Poštnina plačana v gofw*?tiL Leto XIV., štev. 48 a Upravo iStvo: Ljubljana, K-oalljeva ulica i. - leletcra št. 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratnt oddelek.: LJubljana. Selen-burgova uL 3. — TeL 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica ŠL 2. — Teleton št 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180. \Vien st 105 241 Ljubljana, sobota lj. februarja 1933 Naročnina ioaša a»*»«čno D« • — Za mozem*rvv &u> 49—> 4 Ured»»fttvos t Ljubljana Knatlje*« atiea Z fon L 3122. 3123. 3124. 3125^ 3126 Maribo«, Gosposka ul-ca IL Tefaui št 2440 __ _ Celje. Strossmayerjeva uL 1. Tm. Rokopisi se ne vrača>o. — Ojta ■ po tarif u Ženevska obsodba V včerajšnjem uvodniku smo opozorili, kako kompliciran je od Japonske brutalno izzvani konflikt, ako ga gledamo s stališča Društva narodov in upoštevamo vse momente, ki se mora na nje ozirati ženevski svetovni forum. Kljub pomislekom in kljub oviram pa je Društvo narodov enkrat storilo odločen korak, ki bo gotovo od vsega civiliziranega sveta pozdravljen s simpatijami in veseljem: jasno in ostro je obsodilo roparski japonski imperializem. Obzirnost do Japonske, ki jo je Društvo narodov prav do zadnjih tednov kazalo ves čas razprave o japonsko-ki-tajskem sporu, je v svetovni javnosti povzročila obilo nejevolje in nezaupanja do ženevske institucije. Meseci so pretekli, preden je Ženeva sklenila poslati ra lice mesta preiskovalno komisijo, ki naj bi nepristransko ugotovila dejanski stan in s tem omogočila končno odločitev v tem opasnem sporu. Nasprotniki Društva narodov so njegovo neodločno držanje porabljali v to, da so naglašali slabost in nedostatnost ženevskega mednarodnega foruma, češ, da ima pogum nastopati samo proti manjšim državam, za nastop proti kakšni velesili pa da mu nedostaia moralne sile. pred vsem pa materialnih sredstev, da svojim_ odlokom izvojuje vsesplošno veljavo in pokorščino. Akcije Japonske kot ene izmed ustanoviteljic Društva narodov so s počet-ka stale izvrstno, saj se da mandžursko vprašanje zaradi različnih stikajočih se Interesov obravnavati na več načinov, od katerih vsak ni brez tehtnih in upoštevanja vrednih argumentov. Najbrž bi ne bilo prišlo do tako zaostrenega razmerja med Društvom narodov in Japonsko, da si ni slednja s svojo šanghaj-sko avanturo zapravila vseh simpatij za-padnega sveta. Osobito se je ta izpre-memba opazila v Franciji, ki je sprva dopuščala" Japonski vlogo »pomirjeval-ca« na Daljnem vzhodu. Zadnje leto pa je popolnoma razkrilo japonske imperialistične namere in pod težo tega spoznanja tudi Ženeva ni mogla več oklevati. Društvo narodov se je moralo odločiti za ostrejši nastop proti javnemu kršilcu miru, ki je s svojimi bojnimi pohodi prelomil ne samo mednarodni pakt devetih sil, marveč tudi pravila Društva narodov in Kelloggov pakt o nenapada- nju. . Ženevska obsodba krivca je končno ovrgla očitke, da Društvo narodov nima moralnega poguma za nastop proti Japonski, ker je velesila. Odločitev je tem večiega pomena, ker je Japonska neprestano naglašala, da bo v primeru ranjo neugodnega izreka izstopila iz ženevske zveze narodov, kar je bila vsekakor močna grožnja in gotovo ni ostala brez učinka. Ako bo Japonska uresničila svojo pretnjo, ni Društvo narodov ničesar izgubilo na svojem pomenu, pač pa so Japonci dokazali, da njihovo sodelovanje v Ženevi nikoli ni bilo iskreno in da Japonska nima moralne sile. da bi brez užaljenega samoljubja prenesla obsodbo svojega krivičnega postopanja. V smislu pravil Društva narodov vežejo Japonsko še dve leti po izstopu vse obveznosti, ki jih imajo člani ženevske institucije, in ves ta čas ima Ženeva polno pravico, da proti nji odredi vse one sankcije, ki so določene za kršilce miru. Z izstopom se tedaj Japonska ne odtegne posledicam, ki jih je izzvala, obenem pa Ženevi ne ugasne dolžnost, da se zavzema za krivično napadeno Kitajsko. Pri današnjem stanju stvari seveda ni misliti, da bi Društvo narodov lahko priborilo svoji sodbi polno upoštevanje obsojenca. Ima sicer med svojimi sankcijami kot glavno sredstvo zoper nepokorne člane možnost proglasitve gospodarskega bojkota, vendar bi bil sličen ukrep danes brezuspešen, dokler niso v Ženevi včlanjene vse države sveta. Ako bi se bojkotu pridružili se Rusija in Amerika, ki nista članici ženevske mednarodne zveze, bi se Japonska z vso pravico pritoževala, da slednjima ne gre za prestiž Ženeve, marveč za svojo Tastno korist. Takega očitka pa Društvo narodov ne more riskirati. Vse jasneje se tedaj izoblikuje velika pomanjkljivost ženevske organizacije, da nima eksekutivne moči in eksekutivnih sredstev. Japonska zadeva je dragocen precedenčni primer, ki učinkovito podpira francosko tezo, da Društvo narodov ni popolna tvorba, ako ji manjka močnega eksekutivnega organa — mednarodne vojske, ki bi v primeru potrebe lahko s silo privedla kršilce miru k redu in pokorščini. Prav iz tega spoznanja pa izhaja francoska razorožitvena teza, ki naglaša potrebo varnosti, nakar je šele mogoča razorožitev Japonski primer pa zopet dokazuje, da je mednarodna varnost zagotovljena samo pod zaščito mogočne mednarodne vojske. Vsaka drugačna rešitev bi ostala le na papirju in Društvo narodov bi se po letih brezplodnih debat polagoma izrodilo v brezpomembno organizacijo, katere odločitev in sodb nihče ne vnosteva. Se več: Izvedlo bi lahko le take sklepe in Društvo narodov ie obsodilo Japonsko u —. ^ ^ m - m a _____________ Jm Z vsemi proti japonskemu glas« je glavna skupščina priznala kitajsko suverenost nad Mandžurijo - Japonska delegacija je odšla, ni pa še prijavila izstopa Japonske iz DN ' _ . 