. Na referendumu so se delavci odločali o združitvi Vegrada, Lesne, Gradbenih elementov in Gradbeništva in pa o pripojitvi Kamina iz Ljubljane k tej novi delovni organizaciji. Od 1216 delavcev temeljne organizacije združenega dela Gradbena ope-rativa se je volitev udeležilo 84,7 odstotka, za združitev v delovno organizacijo Gorenje Vegrad jih je glasovalo 67,9 Glas Peter prednosti velike delovne organizacije, ki bo na trgu konkurenč-nejša. Dela na SIPU in meni, da bo združitev strojnih in avtomobilskih kapacitet pomenila racionalizacijo, tipizacijo in boljše izkoriščanje in tako tudi boljši finančni efekt. V temeljni organizaciji združenega dela gradbeni elementi smo se pogovarjali z Lucijo Nežmah in Antonom Jaršičem. Oba pozdravljata združitev, saj se zavedata, da spada njihov TOZD v gradbeniško dejavnost in vidijo v tej združitvi hitrejši in uspešnejši razvoj. Marija Hudobrez- Postopek posameznih preiskovalnih dejanj bo opravil preiskovalni sodnik, da se ugotovi, če ima dejanje Antona Vidnerja vse znake kaznivega dejanja po čl. 152 KZ (kazenskega zakonika), v katerem pa je zapisano, da uradna oseba, ki pri opravljanju službe, izrabljajoč svoj uradni položaj ali uradne pravice, s kom grdo ravna, ga žali ali sploh ravna z njim tako, da žali njegovo človeško dostojanstvo, stori s tem kaznivo dejanje grdega ravnanja z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic in je za to kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora do enega leta. Da je Anton Vidner prekoračil svoja pooblastila, izhaja iz tega, da je zoper njega bil uveden tudi disciplinski postopek, pristojni disciplinski organ mu je izrekel ukor. Tine Ojsteršek Tudi za miličnika velja kazenski zakonik Občinski javni tožilec je pred Občinskim sodiščem v Velenju stavil zahtevo, da se uvede kazenski postopek zoper miličnika Antona Vidnerja. Anton Vidner je namreč utemeljeno osumljen, da je kot delavec Postaje milice v Velenju - torej kot uradna oseba pri opravljanju službe izrabil svoj uradni položaj in s kom grdo ravnal s tem, da je dne 4. 10. 1976 ob 15.40 uri s silo in s pretepanjem spravil rudarja Vladimiija Ma-jeija, starega 30 let, na Postajo milice Velenje, ker je Vladimir Majer pred tem s svojim kolesom s pomožnim motoijem pripeljal po enosmerni cesti in se ni odzval vabilu miličnika, naj gre z njim na postajo milice, ter nato na sami postaji milice Vla-dimirja Majeija uklenil v lisice in ga pretepel z gumijevko, kar je z ozirom na neznatnost prekrška bil vsekakor neumesten ukrep. V zahtevi je javni tožilec navedel, da je Anton Vidner s tem storil kaznivo dejanje grdega ravnanja z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 152 KZ. Vegrad Velenje je naredila na tem področju prvi korak s tem, ko so zgradili halo montažnih elementov za industrijske hale. Elemente izdelajo v tovarni, montirajo pa jih na terenu. Podoben način pa želijo doseči tudi na področju celične gradnje stanovanj, šol, vrtcev, bolnic, kasarn. O tem kakšni so bili rezultati referenduma, smo se pogovarjali s predsednikom centralne komisije za delovno organizacijo Vegrad, Tinetom Ojster-škom. Delavci so se volitev udeležili v jutranjih urah, saj je bila udeležba okoli osme ure, ko smo mi obiskali volišča, že 70 do 80 odstotna. Z nekaterimi volilci smo malo poklepetali in jih povprašali, kaj menijo o tej združitvi. Peter Glas je to združitev pozdravil, že takrat, ko je slišni za ta predlog. Zaveda se, 2 NAS CAS St. 6 (365) 11. februarja 1977 Pred kongresoma Zveze komunistov Precdkongresne priprave nas še posebej obvezujejo, hkrati pa spodbujajo akcije za komkretizacijo nalog za poglabljanje samoupravljanja in še za večjo zavzetost v gosfpodarjenju