KATOLJSK CKRKVEN LIST. „0*010»" izhaja vsak petek aa eeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. tiO kr., za pol leta 2 gl. 4() kr.. za eetert leta i gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za čertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dsn popig. Tečaj XXXIX. V Ljubljani, 19. svečana 1886. Ust 8. skerbeti; kajti gorje sedanjemu in prihodnjemu rodu. ako se ženska mladost spridi, in zaide na pot pregrehe ali celo nevere! In kaj je bolj grozno, kot popačeno ženstvo, ki okuži vse kroge in slepo leti v strašno brezno! Tako dušno in telesno nesrečo po moči odvračevati. je želel in skusil tudi družbin odbor z napravo primerne šolo za delavke iz mesta, in si zvoli v to sverho posebin odsek. Ta odborov odsek povabi in naprosi nektere gospe in gospice. da bi hotle iz kerščanske ljubezni prevzeti to sicer težavno pa potrebno podučevanje; to blage gospe prec obljubijo in radovoljno prevzamejo. Oglaai se od začetka toliko delavk, da je bilo premalo ena soba. Zato družba poprosi mestno gosposko, da dobrotljivo dovoli za večerni šolski poduk dve sobi v redutu, in takoj se začne poduk v ženskih ročnih delih in v potrebnih šolskih predmetih; kerščanski nauk pa prevzame duhoven zmed odbora. Prav veliko sadu je obetalo to novo podvzetje, in veselje je bilo videti zvečer po trudnem dnevnem delu dve polni sobi ukaželne ml »dosti. Le škoda, da je pervotni ogenj kmalu začel pojemati in se je število šolaric močno zmanjšalo; toda po zimi jih je bilo še zmirej toliko, da trud učiteljic in mala družbine pomoč ni bila zastonj; z modrim prenovljenjem, s skerbno požertovalnostjo, z boljši gmnotno podporo io s kakim primernim razvedrovanjem bi se bile vsaj ona soba kmalu spet napolnila. Ta nasvet je podpredsedoik stavil pred tremi mesci v odborovi seji, toda odbor ga je odvergel; ko bi bil z zaupanjem to dobro p odvzetje podpiral in oživljal, bilo bi se morda ohranilo. Dvomim, da bi bil slavni zbor s tem pravo zadel. (Morebiti bi se dala misel na novo povzeti in reč še enkrat poskusiti. Vr.) Govor pri občnem zborn katoliške družbe 26. januvarja 1886. (Konec.) Tudi sicer se je družba vdeleževala slavnih svečanost, in zastopala celo katoliško deželo, n. p. že 1. 1873 je ob priliki 9001etnice Praške škofije k dotični slovesnosti vabljena poslala primerno častitko i o lastnega svojega zastopnika v Prago; 1.1877 se je vdeležila velikega zbora Avstrijskih katoličanov na Dunaju po treh zastopnikih; 1.1879 je obhajala s slovesno službo božjo cesarjevo petindvajsetletnih in tudi svojo desetletnice. Za svečanost tisoč-letnice ss. Cirila in Metoda, ki imata za Slovane v verskem in slovstvenem oziru neprecenljive zasluge, je družba lansko leto z veseljem storila, kar ji je bilo mogoče, da je povzdignila to redko slavnost. Tako je delovala na vse strani za dobro reč in si s tem tudi povsod veljavo pridobila. Za svoje namene sploh in tudi za razvedrenje duha je nsša oružba v tej dobi v zimskem času večkrat napravila močno priljubljene tombole, ktere so po svoji osnovi zbrane ude ne le razveseljevale, temuč jim tudi dušno koristile (miscuit utile dulci). Začenjale so se namreč s primernim nsgovorom, ki je bil poljuden, kratkočssen, pa tudi podučljiv z ozirom na poslušalce in cerkveni čas. Zraven razveseljevanja je imela ševiši namen, namreč dobrodelni, ker so se čisti dohodki obračali vselej na dobre namene, bodi ai družbine potrebe, Vinc. družbo, ali aicer za revne in nearečne doma ali drugod. Zato ao bilo tombole vaako leto dobro obiskovane ter so s podukom koristile tudi tistim, ki se sicer ne morejo vdeleževati večernih govorov. Že po pervem članu avojih pravil ima kat. družba tudi namen: »posebno pospeševati keršč. kat o drejo*. Z ozirom na to nalogo in zavoljo nujne potrebe se je družba pred tremi leti lotila novega početja, ki jo bilo ailno potrebno in je od začetka obetalo prav vgoden vspeh. Znano jo, da je v Ljubljani že več let velika tovarna za izdelovanje raznih verst tobaka. V tej tovarni jo veliko (blizo aOOO) mladih delavk iz meata in z deželo, ki si s poštenim delom služijo potrebni kruhek, pa so. veči del malo podučene in slabo nadzorovane, v velikih nevarnostih v nravnem oziru. Že več let se je skerbno premišljevalo, kako bi se dale te nevarnosti vsaj zmanjšati, in malo podučenim potrebni poduk pre- Sklep. To je kratek pregled v poglavitnih potezah o 171etnem delovanji kat. družbe. Vsajeno drevo so je krepko vko-reninilo in skozi vsih 171et se ni posušilo, temuč rodilo je mnogo raznoternega sadu: budila se je namreč katoliška zavest pri vsaki priložnoati z raznimi eredstvi; tudi dela ljubezni je družba skazovala na vae strani, domačim in ptnjim, ker ljubezen vse obsega; še bolj je bila skerbna za duhovna dela ljubezni in je zato po moči gojila po-,— božnoat in čednost, resno pa zavračala pregreho in pe- >-'< hujšanje, branila je pravice av. cerkve in odbijala na- ^j sprotne napade. Gotovo je to dober aad, kakoršOegaje. * - rodilo dobro drevo naše dražbe. Res vspeh ni velikansk, pa oe more se tajiti, da je bila po svojem namena vsestransko delavna in je po svoji moči s skromnimi pomočki veliko dobrega izveršila, kar bi se brez nje ne bilo izveršilo, in je večkrat-v burnih časih in pri slovesnih priložnostih zastopala celo deželo; s tem je veliko pripomogla k javni veljavnoati naše kat dežele, da se j| ni treba bati pravične ocene od nobene