' .etfSO« Leto VII., štev, I41B \
Poštnina plačana « gotovini.
II ^eljju, t? ssmssJo 27. jiu3«ijffii
* CaVv
»\v&'
Državna 2 ic e j alca knj i 2ci«a »-‘-■tl is. B L J ANI
Posamema stev. I Din,
Izhaja razen ponedeljka in dn«va p«
prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje. Ček. raČ. št. 11.959.
Stane mesečno...................20	Dm.’
z« inozemstvo...................30	Din.
Glasilo Socialisti«! sio stranke Jugoslavije.
Oglasi; prostor 1 X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer st ne priobčijo. Rokopisi se no vračajo.
Reklamacije za list so pošuime proste.
Stanovanjska beda.
n.
Danes teden smo pojasnili, kako iz-žema kapitalistični sistem proletarce z miloščino stanovanjske naretdbe. ki ima v svojem končnem efck.n edino ta uspeli, da veča kapital velekapitalistov na škodo proletarcev in tudi mulili kapitalistov samih. Da pomeni torej samo krpanje raztrgane obleke, ki postaja zaradi te nove krpe še bolj raztrgana in daje še manj upanja na popravo.
Naše oblasti so to tudi že deloma uvidele in že večkrat smo bili na tem. da bo miloščina stanovanjske naretdbe odpravljena. Zdaj imamo termin do Novega leta 1925. Toda, poglej kamorkoli hočeš. povsod boš uvidel, da na držanje tega termina nihče ne misli resno, vsak izjavlja, da bo morala trajati zaščita najemnikov še tudi nadalje, češ, drugače bo nastala anarhija, iz katere sploh nc ■ bo več izhoda.
Odkod izvira to čvekanje? Kdo ima interes na tem, da set laka neumnost vzdržuje?
Velekapitalisti.
Velekapitalisti imajo dobiček od te miloščine, zato jo vzdržujejo, in ker imajo popoten vpliv na vlado in meščanske stranke ter njih tisk, zato jim ni težko spravit' javnost v to razpoloženje. Izplača fc jim to prav dobro, kajti če dajo potom stanovanjske miloščine stanovalcu stanovanje za 100 dinarjev ceneje in če mu zato kot delavcu v svojem podjetju plačujejo za 500 dinarjev manjšo mezdo, imajo čistega dobička na enem samem stanovanju mesečno 400 dinarjev. Če je pa moral zaradi stanovanjske naredbe dati stanovanje drug hišni posestnik, se jim to še bolj izplača, ker imajo potem na račun te miloščine na vsakem stanovanju svojih delavcev kar čistih 500 dinarjev metsečno. Zato je razim ljivo, da so »dobrega srca« in da »čutijo usmiljenje« z delavci in da zahtevajo, naj ostane zaščita najemnikov še nadalje v veljavi in da naj država od vseh mili-jai d davkov ne da niti vinarja za zidanje hiš za svoje urade im uradnike, ampak naj da rajši vse za oboroženje in opravo vojske.
Tisto čvekanje izhaja torej od velekapitalistov. Toda če bi čvekali samo oni. bi bite tega čvekanja malo, ker je velekapitalistov je malo. Da to čvekanje kaj zaleže, je treba še drugega faktorja, in ta je ljudska beda in nevednost. V svoji obupanosti ljudstvo še na tisto pozablja, kar ve! Zato je zadovoljno, da dobiva miloščino od stanovanjske naredbe In zato se mn zdi prijatelj tisti, ki hoče, naj ostane ta miloščina še nadalje v veljavi.
Samo socialistična stranka je toliko organizirana v tej anarhiji, da ni izgubila glave in da je brez ozira na bedo; in nevednost odločno nastopila proti miloščini in predlagala, da naj vsaj občine zidajo, če država ne mara, denar naj pa dobe oj novih davkov na stanovanja, ki nj se obdavčijo progresivno: mala nič. srednja malo. večja več. velika zelo visoko. Zal, da je ostal ta predlog neizvr-šen, ker so posamezniki1 tako neumni, da rajši delajo velekapitalistu za 500 dinarjev mesečno ceneje, nego da bi hoteli plačevati»5 dinarjev mesečno občini za zidanje stanovanjskih hiš
I a nezavednost bi se bila pa že premagala, če bi ne bilo tudi med socialisti raznih posameznikov, ki se bolj brigajo za zakrpanje starih cap nego za izdelovanje nove obleke. Tudi med nami so ljudje, ki protestirajo, če bi se imela neumnost stanovanjske miloščine odpravi-
ti. Ni jim niti zameriti, ker je treba precej zavednosti, da človek ne nasede »dobrim srcem« kapitalistov.