je izjavil Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK Velenje v posebni izjavi za „Naš čas" . V '^teAtr , ' ' V I C . - S5mo že v obdobju priprav na kongres Zveze komunistov Slovenije; in Zveze komunistov Jugoslavije. Uredništvo „Našega časa" je napirosilo sekretarja komiteja OK ZK Velenje, Franja Koruna, da precdstavi poglavitne značilnosti predkongresnih priprav v občini VeHenje ter usmeritev aktivnosti Zveze komunistov: ,„Priprave na kongresa Zveze konmunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije sovpa-dajco tudi v občini Velenje z mamifestacijami ob 40-letnici usttanovnega kongresa Komuni-stičžne partije Slovenije, 40-1-letnici prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 85-letnice rojstva presdsednika Tita ter odkritja skuilpture maršala Tita v Vele-njui 25. junija letos. Predkongresne priprave nas še j posebej obvezujejo, hkrati pa spoodbujajo akcije za konkreti-zaccijo nalog za poglabljanje sanmoupravljanja in za še večjo zavvzetost za vzpodbuditev naššega gospodarstva za dosego kari najboljših rezultatov gospo- darjenja ter za načrtovanje novih proizvodnih programov. Seveda pa moramo še pred tem kar najbolj dosledno izpeljati že zastavljene proizvodne programe in načrte. Zavzemati pa se moramo tudi za optimalne investicije, ki morajo dati najboljše rezultate. V predkongresnem obdobju moramo nameniti posebno pozornost nalogam okrog osve-ščanja in izobraževanja vseh delavcev (v ta prizadevanja bo treba mnogo bolj kot doslej vključiti tudi tehnično inteligenco in druge) za spoznavanje razrednega bistva načela razpolaganja "z dohodkom. Moramo usposabljati in pripravljati delavce, zlasti mlade iz neposredne proizvodnje, da resnično postanejo gospodarji svojega dela. Zavzemati se moramo za samoupravni način razpletanja protislovij. Ob kar najbolj doslednem uveljavljanju delegatskih razmerij, da presežemo vse negativne težnje oziroma koncepte okrog teh problemov. Konkretno in nemudoma se moramo organizirati tako, da bodo dosegli najoptimalnejše oblike pri vzpostavljanju dohodkovnih soodvisnosti, prav tako pa tudi v delu in vsakdanjem življenju, da bi s tem vzpodbudili borbo za večji dohodek in za še boljše rezultate. Ob tem pa moramo v času priprav na kongresa Zveze ko- Ulresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti 2Z novo ustavo dobiva KS ceko vrsto bistvenih nalog in pri-stojjnosti. KS kot temeljna druž-benna skupnost predstavlja poleg temndjne organizacije združe-negga dela ključno točko v gra-dititvi našega družbenoekonomskega in političnega sistema. Praav zaradi tega velja pojasniti razzmeije med KS in občino, KS in s samoupravno interesno skupnostjo ter razmerje med kraje vrao skupnostjo in TOZD. Iz nappačnega razumevanja teh razzmerij izhajajo mnoge po-maanjkljivosti in napake pri delu KS5 in njihovih organov. f Mnogi bi želeli iz KS narediti obččino v malem ne da bi ob tenm razmislili, da so takšna pri-zaddevanja protiustavna in ne-razzdružljiva z razvojem naše druužbene skupnosti. V pristoj-nossti občine kot družbenopolitične skupnosti je še vedno fevvajanih mnogo funkcij državne : oblasti, seveda preko raznih jorgganov kot so sodišče, milica, inšpekcije, pa tudi sama skup-Sčiiina občine itd. kar je na tej stoopnji našega družbenega razzvoja še nujno. ] KS teh funkcij nima, saj bi preenos teh funkcij v KS po-meienil ne le krepitev državnih orgganov, temveč nasprotje naše sanmoupravne poti v socializem, keEr mora država sčasoma odrimreti. ] Drugo vprašanje zajema oddnos med KS in samouprav-nirimi interesnimi skupnostmi. Tuudi na tem področju kaj radi pooenostavljamo ali pa tudi ne tom 85:78 (40:37). Šoštanjčani | so zaigrali zelo dobro