1 v. __• ___• nvicfofi 119. n Ženeva, 24. febr. AA. Pred glasovanjem o poročilu odbora devetnajstorice, zaradi katerega je bila sklicana izredna skupščina Društva narodov, je kitajski delegat dr. len izjavil, da bo glasoval za poročilo odbora devetnajstorice brez pridržkov, ker priznava sedanje pravice Kitajske kot države. Za dr. Ienom je stopil na tribuno šef japonske delegacije Macuoka. V začetku svojega govora je vnovič naglasu, da se Kitajska ne more primerjati z nobeno civilizirano državo, zakaj v njej vladajo vojna, tiranija, razbojništvo, lakota in poplave. Glavni vzrok neredov na Daljnem vzhodu so neurejene razmere na Kitajskem, zaradi katerih najbolj trpi Japonska kot najbliznja soseda. Kitajska je prostrana dežela, je nadaljeval japonski delegat, toda narod m. Kitajska ni zmožna samo sebe braniti, zmožna ni niti odkrižati se tujih vojaških sil, ki stoje na njenem ozemlju in v njenih pristaniščih. Japonska gleda v bodočnost z velikim strahom. Prizadevala si je doseči sodelovanje s Kitajsko, ki pa je to odklonila in hotela vreči Japonce iz Mandžurije, čeprav je za Japonsko življenjskega pomena. Japonska je vedno bila, je in bo bra-niteljica miru, reda in napredka na Daljnem vzhodu. To prepričanje jo sili, da mora vztrajati na ohranitvi neodvisnosti Manžukua. Možno je, da se je društvo narodov v začetku spora iskreno m vestno prizadevalo, da bi ga uredilo na zadovoljiv način, toda dejansko je posredovanje DN vedno dalo take rezultate, da se je Kitajska vdajala krivim nadam in dobivala poguma za svoje izzivalno zadržanje nasproti Japonski. Nato je Macuoka vnovič naglasil stališče japonske delegacije glede mandžur-^kega prebivalstva. Pri analiziranju poročila odbora devetnajstorice je poudaril da to poročilo prizanesljivo govori o Kitajski, dobrodejno akcijo Japonske na Daljnem vzhodu in v Mandžuriji pa čisto zamolčuje. Odbor devetnajstorice ie obsodil narod, ki je branik vsega, kar pomeni zakonitost in red v Pacifiku in na Daljnem vzhodu, in se zavzel za državo, katere zaostalost je bila vzrok vojn že celo stoletje nazaj. Tehnične komisije, poslane na Kitajsko, ne morejo prav presoditi anarhičnega značaja te dežele. Kitajski je potrebna energična mednarodna kontrola v tej ali oni obliki. Nato je Macuoka pozval kitajskega delegata, naj še pred glasovanjem izjavi ali je pripravljen sprejeti tako kontrolo. Izjavil je, da bo sprejetje poročila zbudilo med Kitajci vtis, kakor da so odrešeni sleherne odgovornosti in da smeio brez kazni izzivati Japonsko. Ce skupščina Društva narodov sprejme poročilo, ne bo s tem koristila ne Kitajcem, ne Japoncem in tudi ne miru. Nato je Macuoka kritikoval nekatere dele poročila, ki govore o uvedbi mednarodne oblasti nad Mandžurijo. Vprašal je, ali bi morda Zedinjene države sprejele tako kontrolo nad okolico Panamskega prekopa in Velika Britanija nad Egiptom. Na koncu svojega govora je prosil skupščino DN, naj skuša razumeti dogodke in ima pred očmi bodočnost ter ne sprejme poročila odbora devetnajstorice. V imenu Venezuele je izjavil delegat Zumeta, da se vrše že nekaj let nasilna dejanja na Daljnem vzhodu in na Daljnem zapadu, kakor da ne bi bilo mkakih pogodb. Venezuela bo glasovala za priporočila odbora devetnajstorice, ker se hoče s tem izjaviti proti vsakemu postopku, ki bi omogočil nasilnikom nadaljevati nasilja. . V imenu Kanade je izjavil Riddel, da sprejema poročilo in priporočila odboja devetnajstorice, ker vidi v njih temelje bodočih pogajanj. Litovski delegat Zaunius je izrazil zeljo, da bi sprejetje ne pomenilo sankcijo neuspeha. Svojo izjavo je zaključil z besedami, da bo glasoval za poročilo m priporočila odbora devetnajstorice. Glasovanje Nato se je vršilo glasovanje. Za poročilo in priporočila odbora devetnajstorice je glasovalo 42 delegatov, proti njemu pa samo Japonska, dočim se je Siam vzdržal glasovanja. Po razglasitvi izida je predsednik Hymans naglasi! veliki pomen tega glasovanja. Opozoril je, da se obe stranki na podlagi določil pakta DN tri mesece ne smeta zateči k vojni. Poudarjal je tudi politični pomen glasovanja. Priporočila, je dejal, predstavljajo ponudbo za sodelovanje, ki jo predlaga Društvo narodov v enaki dobri volji obema strankama. Hymans upa, da bosta to ponudbo obe stranki nekega dne sprejeli, zakaj uporaba sile bi rodila samo poostritev spora. Nekoč mora priti dan. ko se bo morala ta stvar urediti po določilih mednarodnega prava. Taka ureditev je človeštvu potrebna. Zastran Društva narodov mora izjaviti, da bo nadaljevalo svoje delo in svoje poslanstvo kljub nesoglasjem, da naposled zagotovi spravo in mir. Izjava japonskega delegata Nato je v popolni tišini podal šef japonske delegacije Macuoka naslednjo izjavo: Japonska delegacija in japonska vlada sprejemata z obžalovanjem in globokim razočaranjem na znanje, da je skupščina DN odobrila poročilo. Japonska je bila