Med onimi pa. ki ta problem razumevajo in ki bi morali iorej delati vztrajno na to, da ga spoznajo vsi, ki zaradi njega trpe, so največji krivci sedanje stanovanjske) anarhije tisii, ki iz koristo-Jovslva sami greše in skušajo odpraviti stanovanjsko bedo samo za sebe samega. Sem ne spadajo samo tisti, ki plačujejo tisočake stanovanjskim posredovalcem, da dobe po ceni stanovanje, dalje tisti, ki odirajo svoje podnajemnike itd., ampak tudi tisti oportunisti, ki pravijo, da se z glavo skozi zid ne d i in da je treba rajši ukrasti ključ do vrat iz, te ječe.
Zgodile se je, da je socialist očital svojemu pr;.itellju, zakaj ne gre osebno intervenirat k nekemu gospodu, češ, saj je to samo formalnost, odstopil ti bo stanovanje, pa ga boš 'mel. Prijatelj je pa izjavil, da ne bo nikdar pri krivici prosil za svojo pravico, ampak da bo vsikdar svojo pravico zahteval.
»Pa je ne boš dobili Nikdar ne boš imel stanovanja, če boš tako delal. To ni pportuno!«
»Cc ni oportuno, je pa socialistično! Saj baš ta oportunizem posameznikov }e kriv, da pravice ni. Č' si jaz pridobim stanovanje skozi skrivna vrata, bo vsak mislil, da drugače ne gre. Če bomo prt vsi zahtevali, da se krivični zidovi po-dro, nam jih ne bo treba z glavo podirati, ampak se bodo s skupno voljo družbe sami podrli. Proč z dobrim srceroJ Proč z usmiljenjem! Socialist naj ima pravično srce! Kdor ima »dobro srce«, ta sploh ni socialist.«
Tako sta sc sprla dva prijatelja zaradi »dobrega srca«, ki hočeta biti oba revolucionarna in ki hočeta zato brez pridržka odstranjevati vse, kar nasprotuje zdravi pameti. Kako sc torej še le lahko skregajo zaradi stanovanjske miloščine ljudje, ki nimajo in ne poznajo nobenega programa? Ali ki imajo samo namišljen program, kakor n. pr. narodni socialisti, ki bodisi še le začenjajo biti socialisti, bodisi se imenujejo tako samo zato. ker je socializem moderen in ga skušajo izrabljati v svoje namene. Ali je potem čudno, da si ne znajo pomagati ne uradniki, ne komisije, ne oblastva, kadar pride kak zamotan slučaj, in ga puste zato nerešenega mesece in mesece. N. pr. če je bilo komu priznano pomotoma kakšno stanovanje, potem se pa-izkaže, da ga ne more dobiti, ker bo Izpraznjen še te pogojno, pa tudi zato, ker nima rodbine — treba bi bilo to stanovanjc nakazati drugemu, pa se ne da, češ, priznano je bilo, zdaj ne moremo sklepa več izpreininjati. Na drugi strani se pa tisti, ki mu ie bilo priznano, poteza zopet za drugo stanovanje, ker mu prvo nič ne pomaga, dokler je njegovo samo na papirju. Ali ima kdo pravico imeti več stanovanj priznanih in zadrževati s tem streho več družinam? Zdi se nam, da se je odrekel prvemu že takrat, ko je obupal, da ga dobi in ko je zaprosil za drugo, in cin je prvo nakazilo postalo neveljavno takoj, ko je oblast sprejela prošnjo za drugo — saj vendar prošenj od takih, ki stanovanje že imajo, ne sme sprejemati.
