PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 176 (8882) TRST tn.*pV 20. inliifl 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaši Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. AMERIČANI PROTI NIX0NU V nedeljo ponoči je pravosodna komisija izglasovala prvo poglavje obtožnice proti Richardu Nixonu, v katerem so našteti prekrški, ki ' so bili zbrani pod skupno etiketo Wa-tergata. S tem je komisija dejansko postavila predsednika na zatožno klop in priporočila Predstavniškemu domu, naj formalno obtoži šefa Bele hiše. Tako je drugič v ameriški zgodovini stekel komplicirani hi zarjaveli stroj «impeach-nienta», postopka za odstavitev izvoljenih državnih voditeljev. Ameriška javnost, ki je v zadnjih dneh spremljala po neposrednem televizijskem prenosu razpravo v pravosodni komisiji, je vznemirjena in zaprepadena, čeprav sklep ni Dii nepričakovan. Od samega začetka razprave je bilo nam-reb jasno, da je komisija trdno prepričana o krivdi predsednika. O tem priča tudi dejstvo, da se je za obtožnico izreklo šest predstavnikov republikanske stranke. Dejstvo, da je šest republikancev volilo proti prea.-edni-ku, pobija vsako ootozoo o pristranosti komisije, skratka, je bil sklep le sad političnega nasprotstva in da so demokrati izkoristili izredno pri-teznost Nixonovih težav, da bi na tem gradili svoj politični kapital. Istočasno pa je gias republikanskih predstavnikov izraz globokega nezaupanja, ki Sa ima stranka v svojega predsednika, številni volilni porazi zadnjih mesecev, ko so demokrati zmagah tudi v tradicionalnih republikanskih fev-dih, so bili za republikansko stranko alarmni zvonec : šef Bele hiše bi s svojo politiko lahko zadal stranki hud udarec, od katerega bi si dolgo časa ne opomogla, na novembrskih volitvah, ko bosta obnovljena predstavniški dom in del senata. Sklep pravosodne komisije Priča o globoki razklanosti v ameriški družbi, ki je sledila razpletu preiskave z velikim, skorajda bolestnim pričakova-hjem, kot da bi s pokoro hotela oprati veliko sramoto. Sklep priča o krizi, ki pretresa ameriško družbo, o krizi zaupanja v vrhovnega predstavnika oblasti, s katerim so se Američani do pred nedav-tem po večini, kdo bolj, kdo manj, istovetili. Richard M. Nixon je v zu-Danji politiki dosegel tako ve-jtee uspehe kot morda še no-ben ameriški predsednik, kar Pa mu ni pomagalo, da bi se Dtresel domačih težav. Kljub veliki zmagi, ki jo je pred uvema letoma dosegel na predsedniških volitvah, ko je dobesedno pregazil demokratskega predstavnika, Nixon ni bil Priljubljen pri ljudeh. Njego-Va zmaga je bila le posledica Nezaupanja v tekmeca, v nje-S°vo šibkost, v njegovo popustljivost, kot dokazuje tudi ^Naga demokratov na istočas-parlamentarnih volitvah. "■Dza zaupanja v Nixona pa je še poglobila, ko se je rjedelo, da je on, ki naj bi varuh ustave, kot drugi Navadni smrtniki skušal ogo-Jtifati davčni urad, dosegla je P^ višek, ko so bili objavljeni cer zelo omiljeni prepisi po-sovorov ameriškega predsedni-s svojimi sodelavci. Odkrit-j6’ da predsednik preklinja at pristaniški težak, da rova-Nj, da bi prikril svoje napake, “Kratka, da se vede tako kot Navaden in ne preveč bistro-teen slepar, je šokiralo Ame-•teane in pokopalo še tisto Ntaio zaupanja, ki so ga ime-11 v državnega poglavarja. .Kakšna razlika z Johnom ^tennedyjem. Pokojni predsed-je v svoji kratki karieri "“grešil veliko napak tako v ^Nanji v notranji politiki, Pa je vliti Američanom ■j^vega upanja, začrtal jim je “•aiekosežne cilje, četudi sko-aJ neuresničljive. Skratka bil J a Utelešenje tistega pustolov-Kega duha, ki je vodilo pio-mrje prj raziskovanju divjega apoda v «herojskih» časih PNpadov z Indijanci. 