član DN od njegovega začetka in njeni delegati na mirovni konferenci v Parizu L 1919 so pomagali redigirati pakt DN. Bili smo ponosni, da smo mogli vzajemno z največjimi državami sveta sodelovati pri eni izmed največjih človeških ustanov, ki se je človeštvo kdaj zanjo zedinilo. Naša iskrena želja, naše veliko zadoščenje je vedno bilo sodelovanje z drugimi člani Društva narodov v svrho, ki je bila vedno človeštvu draga. Globoko obžalujemo položaj, v katerega smo zašli, zakaj prepričan sem, da vse navdaja ista misel in ista želja, da bi videli okoli sebe trajen mir. Ta misel in ta želja nas vodita pri vseh razmišljanjih in v vseh dejanjih. Ves svet ve, da je Japonsko politiko vodila iskrena želja, da ohrani mir na Daljnem vzhodu in s tem pomaga za ohranitev miru na vsem svetu, toda Ja- ponski ni bilo mogoče pristati na poročilo, zakaj njegova priporočila ne morejo jamčiti miru na Daljnem vzhoda. Japonska vlada je zato prisiljena sklepati, da imajo Japonska in drugi člani DN različne nazore o sredstvih, ki naj ohranijo mir na Daljnem vzhodu.^ Japonska vlada mora ugotoviti, da je na skrajni meji svojega prizadevanja za sodelovanje z Društvom narodov, v kolikor gre za kitajsko-japonske probleme. Vkljub temu se japonska vlada ne bo nič manj prizadevala, da ohrani mir na Daljnem vzhodu in da ohrani in še bolj sklene dosedanje dobro in iskreno razmerje z drugimi velesilami. Ni mi treba posebej poudarita, da preveva japonsko vlado slej ko prej ista želja, da prispeva s svojimi močmi k blaginji človeštva. Zato bo tudi v bodo-! če vodila iskreno politiko sodelovanja pri delu za vesoljni mir. Odhod japonske delegacije Ko je Macuoka končal, je na čelu japonske delegacije ostentativno zapustil skupščinsko dvorano. Predsednik je nato sejo zaključil in sklical prihodnjo za popoldne ob 17. uri. V japonskih krogih podčrtavajo, da Macuoka ni javno napovedal izstopa Japonske iz DN. S tem, da je japonskai delegacija ostentativno zapustila dvorano, je hotela samo demonstrirati. Politične posledice tega glasovanja bo pa izvajala šele tokijska vlada. Ženeva, 24. febr. g. Splošno pričakovana prijava izstopa Japonske iz Društva narodov je izostala. To presenečenje se označuje kot najvažnejši dogodek današnjega dne v Ženevi. Obenem zagotavljajo, da izjava Macuoke ni še zadnja beseda japonske vlade, ker Japonska iz taktičnih vzrokov še čaka z izstopom glede na nadaljnji razvoj na Daljnem vzhodu. Tokio, 24. febr. AA. V političnih krogih sodijo, da bo japonska delegacija še nadaije sodelovala v razorožitveni konferenci, čeprav je zapustila Društvo narodov. aroin® skupščin® Novi društveni in zborovalni zakon je bil sprejet v načelu in podrobnosti konski načrt omogočil raznim federalističnim, plemenskim in verskim strankam zo-petno kandidiranje pri volitvah. Govornik je opozarjal na postopanje jezuitov. Za nedeljo so napovedali veliko zborovanje vseh jez n-tov in njihovih sotrudnikov iz naše kraljevine v Zagrebu v tamošnji največji dvorani Hirfenberška afera se vleče dalje Beo-rad. 24 februarja, p. Narodna skupščina je imela danes sejo dopoldne m popoldne'. Na dopoldanski seji sta bila konstituirana odbor za proučitev zakonskega predloga za pobijanje spolnih bolezni,, ki mu predseduje poslanec Filip Lazarevic, ter odbor za proučitev konvencije med naso državo in Avstrijo o zrakoplovstvu, ki mu na-čeluje poslanec Svetislav Hodzera. _ Nato je skupščina prešla na dnevni red, v razpravo o načrtj novega zakona za zborovanja in društva. Narodni poslanec Ferdo Šega je hotel pojasniti svoj včerajšnji medklic, da bi duhovniki ne smeli biti občinski predsedniki. Poudarjal je. da so ga do tega naziranja pripravile žalostne izkušnje. Navedel je primer. ko je bi duhovnik predsednik občine, zaradi česar je prišlo do prelivanja krvi in so tudi mnogi kmetje izstopili iz katoliške cerkve. Poznal je tudi župnika, ki se je. poleg svojih rednih poslov, bavil tudi z dobavami prašičev in živine. Zato je neki zagrebški mesar, znan šaljivec, odšel k nadškofu dr. Bauerju ter ga naprosil, na tudi njenrj da župnijo, kajti, če more župnik dobavljati prašiče. bi bil lahko tudi mesar za župnika. Poslanec dr. Oton G a v r a n č i č je izjavi, da ie prejel veliko število pisem, v katerih se mu izreka zahvala, ker je predložil v Narodni skupščini zakonski predlo«? za izgon v tenoonem oziru ze^o tlooro pri-p.-avij&mj. iiauc,^ uprava m po»uuit=am jij-cni ixjdelka zbrau uD.lico materiala, k; sluzi v boljšo presoja proraouna. Ou-tielki ba-as«ie uprave oo ses-javli vestuu, pregledna ju izčrpna poročil« o pc-ictiiez-, u varnih in aictua.uai vpraianjm svojih i^aoru/v, da uotujo -in.t>re«ent:, v prvi v r3u ciani banovinskega »veta, xi tega pripravljenega materiala poleg detaj ta ranega proračun^ m obsežnih pojaMt'4 k preračunu /cio ja»i:o "u pregledno sliko o vseh ./.u v razpravi. Poieg te-ga več uui intenzivno Ln ma-r-ljivo Očlovai i.inančin oubor, ki je tudi .