strani. Kdor bi ji pa očital, da premalo stori, naj pride in napravi bolje, ložej je grajati kakor delati; zraven naj pa pomisli, da s tako skromnimi duševnimi in gmotnimi močmi družba ne more čudežev delati, ne palač zidati. Tudi naj nihče sebično ne toži: saj nimam nič od družbe! Ako je to res, ali nisi tudi sam kriv, ker si morda le telesno pri družbi, duševno pa spiš in se ne pustiš zbuditi. Sicer je res, da udje po deželi nimajo tolike koristi od družbe, ker se ne morejo vdeleževati družbenih krat-kočasnic in govorov; toda pri družbah so vsi udje eno skrivnostno telo, in zato ne sme reči n. pr. noga: kaj mi pomaga roka? vsi udje si vzsjemno pomagajo, ker tu gre za občno korist; kar naravnost tebi ne hasni, bo pomagalo drugim; v družbah je neobhodno potrebna požertvovalnost sa dobro reč,za občno korist; sebični izgovor: Ksj imam od družbe, je nasprot pomenu družbe, je smert vsacega društva. Le glej in uči se od nasprotnikov, glej n. pr. dan danes glasoviti Schulverein, kako a skupnimi močmi združeni delajo za svoje piškave namene, kako ga neprenehoma razširjajo, kako požer-tvovanje razodevajo s delom in denarjem. Ali nas ne osramote s svojim delovanjem? ali bomo mi zgovorov iskali in roke križem deržali, nasprotnik pa bo sijal ljuliko med dobro seme nsše njive? Ne bom odgovaijal na druge ugovore, bodi si udov ali neudov; radi pa prejmemo dobre misli in svete od slehernega, komur je resna skerb za dobro reč, k čemur še z živim prepričanjem rečem: Treba je in upamo, da se bo žlahtno in rodovitno drevo naše družbe tudi šo za naprej vapešno oskerbovslo in ohranilo, ker nadjamo se, da bo še tudi v prihodnosti donašalo dobrega sadu in nam bo še vedno služilo v zdravilo in brambo zoper atare in nove nevarnosti. Se več, treba je družbo vter-jevati po duhu in po telesu, t j. po duhu jo oživiti za veči delsvnost in zdatneji vspeh; po telesu pa skerbeti, da se čedalje bolj razširja, zlasti pri omikanih možkih, da zadobi več delavne in gmotne moči. Veselo nado gojim v sercu, da ravno današnje po-častenje nsše družbe po mil. g. knezu bo obudilo v družbi novo »življenje in delovanje, pa bo tudi privabilo k večen, u v delež« vanju in obilnišemu pristopu raznih udov iz vsih stanov. S to nado in v to sverho ponižno priporočamo Vam, milostljivi gosp knez, kot dobremu, za vse dobro gorečemu očetu, to milo domačo hčerko (družbo kat), da blsgovolite jo milostljivo sprejeti v svoje visoko zavetništvo! S to terdno nado gotovo v smislu vsih pričujočih iz serca zakličem: Bog Vas ohrani, presvitli gospod, zdrave in krepke v obilno korist in mnogi vspčh vsacega dobrega počenjal Udom pa rečem: množite se po številu in rastite po gorečnosti, sebi in drugim v korist! Vsi družbi nsj velji tudi za-naprej prav krepek in potrebeo: Vivat, creecat, floreat! Dr. Čebaiek. Sveti Jožef. .Pojdite k Jožefa!" I. Moji. 41, 45. Sv. Izidor pravi: „Jaz sem te misli, da med pri-prošniki pri Bogu je sa preblaženo Devico naj mogoč- nejši sveti Jožef." Pa ne le ta veliki svetnik, sv. Izidor, tudi drugi cerkveni učeniki, in vsi pobožni so to misli. Nsj ta revni spis to imenitno misel nekoliko pojasni! To je gotovo, da imsjo ^vetniki neko mol, neki posebni vpliv na nas popotnike v tej solzni dolini po-zemeljski; in to nam je v tolažbo io v zveličanje našo. To resnico nam poteijqje stari in novi zakon Abraham ja prosil Gospoda, naj bi Sodomi in Gomori sažogano kazen odvernil zavoljo pravičnih, ki v teh mestih prebivajo. In sv. pismo nam pripoveduje, da je Gospod na Abrahamovo priprošnjo to privolil, ako le malo pravičnik tam našteje. Znane so zmage Izraelcev, s kterimi so preaiagali svoje sovražnike na priprošnjo svojih svetih vodnikov. Koliko milost, koliko dobrot je dodelil Jejiova izvoljenemu izraelskemu ljudstvu samo zavoljo njegovih svetih očakov! Kakor je Bog v stari zavezi po svoji pravici in svetosti zavoljo grehov edinega vse ljudstvo tepel — spomnimo se nadlog, s kterimi je udaril celi Egipt zavoljo taraonove terdovratnosti — tako je tudi v svoji dobroti in milosti zavoljo possmesnih pravičnih celo deželo osrečeval s svojim blagoslovom, kar vidimo spet v Egiptu zavoljo bogoljubnega in čistega Jožefa. Tudi Bog in začetnik nove zaveze, Jezus Kristns, jo mnogo svojih čudežev storil na priprošnjo svojih apostelj nov in svoje ljubljene Matere Marije. Saj je pre-blažena Mati njegova aprosila pervi očitni čudež v Kani na Galilejskem. In na prošnjo aposteljnov je Gospod v pušavi blizo Galilejskega morja veliko tisoč ljudi pro-čudno nasitil. Da imajo svetniki Božji posebni vpliv ne le na posamezne ljudi, ampak na cele kraje in ljudstva, kar nam spričuje sv. pismo, je pobožna misel vseh časov in keršanska navada vseh stoletij, da se namreč verni na priprošnjo svetnikov zanašajo; v tem nas poterjuje tndi naznanjenje našega serca. To vemo, tega dvomiti no smemo, da ljubezen je močna kakor smert, da seže tndi unkraj groba. Kako bi toraj svetniki in izvoljeni se ne spominjali svojih bratov in sester na tej zemlji? Tudi pozemeljski oče se dobrega skazuje celi hiši, ko ga njegov naj boljši otrok, ljubljenec njegovega serca, kaj prosi. Tudi pozemeljski oče marsizteremu nagajivemu otroku odpusti zasluženo kazen zavoljo mile nedolžnosti druzega. Ker smo prepričani, da dobri in nam ljubi ljudje imajo neko moč, neki vpliv na naše sklepe; moramo tudi spoznati, da svetniki imajo s svojo priprošnjo pri Bogu nekako moč