0 j® le ena plat krize, ki r® privedla ZDA do začetka Postopka za «impeachment». ruga komponenta krize pa je JtePad za oblast prej med Predsednikom in tiskom, nato tead predsednikom in kongre-“am. Nihče kot Nixon ni do-^!ej še tako ostro in grobo "teegel po življenju, svobodi bveščanja in samostojnosti allteh ameriških listov. Ame-tisk je nastopil enoglas-■*? z dobro aranžirano kampa-NJo y obrambo svojih pravic in voj ih pristojnosti. V te j koa-itelJi so bili tako tradicionalni "teonovi nasprotniki, kot sta Napredna lista «Washington ^ost» in «Wall Street Journal». Z razkrivanjem ozadja vohunske afere so prav časniki, še prej kot sodstvo, prisilili senat in predstavniški dom, da posežeta. Druga komponenta spopada za oblast je konfrontacija med predsednikom in zakonodajnima zbornicama. Od ustanovitve ZDA do danes so si predsedniki postopoma priborili nekatere pristojnosti parlamenta in ga potiskali vse bolj ob stran. V Nixonovem šibkem položaju je kongres videl veliko priložnost, da si spet pribori oblast, ki jo je imel včasih. Ni namreč naključje, če je za podpredsednika potrdil prav Forda, dobrega posredovalca med kongresom in izvršno o-blastjo, ki je vedno zagovarjal pristojnosti in prednost parlamenta pred predsednikom. Tretja komponenta, ki je o-dlcčilno vplivala na razplet Watergata, je dejanska neodvisnost sodstva od izvršne in zakonodajne oblasti. Poleg tega pa so Sirioa, Cox, Jawor-ski in drugi pogumno zavrnili vsakršen poskus pritiska v prepričanju, da je tudi predsednik, kot vsak državljan, dolžan spoštovati ustavo in zakon?. Tudi v tem primeru pa je poleg načelnega stališča imel veliko vlogo spopad za oblast, spopad s predsednikom, ki si je drznil odreči sodniku gradi- vo, do katerega je imel po u-stavi pravico. Ne gre nazadnje pozabiti neke značilnosti Američana, njegove želje po vsem, kar je veliko in nenavadno. Palačo Watergate, po kateri je škandal dobil ime, razkazujejo turistom kot spomenik. Cene stanovanj v palači so poskočile skokovito prav zaradi razpleta, ki je privedel Nixona na zatožno klop. škandal torej naj bo, toda le če je največji škadal na svetu. V. T. PO DOLGI IN RAZBURLJIVI RAZPRAVI Pravna komisija za «impeachment» predsednika IDA Richarda Nixona Komisija bo danes predvidoma izglasovala tudi drugo poglavje obtožnice proti Nixonu (zloraba oblasti) - Sef Bele hiše poudarja: Ne bom odstopil WASHINGTON, 29. - Ameriški predsednik Nixon se je danes vrnil v prestolnico iz svoje vile v mestu San Clemente v Kaliforniji, da bi osebno koordiniral obrambo po sobotnem sklepu pravosodne komisije, ki je priporočila predstavniškemu domu «impeachment» šefa Bele hiše. Komisija je v soboto odobrila le prvo poglavje obtožnice, v katerem so prekrški, ki neposredno zadevajo škandal Watergate, a le izglasovanje enega samega člena obtožnice zadostuje da se spravi v tek postopek za odstavitev. Pravni izvedenci predstavniškega doma danes nadaljujejo z razpravo o drugem poglavju obtožnice, v katerem so obtožbe o «izrabljanju oblasti». Ameriški komentatorji predvidevajo, da bo komisija izglasovala drugo poglavje s še večjo večino kot prvo, saj je formulacija manj sporna. Domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je komisija z 28 glasovi proti 11 zavrnila predlog republikancev, da bi omilili obtožbe. Nixon je hitro reagiral na sklep pravosodne komisije. Predstavniki Bele hiše že ves dan govorijo časnikarjem, da je predsednik prepričan, da ga predstavniški dom ne bo postavil na zatožno klop, ker da nima stvarnih dokazov proti njemu. General Alexander Haigh, e-den od glavnih Nixonovih sodelavcev, je že med poletom iz Kalifornije v Washington izjavil časnikarjem, da ima predsednik neomajno zaupanje v bodočnost. Priznal je sicer, da je po sklepu vrhovnega