-oral kopico nadaljnjega obilnega rnate-r.jaia, poročil istd. Ce vračunamo še obširne govore posameznih referentov, g. bana m g. podbana, nadalje glavnih govornikov y generala; debati in poročila skoro vseh členov banovinskega sveta, ki so jih podil h o položaju m potrebah v svojih ere-j..h, se je nakopičil ogromen materijal, Ki l> natiskan obsegat prav debelo knjigo. Ob skromnem prostoru, ki ga mamo na razpolaganje. ker tečejo paralelno razni drugi dogodki, ki jih kot dnevnik ne moramo prezreti, je torej jasno, da eo nnšfi poročila le zelo kratek in bled pregled debate m dogodkov sedanjega zasedanja banovinskega sveta. Da izvršimo svojo novinarsko dolžnost moremo podati le čisto kratek kronološki pregled razvoja za-j»p.dan ia. Ban Manišič o perečih vprašanjih Današnjo dopoldansko sejo j« g. ban d>r. Maruše otvorii nekaj pred 10. uro. Na predlog člana ban. svet.'s Vidmarja se jc onuot.io či tanje obsežnega zapisnika zad-u i seje in je g. ban določil namesto tega tri ov«rovatelje zapisnika. Nato je g. ban tih razne opazie m kritike, ki so jih iz-:io.%1 i \ generalni debati različni člani banovinskega sveta, reagiral v obsežnem, skoro euo uro trajajočem govoru. Takoj uvodoma je naglasa!, da so n»i narodni obstoj, ur~Sa kultura in naše gospodarstvo absolutno vezani na jugoslovensko državo. Zato hočemo /■ vsemi silami pobijati tendence, ki b: hotele naše narodno in državno edinstvo rušiti. Slo-\ um rmo strnjeni v neomajni zvestobi z Ni. Vel. kraljem in r, narodno dinastijo Karad iordjevidev. (Navdušeno odobravanje.) Po tej konstataciji pa morrrno poglobiti niipore, da se čimprej uvedeta de-; oncen tr«c:>i in decentralizacija. (Splošno odobravanje.) Neresnični očitki pastirskega Usta proti boštanjskemu Sokolu Nadalje sp >e g. ban bavil z zadnjo Škofovsko j uglasi; co proti Sokolstvu. ki jo moramo odklsajati, v kolikor pomenja napad na organizacijo, ki je z zakonom potrjena. Sokol ni m ne sme biti n'kcl: pi°-i "verski, nasprotno: Sokol vzgaja in dopolnjuje versko vzgojo. Ce Sokol vzgaja «n;ad.«io v ljubezni do svojega naroda, do j>ravice. lepote m resnice, potem opravlja de to. pri katerem bi želeli, da so vse cerkve ii vs.e vere z njim toLidarne. CJ. ban se je nadalje bavil s posameznimi oci t k: pastirskega lista, ki med drugim trdi. da je sokolski naraščaj v Bo^tauju napravil n sme nema izlet, da se odmakne m.sijonu Ci. ban je ugotovil, da ao natančne poizvedbe io zaslišanja mnogoštevilnih prič pokazale, da je sokolski naraščaj v Boštajiju napovedani izlet enkrat odložil ravno zaradi tega, da so se lahko otroci udeležli misijonske procesijo, potem pa ga je priredil na tak dan, ko je bil po naznanilu duhovništva misijon določen samo za odrasle. Poizvedbe so tudi dognale, da so trditve o nedostojnem vedenju naraščaja na izletu docela izmišljene. V nadaljevanju svojih izvajanj je ban poudarja i, da Sokol strogo pazi. da ne pride nikjer v konflikt f cerkvijo. V»r-sk;h čuvste-v n kjer ne žali, ker je naš na-rod veren in hoče ostati. Dogodili so se slučaji, ko je Sokol prišel v konflikt s tem ali ornim duhovnikom. tod<» tudi ti*h konfliktov ne izziva Sokol. Če nastane i- trn f I k t s cerkvijo zaradi sokolski h vencev pri pogreba. -zaradi odklanjanja blagoslova sokolski m -zastavam in 9ofc->l«k'tn do-»nrm, je to konflikt, ki ni S-il izzvan od sokolske strani. To p.i ne dokazuje, da je Sokol protiver-"fc; le v interesu nekaterih gospodom je, da se predstavlja kot proti-verski. Naša politik« do cerlore in ver« se ne bo spremenila. Naš narod je v*ren To socialno in mora'no dobrino goj'mo in jo bomo vedno gojili. Razpust Prosvetne zveze Jugoslavija se bo ubran La svoj« h sovražnikov, notranjih in zuua.ijih. Ker so nekatere organizacije, ki ni ni h naloga poliirika, vendar politično udejstvovale, fem b i pr.moran razpustiti obe Pro-verni zvezi v Ljubljani in v Mariboru in vsa v njih včlanjena društva, ker nisem mogel dovoliti, da se dela taka subverzivna ag'-taerja. (Odobravanje.) Ker je večkrat nanesla be«ecia na našo univerzo, nagkvšam, d« smo Slovenci ponosni na svojo univerzo, ia smo ponosni, da f*no po tolikih letih bojev dobili našo slovensko univerzo v Ljubijv;'. Hočemo to univerzo čuvani in braniti. Hočemo, da se naša univerza zgradi da popolnosti z vsemi svoj mi fakultetami .Splošno odobravanje.) Biti mora .sve^lvk in žarišče naše kulture na meji; biti mora žaršče tudi za naše brate, ki D-so tako srečni, da bi bili svobodni kakor .ni. Slovenci naj vedo, da biti dober Jugosoven ne pomenja biti izdajalec slovenstva, ^ar/be dober Slovenec je tudi dober Jugosloven. Trboveljska družba G ban je nato prešel na gospodarska vprašanja Izvaja! je med drugim: Za naše gospodarstvo je asidepo no blokiranj* vsakega denarnega prometa. . Pomoč cen- tralne vlade je mrjoo potrebna. Tudi mi s svoje strani moramo napraviti vse, kar moremo. V smislu predloga g Zadravca bom sklical anketo naših javnih delavcev in gospodarstvenikov, da s-3 dogovorimo, kako bi ublažili to krizo. P o t rud ti se moramo, da naša produkcija ne pade šc bolj. Potreben nam je optimizem, ki je pri našem ljudstvu, posebno pri kmetu še vedno velik. (Odobravanje ) Važna zadeva v okvira celokupnega gospodarstva je zadeva traoveijskega premogovnika. Nazori o tem so često nejasni. Kes je padel odjem premoga po železnicah za polovico. Na dru^i strani pa m bila samo država tista, ki dala ž.veli družbi. Tudi privatni cdjjm j-3 bil ogi«>-men, a je zdaj padel. Tudi če bi ostal procent udeležbe Trbove'iike družbe pri dobav.i premoga dTŽavnim železrvcam nespremenjen, bi ta dobava premoga padla na polovioo. Pri takem stanju bi sivanil, da bi se samo v tem odjemu države i<,k&lo rešitve celi situao-ji. Tudi v tej stvar1 je treba iiksati odpomoči, ki bo bolj učinkovita, Zložftev obem G. bnri je nato govoril o elektrifikaciji, potem pa prešel na komasacijo v.oi'11. Ta potreba je v dravski banov ni absolutna. Imamo občine v naši 'Tanjsnni, ki ne štejejo niti 200 ljudi. Ob nalogah, ki ee danes stavijo v socialnem v.i prosvetnim oziru občinam, je popolnoma izključeno, da bi take maj.hine občiine mogle obstojati. Zato je potrebno, da pr:de do komasacije. Glavno osnovo bo dal novi občinski »a-kon. Odločilni morajo hiti v prvi vrst' gf.»