in syoj vpliv. Se vč, da ta moč Boga zoper njegovo voljo nikoli siliti, ali se njegovi Božji volji naravnost ustaviti ne more. Tudi ni ta moč svetnikom dana kot zasluženje ali v plačilo; ampak je le nezasluženi dar Božji, milost Božja. Tudi ta moč se mora podvreči večnim naredbam Božjim ter je le v vsegamogočnosti Božji, ker Bog z njo svoje svetnike poveličati hoče. Svetniki imajo to prečudno moč ne iz lastne popolnosti; ampak le, ker jo jim vsegamogočni Bog di. Iu to jim Bog lahko od-uzame, ali jo po svoji modrosti jim omeji. Bog svojim svetnikom ta mogočni vpliv daje v posebno plačilo za zasluge, ktere so si pridobili s svojo svetostjo in pravičnostjo, s svojimi junaškimi čednostmi, s svojim pokorjenjem, s svojo vdanostjo, svojo vnčmo sa čast Božjo in za zveličanje bližnjega; in sicer le po zasluženju Jezusa Kristusa in s svojim zvestim sodelovanjem z Božjo pomočjo. S tem pa Bog nič ne zgubi od svoje slave in nič ne zgubi od svoje moči. Saj tudi kralj svoje časti ali svoje moči ne zgubi zato, ako je zasluženim možem nekaj privolit Saj oče zato ne zgubi svoje veljavo, ako svojemu dobremu in zanesljivemu sinn nekaj deljenja svojega premoženja prepusti v blagor celi hiši. Tako so svetniki zmiraj le sližsbniki ali oekerbniki Božji po neskončnem zaaluženji Kristusovem. Prejeto moč zveršujejo lo o svojo priprošnjo pri Bogu, ▼ spominu na besedo sv. pisma, ki pravi, da veliko premore molitev pravičnega pri Bogu. Oni no pravijo, kakor Vsegamogočni: »Naj bo!" in se zgodi; ampak prooijo Boga, da naj so zgodi, in Bog po svoji sveti ▼olji to dopusti. Se vč, da tudi nam volji beseda Go-opodova: „Prosite, in bote prejeli!' pa vender je gotovo, da kdor bolje, svetejše prosi, bo prej in več dosegel, ker pravični Bog tudi svoje darove prošnjam in zaslu-ženju primerjeno deli. Prošnja izvoljenih Božjih, prošnja svetnikov pri Najvikšem več velji, kakor prošnja naša. In ravno v tem je sprednost in moč svetnikov. Iz tega pa je razvidno, da zmed vseh svetnikov za preblaženo Devico Marijo je pri Bogu naj mogočniši sveti Jožef, in da on je naj bolj vreden našega zaupanja in našega češenja. Nekako podobo njegove veljave v nebesih in njegovega mogočnega vpliva irosmo v sprednostih egiptovskega Jožefa. Da bi faraon Jožefa za njegovo zasluženje nekako poplačal, mu njegovo modro vravnanje nekoliko povernil, ga je izvolil hišnika svoji hiši, ga je postavil neomenjenega gospodarja svojega imetja, ter je zapovedal, da naj se njegovim poveljem vse podverže. Ko ga je povzdignil za namestnega kralja v Egiptu, mu je izročil pečat svoje kraljeve oblasti ter mu dal pravico, da po svoji volji deli vse darove Slednji3 je zavernil na Jožefa vse, ki so kaj prosili, da so svoje želje dosegli po njem, pa tudi njemu svojo hvaležnost skazovali. Egiptovsko polie se je bilo posušilo, shrsmbe so se spraznile, star-čeki so zdihovsli, otroci so kruhs profili, mnogi so lakote vpili, matere so obupljivo tarnale v sedmih nerodovitnih letih: Kaj bomo počeli ? kaj bomo jedli ? kako se ohranili? »In ko je Egipt začel stradati, je vpilo ljudstvo k faraonu in živeža prosilo; on pa jim je odgovoril: Pojdite k Jožefu, in karkoli vam on poreče, storite. In Jožef je od peri vse žitnice in je prodajal Egipčanom." (I. Mojz. 41, 55, 56.) Pa tudi iz bližnjih dežel so hodili k njemu po živeža; tako, da je njegovo iue povsodi bile češeno. Vse bolj čudne, vse bolj veljavne so pa predpra-vice svetega Jožefa, rednika Gospodovega; pa so tudi veliko bolj pripravne, da v nas obude veliko in neomah-ljivo zaupanje vaDj. Ne pozemeljski kralj, ampak vsegamogočni Bog ga je s svojimi gnadami obsuti blagovolil. Postavil ga je gospoda in gospodarja sveti družini. Hotel je, da je njegov lastni Sin, od vekomaj z njim enega bitje in ene natore, svetega Jožefa vbogal in niu bil pokoren. Izbere ga umed vseh ljudi kot kralja, ko ga stori svojega namestnika, ter mu celo dd pravico, nositi njegovo ime in se zvati očeta njegovega edinoroje-oega Sina. Po sv. evangeliju ukaže po celi zemlji, vsa stoletja oznanovati, da se imenuje Jožef oče Kralja vseh kraljev, da naj se vsi vanj zaupljivo ozirajo in si po Ujem serce kralja pridobijo. Cerkev pozna veliko moč svetega Jožefa; zato moli in nas uči moliti: „Nsj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje prrsvete Matere Marije pomaga, da. kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno." Sv. Tomaž Akvinski pravi, da vsi svetniki imajo od Boga posebno moč, da nam v raznih potrebah na pomoč pristopijo; svetemu Jožefu pa je dano, da nam pomaga v sleherni potrebi, da nas podpira pri vsakem opravilu, in da varuje vse, ki z zaupljivim sercem se k njemu zatečejo. Sv. Barnardin Sienski pravi, da Jezus v nebesih nadaljuje, kar j d tu na zemlji delal; da namreč svetemu Jožefu sinovsko spoštovanje skazuje. In veliki častivec svetega Jožefa Gerzon pravi, da beseda svetega Jožefa je kakor beseda gospodarjeva, je kot povelje, naj se on oberne kot mož do svoje žene ali kot oče do sina. Mojzes je bil le vodnik izvoljenemu izreelskemu ljudstvu, in vender mu je Bog toliko oblast čez so prepustil, da je bila njegova prošnja kot nekako povelje, ko jo za pregrešoo, svojeglavno ljudstvo molil. Mojzes je skoraj da Gospodu roke zavezal, da hudob-nožev ni udaril, dokler jo Mojzes to storiti branil. Ko jo Mojzes prosil za ljudstvo, mu je Gospod djal: »Vidim, da je to ljudstvo terdovratno; pusti me, da se