in doma-1 čini kljub borbeni in napadalni igri niso mogli dohiteti razpoloženih gostov, ki so v zadnjih minutah zaigrali brezhibno in J zasluženo osvojili novi dve " točki. Največ zaslug za pomembno | zmago ima Janko Jošt, ki je f sam dosegel kar 32 košev. | Ostale koše pa so dosegli Jerič 10, Keblič 12, S. Jošt 8, S. Breznik 6, Fuerst 7, Klemenjak 2. V soboto igrajo Šoštanjčani i doma s košarkarji iz Jesenic. Elektra je s 14 točkami na 4. j mestu na lestvici. R. Ž. I NAS ČAS Št. 6 (365) - 11. februarja 1977 KOLEDAR IPetek, 11. februarja: Urška SSobota, 12. februarja: Damijani INedelja, 13. februarja: Kata-rinaa IPonedeljek, 14. februarja: Vahlentin ITorek, 15. februarja: Georgi-ja n JSreda, 16. februarja: Julijana (Četrtek, 17. februarja: Silvin DEŽURSTVA VEELENJE: 11.. 2.1977 dr. Franc Kotnik 122.2.1977 dr. Jadviga Kosi-13i. 2.1977 dr. Ivan Kralj ŠOŠTANJ: 11 J. do 13. 2. 1977 dr. Jovan Štrrupar 141. do 17. 2. 1977 dr. Valter Pirrtovšek Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z . .., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila. ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temi), 16.40 Minute z . .., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored, 17.50 Poročila, obvestila. REDNI KINO VELENJE 10. 2. - četrtek ob 17.30 in 19).30 ZIDOVI GREHA - itali-jannski barvni film. Režija: Anndrianno Bolzorri. Igrajo: Pe-tenr Lavvford, Francoise Prevost 11. 2. - petek ob 17.30 in 199.30 ZIDOVI GREHA - itali-jarnski barvni film 12. 2. - sobota ob 17.30 in 199.30 STRAH JE KLJUČ -arnneriška kriminalka. Režija: MMichael Tuchner. Igrajo: Nefewman, Suzy Kendall 13. 2. - nedelja ob 17.30 in 199.30 STRAH JE KLJUČ -atmeriška kriminalka 14. 2. - ponedeljek ob 17.30 ini 19.30 DVORSKE SPLETKE — francoska komedija. Režija: G&erard Oury. Igrajo: Louis Fiunes 15. 2. - torek ob 17.30 in 199.30 REŠITE TIGRA - ame-rišški barvni film. Režija: John G;l; Avildes. Igrajo: Jack Lemon, Jaack Gilford 16. 2. - sreda ob 17.30 in 199.30 REŠITE TIGRA - ame-rišški barvni film 17. 2. - četrtek ob 17.30 in j 1S9.30 ZALJUBLJENI BOLNI-' Č>AR - ameriška komedija. Re- žijija: Frank Tachlin. Igrajo: Jeerry Lewis D)0M KULTURE VELENJE 14. 2. - ponedeljek ob 20 unri DVANAJST ŽIGOSANIH [ — ameriški vojni film. Režija: Rlobert Aldrich. Igrajo: Lee I Mlarvvin f ŠCOŠTANJ 10. 2. - četrtek ob 19.30 V/IKING Z JUGA - italijanska kcomedija. Režija: Steno. Igrajo: Loando Buzanca, Pamela Tiffin 12. 1. - sobota ob 19.30 j D)VANAJST ŽIGOSANIH -; anmeriški vojni film. Režija: Ro-f boert Aldrich. Igrajo: Lee Mar-I wvin 13. 2. - nedelja ob 17. in j 119.30 DVORSKE SPLETKE - frfrancoska komedija. Režija: Ge-reard Oury. Igrajo: Louis De f FFunes 16. 2. - sreda ob 19.30 ZA-I LLJUBLJENI BOLNIČAR -I ameriška komedija. Režija: FFrenk Tachlin. Igrajo: Jerry LLcwis 17. 2. - četrtek ob 19.30 l RREŠITE TIGRA - ameriški i bbarvni film. Režija: John G. Mvildsen. Igrajo: Jack Lemon, ; JJack Gilford TTOPOLŠICA 13. 12. - nedelja ob 15 uri SSTRAH JE KLJUČ - ameriška kkriminalka POMOČ V GOSPODINJSTVU potrebujem trikrat tedensko. Naslov v uredništvu. DNEVNO SOBO ugodno prodam. Marjan Dvorak, Tomšičeva 15/IV, Velenje. GRADBENO PARCELO z gradbenim dovoljenjem v velikosti 90 arov in gozd v izmeri 1,40 ha prodam. Parcela leži ob cesti Velenje — Celje in je od Velenja oddaljena 2 kilometra. Jože Sevničkar, Ljubljanska 26, Celje. KABINET CENTRALNO PEČ z vsem ostalim materialom, sedem radiatorjev in boj-ler prodam. Janez Dolinar, Sta-netova 24, Velenje. ZAHVALA GASILCEM IZ ŠOŠTANJA, VELENJA IN PESJA Čutim dolžnost, da se res iskreno zahvalim za nadvse hitro pomoč pri gašenju požara v prizidku valilnice, posebej še rudarjema Dušanu Grilcu in Francu