Tako se vidi. da so naše stanovanjske naredbe škodljive ne sairto trajno, ker onemogočajo ozdravljenje stanovanjske bede, ampak tudi začasno niso zmožne pomagati, če se odločujoči faktorji ne znajo poglobiti v smisel, v vsebino, ampak se drže samo mrtvih črk; ki sc pobijajo druga drugo.
| -----------------------------
PoHšfične vesti«
* Uradniški zakon je v ponedeljek dopolnil ožji odbor ministrov Trifunoviča. Trifkoviča, Markoviča in Jankoviča. Nekatere dopolnitvene predloge o Jem zakonu so »preštudirali«.
* Tlaka ali kuluk v Jugoslaviji. Ze zadnjič enkrat smo poročali, da je narodna skupščina sklenila uvesti tlako za popravo cest. Na sobotni seji pa so se o tem še malce prekljali, potem pa so stvarico odobrili, ker so sklepu pristavili, da se bo mogel vsak odkupiti. Komentar k teinu sklepu smo že zadnjič objavili.
* Finančni minister štedi. Dr. Sto-jadinovič bi rad preskrbel boljše stanje v državi, zato je začel prav pridno šte-diti. Najprej je temeljito zmanjšal osebne izdatke v svojem resortu. Reduciral je dalje uradništvo v ministrstvu financ. Na vsak način hoče dr. Stojadinovič dokazati svetu, da se lahko tudi javno dela za svoj žep.
Ministernotranjih zadev je objavil službeni komunike, v katerem pooblaščajo odgovorne državne upravnika, da vsako akcijo v smislu zakona o zaščiti države že v kali' zatrejo. Predvsem naj preprečijo z najenergičnejšimi odredbami vse shode HRSS, katere so radičevski voditelji napovedavali po hrvatskih mestih. 'Minister obžaluje, da dela HRSS v neprijateljskem smislu, na-pram državi in pričakuje, da bodo vsi u-videvni in razburiti ljudje vsaj pred svojo vestjo priznali, da se tako razdorno delo HRSS ni moglo, niti se ne sme več
tolerirati ter da mu mora državna oblast takoj napraviti konec.
* Dr. 'Korošec je protestiral proti
prepovedim shodov HRSS. Ker s svojimi
protesti ni dosegel uspehov, je v soboto izjavil, da nameravajo klerikalci iprl prihodnji skupni seji revizionističnelga. bloka predlagati kot skrajno sredstvo zapustitev parlamenta.
* Radič je na nedeljskem banketu pretil klerikalcem, da ne bodo pri, volitvah dobili niti enega mandata, če bo šel Korošec v vlado. Spahovcem je pa naročil, naj pridejo vsi v Zagreb, da bo tu 90 hrvatskih zastopnikov. Izjavil je celo, da bo šel kmalu s svojimi 50 zvestimi v Beograd in bo tam dokazal vladi, da federalistični blok nc spi.
* Sklepanje konkordata Jugoslavije z Rimom se ie začelo v petek z bogatim obedom. Zakaj je konkordat koristen In komu bo nesel dobiček, je razvidno že iz te tepe pridige. Saj je Kristus tud! pripravil skupen obed, pa bi ga njegovi »verificirani namestniki« ne.
+ Razmerje med Beogradom in Sofijo se skuša vsekakor ustaliti v lepi In prijateljski obliki. Ko se izvede v Nišu sklenjeni sporazum, se bo sešla posebna jugoslov. - bolgarska komisija, da uredi še nekatera sporna vprašanja med o-bema državama. V prvi vrsti so to vprašanja sek vest rov in rekvizicij, ki so jih Bolgari izvedli v Srbiji med okupacijo.
—	Naš poslanik v Sofiji Rakič je bil v nedeljo pri kralju na avdijenci in se Je z njim pogovarjal nad eno uro.
Zgodovina napak.
Napredek razumemo v tem smislu, da je bilo tisto, kar smo imeli v prošlo-sti, napačno in slabo, pa se trudimo, da uredimo stvari boljše, kakor so bite in kakor so sedaj. Vsa zgodovina človeštva. je polna napak, vsak vladar, vsaka vlada, vsaka religija, je podvržena napakam. To je zato, ker je človek kot posameznik podvržen zmotam. Vsevednosti ni, v nezmotljivost papeža celo katoličani več ne verjamejo. Ker je človeški razum še slabo razvit, tudi družba ne more biti boljša, nego je, dokler nc bomo ljudje boljši, to je bolj razumni in logično bolj človeški kakor smo danes.