vname moja jeza zoper nje, in jih pokončam." (II. Mojz. 22, 9, 10.) Koliko veljavnejšs, koliko močnejša bo še prošnja, s ktero Jožef za nas prosi pri naj vikšem sodniku, kte-remu je bil tu na zemlji vodoik in rednik? In ker je pisano, da Bog spolnuje voljo tistih, ki se ga bojč, bi se li ti mogel ustavljati volji tistega, ki mu je s toliko zvestobo in ljubeznijo služi! in ga toliko časa Ijubez-njivo hranil? Ako Jožef Božjemu Sinu pokaže svoje ožuljene roke, ki so toliko zanj delale; ako mu pokaže pot, kterega je zanj pretakal, da mu je prislužil vsakdanjega kruha; ako ga prosi pri vsem, kar je v tridesetih letih zanj storil; mu li zsmore prošnjo odbiti? Zraven pa pomislimo, s koliko ljubeznijo, s koliko gorečo vnemo prosi sveti Jožef za nss, ki smo njegovi bratje, njegovi otroci, za ktere je njegov nebeški Rejenček smert prestal! Zato nam kliče sv. Terezija: „0j. da bi jaz mašnik bila, obhodila bi vso zemljo, pa bi kristjane prosila, naj vender bolj časte svetega Jožefa. Karkoli sem po njegovi priprošnji želela, sem vse prejela." (Konec na«l.) Križi v judovski šoli. Eden madjarskih listov pripoveduje, da judovska občina v Nitri na Ogerskem je sKlenila. da v judovski ljudski šoli se pri dodajanji (adiranji) ne sme več rabiti znamnje -j- in ne pri poštevanji (multipliciranji) znamnje X, ker pervo kaže stoječi in drugo ležeči križ. Ta je pa lepa! Toda, kaj bojo Nitranski judje imeli vse opraviti, ako hočejo doslednji biti in vse križe iz šol potrebiti, kakor doslednje tudi drugod! Poglejmo. Naj pervo ostanimo v judovski šoli. Križ ima že samo na sebi vsak človek, sej pravimo na primer, da človeka včasi „križ boli," menda tudi juda? Potem ima človek, najberže tudi nitranski jud, polno križev: križ v obrazu, križe v glavni čepini (njenih upogib), in kakor zdravniki vedo (menda tudi judovski?) križe v možganih, v čutniških nitkah, ki derže po obeh straneh v rame in roke. Lejte tedaj, koliko križev ima učitelj judovske ljudske šole v Nitri pred seboj — kolikor otrok, toliko velikih križev, in potem še na tisuče manjših in malih križev in križcev!... Vse te križe mora judovski učitelj doslednje pokončati, kajti križ je podoben kr:žu. Toda, kaj pa poreko judovski starši, ako jim učitelj namesto šolskih otrok pošlje domu mešto stertih kosti in mesa! In poslednjič, kaj bode z učiteljem samim, kajti on sam s svojim životom je ravno taki križ in ves poln križev! Kdo bode pa njega znebil križev? Toda, pojdimo iz šole na prosto. Ako so nitranski judje doslednji, bodo pokončavali križe tudi zunaj šole. Recimo, da se hočejo nad križi svojega lastnega ubozega života znositi še le naj poslednjič, pa kaj imajo še poprej vse storiti! Poglejmo: Vsaka ribica v vodi plavajoča, vsaktera tica pod milim nebom ferčajoča dela podobo križa. Tedaj morajo nitranski judje vse ribe v vodi in vse tiče pod nebom pokončati: kaj pa Madjari poreko? Pa sej tudi goveda imajo svoj herbet in torej »križ." Drevo z vejami dela križe in tako tudi veje z vejcami. In zdaj — kako ho- čejo vse drevje potekati in pokončati? .. pa sej tndi sekira eama s svojim toporiščem kaže saj dobro polovico in že malo več križa. Tadi druge zeli in cvetlice s štiblo in razrastki imajo podobo križa. Križe nahajaš pogosto v rekah s pototi, ki se vanje zlijajo; najdeš jih v gorah 2 njih stranskimi berdi in razgorovji. Sv. Frančišk Asiški je v vsakem dresu opazil križ Kristusov. Kdor hoče vso oatoro bolj natanko opazovati, bo vidil še več tacega — povsod bo našel podobo križa. Duhoviti možje spominjajo zato. kako da je Bog že pri stvarjenji neštevilnim rečem vtisnil podobo križevo, da bi se ljudje pogosto spominjali križanega Zveličarja vesoljnega sveta. Očitno je tedaj, da judje v Nitri bi morali svčt podreti in sami sebe z drugimi ljudmi pokončati in po-trebiti, ako bi hotli vse križe s sveta spraviti. Ali niso tudi te znamnja in prikazni v naravi jasni dokazi za vero križanega Odrešenika? Kdo sovraži križ?.. Hudič, judje, nekteri naj gerših poganov in nekteri še gerši kristjanje, kteri so že v kakih druzih strahovitih pregrehah pogreznjeni, škof Bruooni je o svojem času naznanil, da pri katoliških pogrebih v mestu Aleppu celo mohamedanski vojaki, ki gredo pred križem, silijo vse, ki jih na potu srečajo, če so tudi turki, da pred tem znamnjem odrešenja se morajo spoštljivo obnsšati. Sv. Janez evangelist je nekemu inalikovavcu hotel dokazati, da vera v Jezusa Kr. je ediooprava vera. Podali so mu kapo z ostrupenim vinom in hotli skusiti, če ta pijača nebo škodovala njemu, ai veruje v Kristusa. Sv. Janez vzame kupo, naredi čez njo znamnje sv. križa, in zdajci se ves strup v podobi kače iz kupe vzdigne, apostelj pa potem brez nevarnosti pijačo izpije. Nekaj podobnega se bere v življenji sv. Benedikta. Sv. Edita, hči angleškega kralja Edgarja, je vsako delo, vsoko pot pričela z znamnjem sv. križa. Trinajst let po njeoi smerti je bila na povelje sv. Dunstana na bolj častitljiv kraj pokopaoa. Takrat so ves njeo drogi život aašli strohojea; le samo palec desne roke je bil ves lop io neetrohnjen; kor z njim se je tolikrat v življenji po-križevala. O letošnjem leto. O letošnjem, boje osodovitom leta io o kooca sveto oo letos veliko govori, io buda napovedovanja vznemi-rojejo prosto lahkoverno ljudstvo. Morebiti bo morsi-kteremu vstreženo, oko priobčimo, kor jo raojki gosp. Faimooer o tom mislil io zspisal. Kdaj bodo kooec sveto? No