sodišča in pravosodne komisije položaj bolj težaven kot pred tremi tedni, izrazil pa je tudi prepričanje, da priporočilo za «impeachment» ne bo zbralo večine v predstavniškem domu, še manj pa v senatu. Pod večer pa je glasnik Bele hiše Ziegler izjavil, da predsednik ne bo odstopil, čeprav bi ga predstavniški dom formalno obtožil. «Ne predvidevam nobene okoliščine — je poudaril funkcionar — ki bi pre pričala predsednika, da njegov odstop dejansko koristi državi.» V nasprotju z uradnimi izjavami pa kaže, da je sklep pravosodne komisije potrl predsednika in njegove sodelavce. Po poluradnih govoricah naj bi bili v Beli hiši prepričani, da se bliža konec. Nixon, pravijo, je v soboto igral na klavir pozno v noč, da bi sprostil živce, ki so bili v zadnjih dneh napeti kot struna. Celo eden od najbolj vnetih predsednikovih zagovornikov, poslanec iz ene notranjih držav, je izjavil časnikarjem, da bo dosedanji podpredsednik Ford «velik državni poglavar». Predstavniški dom bo začel razpravo o obtožbah proti Nixonu predvidoma 12. avgusta, dokončno glasovanje pa je predvideno za konec meseca. Po mnenju komentatorjev je okrog 120 poslancev od 345, kolikor jih sedi v predstavniškem domu, še neodločenih, skoraj nobenega dvoma pa ni, da se bo zbornica odločila, da formalno obtoži predsednika in to s krepko večino. Kaže, da je tudi Bela hiša, kljub uradnim zagotovilom, prepričana, da položaja v predstavniškem domu ni mogoče spremeniti in da se pripravlja, da osredotoči svojo ofenzivo na senat, ki bi moral soditi predsedniku ' zbran pod predsedstvom vrhovnega sodišča. Ustava predpisuje, da morata vsaj dve tretjini senatorjev glasovati za odstavitev predsednika. Po anketi tednika «Newsweek» kaže, da je sedaj Nixonu naklonjenih 36 senatorjev, 2 več kot je potrebno, da se predsednik reši (v senatu je sto poslancev in od teh jih mora vsaj 67 glasovati za «impeachment», da bo Nixon odstavljen). List poudarja, da je marsikdo od Nixonovih zagovornikov pripravljen, da se premisli, če bodo dokazi proti predsedniku res tehtni. Richard M. Nixon je drugi predsednik v ameriški zgodovini, proti kateremu so začeli postopek za odstavitev. Prvi je bil leta 1868 Lincolnov naslednik Andrew Johnson. Poslanci severnih držav so ga postavili na zatožno klop zaradi njegove preveč popustljive pobtike do «upornih južnjakov», ki so bili komaj poraženi v državljanski vojni. Johnson je odnesel «celo kožo» le za en glas. Takrat pa je pretekel dober mesec preden se je vest o glasovanju v senatu razširila v državi in dobra dva meseca preden je prišla v Evropo. Dogodek, čeprav dramatičen, je imel le omejen odmev v Washingtonu. Danes pa, ko s televizijskih ekranov iije za 14 ur na dan ploha obtožb proti predsedniku, je postopek za odstavitev Nixona dogodek, ki mu sledi ves svet. Če je šef Bele hiše zadnji Američan, ki je padel zaradi Vietnama, kot je dejal nekdo, je tudi prva ugledna «žrtev» modernih občil (in seveda svojih napak). Groniiko obišče ZRN MOSKVA, 29. — Sovjetski zunanji minister Gromiko bo sredi septembra uradno obiskal Zvezno republiko Nemčijo na povabilo svojega zahodnonemškega kolega Gen-scherja. Pogovori z zahodnonemškimi voditelji bodo posvečeni «izmenjavi mnenj • o aktualnih mednarodnih problemih», kot poroča agencija TASS. To bo prvi stik na visoki ravni s predstavniki nove zvezne vlade po odstopu kanclerja Brandta. MOSKVA, 29. — Prvi tajnik združene delavske stranke Poljske Edward Gierek je prispel na krajši dopust v Sovjetsko zvezo. Med svojim bivanjem v SZ bo imel več pogovorov s sovjetskimi voditelji. (EIBIO KULTURNO SMČANJE MED SOSEDNJIMI NARODI NA KAMENICI Spodbuda za sodelovanje med narodi in uveljavitev pravic Beneške Slovenije Velika udeležba na