Napake delajo vsi ljudje, vse stranke, vse vlade. Toda med napako in napako je vendar razlika. Lenin ie v nekem govoru nedavno dejal, da prav rad priznava napake, ki jih je delal in jih še dela sovjetski režim. Toda vse te napake so malenkost v primeri z eno samo ogromno napako, ki jo je napravil mednarodni kapitalizem iu imperializem samo z versailjsko pogodbo. In ko se nova Rusija čeprav z muko uči iz napak, dela mednarodni kapitalizem nove napake in ne skuša popraviti stare. Pogubno versailjsko pogodbo izvaja naprej, ker nc more voditi drugam, kakor v nove krize, v večanje gospodarskega kaosa, v novo svetovno vojno.
Socialisti so od vsega začetka obsodili takozvane mirovne pogodbe, sklenjene po zadnji vojni, in med temi pogodbami je versailjska pogodba najbolj absurdna. Socialistom se danes pridružujejo v zahtevi za razveljavljenje ver-saiijske pogodbe tudi tisti liberalni elementi, ki znajo čitati zgodovino. Od kraja so imeli up, da bodo zavezniški državniki držali svojo besedo, ki so Jo dali premaganim državam in človeštvu. Pa vse obljube so se razpršile v prazen nič, militarizem je pričet s svojo staro igro in kajzerizem je nadomestil francoski imperializem.
Francija igra danes lopovsko igro proti Nemčiji. Zasedla je po naravnih zakladih in industriji najbogatejše kraje, v katerih provocira domače prebivalstvo, mu deli ukaze in ga ponižuje. VI, Nemci, ste premaganci, mi smo zmagovalci in imamo pravico diktirati, vi pa ubogati1. Če nam boste pokorni, če se ne-boste upirali, smete pričakovati milost. Če ne, ostanemo tu, — kdo ve, koliko časa ... morda za zmerom. Tako nekako izgleda položaj. Francija se izgovarja, da je izvedla svoj vpad v Nemčijo, ker slednja ne drži svoje besede, to je, ker ne odračunava točno blaga in zlata kot vojno odškodnino na določene obroke. To je pa te deloma vzrok. Glavni vzrok je, da hoče Francija — imperialistična, reakcionarna Francija —- držati nemško ljudstvo in s tem nemško državo k tlom. da jo izkrvavi in s tem oslabi do skrajnosti, da ne bi mogla nikdar več s svojimi armadami, s svojo industrijo o-grožati slavne francoske »domovine«.
Kapitalistične vlade niso delate še nikdar poprej napak v tako velikem obsegu kakor sedaj. Roparski mir na vseh koncih in krajih je prinesel bedo vsemu evropskemu ljudstvu. Mesto sodelovanja med deželami se je naselila med nje ljubosumnost, zavist, zapiranje mej, oboroževanje, intrigiranje in pripravljanje na nove rope. Industrija je zastala, draginja narašča, denar je brez vrednosti. Posledice takega stanja pa ne trpe vlade, kapitalisti in vsa druga bogataška golazen, ampak ljudstvo, ki je odvisno za svoje preživljanje od dete na polju, v rudnikih in industriji. To ljudstvo, in ne ministri, je izročeno bedi In negotovosti. Nihče ne ve, kaj mu prinese jutršnji dan.
Ena izmed največjih napak današnjih kapitalističnih vlad je sabotaža, ki jo vodijo napram Rusiji. Odrekajo priznanje njenemu režimu, dasi ni nobenega drugega, niti ni najmanjšega izgleda, da bo sedanji padel in ga nadomestil drugi, lak, ki bi ugajal stari diplomaciji v
Parizu in Londonu ter diletantski diplomaciji v Washingtonu. Bedastoča je diktirati kaki deželi, kako Vlado mora imeti, če je ljudstvo prizadete dežele ne mara. In rusko ljudstvo ne mara take vlade, kakršno ji vsiljuje Pariz, London, NVashington in Toki jo. 'Poda posledice te diplomatične blokade ne trpi samo rusko ljudstvo, ampak ves svet, posebno še Evropa.