to vprašanje g. Fnrmaher tako odgovarja: Prederzno bi bilo in zares pregrešno, ko bi hotel kdo kooec sveto do doova in ure natančno določevati, ko vender noš Gospod som pri sv. Mateju <24, 36) pravi, do tega še sngelji nebeški do vedo. — Kakor pa kriotjao togo časa natančno oo more določiti, tako pa vendar oi prepovedano razna mnetgo o Um primerjati in oo za eoo odločiti. Kor meoe zadeva (piše r. Fur-maber). jest tistim priterdim, ki kooec sveta stavijo oa konec 6tega tisočo od stvarjenjo sveta. .Ta misel namreč so opira oa razloge, ktere nam pomet podaja in oa ustno izročilo, ki j« časti vredno nekaj zavoljo starosti, nekaj po zavoljo veljavnih m6ž, ki nam ga ■poročajo io ker se nahaja pri jadih io kristjanih. Judje eo to izročilo poznali pod imeoom preroka Elija. Hiša Elijeva (se bero v Talmudu) uči, da bo svet stal 6 tisuč let! Iu to misel, ne da bi jo bili kar zavergli, so kristjani ludi sprejeli in se nahaja pri mnogih najatarejih cerkvenih učenikih in razlagavcih sv. pisma. V pismu, ki se pripisuje apostejnu Barnabu, so bere tako: Sabota ima svoje ime od začetka stvarjenja. Bog namreč je vsa svoja dela doveršil v 6 dneh, sedmi dan pa je počival in ga je posvetil. Pazite, otroci moji, na te besede: Bog je vsa svoja dela doveršil v 6 dneh. Te besede pomenijo, da bo svet stal 6 tisuč let in da je to konec, kterega je Bog vsim svojim stvarčin postavil; ker pri njem je tisuč let, kakor en dan, kakor sam pravi: Panašnji dan je kakor tisuč let pred mojimi očmi. Tako tedaj, otroci moji, bo ostanek vsih reči 6 dni, to je, 6 tisuč let! (To je res, da se pismo sv. Barnaba ne šteje med kanoničue, to je, od sv. Cerkve po-terjene bukve sv. pisma; zakaj ko bi bilo temu tako, bi bilo naše vprašanje že rešeno. Vender pa je gotovo, da je to piamo pod imenom sv. Barnaba že res iz apo-stoljskih časov, in da ga nekteri cerkveni učeniki, kakor Origeo, Klemen Aleksandrijski itd. pohvalno omenjajo; Evzebij in sv. Hieronim to pismo naravnost sv. Barnabu pripisujeta in poslednji tako piše: To pismo zamore Cerkvi k posebni pobožnosti služiti in jest ga z Evze-bijem imam resnično za Barnabovo.) Sv. Justin, apostoljsk mož in apologet, pravi: Iz marsikterih rekov sv. pisma se d& sklepati, da imajo tisti prav, ki terdijo. da bo svet v sedanjem stanu obstal 6 tisuč let. V kolikor le doeh je Bog svet vstvaril, pravi sv. Irenej, toliko tisoč let bo tudi stal. Pismo namreč govori: Kar se je takrat zgodilo, je ob enem prerokovanje, kaj se ima v prihodnje zgoditi! Sv. mučenik Hipolit ravno tisto terdi. Laktancij pa piše: Ker so vsa dela Božja v 6 dneh nastala, mora tudi svet 6 tisuč let stati, ker je en dan v Božjih oččh kakor tisuč let po prerokovih besedah. Dva najimenitnejša razlagavca sv. Cerkve, sv. Hieronim in sv. Avguštin, sta tudi teh misli, ali ji vsaj no nasprotujeta. Sv. Hieronim pravi pri razlaganji psalmi-stovih besed: Tisuč let je pred Tvojim obličjem, kakor včerajšnji dan (Pol. 89, 4.): Jest mislim, da je od teh besed sv. pisma iu od lista sv. Petra navada nastala, tisoč let za en dan šteti, tako, da bi tedsj svet imel 6 tisuč let stati, kakor je v 6 doeh bil vstvarjoo! To izročilo se kakor s vitla nit vleče skozi vse stoletja io imenitni cerkveni očaki, vzhodoji in zapodoi, se ga deržč, postavim, sv. Krizoetom, Ciril Aleksandr., Hipolit, Aoastazij, Izidor, Gormoo, patrijarh carigraški, Gavdoocij iz Brešije itd. Izmed novejših so, postavim: Sikst iz Sieoe, Rabao. Serrarij, opat Joahim, kardinal Nikolaj Koso, Peter Boogos, in Bellarmin. Poslednji se sklicuje na sv. Avguština in pravi: Všliki hiponski škof jo pri tem, kor to misel zadevo, zelo previden. On jo je sicer sprejel io jo je v svojih bakvah o cerkvi Botyi tadi aotezsl; sli vender ne sklepa iz togo, da čas koa-čanja sveta natanko vemo; ampak mi samo pravimo, do jo skoraj verjetno, da svet ne bo čez 6 tisač let stol; po oo terdimo, do jo to gotovo! Zaverzimo, pravi očoni Genebrard, točoo število 16t, vender pa sploh Elijevo izročilo za reoničoo imejmo, ker se te misli deržč tudi Laktancij in drugi. Da sledigič vso povzamemo, sklonimo s besedami slavoego razlagavca Koroelijo a Lapide, ki v tem toko-le piše: Ta misel o 6 tisoč letih je tako splošna med kristjani, judi in ajdi, gerki in la-tinci, da jo moramo sa staro io splošno spoznati. Ako nočemo leto io doova določiti, jo ta misel naj bolj verjetna. To moooje pa se vjemo tadi s tekom Božjega ra-zodenja. Če je namreč dobo pervega razodenja terpela do Abrahama 2 tisuč let; doba staro zaveze od Abra- hama do Kristusa zopet 2 tisuč let; potem gotovo ni golo ugibovaoje ako štejemo za razodeoje gnade tudi 2 tisuč let. V tem nas poterjuje tudi perzijansko izročilo, ki terdi, da bo po smerti Zoroasteijevi, ki je bil naj veči perzijanaki modrijan, svet le še 3 tisuč let stal. Ker je pa Zoroaster umeri tisoč let pred Kristusom, se ta določba z našim mnenjem popolnoma vjema. K večemu poterjenju naj sledi tukaj, kar govori Katarina Emerih v svojih prikaznih in razodenjih. Ona pravi, da se bo Antikrist prikazal kakih 50 ali 60 let preden se bo pisalo 2 tisuč po Kristusu, in bo ljudi zapeljeval. Vladarstvo Antikristovo, akoravno se bo širilo tez ves svet, bo po njenem razodenji terpelo le tri leta in pol, potem pa ga bo Kristus s sapo svojih ust v prepad pahnil. Po padcu Antikristovem bo ljudem le malo časa le dodeljeno k pokori in poboljšanju, zakaj, kmalo potem bo prišel