prireditvi, ki so jo organizirala prosvetna društva in Zveza izseljencev - Govorila sta Emil Cencič in Valentin Zaccaria Simonitti ■ r- 1 Pogled na množico udeležencev srečanja na Kamenici lllllllllllllllllll■llllllll■*■■>••■l■lllillllllllllllllllllllll||||||||||||llllllllilllllllllll^llllllllllllllllllll||||||||||||||lnllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||nlllmlllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||m||||||lm||m|,| A'.4 VČERAJŠNJEM SESTANKU Z HUMORJEM V PALAČI CHIGI DOGOVOR MED ŠTIRIMI STRANKAMI LEVE SREDINE 0 SPREMEMBAH KONJUNKTURNIH UKREPOV VLADE Vlada ho umaknila nekatere zakonske odloke (med njimi onega o enkratni obdavčitvi stanovanj) in jih spremenila v normalne zakonske osnutke - Predvideno zmanjšanje enkratnega davka za stare avtomobile - Problem avtonomije časnikarske bolniške blagajne RIM, 29. — Na sestanku v palači Chigi med predsednikom vlade Rumorjem, pristojnimi ministri in voditelji parlamentarnih skupin levosredinskih strank so se danes dogovorili o nekaterih spremembah davčnih in konjunkturnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela za rešitev gospodarske in finančne krize. Sestanka, ki je trajal več kot štiri ure, so se poleg ministrskega predsednika udeležili gospodarski ministri Colombo, Gio-litti in Tanassi, minister za zdravstvo Vittorino Colombo in minister za odnose s parlamentom Gioia ter predstavniki strank: za KD Piccoli in Bartolomei, za PSI Mariotti in Zuccaia, za PSDI CarigMa in A- riosto in za PRI Reale in Spadolini. O rezultatih sestanka je skopo poročal časnikarjem minister Gioia, ki je dejal, da so sklenili umakniti nekatere zakonske dekrete oziroma dele posameznih dekretov, ki jih bo vlada predložila parlamentu za odobritev po normalni proceduri. Sklenili so tudi, katere spreminje-vaine predloge bo mogoče sprejeti ne glede na to, če prihajajo iz vrst vladne večine ali opozicije. Gioia je vsekakor potrdil, da ostane namen ukrepov nespremenjen: namreč zavreti popraševanje po nebistvenih dobrinah in najti potrebna sredstva za investicije in za dajanje kreditov za podporo proizvodnji in zaposlovanju. Glede posameznih sklepov je v trenutku, ko poročamo, le malo vesti, saj se je seja zaključila v poznih večernih urah. Med drugim so sprejeli predlog o znižanju enkratnega davka na avtomobile za 50 odst. za vozila, ki so stara več kot deset let. Glede dekreta o davku na dodatno vrednost IVA, ki je predvideval tudi sprejetje v službo osebja finančne uprave, je bilo sklenjeno, da bodo izdali poseben dekret za zaposlitev 6.000 oseb za mehanografsko službo. Vlada bo tudi umaknila dekret o enkratni obdavčitvi stanovanj, ki ga bo predložila parlamentu kot zakonski predlog, ki ga bosta morali obe zbornici odobriti po običajni poti. Pač pa bo ohranjen dekret o neposrednih davkih na dohodke. Na sestanku v palači Chigi je . m,.., urn...,...........um.., ......m.",.... PO ZASTOJU V POGAJANJIH MED ZASTOPNIKI GRČIJE, TURČIJE IN VB Morda še danes podpis sporazuma na tristranski konferenci o Cipru lurfija jc baje odstopila od svojega nepopustljivega stališča glede prisotnosti svojih sil na otoku ŽENEVA, 29. — Po 31 urah po-,krat z Gunesom. Opazovalci na mi-gaianj so zunanji ministri Turčije, rovni konferenci o Cipru menijo, Grčije in Velike Britanije zapustili Ida je zelo težko predvidevati, kak-palačo narodov v Ženevi. Britanski u~ 7 rn- zunanji minister James Callaghan je sporočil, da se bodo ponovno sestali jutri zjutraj in je izrazil upanje, da bo v teku jutrišnjega jutra prišlo do dokončnega sporazuma. Dodal je, da se danes trije ministri ne bodo več sestali. S svoje strani je turški zunanji minister Turan Gunes ob svojem odhodu izjavil, da se popoldne ni sestal