Rusija danes še ni idealna dežela; to še dolgo ne bo. Carizem ji je predolgo gospodoval, da bi se mogla povzpeti kvišku tako hitro, kakor bi mi želeli. Tudi mnogi eksperimenti novega režima ji niso v prid. Ampak ti so pokazali, kako se ne sme delati, da se bodo dosegli hitrejši, pozitivnejši uspehi. Kapitalistične vlade niso niti najmanj opravičene delati Rusiji očitke. Same so zakrivile toliko umazanosti v teku zadnjih par let in povzročile toliko gorja, da bi se morali razni ministri in ves vladajoči režim studiti samemu sebi.
Priznanje ruske vlade bi bil en^ pogoj k mirnejšemu razvoju Evrope in k gospodarski rekonstrukciji. Drugi pogoj, nič manj važen oziroma še važnejši, pa bi bil razveljavljenje imperialističnih .mirovnih’ pogodb in ustvaritev kompromisne pogodbe, v kolikor so take pogodbe v današnjem sistemu sploh mogoče.
Ampak imperialisti, ki se proglašalo za varuhe civilizacije, tirajo svojo pogubno igro naprej. Čutijo, da je nekaj narobe, da je veliko napačnega, pa mislijo, da se bo z novimi konferencami u-blažilo nasprotja. Sklicali so Washing-tousko konferenco za omejitev oboroževanja. toda proračuni držav, ki so sc udeležile te konference, dokazujejo, da se troši za militarizem veliko več kakor kdaj poprej. Amerika, ki ob vsaki priliki naglasa nasprotstvo militarizmu, postaja militaristična sila, in to tako prikrito, da ljudstvo, ki itak nič ne misli, tega niti ne opazi. Japonska izboljšuje z največjo naglico svoj militaristični a-parat na morju, na suhem in v zraku. Isto dela Anglija, o Franciji pa ni vredno izgubljati besedi. Militarizem ima v slednji odločujočo besedo in o kaki pravični, razsodni politiki francoske vlade ni niti govora.
Sledila je genovska konferenca, kt je končala z istim flaskom, pravzaprav še z večjim, kakor vvashingtonska. Nato se je komedija nadaljevala v Haagu, ki se je tudi zaključila kot komedija. V Parizu in Londonu so konferirali ministrski predsedniki zavezniških vlad, ln ker so prihajali na posvetovanja vsak s svojimi grabežkimi načrti, niso nikdar prišli do sporazuma, kakor je že navada med roparji.
Med tem se je v Mali Aziji vršila ve,s čas vojna v malem obsegu, ki1 bi bila sicer pred letom 1914. smatrana za veliko vojno in ves svet bi govoril o nji; v nji je Orčija podlegla. Na posredovanje zaveznikov je bilo sklenjeno med Turki in Grki premirje, in nekaj časa za tem so pričeli z »mirovno« konferenco v Lozani. Ampak ie že tako, da se grabeŽka diplomacija ničesar ne nauči in ničesar ne pozabi. Isto igro, kakor v Versajlu, igra tudi v Lozani. Ce ne gre povsem gladko, je to pripisati trmoglavosti Turkov, kar ima svoj izvor v tem, da je tudi Rusija prisotna. Gre za olje, rude in za morska pota. Navidezno pa se kregajo, kje naj bo sedež patriarha grške ortodoksne cerkve, za interese narodnostnih manjšin, posebno Armencev, za reformiranje turških sodišč in take reči. V resnici so oljni vrelci glavni predmet nesoglasij, kajti nad njimi bi radi dobili kontrolo Angleži kakor Francozi, Amerika in drugi kapitalistični interesi raznih dežel. Kako je bilo z bolgarsko revolucijo, smo baš te dni poročali v »Napreju«. Prvotno je hotelo vse pasti po revoltirajočih meščanih, ko je pa padla parola, da gre za ohranitev balkanskega monarhizma in proti socialnemu gibanju izkoriščanih kmetskih mas, so vse diplomacije in najbolj očitno naša pa romunska začele Stambolijskije-vo delo negirati.