-spodarski v:d:ki, nadalje Pe bodo morali šolski okol;ši strinjati z okolišem občine. Taka komasacija se bo morala vršiti v sporazumu z narodom. Pred de^in tivno odločitvijo we bedo morali zaslišali v s« faktorji, ki prihajajo vpoštev. Kmetijstvo Kritika, da naš proračun a« odgovarja potrebam kmetijstva, je neopravčeM. Banski upravi ai manjkalo nikdar dobre volje, da bi čim izdatneje podprla kmetijstvo, toda žalostno dejstvo j«, da je manjkala denarna možnost. Potrebno pa je, da se naš kmet podpira kakor zaslužti. če mnogokrat tega tudi ne moremo storiti z denarjem, napravimo to z našo politiko napram našemu kmetijstvu. Naše šoleo predavanja, udejstvovanje naših sresikih odborov, učiteljstvo. Kmetijska družba, vse to so faktorji, ki delujejo v korist našega kmetijstva. Moramo vzposobiti kmetovalce, da producirajo kvalitetne pridelke, ker le na ta način ai bomo prisvojili tržišča z našim sadjarstvom in z nošo živinorejo. Mnogo je treba storiti še glede raz.pe tavanja kmečkih pridelkov. Kmet mora direktno imeti zaslužek od svojega truda, ne pa razni vmesni prekupčevalci. V tej smeri se je reorganizirala tudii naša Kmetijska družba. Sreski cestni odbori na žalost niso mo-g'i dobiti denarja, na katerega so računali. Zato smo imeli velike težave. Za te zaostale dajatve smo predvideli ztiesefe 5.5 milijonov, ki bo zadostoval, da bodo sreski cestni odbori pokrili potrebe. Dobre ceste so velike važnosti za naš tujski promet, katerega moramo tudi z vso intenzivnost jo pospeševati. Razmere v bolnicah G. ban je govoril nato še o pomožni socialni akciji in potem reagiral na očitek ban. svet. Tavčarja, da so naše bolnice kulturni škandal. Če bi bilo to res, bi to napravilo porazen vtis. Res so naše bolnice mnogo premajhne. Iz tega izhajajo vsa druga zla. Naše zdravn ško in drugo osob-jc pa je na višku svoje naloge. V bolni- cah vladata vzoren red in čistost. Gospodarstvo je dobro. Moramo pa delati na razširjenje bolnic, da bodo odgovarjale potrebam prebivalstva Banska uprava bo podpirala tudi zasebne akcije v tem oz.ru, n. pr. v Koče/ju in v Kranju. Vsa taka prizadevanja bodo naš'a ugoden odmev jn podporo. Ban. svet. Tavčar je ugotovil, da je on svoje opazke glede bolnic napravrl v ožjem krogu seje finančnega odseka in n-e ! na seji bansk^a sveta. Vzdržati mora. da j n so raz>mere zlesti v ljubljanski bolnici ! take, kakor bi »i jih prebivalstvo želelo ! in da je res kulturni škandal, ker teh raz-j mer ne poprav mo in odstranimo. Bolniki , morajo često ležati po dva v eni postelji, j V nekaterih dvoranah je rrmogo več bod-; nikov, nego je dovoljeno. Mnogokrat so t bi',i težki bolniki odklonjeni. Lažji bolniki ležijo celo na hodnikih po tleh. Nikakor pa ni govorn k trdil, da bi persorm! ne bil izvršil svojih dolžnosti. Naša dolžnost je. da skrbimo za noše bolniške. Storiti moramo v tem oziru še mnogo. G. ben je vzel izjavo Plana Tavčarja m »nanje in nato podal besedo g. podb«-nu dr. Pirkmajerju. da da potrebna strokovna pojflsni*,a k pro.ačuTru. Podban dr. Pirkmajer G. podban dr. Pirkmajer j« reagiral na včeraj sproženo vprašanje, kolika je obremenitev dravske banovine z državnimi davki in davščinami in koliko žrtvuje državna blagajna za potrebe dravske banovine. Na osnovi interesantnih številčnih ilustracij je pravilno usmeril vorašanje ter prišel do zaključka, da je odvisna obremenitev dravske banovine z državnimi dajatvami in njena udeležba na državnem proračunu od gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik tako visoko razvite upravne edmice, kakršna je naša banovina. Opozoril je, da more številčna primer« java izdatkov in dohodkov državne blagajne z ozirom na dravsko banovino dovesti do različnih rezultatov, ker ni točnega merila za udeležbo banovine na skupnih državniih izdatkih, oziroma na skupnih državnih dohodkih. Ako vzamemo, da smo na dajatvah za carine udeleženi z 10 odst., kar bi odgovarjalo splošnemu odstotku udeležbe na državnih bremenih, tedaj izkazuje dravska banovina primanjkljaj. Ako pa se ta odstotek poviša, se moro na ta način konstruirati tudi nekaj 10 milijonov prebitka. To vprašanje se vobče ne da obravnavati zgolj s stališča računskih številk, ker se nebroj dobrin ne da izraziti v šte» vilkah, dasi imajo pozitivne materielne posledice. Ne more biti dvoma, da je treba na to vprašanje gledati n zvez i z velikimi kompleksi komponent, ki odločujoče vplivajo na rezultat; pravo sliko dobimo še le tedaj, ako abstrahiramo od državne skupnosti ter napravimo na osnovi razpoložlji« vih številk teoretičen poskus osamosvojitve. Tu je rezultat