Kristus v velikem veličastvu k poslednji sodbi. (Konec n&si.) Modroslovje. XVII. Gotovo je sv. Avguštin največi izmed starih cerkvenih modroslovcev, vendar pa ni s tem rečeno, da drugi niso znameniti. Po sv. Avguštinu je sicer vednost v sv. cerkvi začela nekoliko propadati, ker so viharni £asi bili zanjo nevgodni, ali ugasnila ni. Od petega do -desetega stoletja je živelo veliko mož, ki so z modrostjo svojo razsvitljevali svojo dobo in si pridobili slavno ime v zgodovini človeškega uma. Večinoma so toili mašniki ali tudi škofje, kar jasno spričuje, da so duhovni v vseh časih kerščanstva tudi za posvetno vednost največ storili. Nikakor pa ne kaže posebej naštevati jih, samo enega naj omenim, ki je zavoljo svojih opisov veliko veljavo imei po šolah: ta je Severij B o oc i j <470—525). Njegovih spisov imenujejo veliko, toda ni vse ree njegovo. Nsj bolj znamenit je: »Tolažba modroslovje," v kterem kaj zanimivo kaže, kako da tolaži modroslovje človeka tudi v britkosti in terpljenji. Z modroslovjom tolažil se je tudi on sam, kajti obsojen oa smert zaradi javnih homatij bil je dolgo čaaa v ječi. Preetopimo sedaj v duhu dolgo dobo šest stoletij, v kterih sejekerščaostvoširiloin vterjevalo medgerman-ekimi in alovanakimi rodovi, ter podajmo se kar naravnost v najlepše naprave arednjega veka: na visoke 4ole. Sv. cerkev je vedno obračala skerb na to, da bi olikala pridobljene narode: zato je povsodi vstanovila niže in više šole. Zlasti tam. kjer je cerkvi na roke *la deržavna oblast, so razcvetele naglo šole. Karol Veliki ei je pridobil za šolstvo s svojim zvestim in umnim evetovalcem — učenim Alkuin-om velike zaaluge. Visoke šole so se razvile kar seme po sebi iz manjših šol, in eicer najprej konec 11. stoletja v Salernu, več pa jih je na-etalo v 12. stoletji. Primerilo se je namreč v kakem Tečem mestu, df je na oodotni šoli učil prav sloveč učenik. Glas ojegove učenosti je privabil mnogo učencev, ki so ga poslušali ter se z ustmenim podukom izobraževali. Bukev je takrat bilo kaj malo in še tiste so bile zelo drage, zato ao učenci manj brali, a več poslušali, kakor dandanea. V takih šolah ao se podučevale različne vede: nektere so bile imenitne zaradi ene (n. pr. sa-lernska zaradi zdravniške), druge zaradi druge vede {n. pr. v Bologni se je učilo pravo, v Parizu bogo- in modroslovje). Zlasti Pariz se je odlikoval z visoko šolo, v kteri je cvelo modroslovje; največi modroslovci srednjega veka so učili ravno v Parizu. — Iz tega je pa tudi lahko umeti, zakaj da se je modroslovje, ki je cvelo v šolah, imenovalo šolsko ali latinsko: philo-sophia scholastica, in zakaj da se taki modroslovci in bogoslovci imenujejo: školastiki. Tako smo dospeli do one dobe kerščauskega mo-droslovja, za ktero naj bi nas bilo dotedanje razgovar-janje samo nekako pripravljalo, do one dobe, ktero imenujemo: skolastično. Pri tej dobi bomo pa tudi dalje pomudili se, kakor pri vaeh druzih, kajti 1) je ta doba res zlata doba za kerščansko modroslovje, 2) je ravno ta doba kaj malo znana, a vendar 3) silno zaničevana, posebno od onih, ki ničesar o školastiki ne vedo. Zato ne bode odveč, ako Slovencem vednoatno stran te dobe stavim pred oči ter popišem, kako je ona za ino-droslovno vednost skerbela, kako je to vednost gojila, kako je napredovala, in kaj je poznejšim časom ta doba izročila kot dedščino. Prišlo je namreč v navado, da se vse zaničuje, karkoli je bilo v srednjem veku. Nekteri, ki hočejo sicer biti podučeni in razsvitljeni, vedno govorijo o temi in nevednosti srednjega veka. To je res, ds tolikih znanosti niso imeli, kakor jih imamo dandanes, toda nikakor ni resnično, da bi um srednjega veka bil teman. Dokazal bom, da so v srednjem veku bolj ostro — in bistroumno mislili, bolj ravnali se po pravilih zdrave pameti in stroge logike, kakor maraikteri poznejši hva-lisani modroaiovci ali drugači učenjaki. Mnogim se zdijo spisi srednjeveških umoslovcev neprebavljivi, težavni, preveč suhoparni. A kaj je vzrok temu? Ali so bistroumni in krepki školastični modroslovci, ali naša slabost in nezmožnost? Zdi se mi — in menda ne delam krivice nikomur, — da je zadnje resnica. Srednji vek v primeri s sedanjim vekom se mi zdi v modroslovji, kakor priden, marljiv, natančen in spreten gospodar, ki pa ima malo premoženja ter a tem tako zgledno gospodari, da mu je mogoče lepo dedščino zapustiti svojim otrokom. Ksj bi rekli o takih otrocih, ki zaničujejo svoje stariše, ker ti niso toliko imeli, kakor oni? Kaj bi imeli otroci brez pridnosti starišev? — Glavni vzrok, zaksj da današnja neverna vedno zaničuje školastiko, je to, da skolaatična veda ljubi, zagovarja in podpira sv. vero, da ona služi veri. Ta veda namreč pripoznava, da vera je od Boga aamega nam dana ter po nadnatorni poti razsvitljuje nsš um: zato jo vera viša, seveda tudi potrebniša/.kakor veda. Današnja veda pa ne samo, da ne služi veri in je ne podpira, ampak spokopava jo in jo podira. Tedaj se ni čuditi, da srednjeveško in pa sedanje neverno modroslovje se ne vjemate, ravno zato pa moramo mi še toliko bolj zanimati se zanj, kakor je aamo ena vera prava, tako je tudi le ena znanost in ena modrost prava. — Zraven tega pa naa mora ftkolaati&uo p^^ slovje tudi seradi tega zanimati, ker ga je priporočila i^jviž* cerkvena oblast: sv. oče papež Leon XLfl v onem okrožnem pismu, ktero sem že zadnjič omenil (Aeteroi Petrie, 4. avg. 1879). nPo dobi sv. očetov — tako pravi ono piamo — ae lotili upniki T ktere zovejo Školastiki, velikanskega dela; najgrgč bogato žetev, ki se razprostira lnzbirati, tejjjjL""^.