Kapitalistični sistem pomeni napredek v primeri s fevdalizmom, toda je vendar napaka. Bila je potrebna, kakor je v razvoju potrebno vse, kar neizogibno pride. Iz te napake smo se naučili, da je treba zgraditi nov družabni sistem, socializem. Ker pa mora družba za tak sistem stopnjevaje dozorevati, gremo sedaj, ko je kapitalizem na vrhuncu svoje moči, pa tudi na vrhuncu svojih napak, v novi sistem, v katerega se kapitalizem polagoma pretaplja. Ta proces
bo trajal dolgo dobo, tudi če postanejo
vse vlade že jutri socialistične, kar pa se nc zgodi.
Človeštvo živi v inizeriji radi svojih napak, pada na bojiščih in v industriji pod težo izkoriščevalnega sistema radi svojih napak. Ta napaka je neznanje. Vlade, ki so na krmilu, imajo svojo moč od večine ljudstva. Ene so jo dobile potom glasovnice, druge drugače. Režimi so vedno odsev večine ljudstva v poedinih državah.
Velikanska morija in uničevanje na debelo ni izučilo ljudskih množic, da bi znale iztrebiti vzroke za militarizem Nasprotne so vojni, boje se uničevanja in na glas in potihem protestirajo proti novim vojnim nevarnostim. Kje so vzroki za vojne, militarizem in potlačeva-nja, pa mase še ne vedo. Toda spoznanje vendar prihaja; enemu sledi drugo. Male skupine resnično zavednega, inteligentnega delavstva in izobražencev so pionirji družbe bodočnosti. Mase, tiste mase, ki služijo vladajočim kastam kakor igralcem žoga, te se znajo od časa do časa razburiti, toda so kljub temu vendar podlaga, na kateri stoji današnji kapitalizem, četudi je vsled svojih lastnih napak izrabljan. Čimbolj se izpolnjuje človek v pravega človeka, tim slabši < postaja temelj današnjega družabnega reda. ki je odsev brutalnosti, sebičnosti, zavisti in pohlepa, ki so svojstva človeka. Ti instinkti se morajo umakniti človečnosti. To umikanje se vrši počasi, zato tudi socializem ne pride čez noč. Potrudi se sam spremeniti v človeka In potem postati apostol za človečanstvo med drugimi ljudmi. S tem pripravljaš pot iz družbe samih napak v popolnejšo družbo.	Proletarec.
Razno*
r Karte s privitim robom niso dopisnice. .Nekatere tvrdke in podjetja uporabljajo privatno izdelane dopisnice, katerih spodnji rob, na katerem je zapisan naslov, je zapognjen čez polovico sprednje strani dopisnice in nalepljen ali pa samo z znamkami pritrjen nanjo. Take karte ne odgovarjajo zakonskim določilom, zato je ministrstvo pošte in brzo-java odredilo, da zaradi mogočih zlorab takih dopisnic ne pripozna za dopisnice in da jih morajo pošte smatrati za pisma.
r »Pravi Sokol se sraniuie alkohola!« je baje vzkliknil pooblaščenec Jug. Sok. Saveza dr. Fux na treznostnem zborovanju v Ljubljani. Tako poroča »Sl. Narod«. Mi pa konstatiramo, da ie potemtakem pravih »Sokolov« strašno malo, ker ga vsak »dober« Sokol rad pocuka, posebno na Sokolaških veselicah, kjer se gre za njihov lastni dobrobit.
Celje.
c Neznosne razmere pri Kamnoseški družbi v Celju. Kamnoseška družba je po g. Majerju spodila 2 zaupnika in 3 delavce na cesto. Eden zaupnik je član JSZ in je tudi odpuččen, ker ni glasoval za 10 urni delavnik.