porazen ter naj bi bil svarilen memento onim, ki lahkomiselno pokrenejo to vprašanje, ker nas številke tiče, da je samostojna Slovenija socialna, kulturna in gospodarska absurdnost, ki jo more izraziti le kak skrajno lahkomišl}en politični demagog ali pa popoln analfabet. Nato je obravnaval g. podban v daljših izvajanjih vprašanje decentralizacij« ter orisal historični razvoj tega problema dr>j-god in pri nas. Osvetlil je ta problem tudi teoretično ter opozoril, da moremo pričakovati od razširjene samouprave gotovo večjega razumevanja za lokalne potrebe, da pa bodo končni uspehi in trajnost take samouprave zasigurani samo reda;, iko se bomo naučili pravično podrediti ožje inte» rese splošnim ter odstranjevati trenja med interesi banovine in država Podrobna razprava Po govoru g. podbana je g. ban otvoril podrobno razpravo o prvem in drugem poglavju proračuna (splošni oddelek z glavno pisarno in upravni oddelek). V imenu finančnega odseka je podal o teh poglavjih obširnejše poročilo ban. svet Evgen Lovšin: Izvajal j« med drugim: »Splošni oddelek je doti ran letos » 6,788.000 Din (lani 6.393.000 Din), upravni oddelek letos 534.000 Din (lani z 262.000 Din). Pripomniti je treba, da je bilo efek* tivno porabljenih do 31. januarja 1933 v splošnem oddelku samo 72 odst proračunske vsote, v upravnem oddelku pa 80 odst. Povišanje proračuna splošnega oddelka se nanaša v glavnem na postavko ia pospeševanje elektrifikacije, ki znaša letos Din 1,300.000, napram lanskim 1,000.000 Din. V drugem oddelku pa je prišla na novo vsota 200.000 za izvedbo komasacije občin. Pri banski upravi in pri vseh njenih pod* je t jih in ustanovah je bilo zaposlenih koncem preteklega leta 1348 oseb, od katerih je 232 dnevničarjev in 602 cestarja. Personalni izdatki znašajo 24.840.000 Din. Poleg banovinskih nameščencev pa se sahaja pri banski upravi in sreskih načelstvih Se 752 državnih uradnike.', zvaničnikov in olužiteljev ter dnevničarjev, ki pa obrem^ n ju jejo državni proračun. V mestih in po deželi j« veliko nezaposlenega inteligenčnega naraščaja, ki baš zaradi svoje nezaposlenosti prihaja na raz* na stranpota. Dolžnost banovine je, da tudi ona nekaj zanje stori. To naj bi *e do* seglo na ta način, da bi banovina sprejela za enkrat vsaj 30 takih mladih absolventov srednjih šol v svojo službo proti majhni odškodnini na primer 600 Din na mesec. S tem bi se ti mladi absolventi mogli vsaj prehranjevati in bi na ta način lažje čafca-H na službe v privatnih podjetjih, obenem bi v tej ali oni stroki pridobili nekoliko praktičnega znanja. V to svrho je v proračunu 300.000 Din. Poročilo pravi nadalje, da je hranilnica dravske banovine prevzela leta 1930. 14.500 delnic tiskarne Merkur, 8 tem pa tudi 2.700.000 Din dolga za »Jugoslovana«, ki je ob;av!jal tudi uradna obvestila in nadomeščal sedanji »Službeni list«, V zadnjih dveh letih se je ta dolg deloma z dobički tiskarne, deloma s pomočjo hranilnice znižal na vsoto 865.000 Din. V letošnjem proračunu se nahaja še no» va vsota 200000 Din za izvedbo komasacije občin. Ako se sporazum doseže med prebivalci samimi ne bo veliko zadržkov pri nadrejenih oblasteh, če ni sporazuma med prebivalstvom, je namen banske uprave, da se sestavi v dotičnem srezu mešana komisija birokracije in zastopnikov občin, ki naj bi našla pot do sporazuma. Kar bi še ostalo, naj bi rešila banovinska komisija, sestavljena iz potrebnih strokovnjakov m članov banovinskega sveta. V opisane svrhe je postavka za izvedbo komasacije občin potrebna. Ker »e ni nihče oglasil k besedi, je ban dal prvo in drugo poglavje proračuna na glasovanje; obe sta bili soglasno sprejeti. Prosveta Ker j« načelnik kmetijskega oddelka banske uprave bolan, je ban prešel na četrto poglavje proračuna (prosvetni oddelek). Razpravo je uvedel načelnik prosvetnega oddelka Mazi z obširnim in izčrpnim poročilom o stanju šolstva v dravski banovini, o stanju šolskih poslopij, o ustanovitvi novih narodnih šol, o gospodarstvu 5o!» skih občin, o šolskih vrtovih, o tečajih za učiteljstvo narodnih šol, o banovinskih šolskih zavodih, o podpiranju dijaštva, itd. Poročilo je banovinski svet vzel pohvalno na znanje, nakar je poročal v imenu finančnega odseka o tem poglavju ban. svet. dr. Senčar. ki je v imenu finančnega odbora predloižl glede Šolstva ▼ banovini naslednjo resolucijo: I. Banovinski svet izreka tako kraljevski banski upravi, kakor tudi učiteljstvu vse priznanje in zahvalo za uspešno delo v vseh amereh prosvetne politike. II. Pouk na osnovnih in srednjih šolah naj se prilagodi modernim potrebam časa in vzgojnemu smotru tako, da se izloči nepotrebna formalistična navlaka, ki danes obremenjuje pouk in ovira mladino v svojem telesnem in duševnem razvoju. Največja pozornost naj se posveča srčni po-plemenitvi mladini. III. Učni načrti naj bodo v okviru enotni za vso državo, tako, da bo zaslgurana vzgoja mladine v duha državnega ln narodnega edinstva, podrobnosti pa naj ae prepuste ureditvi po banovinskih iolskih •vetih. Istotako naj se učne knjige odobravajo za posamezne banovine po zaslišanju banovinskega iolskega sveta in odstopi od namere enotnih učnih knjig za vso državo, ker bi se mogel sicer ogrožati učni smoter, šolski zvezki naj se tiskajo in zalagajo