*? bi prednosti ima školastično bogoslovje, zaradi kterih ee ga bojijo sovražniki resnice! Te so: prava zveza mod stvarmi in njihovimi vzroki; oni red in ona vravuava, ki je podobna razverstitvi vojakov za boj; one ja-ne opredelbe (označenja) in razločitve; oni terdni dokazi in bistroumne razlage, ki ločijo svitlobo od temote, reenico od laži, — ki razkrivajo zapeljive in goljufive laži krivovercev, kakor da bi se jim oblačilo izterga Io —: te in drage prednoeti občudujemo v školastičnem bogoslovji. Tods od kod jih je dobilo bogoslovje, kakor edino le od pravega modrovsnjs, — od pravega modroslovje, ktero so rabili školaatični učeniki marljivo in previdno ▼ bogoslovji. Ker verhu tega združujejo škola-stiki prav tesno med seljoj vednost božjo in človeško, bi nikakor ne bilo doseglo njihovo bogoslovje toliko slsve in priznanja, ako bi oni bili rabili pomanjkljivo, nepopolno ali poveršno modroslovje.* — Mi tedsj smemo reči: Modroslovje skolastično je popolno, je temeljito, je za vero koristno, za nejevernike nevarno: zato pa nam mora biti ljubo in vredno, da ga ogledamo natančneje. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ponesrečil se je ples fantom v Solkanu predzadnjo nedeljo, kakor se sploh pripoveduje. Preteklo jesen bil je v Solkanu sv misijon, in pri tisti priliki so se deležniki misijona odpovedali hudiču, njegovemu napuhu in vsem njegovim dejanjem. Fantom se je zdelo, da je dovolj, ako so mož beseda par mesecev, ter da smejo zopet napravljati na Goriškem navadne javne plese, pri katerih se godi mnogo neredov. Vse prigovarjanje, naj bi odstopili od svojega namena, bilo je zastooj. Tedaj ae oberneta domača gospoda duhovna do ženskega spola ter priporočata v cerkvi rečeno nedeljo dekletom prav toplo in z vso gorečnostjo, naj se plesa ne vdeležijo, naj pustijo mladeniče ssme rajati, ako se ne dajo podučiti. Nasledek je bil, da pri plesu ni bilo nobene ženske razen par goriških dekel, ki so morale pa biti ob 7 že doma, in da je bil vsled tega solkanski pustni ples popolnoma pust. Dekleta so premagale fante ter pokazale. koliko more dobra volja, pa tudi, koliko more duhovnikova beseda, izgovorjena o pravem času in s potrebnim povdarkom. Naj bi ta izgled oserčil tudi druge občine, da bi se omejili ali zaterli oni plesi, katere napravljajo v pervi verati kerčmarji, da se več pije in potrosi. Žali, da po mnogih krajih tudi društveni plesi niso drugo ko javni plesi, napravljeni pod imenom društva, da z besedo ksžejo to. česar nimajo. „Soča." Drobiž. III. (Dalj«.) 2. Glive, glivice, plesnji, bakterije so jako različne glede oblike, in še veliko bolj gledč okusa. Glivo-slovci pravijo, da v uobenem drugem razredu rastljin-skem ne nahaja se toliko raznoverstnih okusov. Konečno pa se vendar le v dva razreda dele — dobre in škodljive, vžitne in strupene. Enako se ljudje med seboj razločujejo. Narod je narodu gledč nekih svojstev podoben, a v svojih posebnostih. značaju, šegi, navadah, okusu mnogokrat različen. To je že sedaj na tem svetu v sedanjem telesnem, zemeljskem življenji. Ista razlika bode po vatajenji od BMrtvih. Dokaz temu, da je že gledč vonjave, v čemur je hotel neki prof. J&ger človeško dušo zasledovati, drug od druzega drugačen; je domača žival pea, ki med ato-tino sledovi zavoha svojega gospodarja. Drugačen je duh (vonjava) evropejca, drugačen zamorca afrikanca, drugačen indijans amerikanca. Različna vonjava kristijana od židovske. Prof. Barruel je delal poskušoje v tem oziru primeševije malček žveplenega kisa človeški kervi. ter se je prepričal, da kri slehernega človeka ima poseben« le njemu laaten vonj ali duh. Še veča razlika pa je med človeško in živalsko kervjo. (Liebig. Agric. Chemie st. 490.) V mladosti drogače, kakor v poznejših letih in v starosti. Tudi iz tega ae da sklepati, da je telo s svojimi snovmi in česticami (drobci) nekaj povsem drugačnega, kakor enojni duh (duša) »Ne moremo sicer naravnost reči, da se predrugači človeški život v sedmih letih, kakor ae to navadno misli, ali da se prestvari še v mnogo krajšem času, morda že v 30 dneh, kar si učeni možje prizadevajo dokazati; to pa vemo gotovo, da vsaka stvar, ki jo Človek vžije, le skozi njegov život potuje.* (J. Bleiweis. Ltps. Mat. 1878 str. 23.) Potem bi moral človek vse pozabiti po preteku sedmih let, ali bi mu ves spomin na preteklost že v enem mesecu iz-puhtel, ako bi res bilo, da telo in duh se bistveno ne razločujeta ter sta oba iz telesnih snovi sostavljena. Toda prašajmo sivolasega starčeka ali zgerbančeno staro mamico, kaj in kako je bilo za njn mladih dni. — s koliko navdušenostjo in živahnostjo znajo o tem pripovedovati, kot da se zdaj godi nam pred očmi. Že davno je po nauku fizijologov (naravoslovcev) vsaka nitka telesne tvarine nadomeščena z drugo, in to ne enkrat, nego deset- dvajset-petdesetkrat, vendar v duhu je spomin stalen, in vsakemu človeku lastni duh isti ostane in se zavč svoje osobnosti. Vsaka duša je kakor cel svet misli, želja, in iz teh rodečih se besed in dejanja. V gozdeh, kakor med drevjem v tihi senci skrivaje se, vzrastejo glive, tako v skrivnem se rode misli človeške. Nektere se zde jako lepe, kakor je kraljica gliv »mušnica" lepo pisana, a da jo zavžiješ. zaverti se po glavi in človek postane pijan, zato ji nekje pravijo tudi »munjena gliva." Isto neke glive spreminjajo barvo, ko jih prerežeš. naj-pred so bele, potem modrozelenkaste. a naposled tem-nomodre: take so gotovo strupene. Že imč označuje, varuj se jih! N. p. »satanska gliva" (boletus satanas). Ni-li med človeškimi mislimi željami, besedami, nazori, ki se nam podajajo v govorih, pesmih miloglasnih, umotvorih krasnih (podobah, slikah, glasbi), v pripovestih uličnih i. t. d., enakih „mušnic* in včasi očitnih »satan-skih gliv?