Hriberšku ter službujočemu železničarju Rafku Pustineku, ki so prvi opazili ogenj, obvestili gasilce in tudi sami začeli gasiti. Zaradi hitre akcije gasilcev iz Šoštanja in Velenja so bila obvarovana vsa druga večja gospodarska poslopja. Gasilci iz Pesja pa so dežurali vso noč. Se enkrat hvala vsem, ki so pomagali preprečiti še večjo škodo, hvaležni JOŽE MEDVED z družino, Preloge — Šoštanj UDARIL MILIČNIKA V ponedeljek, 7. februarja so iz Gostinskega podjetja Paka Velenje prosili Postajo milice za intervencijo, da tam nekdo razgraja. Intervencijska skupina je odšla na kraj dogajanja in pozvala Marjana Gorogranca starega 21 let, da oddide z njimi. Ko so odhajali, se je ta nenadoma ustavil in udaril miličnika po levem očesu. Kasneje so ugotovili, da je imenovani duševno moten in je pobegnil iz bolnišnice za duševno motene. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE vodilno delovno mesto (reelekcija) DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE VELENJE Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — da ima visoko ali višjo izobrazbo organizacijske smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji, ali da je strokovni delavec na delavski univerzi, — da je državljan SFRJ in da poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjuje še splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo ponudbe pogojev'v roku 15 dni od objave. z dokazili o izpolnjevanju Vzgojnoizobraževalni zavod Velenje TOZD Osnovna šola ANTON AŠKERC Velenje Odbor za delovna razmerja TOZD Osnovna šola Anton Aškerc Velenje razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA BIOLOGIJE - KEMIJE za nedoločen poln delovni čas. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni na odbor za delovna razmerja TOZD Osnovna šola Anton Aškerc Velenje. pr—^ RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE RAZPISUJE javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: Količina Vrsta osnovnih sredstev Inventurna Izklicna št. cena 1 kom tovorni avto OM TITANO kiper nosilnost 12,5 t, letnik 1964 37482 75.000,00 1 kom tovorni avto FAP 15 B nekiper nosilnost 9,5 t, letnik 1968 27312 85.000,00 1 kom tovorni avto TAM 2001 nosilnost 2 t, letnik 1971 35475 65.000,00 1 kom stružnica PRVOMAJSKA TES 1185 3—200—250 z elektromotorjem 3519 15.000,00 4 kW Licitacija bo dne 16. 2. 1977 ob 9.00 na TOZD ESO za stružnico in ob 10.00 na TOZD Avtopark. Ogled osnovnih sredstev je možen istega dne od 8. ure dalje. Vsak udeleženec licitacije mora, kot varščino, položiti 10% kavcijo od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. Komunalno obrtni center Velenje TOZD Komunala OBVESTILO! Obveščamo zavezance storitev odvoza smeti, da so dolžni na podlagi določb odloka o obveznem zbiranju in odvažanju smeti in odpadkov (Uradni vestnik občine Velenje, številka 3/ 15.4. 1974) pripravljati smeti in odpadke v tipizirane 80-htrske posode. Prosimo vse koristnike odvoza smeti, ki še uporabljajo 40 ali 100-litrske posode, da si takoj nabavijo z odlokom predpisane posode. Z ozirom na tehnično opremljenost vozil v bodoče ne bomo izpraznjevali netipiziranih posod (kant). Za razumevanje se vam zahvaljujemo! Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. ANALITIK v oddelku za finance 2. SAMOSTOJNE KNJIGOVODKINJE - 3 delovna mesta v oddelku za finance 3. ADMINISTRATORKA v oddelku za finance 4. ANALITIK v oddelku za gospodarstvo Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: višja ekonomsko komercialna šola ali srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 2: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 3: dvoletna administrativna šola pod 4: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusna doba za delovna mesta pod 1. in 4. je 2 meseca, za ostale pa 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa na svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje. Svet delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. VODJA KADROVSKE SLUŽBE 2. REFERENT ZA ODMERO IN MESTNIH ZEMLJIŠČ PRISPEVEK Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje pod 1: - visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri - tri leta delovnih izkušenj - moralno-politične kvalitete - organizacijske sposobnosti pod 2: - višja ali srednja strokovna izobrazba - dve leti delovnih izkušenj Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa na svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje. EiiuiiiiniiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiNiiiiiniiiniMiiHiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš Zbor delavcev — svet delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo, s. p. o. Velenje ponovno objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom i Pogoji za zasedbo delovnega mesta: i | — končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola s I — tri leta delovnih izkušenj 1 | — moralnopolitična neoporečnost I Poskusno delo traja 3 mesece. 1 Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom o § | delitvi dohodka in osebnih dohodkov. | Nastop službe takoj! i E Kandidati za zasedbo delovnega mesta naj pošljejo prošnje s | i potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando 1 = in založništvo Velenje, 63320 Velenje, Titov trg 2 do 19. = f februarja 1977. =illlllililliliililiiiillf llllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilliilllllliiilllliillilllililllllilllllllllltlllllllllllllllllll= Št. 6 (365) - 11. februarja 1977 NAS CAS v ; V garažo sodi avto, ne pa tudi človek. Tega se zavedata Vlado Jaklin in njegova žena. Bojimo pa se, da bo njihov sinček že zgodaj občutil in poznal socialne razlike ... Pri Odru v Šaleku imajo kar majhno „hotelsko depandanso". V raznih sobah lahko sprejmejo skupaj kar 18 stanovalcev. Ob obisku v ponedeljek zvečer jih je bilo tam le 12, na sliki pa sta dva od teh. ( Ribič Ramiz živi v kletnih prostorih vrstne hiše Franca Osolnika. Soba je brez gretja, precej spretnosti pa je potrebno, da sploh prideš po ozkih in majavih deskah do njega ... Tole je ..stanovanje" Viktorja Simiča. Z ženo j komajda premikata po tesnem in izredno u tohlem ter vlažnem prostoru. Poskušata rešili pred vlago in plesnijo, kar se le da ... V zadnjem času se vrstijo kazniva dejanja izdaje in izročitve nekritega čeka v promet. Javni tožilec je namreč pri občinskem sodišču vložil že več obtožb. V večini primerov so v postopku delavci TGO Gorenja, od teh pa največ delavci, ki delajo v servisni službi in izven Velenja. Znano je, da so se v TGO Gorenje odločili za izplačevanje osebnih dohodkov tako, da delavcem izplačujejo osebni dohodek na tekoči račun, ki ga pa imajo delavci odprtega pri LB, podružnici v Velenju, in to ne glede, kje sicer stanujejo oziroma delajo. Serviseijem izplačujejo na tekoči račun tudi kilometrino, dnevnice in druge stroške. Sicer je vprašljivo, če je slednje najbolj v redu, še zlasti ker serviserji nimajo pregleda o stanju na njihovem tekočem računu. Nimajo pa pregleda najbrž zaradi tega, ker so malomarni pri vodenju oziroma obračunu, kakšno je stanje na Kaznivo njihovem tekočem računu in koliko so na primer denarnih sredstev iz tekočega računa že porabili. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da Ljubljanska banka s svojo reklamo v določeni meri le ne pove vsega, oziroma celo dopušča, da pride do prekoračitev salda na tekočem računu občana oziroma delavca, seveda po predhodnem soglasju oziroma po odobritvi poslovne enote. Take odobritve, pa poslovna enota v Velenju menda nikomur ne daje. Zato ni čudno, da je nekaj delavcev že bilo obravnavanih in obsojenih zaradi kaznivega dejanja izdaje in izročitve nekritega čeka v promet, nekatere pa še čaka postopek pred občinskim sodiščem v Velenju. Zaradi opozorila in zato, da bi delavci in vsi zaposleni, ki imajo tekoči račun, vendarle natančneje in dosledno sledili stanje na svojih tekočih računih, je prav da povemo da vsak lastnik tekočega računa stori kaznivo dejanje, če izda nekrit ček ali da v promet ček za katerega ve, da ni krit. Po členu 232a/I Kazenskega zakonika je za tako kaznivo dejanje celo zagrožena kazen zapora. Kdor torej na svojem tekočem računu nima niti dinarja, ker je pač naprimer dvignil ves osebni dohodek, pač ne sme s čekom tako dolgo nič plačevati dokler nima kaj denarja oziroma priliva na svoj tekoči račun. Prav bi bilo, da v vseh delovnih organizacijah na to opozorijo zlasti neposredne proizvajalce, oziroma zaposlene, ki razumljivo ne morejo biti poučeni o vseh teh stvareh, ali pa so premalo poučeni. Ugotovitve, ki bodo marsikoga presenetile Akcija davčnih inšpektorjev in milice zadnji ponedelje, 7. februarja, je pokazala, da navedbe v sestavku „Podnajemniki v nedograjenih hišah", ki sme ga objavili pred tednom dni le niso bile iz trte izvite — Kako posamezniki izkoriščajo stanovanjsko stisko delavcev, ki pridejo v Velenje - Osnovr; organizacije sindikata in samoupravni organi delovnih kolektivov bi se morali zamisliti nad stanovanjskimi prilikami, v katerih živijo nekateri delavcij pri nas Po pregledu davčnih napovedih občanov so delavci davčne uprave skupščine občine Velenje med drugim ugotovili sledeče: občani so bolj ali manj disciplinirano prijavljali dohodek od obrti in od skupnega dohodka občanov, pri dohodku od premoženja pa žal ni bilo tako. To so potrdile tudi razne anonimne pa tudi druge prijave, prav tako pa tudi raziskava" na kraju samem. V ponedeljek popoldne so naši davkarji stopili v akcijo. Z njimi je bil tudi predstavnik postaje milice Velenje in pisca teh vrstic. NAJPREJ V ŠALEK - GORICO Delal se je že mrak, ko smo se ustavili na ulici Veljka Vlaho-viča v soseski Šalek-Gorica. Pred neometano in nedokončano hišo je na vrvi nihalo raznobarvno perilo. Po blatnem dohodu smo stopili v mračen labirint številnih zatohlih in vlažnih ,,lukenj" vrstne hiše. ,,Dober večer!" Previdno so se začela odpirati posamezna vrata, v nas pa so se vprašujoče in nekoliko zaskrbljeno zazrle oči podnajemnikov. V temi smo poiskali najbolj oddaljeno sobo. S težavo smo se prerinili skozi zastavljena vrata v majhen in plesniv prostor. V njem živita že pet ali šest mesecev, kot sta dejala, Vitomir Simič in njegova žena. S stropa so kapljale težke vodne kaplje. Stene so bile mokre in novo pohištvo je že načela plesen. Skratka, dobili smo občutek, da smo se znašli sredi kraške jame, pa še v tisti ni toliko vlage . .. Da bi zaščitila pohištvo, sta ga premaknila od sten in s tem še bolj zmanjšala že tako majhen prostor. „Treba bi ga bilo dvigniti tudi od tal, saj imava večkrat po tleh za dober prst vode," je dejal podnajemnik Simič. — In koliko plačujete za to? Saj so tu vendar nemogoče življenjske razmere? „Sigurno da plačam 80 tisoč (starih op.p.) dinaijev." „Niso plačali, delali so in zato tu stanujejo," se je iz mrakobnega dela hiše oglasil Rasim Musič, za katerega sva kasneje zvedela, da je lastnik stanovanja. - Pa ste- že iskali stanovanje kje drugje? „Na čelu sem laufer. Prošnjo za stanovanje sem že dal na rudniku..." „NE VEM!" Naslednja mala soba nudi za-točišče_ štiričlanski družini. -Šalihu