s svojim grškim kolegom. Ni hotel povedati ali je bil sestanek predviden ali ne. Ob koncu je tudi grški zunanji minister Ma vres izja vil, da danes zvečer ne bo drugih pogovorov in da bo jutri v poznih jutranjih urah sklical tiskovno konferenco. ki bi morala biti danes, pa so jo zaradi nepredvidenih za pletljajev odložili. Iz krogov britanske delegacije so sporočili, da se je Callaghan daneš trikrat sestal z Mavrosom in dva- šen bo izid jutrišnje seje. Iz krogov britanske delegacije namiguje- jo možnost, da se pogajanja spet prekinejo. Kot kaže bodo zunanji linistri sedaj proučili nov turški protipredlog, ki zadeva formulacijo sklepne izjave in kaže, da so dokument, ki so ga izdelali v Ankari že predložili grškemu zunanjemu ministru Mavrosu. Britanski zunanji minister Callaghan je sicer izjavil, da bodo do 9.30 po vsej verjetnosti sprejeli o-dločitev. Še prej ia so sporočili, da Turčija ne sprejema formule, ki so jo izdelati včeraj v teku dolge nočne seje. Vlada v Ankari se ne strinja z načrtom o nadzorstvu nad okrepitvami za turške čete na otoku. Glasnik OZN na Cipru Rudolf Štajduhar je izjavil, da so turške čete na otoku v zadnjih treh dneh pa se položaj na terenu ni spremenil. V New Yorku so sporočili, da je generalni tajnik OZN Waldheim i-mel daljši telefonski pogovor s turškim ministrskim predsednikom E-cevitom. Obravnavala sta zelo delikaten položaj vzhodno od Kireni-je, kjer je poveljnik turških sil zahteval umik mirovnih sil OZN s tistega področja. Kaže, da je turški poveljnik, po pogovoru med Wald-heimom in Ecevitom, svojo zahtevo umaknil. Predsednik Makarios danes v Londonu LONDON, 29. — Nadškof Makarios bo prispel jutri v London, kjer ga bo dočakal podtajnik za zuna-__ nje zadeve Hattersley. Doslej še razširile 'področje” pod svojim nad-1 niso določili dnevnega reda pogo- . . . « . • l 1 I TV/T»-» G r» m rt*« Ml**! zorstvom, razen manjših incidentov,! varov med Makariom, ki ga Bri-kratkim, imela sedež. tanci imajo še vedno za zakonitega ciprskega predsednika, in londonskimi zastopniki. Prekinjena pogajanja med ZDA in Vzh. Nemčijo WASHINGTON, 29. - ZDA so prekinile pogajanja z zastopniki Nemške demokratične republike o navezavi diplomatskih odnosov med obema državama. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je dejal, da so pogajanja potekala v zelo konstruktivnem vzdušju, v prejšnjih dneh pa so ameriški funkcionarji obvestili vzhodnonemško delegacijo, da ne morejo nadaljevati s pogajanji zaradi težav, ki jih imajo zahodnonemški predstavniki ustanove za okolje pri dohodu v zahodni Berlin, kjer naj bi ustanova, ki so jo organizirab pred predsednik socialdemokratskih poslancev Cariglia sprožil tudi problem avtonomije bolniške blagajne časnikarjev — INPGI in obnovil predlog po spremembi dekreta o sanaciji finančnega stanja bolnišnic z uvedbo določbe, ki bi ščitila avtonomijo časnikarske bolniške blagajne. Kot je povedal po seji sam Cariglia, je minister za zdravstvo soglašal s stališčem PSDI, po katerem opravljajo časnikarji važno vlogo za zaščito vrednot svobode in demokracije, zaradi česar ne smejo biti podvrženi javni oblasti, niti na področju socialnega skrbstva. Predsednik socialdemokratskih poslancev je napovedal, da bo jutri na sedežu poslanske skupine KD sestanek na katerem se bodo pogovorili o tem problemu. Vsekakor je Cariglia dejal, da je bil spreminjevalni predlog socialdemokratov načelno že sprejet. Tudi demokristjan Piccoli in republikanec Spadolini sta potrdila pozitivno usmeritev za zaščito avtonomije INPGI in torej za o-brambo svobode tiska. Komentarji o zaključkih vsedržavnega sveta KD RIM, 29. — Zaključki nedavnega zasedanja vsedržavnega sveta KD so še vedno predmet različnih komentarjev. Sam