po banovinskih zalogah šolskih knjig. Cene šolskim knjigam in učilom naj določa banovinski šolski odbor. IV. Vprašanje stanarine in kurjave učiteljstva naj se prepusti v reisvsnje bano-vinskim svetom, da bodo tako mogli upoštevati posebne prilike v svojih področjih. V. Nastavitev in premestitev učiteljstva naj se vrši po zaslišanju banovinskega šolskega odbora. Namestijo naj se čimprej na izpraznjena službena mesta nove učne moči v ©mislu predloga banske uprave. Prvenstveno je nastavljati moške kandidate, absolvente državnih učiteljskih šol. Poročenim učiteljicam, zlaeti onim, ki niso poročene z učitelji je s primerno odpravnino, odnosno z znižano pokojnino omogočiti, da napravijo mesta nezaposlenim učiteljskim kandidatom. Član banovinskega sveta Arko je predložil tudi resolucijo, s katero se odločno obsoja nastop jugoslovenskega episkopata proti Sokolstvu. Resolucija se glasi: Katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije Je nastopil v svojem »Pastirskem listu« proti >Sokolu kraljevine Jugoslavije« s povsem neosnovanimi očitki, češ da je ta organizacija brezverska in protiverska ter da v moralnem oziru kvarno vpliva na vzgojo naše mladine. Obžalujemo ta korak episko. pata, ki je bil taliko bolj kvaren, ker se je izvršil v času, ko so voditelji nekih bivših političnih strank biti na poslu, da napravijo med državljani zmedo in rušijo narodno in državno edinstvo, ki sta pogoj in temelj srečne bodočnosti naše države. Z obžalovanjem tudi ugotavljamo, da so s tem svojim pismom najvišji cerkveni dostojanstveniki zapustili teren svojega vzvišenega poklica. Izrekamo s tega mesta našemu Sokolstvu svojo zahvalo in priznanje za njegovo dosedanje požrtvovalno, nesebično in uspešno delo, posvečeno moralni in telesni okrepitvi ter narodni in državni vzgoji našega naroda. Trdno smo prepričani, da bo Sokol kraljevine Jugoslavije vkljub vsem neosno. vanim napadom v bodoče še vztrajnejše in pogumnejše vršil svoje poslanstvo. G. ban je ob tej priliki dal prečitati pro* tokole o zališbah in poizvedbah glede dogodka v Boštanju, ki ga očita pastirski li>t. Iz protokolov izhaja, da je ta očitek popolnoma neosnovan. V tej zadevi sta še govorila ban. svet. dr. Roš in Krulej. banski svetnik Golouh pa se je bavil z razni« mi šolskimi zadevami. Oglasila sta se k besedi tudi ban. svet. Babnik in Orehek, nakar je ban odredil glasovanje. Predlog finančnega odseka glede proračuna kakor tw di resolucija finančnega odbora in resolucija ban svetnika Arka so bili so&lasno spreleti. Ob 13.30 ie ban zaključil predpoldansko sejo. Kmetijstvo Seja se je nadaljevala ob 4. popoldne. Takoj po otvoritvi je predlaga! banovinski svetnik dr. Bratkovič. naj se ekspoze?i načelnikov banovinskih oddelkov ne S tajo m smatrajo kot prečitani. ker so bili itak. razmnoženi in izročeni banovinam svetnikom. Predlog je bil brez usrovora sprejet. Takoj nato se je pričela podrobna raipra-oa o proračunu za kmetijstvo, ki jo je v imenu finančnega odbora otvoril banovinski svetnik Janžekovi* « sporočilom o stanju kmetijstva v dravski banovini. Poudarjal je, da ie iz letošnjega proračuna sicer razvidno, da se našemu kmetijstvu posveča pozornost, da pa bi bilo potrebno tej najvažnejši panogi našega gospodarstva posvetiti še večjo skrb. Ban. svet. Detel« }e hsrazfl željo o povečanju dotacije za mlekarsko šolo v Skof.ji Lold. nakar ie ban dr. Maruši? pojasn;l prizadevanja banske uprave za osnovanje posebne kmetijske šole za planinske kraje. Vprašan je ban. svet. L a ▼ t i S a r j a, ali se re« namerava opustiti ribogofni zavod v Bohinjski B;strei, ie ban dr. Marišič zanikal; zavod se postopno zelo razširja. Ban. svet. G o 1 o n h je izjavil dvom. ali bo moglo naše kmetijstvo, ki živi v majhnih razmerah, vzdržati inozemsko konkurenco, ker je znano, da izpodriva Amerika, zlasti pa Kanada, eelo druge, bolje urejene agrarne države. Položaj našega kmetijstva j«1 tudi zaradi tega slab. ker je zemlja razdeljena na mala posestva, ki se čimdalje bolj razkopavajo na še manjše drobce. Priporoča uvedbo enotnega tipa produkcije, kar naj bi ee omogočilo s skupnim obdelovanjem zemlje. Večjo pozorno«t bi bilo treba posvetiti tudi vrtnarstvu. Ban dr. M a r u š i 5 je pripomnil, da pomenja v efdanji krizi industrijalizacija kmetijske produkcije največjo nevarnost za našega kmeta. Primer v tem pogled j nudi naše hmeljarstvo, ki je zašlo v veliko krizo, ko je minila konjunktura. Moč kmetijstva je bnš v tem. da pomaga ena panoga drugi. Razen tega kmet tudi ni odvisen samo od konjunkture na trgu, ampak tudi od vremenskih prilik. Individualna produkcija je za kmeta ideal, dočim kolektivna produkcija izenačuje prdelke in je zato še bolj odvisna od vsakokratne tržne konjunktire. Banovinska uprava pospešuje zato vse kmetijske panoge. ne samo poljedelstvo, ampak tudi sadjarstvo. perutninarstvo in druge. Ban. svet. B a j u k je poudarjal, da kolek-tivizacija v naših gorskih krajih ni mogoča, priporočljiva pa je gotovo komasacija zemljišč. Ban. svet J a n i e k o v i 5 Je prosil, na j bi banska uprava posvetila pozornost mariborski vrtnariji Džamonije, ki je propadla, t°r nai bi razni šljala, ali bi se ne mogla uporabiti za kake vzgojne namene. Ban. svet G o r n j a k je omenil, da