Šabanoviču, njegovi ženi in dvema majhnima otrokoma. Tu nismo veliko izvedeli, saj moža ob našem prihodu ni bilo v sobi, žena pa nam ni mogla, ali pa ni hotela veliko povedati in je skorajda na vsako vprašanje odgovarjala z „ne vem!" Povedala je, da je mož zaposlen v šoštanjski Lesni, da je tesar in da je v vrstni hiši opravljal tesarska dela. V zameno za to mu doslej ni bilo treba plačevati stanovanja. - In kako dolgo vam ga še ne bo treba plačevati? ,,Ne vem. Mož mi ni povedal." NEKAJ SMO DELALI, NEKAJ PLAČALI Obrnili smo se za 180 stopinj, naredili korak in že smo bili pri tretji družini. -Pavi? ,,Jaz sem Pašo Musič, delam v Lesni. V tej sobi živiva z ženo. Otroci so doma, ker tu zanje ni prostora. Sem lastnikov sorodnik." - Pa kaj plačate? „Nekaj smo delali, nekaj plačali. Od zdaj pa bom moral dajati po tisoč din na mesec, ali pa moram sobo izprazniti." „Ti samo piši, kolikor hočeš. Sami so prišli in ponudili, da si uredijo sobe. Nisem jih vabil ..." se je spet oglasil lastnik. - Ali ste elektriko tudi plačevali? smo naprej vrtali v Paša Musiča. „Enkrat smo plačali vsi skupaj 1000 dinaijev kot akontacijo." - Gretje? „Greti so začeli 9. decembra. Enkrat smo dali 150fr dinarjev. Mogoče za naprej. Ne vem." V STANOVANJU DO 1. MAJA V četrti sobi stanuje Hajrudin Mujagič z ženo. Žena je povedala, da sta se vselila 15. januaija. Tudi njen mož je pomagal pri gradnji Musičeve hiše. Koliko pa bosta morala plačevati za stanovanje, ni vedela povedati. Dogovorili so se, da bosta lahko ostala v stanovanju do 1. maja letos. - Kje pa boste potem dobili stanovanje? „Od rudnika ga moram dobiti, ker je mož tam zaposlen. Že pred letom dni sva vložila prošnjo." DRUŽINA V GARAŽI Kar malce smo si oddahnili, ko smo stopili na svež zrak. Vendar naše delo ni bilo končano. Čakala so naš še ena vrata — garažna vrata. Nismo vprašali, Vladka Jaklina iz Medžimuija, njegove žene in malega sinka, kako se počutijo v prostoru, ki je sicer namenjen dragocenemu železnemu konjičku, in ki je brez okna, ima pa velika vrata. In kako naj zračijo sobo v tem mrazu. Odprejo garažna vrata, vendar je'tedaj ogroženo zdravje vseh. Seveda bivanje v garaži ni poceni. 30. novembra lani, ko sta se vselila, sta morala plačati 4.000 dinarjev vnaprej za pet mesecev. Upanja, aa bodo v doglednem času zaživeli normalno. človeka vredno življenje, nimajo. Oba sta zaposlena pri zasebnikih, le-ti pa jima stanovanja ne morejo nuditi. Da bo slika popolnejša naj povemo,' da vseh trinajst strank uporablja le en sanitarni prostor in da je precej težav, preden se lahko vsi zvrstijo. LASTNIK: NITI DINARJA NISEM DOBIL!" Ko smo po dolgem in počez prečesali stanovanja, smo k pogovoru pozvali tudi močno raz-buijenega lastnika hiše Rasima Musiča, ki je zaposlen pri Ve-gradu, v Velenju pa je že devet let. Stanuje na Celjski cesti 73, kjer ima še dva podnajemnika. Torej bi jih bilo vseh skupaj najbrž petnajst, če verjamemo, da ena soba v novi hiši, ki je bila zaklenjena, ni oddana, kot je zatrjeval lastnik. Lastnik se ni čutil krivega, čeprav bi moral po zakonu prijaviti dohodek, ki ga je na ta način ustvaril. Moral pa bi bil prijaviti tudi podnajemnike, ker se le ti niso sami. Rekel je, da od podnajemnikov ni pobiral denarja, ampak so mu oni pomagali zidati hišo. Nakupovali so tudi material in mu pomagali pri delu. „Niti dinarja nisem od nobenega dobil. Na drugi način se nisem mogel znajti," je dejal ob koncu! POSTELJ ZA OSEMNAJST LJUDI V eni izmed sosednjih ulic smo poiskali vrstno hišo Franca Osojnika. Tudi ta hiša še ni dokončana, kljub temu pa v njej živita podnajemnika Ramiz Ribič in njegov brat. V temi smo se komajda lahko spustili po majavih zasilnih stopnicah (kar zgovorno priča tudi naš posnetek) v kletne prostore, kjer sta si uredila svoji bivališči brata Ribič. Ramiz je povedal, da je v tej hiši že eno leto, daje zidar in zaposlen pri bratu, ki ima samostojno obrt. Za najemnino ne plačuje ničesar, je pa v hiši napravil vse omete, storjena dela pa vrednoti najmanj na 500 dinaijev mesečno. Sobi, ki ju imata, sta brez ogrevanja. Zapustili smo temne ulice še nedograjenega naselja vrstnih hiš in blokov in se odpravili v središče Šaleka. Kdo bi si mislil, kaj vse skriva v sebi prvobitna Odrova hiša. V treh sobah je kar dvanajst podnajemnikov, večinoma delavcev Gorenja in Vegrada. Ti delavci so začasno v tej hiši, ker ima gospodinja, ki skrbi za oddajanje sob, pogodbo s trboveljskim Rudisom. Delavci tega kolektiva bodo gradili predor v Šaleku. Sedanji podnajemniki so prišli k Odro-vim šele pred nekaj dnevi za najemnino pa bodo morali odšteti 400 dinarjev. Poleg tega je v tej hiši na voljo še šest ne-oddanih ležišč. Pravi mali hotel. Torej za štiri oddane sobe znaša najemnina 7200 dinaijev; kar precej za malo dela. Upoštevati pa je treba še to, da so ponekod postelje tako stisnjene, da morajo prebivajoči kar precej telovaditi, da se prebijejo do njih. V zvezi z napovedjo za odmero davka, kar je bil eden od razlogov našega obiska, je gospodinja povedala, da je davek za lansko leto prijavila, ne vodi pa knjige o stanovalcih, poleg tega pa jih tudi še ni prijavila. Ponedeljkovo akcijo smo sklenili v Paški vasi 30 pri Antonu Dvorniku. Tudi njega je nekdo anonimno prijavil, češ da ima na stanovanju večje število neprijavljenih podnajemnikov. Naša pot pa je bila pravzaprav zaman, saj se je izkazalo, da podnajemniški odnos pri njem stanujočih delavcev urejuje podjetje Pleskar Ptuj in mu denar za najemnino nakazuje prek žiro računa. Čeprav si njegove hiše nismo podrobno ogledali, je dajala vtis urejenosti. Edina pripomba inšpektoijev davčne uprave je bila, da mora voditi knjogo stanovalcev. NI VSE DOHODEK V akcijo smo odšli z namenom, da ugotovimo nekatere najbolj kričeče primere utaje davka od premoženja. Vendar se je pri tem pokazala še druga stran medalje. No, pa po vrsti: Ugotovimo lahko, da so tudi v naši občini, konkretno v samem mestu Velenje, še kako pristne oblike modernega oderuštva. Ob teh primerih, ki smo jih opisali, so enako ali še bolj zaskrbljujoči podnajemniški odnosi v nekaterih družbenih stanovanjih - na primer na Foitovi, Šaleški.. . kjer morajo plačevati podnajemniki za majhno sobo veliko več ko najemnik za celotno tri do štir sobno stanovanje. Sicer pa sv se ob tem spomnila neke anefe dote: — Napisal sem knjigo „Stl načinov, kako obogatiš", prav prvi. — In zakaj potem berači (oddajaš sobe — op.p.)? vpraš, drugi. Prvi: To je samo ede izmed načinov bogatenja (nezi konitega pridobivanja dohodki če ga ne prijaviš). To je ena stran, pa druga? Človeka zaboli srce ob pogledf na mlado družino, nekajletnegt otroka, nemogoče pogoje, v ki terih morajo živeti. Morda bodi starši potrpeli še nekaj č Toda kdo lahko zagotavlja m moten in zdrav razvoj otrol Mar ni to žalostno? Ali ni rešitev v tem, da di lovne organizacije, s tem ko z; posli novega delavca, poskrb tudi za njegov družbeni stan ' V akciji sodeloval STANE VOVK i BORIS ZAKOŠER nas cas „NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januaija 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov tig 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posamezneg3 izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinaijev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTPl „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov: Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.