demokrščanski tajnik Fanfani je v intervjuju tedniku «Espresso» poudaril, da je bil vsedržavni svet sklican že preteklo jesen ter je bil posvečen «idealom, programom in akciji KD spričo novih problemov italijanske družbe» Referendum o razporoki, volitve na Sardiniji in nesoglasja med člani izvršnega odbora stranke niso bistveno vplivali na analizo problemov na dnevnem redu. Glede zaključkov zasedanja pa je Fanfani dejal, da je bila predvsem poudarjena potreba po povezavi med «programom za omikan razvoj» in gospodarskim programom. Stranke, ki sodelujejo v vladi, morajo namreč izdelati skupni dolgoročni program, katerega cilj naj bi bil «razvoj o-sebnosti vsakega državljana v demokratični družbi», nato pa s tem v skladu izdelati še gospodarski načrt. Glede krize v KD pa je Fanfani končno dejal, da gre za «čenče» tistih, ki bi hoteli prikriti krizo v lastni stranki. Predsednik socialističnih poslancev Mariotti pa je dejal, da je razprava v vsedržavnem svetu potrdila hudo krizo, ki jo preživlja največja italijanska stranka. Poudaril je, da stoji KD pred izbiro: ali se bo prenovila, ali pa bo del njenih volivcev glasoval za socia-liste in v manjši meri za komuniste. Vsekakor pa je sodelovanje med obnovljeno in moderno KD in PSI najbolj napredna politika, ki jo je mogoče voditi v sedanjem trenutku. Tajnik PRI La Malfa je obžaloval, da vsedržavni svet KD ni opravil stroge kritike in avto-kritike o vzrokih sedanje gospo darske in finančne krize, zaradi . česar so fraze o «novi družbi» v bistvu prazne in nerealne, član vodstva KPI Tortorella je ugotovil, da se je vsedržavni svet zaključil brez rezultatov in da je bila odložena rešitev problemov notranje ureditve stranke. Vsekakor pa je Torto rella priznal, da so med razpravo prišli do izraza novi in zanimivi momenti, med katerimi tudi bolj resno upoštevanje moči in politike KPI. Pravosodna komisija predstavniškega doma je v soboto ponoči s 27 glasovi proti 11 odobrila prvo poglavje obtožnice proti predsedniku Nironu in s tem priporočila «impeachment» šefa Bele hiše. Danes se bo komisija izrekla še o drugem poglavju obtožnice in ga sprejela s predvidoma še večjo večino kot dokazuje tudi dejstvo, da je z 28 glasovi proti 10 zavrnila predlog republikancev, da bi omili ob tožbe. Stranke leve sredine so se dogovorile o nekaterih spremembah vladnih davčnih in konjunkturnih ukrepov. Med drugim bo vlada umaknila nekatere dekrete in jih spremenila v zakonske osnutke, ki naj jih parlament odobri po normalni proceduri. Sklenili so tudi sprejeti nekatere spreminje-valne predloge bodisi vladnih kot opozicijskih strank. Na Kamenici v Benečiji je v nedeljo bilo četrto kulturno srečanje sosednjih narodov. Srečanje so priredila kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije. Nastopi pevskih zborov in folklornih skupin, govora, maša v treh jezikih in predvsem mešanica jezikov in kulturnih vrednot, stikov med zastopniki sosednjih narodov so nakazali pot, ki jo je treba ubrati za splošni napredek in sodelovanje med narodi, zlasti pa za napredek in u-veljavitev narodnostnih pravic beneškega ljudstva. Še zlasti pomembna je bila številna prisotnost emigrantov, ki se vračajo domov z okrepljeno narodnostno zavestjo. V Ženevi prevladuje mnenje, da se bodo zunanji ministri Turčije, Grčije in Velike Britanije verjetno še v teku današnjega jutra domenili o končni izjavi na konferenci o Cipru. Kaže, da je prišlo do ugodnega razpleta po novem turškem osnutku o končni izjavi, v kateri je Ankara baje odstopila od svojega stališča glede prisotnosti turških čet na otoku. Že četrto leto zaporedoma je bilo na zadnjo julijsko nedeljo kulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kamenici v Benečiji. Na