je banska uprava priporočala lani sredstvo za mazanje dreves v zaščito proti zajcem, ki pa se je izkazalo za ?Iabo. V bodoče naj so preprečijo enaki primeri. Nadalje je tudi poudarjal potrebo sprememb lovskega zakona, ker povzročajo zajci ogromno škodo polj-edel- Po kratki nada'!ftnji debati o škodljivcih sadnih dreves in o obrambnih sredstvih je bil propačtm za kmetijstvo soglasno sprejet. Ceste in mostovi Nato se je začela razprava o netem pojavili proračuna: teliti'črni oddelek ki nred-videva v izdatkih znesek 39153.787 Din. Iz5rpiio poročilo načelnika tehničnega oddelka je banovinski svet vzei na znanje, nakar je ▼ imcau onanfinesa odseka podal ban. svet notar Koder obširneje poročilo, ki nasrlaša pred vsem načelo, da je treba iz tega proračuna ločiti izdatke, ki so potrebni za vzdrževanje obstoječih na-■pirav, od izdatkov, ki so potrebni za grad-ttjo novih naprav, t j. za investicije. Banovinskih cest šmarno v naši banovini 4080 kilometrov, državnih pa 616 tem. V vseh drugih banovinah je to raizmerje ugodnejše nego pri nas. Za im-vesticitjska dela bi moral obstojati peseben načrt, ki bi obsegal vso banovino. Najeti bi bilo treba posojilo v svrho realizacije tega programa. S temi deli bi pa tudi v veliki meri rešili vprašanje naše brezposelnosti, oplodilo bi se naše narodno gospodarstvo z dotokom produktivnega denarja. Bivše okrajne ceste so pastorke. Banovina iih n.i prevzela, temveč je naročila, naj jih občine prevzamejo. Te se pa zopet tega branijo. Tako imamo ceste ,ki zantje nihče ne skrbi. Našel se .ie zanje izraz »subvencionirane ceste«. Da sc zadeva uredii. predlaga finančni odbor kon-peot uredbe, ki naj jo banska uprav Strr.--*rei izida. Proračun tehničnega oddeHka je lani štel 51 milijonov, pa se nismo mogli lotiti novih gradenj, letos izkazuje proračun le 39 milijonov. Ta proračun določa za vzdrževanje enegra kilometra ceste 6000 dinarjev, dočim je to število v izkušnjah dosti večje. 7.5 do 10.000 Dni. Končno predlaga poročevalec naslednio resolucijo: »Banovinski svet ugotavlja, da le težko obremenitev dravske banovine v veliki meri pripisovati dejstvu, da vzdržuje nad 4,l00 kilometrov banovinskih cest, dočim le »a državnem proračunu le okroglo 600 km cest. Banovinski svet naproša kraljevsko vlado, da to relacijo Izenači s položalem t drugih banovinah. Ban. s vel Erjavec ponrdarja, h je T Prekmurju razmerje batno vinskih cest najneugodnejše, ker je tam samo 77 km ba-novmskih cest dočim so vse ostale sresfce in občinske ceste. Prosi, nai se termi odporno re. Ban. svet dr. Sajovtc predlaga, d* se večina bednostnega fanda, ki bo sklenjen, porab; za popravo in napravo mrjno potrebni cest Priporoča izgradnjo ces* Kočevje—Stari breg in Kolpa—Banialoks Podban dr. Pirkmajer, ki hipno predse-(Suje banovinskemu svet«, obljubiti a, ete *e bo banovinska uprava ozirala na izražene želje, pričakuje pa tudi iniciative s strai; občin, ki naj prispevajo vsaj z delom in vožnjami sa gradnjo novih cest. Nato je bil proračun za tehnični oddelek soglasno sprejet Sk'enfen je bil tudi dodatni proračun kot prispevek za gradnjo aerodroma v zuesk-u 100.000 D:n. O socialni politiki se je razvila po poročilu banovinskega svetnika Ivama Tavčarja obširna razprav?., zla«ti o novem fondu v znesku 23 milijonov Din za omiljeni« brezposelnosti Proračun in vsi dodatni prediogi ter resolucije k temu poglavju so bili sprejeti soglasno. O tej debat: bomo še poročali. Nato je bilo odobreno tudi proračunsko poglavje za finančni oddelek. Ob 20. je bila seja prekinjena ter sc k' o-b 21. nadaljevala s podrobno razpravo o proračunu za trgovino, obrt in industrijo. Strašna smrt treh pastirjev Sarajevo, 24. februar,a. V planinah Rajačkega dola v glamočkem srezu se >e odigrala v sedanjih hudih snežnih viharjih strašna tragedija, k: je zahte vala živ:jenje kmeta Todora * Subašiča m njegovih nečakov Aiek^e ;n Riste. Suhašt-čeva rodbina je imela r.a plan ni vehko čredo ovac m so se stric u njegova dva n- -čaka napotilo ie pred nistopom bnežmh v:harjev na planino, da bi videil, teako jc s pašo. ter odločili, ali naj čreda še ostan" na planini, al.i pa se odžene domov, Ko so prišli na planino, je začelo neuaaoma snežiti in so imeli mnogo sKroi m trjda, predno so čredo zbrali v pia/vnski dc-1*!', kjer je bila napravljena tudi pastirska koliba. Po težkem deiu se v*i tr je u ta borili v kolibi in m<čno zakurili v prinvfvtni peči. V podstrešju kolibe je b lo polno eu-h;h smrekovih drv m je skozi skladnioe vo drl tudi navaden pločevinasti dinin.k. k; s*5 je tekom noči razžarel in ko s 3 str-c n njegova dva nečaka utrujeni r.ri;e> zaspa',,. se je okrog d mnika na podstrešju vnelo suho dračie. V kratkem času e paašatska koliba z nesrečnimi prebivalci vred p«.gorela do tal. Rodbina, daleč spodaj vasi je bila v velikih skrbeh, ko so kar erez tkč nastopili snežni meteži. upala pa je, da so a; pastirji poiskali zavetje v kaki piar.šart-ki koči ter da čakajo s čredo \red ua priložnost za vrnitev v dolino. Past rjev r črede pa ni bilo od nikoder in ko je ▼ torek burja prenehala, so se rojaki na v«e zgodaj napotili na planino. Spotoma so imeb ve'like težave zaradi ponovnih snežnih metežev, Im pa so prišli na planino. 90 videli že od daleč, da planerske