* — Glivice nižje verste imajo včasi čudno podobo, ki se mnogokrat še le pod drobnogledom bolj natanko vidi, da jim dajo naravoslovci primerna imena: batki, zvon-čeki, kozarčeki, rogljiči, repiči, zajčja ušesca, oslovska ušesca i. t. d. V skrivnem razodenji (II, 23.) pravi Bog: »Spoznale bodo vse občine, da sem jaz. ki preiskujem obisti in serca; in dal vam bodem vsakemu po delih vaših." Dalje pravi naš Zveličar: »Povem vam pa, da za vsako prazno "besedo, kterokjli reko ljudjš, dali bodo zanjo odgovor v dan sodbe.* (Mat. 12, 36.) In apostelj narodov govori: „Vsi se moramo pokazati pred sodišče Kristusovo, da prejme vsak po tem, kar je v telesu storil, bodi si dobro, bodi si hudo." (II. Kor. 5, 10.) Pa že Daniel prerokuje: »Mnogi, ki v prahu spe, prebudili se bodo, in šli bodo eni v večno življenje, a drugi v pogubljenje večno/ (Dan. 12, 2.) Razgled po svetu. Riske. (Kar ima priti se napoveduje.) Dvnevnik Varšavski je pred nekaj časom hudo ropotal zoper samostana v Lublinu in Čenstohavu; imenoval ju je berloga, v katerih ae izlega počenjanje (agitacija) coper (Češ) „pravoslavno" rusko cerkev. Ze takrat so nekateri politiški vremenoslovci prerokovali hudo preganjanje katoličanov, ruska vlada je namreč hotla občinstvo pripraviti na vihar, ki ima priti nad katoliško Cerkev, a žali, da se ti preroki niso zmotili. — V nedeljo, 31. p. m., prilomaitili so žandarmi v samostan oo. dominikanov v Lublinu. Ljudstvo v cerkvi zbrano je bilo silo nejevoljno, derlo je na hodnike in hotelo oprostiti svečenike. Žandarmi so zgrabili za orožje iu ranili več ljudi. Vjete duhovnike so tirali na kolodvor in odpeljali v zapor v Varšavsko terdujavo. Dolže jih, da so un?tom (zedinjenim gerkom) delili ss. zakramente. To je menda pervi korak, da se zatre zamostan oo. dominikanov v Lublinu. — Kakor je znano, je katoliškim svečenikom strogo prepovedano kerševati, poročevati in pokopavati „unite," vae to se mora zgoditi po razkol-niških svečenikih v razkolniški cerkvi. Prestopniki so bili dosihmal kaznovani v denarjih za posamezne slučaje; a posihmal jim obetajo še vae huje kazni. Prnsko. Se bode nemara na Pruakem obernilo kaj na bolje? Gosposki zbornici je izročen nov predlog o cerkvenih zadevah, ki obravnava, kaj naj bi se katoliški Cerkvi dovolilo. Med temi je tudi opušenje tistega vla-dinega „sodnjega dvora", ki se neopravičeno vtika v katoliške vravnave in dela velike zapreke sv. Cerkvi. Bratovgke zadev«. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Nektere osebe v hudih skušnjavah. — Hišni oče žganjepitju strašno vdan. — Gospodar preklinjevalec in drugim strastim vdan za poboljšanje. — Oseba z bolno nogo prosi N. lj. G., sv. Jožefa, sv. Deodata in sv. Antona za pomoč. — Oseba v posebnih potrebah, da bi na priprošnje Lurške M. D., angeljev Božjih, sv. Jožefa in druzih svetnikov bila uslišana, in hoče potem zahvalo naznaniti. — Žena za pravo poterpežljivost. — Poboljšanje razuzdanega moža. — Mati priporoča v molitev moža in sina spreobernjenje, oba nesrečna zapravljivca. — Slaboverna in pijanska sestra za poboljšanje. — ■Bolna gospa prav živo priporočena za pomoč na priprošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Deodata. — Odver-njenje nekega križa. — Bolan študent za zdravje, če je božja volja. — Biolnica za zdravje. Hvala se naznani, ako bode uslišana. — Zdravje pri domači živinici. — Posebno razuzdan mladeneč za spoznanje in poboljšanje. Koledar aa prihodnji teden: :22. svečana. Stol s. Petra Antijoh. — 23. Spomin molitve N. lj. G. J. Kr. na Oljski gori. — 24. S. Matija ap. — 25. S. Marjeta Kortonka. — 26. S. Ciril Alek-eandr. — 27. Leander. — 28. Druga predpelnična ne-*de)ja. S. Roman. Iz rimskega zapisnika mučenikov. 4. svečan. Sv. Abramij, škof in mučenik v Arbeli v Perziji. Ker ni hotel solnca malikovati. so ga zato a šibami pretepali in nazadnje ob glavo djali. Sv. Andrej Korzin, škof je bil sin plemenitih in pobožnih starišev. Njega je mati z gorečimi molitvami od Boga sprosiia in Mariji posvetila. Se pred njegovim rojstvom imela je čudne sanje. Zdelo se ji je, kakor da bi volk na svet prišel, kteri jo je naravno8t pobriaal proti cerkvi reda Karmelitov; šel je celo v hišo božjo in ko je stopil noter, se je spremenil v jagnje. Te sanje so bile pomenljive, zakaj deček Andrej je bil zelo lahko-mišljen, včasi celo hudoben, da ga je mati morala večkrat strogo pokarati. Ali, ko je prišel bolj k pameti, zlasti ko je zvedel, da je Materi Božji obljubljen in posvečen, je postal krotak in ponižen kot jagnje. Stopil je tudi v red Karmelitov in postal na zadnje celo škof leta 1360 Zvel. Ardinga, hči nekega portugalakega kralja — nevernika. Spreobernila se je in postala kristjana; brezbožni nečloveški oče pa jo je zato umoril z lastno roko. Sv. Evtthij, mučenik v Rimu. Umeri je v ječi za lakoto. Na njegovem grobnem apominku se bere kot napis krasna pesmica, ki jo je mu