A vsi ti delavci so odpuščeni z navedbo pomanjkanja dela. Ko je tvrdka svoj nesocialni čin izvršila, se je že neki gospod pobahal, da sedaj se je posrečilo »vreči socialdemokraško bando na cesto«. Nekaj dni pozneje je sprejel lastnik podjetja, gosp. Diehl enega izmed odpuščenih delavcev — domačinov zopet nazaj, a gosp. Majer in g. Bertot sta izjavila, da zapustita službo v slučaju, če bo kdo izmed odpuščenih zopet sprejet v delo. Torej, hlapci kapitalistov so hujši, kakor pa kapitalisti sami. Po naših informacijah smo zvedeli, da g. Majer ni naš državljan in kakor se vidi ima eksekutivno moč za pregajanje naših državljanov.
Kako dolgo bo to še dopustno v svobodni Jugoslaviji, da bodo imeli razni krvosesi več pravice kakor pa domači ljudje? Da imamo take ljudi med seboj, so v prvi vrsti krivi delavci, ker se ne brigajo dovolj za svoje organizacije, v drugi vrsti pa oblasti, ker ne postopajo po predpisu § 103. zak. o zaščiti delavcev, kadar izdajajo dovoljenje za import tujcev Majerjevega kalibra. Sicer se bomo pa oglasili na merodajnem mestu.
c. Zborovanje članov konsuma sc bo vršilo v petek 29. trn. ob 9. dop. v lokalu gost. Janžek, Za kresijo in ne prl Zelenem travniku, kakor smo pretekli teden objavili. Ker bosta podala poročilo delegata, ki sta sc udeležila občnega zbora Kons. dr. za Slovenijo, priporočamo vsem zadružnikom, ki se brigajo kaj ' K
za lastno gospodarstvo, da se zborovanja točno in zanesljivo udeleže. ►— Odbor.
c Kino Gaberje. Sreda 27. četrtek 28. in petek 29. jun. »Blaznost«. Velika drama v 5 dej. V glavni vlogi Reinchold Schiinzl in Konrad Weid. Že imeni sami dokazujeta dovolj in ni potreba filmske drame še posebej hvaliti.
Ljubljana.
I Dr. Perič — med zvonovi. Eden izmed novih šentpeterskih zvonov nosi napis: »Vlit sem bil 1.1923., ko je bil župan v Ljubljani dr. L. Perič«. Torej; g. župan Perič se je tako sprijaznil s črnuhi, da so mu posvetili nov zvon. Ne bilo bi to nič hudega, če stremi Perič po slavi na tak način, ampak najsramotnejše je to, da so zvon kupili — ljubljanski meščani in okoliški proletariat, katerega bi dr. Perič najrajši — snedel s kostmi in kožo vred. Privatno mnenje poštenih ljubljanskih socialistov je, da dr. Perič kljub temu ne bo prišel po smrti »v nebesa«, ker se že zdaj povišuje. In »kdor se povišuje, bo ponižan ....«
Iz strok, gibanja.
g Stavka jadranskih mornarjev
traja po zadnjih vesteh dalje. Samo od »Jadranske plovidbe« stavka 212 častnikov in 1080 mož. Mornarji zahtevajo podržavljen je te parobrodne družbe. Ta pa izjavlja, da priznava delavske zahteve, samo da zvrača krivdo na državo, češ, ta ne izvršuje svojih obveznosti. Tako n. pr. ne plačuje vlada prevoza pošte po parnikih. In zato menijo gospodje odirači, da imajo pravico znesti se nad proletariatom? Ogromni profiti, ki jih delajo, jim še vedno omogočajo plačevali nui, kar mu gre. In še vedno bi bili njihovi profiti ogromni, če bi oni svoje obveznosti izvrševali- Tako pa vlada s svojim neizvrševanjem njim škodo dela, oni pa z lastnim neizvrševanjem sebi. Stavka pomeni namreč veliko škodo za vse naše gospodarstvo, predvsem
Pa seveda za njihovo--------Pa ne gre
drugače; če hočejo biti trdovratni.
Vestnik »Svobode11,
v Delegate za konferenca DTE poživljamo, da pridejo v Maribor 30. jun.
s tistim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane
ob 8. zjutraj in pride v Maribor nekaj
čez poldne.