krasni vzpetini, vrh katere je pokošen travnik, kamor vodi panoramska cesta od Stare gore, se je zbralo tudi letos sto in stoglava množica, ki je še enkrat dokazala smisel in potrdila uspeli te pomembne beneške manifestacije. Jeziki sosednjih narodov — Slovencev, Furlanov, Italijanov in Avstrijcev — so se med seboj pomešali, pomešalo se je in uskladilo kulturno bogastvo različnih narodov in iz te mešanice je še enkrat vzklilo sporočilo «Kamenice» — utrjevanje prijateljstva med narodi, ki živijo ramo ob rami in se zavedajo, danes bolj kot kdajkoli, da sožitje ni mogoče, če ni prežeto z globoko človečnostjo, medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Kulturno srečanje na Kamenici pa je za Beneško Slovenijo še posebno pomembno, saj je nudilo še enkrat beneškim Slovencem in njihovim voditeljem možnost, da spregovorijo o sebi, o svoiih težavah, o svojih željah in o zahtevi, da se ta lepa deželica, na robu treh velikih dežel, končno razvije tako gospodarsko kot narodnostno, da se ji priznajo njene pravice in enakopravnost z večinskim narodom. Zato i-ma manifestacija, ki se ponavlja iz leta v leto isti zgodovinski pomen, ki so ga v prejšnjem stoletju imeli za Slovenijo ljudski tabori, mejni kamni za narodno prebujanje in o-sveščanje. Napor, ki so ga vložili v to pobudo organizatorji — kulturna društva «Ivan Trinko» iz Čedada, «Rečan» iz Ljes, Center za kulturne raziskave iz Barda, študijski center «Nediža» iz špetra, «Planika» iz Žabnic, skupina duhovnikov «Dom» ter Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije — je tako obrodila zaželeni uspeh. Vreme je bilo spočetka nenaklonjeno, iz temnih oblakov se je utrlo že nekaj kapljic dežja, ki pa niso pregnale množice. A kmalu se je nebo zjasnilo, pogled je spet lahko segel daleč v Furlansko nižino, na beneške hribe in na griče na jugoslovanski strani meje, ki je le nekaj kilometrov od Kamenice. Velika množica je tako lahko ostala na tem krasnem griču, sledila nastopom, govorom in maši, zaplesala in izpraznila kioske, dobro založene z domačim vinom in jedačo. Prisotnih je bilo več uglednih gostov — naj omenimo le generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Trampuža, načelnika komisije za izseljenska in zamejska vprašanja pri SZDL Slovenije Jožeta Hartmana, tajnika SKGZ Darija Cupina, zastopnika SZ DL iz Tolmina Franca Kravanjo, direktorja kromberškega muzeja Branka Marušiča, organizatorjem pa je poslal brzojavko podtajnik za notranje zadeve, socialist Bruno Lepre. Seveda niso manjkali zastopniki zamejskega tiska in matičnega časopisja ter radiotelevizije. Vendar pa je največje priznanje organizatorjem in uspeh manifesiaci-je predstavljala prisotnost tolikšne množice, domačinov pa tudi obiskovalcev z Goriškega, Tržaškega in iz Slovenije in s Koroške Posebno številni so bili emigranti, ki so se začeli vračati na poletne počitnice v rojstne kraje. Tako je bilo na velikem parkirišču, ki je bilo zasedeno do zadnjega kotiča, videti avtomobile z registrskimi tablicami videmske, goriške in tržaške pokrajine, pa tudi s slovensko oznako in še iz industris-kih središč Severne Italije, Švice, Belgije, Nemčije. Poleg osebnih vozil je bilo tudi več avtobusov, s ka terimi so se pnpeljah nastopajoči i; Italije, Slovenije in s Koroške. Vzdušje se je «razgrelo» že ob If uri, ko so na oder stopili člani mk (Nadaljevanje na 3. strani) NA SESTANKU TAJNIŠTEV STRANK LEVE SREDINE OBNOVLJENA KOALICIJA PETIH STRANK V OBČINI Izključena možnost novega preverjanja Sinoči so se sestala tajništva strank leve sredine: KD, PSI, PSDI, PRI in Slovenska skupnost, ki so preučila politični položaj in obnovila koalicijo v tržaški občinski upravi. V skupnem uradnem poročilu, katerega so