Vse socialiste opozarjamo, da postane naš nasprotnik vsak takoj, kadar začne delati proti našim organizacijam. Delo proti nam pa izvršuje tudi tisti, ki dela za druge politične organizacije. Naš pravilnik ima v 5. točki prav jasne določbe. Z javnostjo smo se ubranili kapitalistov, z javnostjo smo se rešili lažiso-cialistov, z javnostjo se bomo obvarovali tudi proti tistim socialistom, ki nimajo časa, da točno čitajo in se informirajo, predno razbijajo organizacije, ki si jih je s trudom in težavo postavilo vse organizirano delavstvo, ne samo oni. Sloga brez discipline še pri ovcah ni mogoča, kaj še le pri proletariatu v sedanjem težkem boju!
Gospodarstvo.
— Davek na poslovni promet. Preije-li smo to interesantno poročilo od finančne delegacije v Ljubljani: Dne 21. do 23. t. ni. se je mudil v Ljubljani v spremstvu g. min. tajnika Milana Cvijanoviča, načelnika ijnačnega ministrstva, gospod Hilarij Vodopivec, da tudi pri nas po nalogu gospoda ministra dr. Stojadinoviča pregleda priredbo davka na poslovni promet. Ob tej priliki se je ugotovilo? da razlike v praksi poedinih pokrajin obsto jajo v bistvu le v tem, da se je priredba izven Slovenije iz tehničnih razlogov deloma zakasnila itd. Interesantnost je v tem, da se davčne prakse zakasnujejo baš v tistih pokrajinah najbolj, kjer izdajajo zelo visoki in spoštovani faktorjTza-lcone in naredbe. Tam torej plačujejo davke najmanj, najvišji gospodje pa sploh nič, kakor bomo nekoč o tem podrobneje pisali za zgled. Vse to zato, ker se čutijo ti gospodje, kateri zakone izdajajo. samim sebi najbližji.
— Zvišanje nekaterih telefonskih pristojbin. Zli. junijem se je pri nekaterih skupinah telefonskih naročnikov zvišala pristojbina za inštalacijo glavnih in zunanjih stranskih postaj od 1200 dinarjev na 2000 dinarjev. Hkrati se je zvišala pristojbina za inštalacijo pomožne (hišne) centrale in sicer za inštalacijo pomožne centrale, ki ima 1 do 3 spoli’dne zveze od 250 Din na 500 Din, če ima pomožna centrala 4 do 10 zvez od 360 Din na 750 Din, in če ima več kot 10 številk od 500 Din na 1000 Din. Poleg tega zneska je treba plačati tudi inštalacijsko pristojbino v zvišanem znesku 2000 Din. za vsak telefonski vod, ki veže pomožno centralo s telefonsko centralo. Pristojbina za inštalacijo sporednih aparatov, signalnih zvoncev in aparatov za ojače-vanje toka se je zvišala od 200 Din na 300 Din. S 1. julijem t. 1. se zvišajo tudi govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer v I. pasu od 10 na 15 Din, v H. pasu od 15 na 20 Din, v III. pasu od 20 na 25 Din in v IV. pasu od 25 na 30 Din za pogovor 3 minut. — Ce bodo naši premodri finančniki še kaj malo polnili državne kase na ta način, se močno bojimo, da se bodo začele izpraz-njevati in tudi v razvoju medsebojnega občevanja bomo storili korak naprej k —- srednjeveškim pripomočkom, kakor
so kresi na gorah, heliografi, zastavice,
signalne luči itd.
—	Uklnjenje paketnega prometa. Prometno ministrstvo je ukinilo promet kosovnega in vagonskega blaga za Bolgarsko in preko Bolgarske. Nadalje je ukinilo promet kosovnega blaga za Češkoslovaško preko Madžarske.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Če se hočete osvežiti
pridite na skledico kislega mleka v trgovino z delikatesami in mlekom
A. Konec, Celje, Glavni trg 11.
Širite proletarski tisk!
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 3
registrovana zadruga z omejeno znvezo.
** 0 V.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHjODE IN VESELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA U R E D B A Z A T1 S K A N J E ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
S TER EO TI Pl J A	LITOGRAFIJA
And. Jakil
tovarna kož in čevljev d. d., prodajalna Ljubljana, Poljanska c. št. 13
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh barvah, go-vedjega boksa in rujave kravine.
Solidno delo !	Nizke	cene! I