podpisali pokrajinski tajniki Rinaldi, Ghersi, Pierandrei, Gargano in Štoka, je rečeno, da je pet tajništev «potrdilo voljo petih strank, da so še nadalje veljavni politično - programski sporazumi na pokrajinski ravni in glede krajevnih ustanov.» Dogovorili so se o solidarnosti, političnih obvezah in o operativni sposobnosti koalicije. Na tej osnovi so pozvali občinski odbor in svetovalske skupine, da naj odločno in čim hitreje delajo za rešitev težke finančne in upravne krize in da naj še nadalje delajo za realizacijo petletnega načrta. Tajniki so izključili možnost ponovnega preverjanja, dogovorili pa so se, da bodo oktobra preučili nekatera politična in programska vprašanja, tako da bo lahko občinski svet, ki se mora čimprej sestati, lahko pričel s stvarnim delom. Preklicana stavka osebja carinarnic Vsedržavno sindikalno tajništvo vodilnega osebja carinarnic je preklicalo stavko, ki je bila na programu za četrtek, 1. avgusta. Sklep je tajništvo sprejelo zaradi stvarnih zagotovO uprave, da bo poiskala rešitev glede perečega vprašanja poviškov za nadurno delo osebja carinarnic. Sindikalno tajništvo je tudi napovedalo, da bo ponovno oklicalo stavko 1. septembra, v kolikor bi do tedaj ne prišlo do razčiščenja težkega položaja, v katerem se nahaja ta sektor. s tem zakonom še niso rešeni. Potrebna je širše organizirana in globalna akcija, ki bi zajela vso državo in vse dežele. Da bi našli tako splošno rešitev, se bodo danes v Rimu sestali vsi deželni odborniki za prevoze z ministrom za delo Bertoldijem. Furlanijo - Julijsko krajino bo predstavljal deže'ni 'odbornik Cocianni, ki je že nekaj tednov v stiku z deželnimi sindikalnimi organizacijami in drugimi deželnimi odborniki. • Pokrajinsko vodstvo ONAIRC s sedežem v Ul. S. Caterina 5 obvešča, da je na glavni deski razobešena pokrajinska lestvica za dodelitev mest otroških vrtnaric v otroških vrtcih ustanove ONAIRC v šolskem letu 1974-75. Posegi delavskega sveta tovarne Durissini Predstavništvo delavskega sveta kovinarske tovarne Durissini v Trstu se je včeraj podalo v sedež pokrajinske ustanove INAM ter izrazilo v imenu delavskega sveta odločen protest nad protizakonitim sklepom osrednjega vodstva INAM, da bodo omejili dodeljevanje nekaterih vrst zdravil svojim zavarovancem ter da bodo morali slednji sami kriti del stroškov nekaterih zdravil. Isto predstavništvo je obiskalo tudi deželnega odbornika za zdravstvo Nardinija. Tako pokrajinskemu vodstvu INAM kot deželnemu odborniku so delavci orisali vzroke nasprotovanja omenjenemu ukrepu ter poudarili, da bo ta ukrep le še bistveno zaostril hud gospodarski položaj. Medtem ko je vodstvo INAM izrazilo razumevanje nad upravičenim protestom delavcev ter zagotovilo, da bo posredovalo pri višjih organih, je odbornik za zdravstvo odgovoril, da je njihova zaskrbljenost alarmistična in neutemeljena. Delavski svet tovarne Durissini je po obeh srečanjih sklenil nasloviti na ministra za delo Bertoldija pismo z zahtevo, da prevzame vse pobude za pravično rešitev tega vprašanja. V DUHU NAČEL IN IDEALOV OSVOBODILNEGA BOJA Več tisoč ljudi na nedeljskem partizanskem srečanju v Nabrežini Govora predstavnikov ANPI Calabrie zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in in Dušana Košute ■ Nastop mladinskega Tržaškega partizanskega pevskega zbora Več tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo na partizanskem taboru v Nabrežini. Žgoča vročina in brezvetrje sta spočetka zadržala prihod občinstva, starih aktivistov, borcev in mladine, ki čutijo še vedno ideale narodnoosvobodilnega boja, toda nekaj časa pozneje se je prostor namenjen shodu napolnil z ljudmi. Spet en dokaz, da naši ljudje še vedno živo občutijo o-svobodilni boj izpred tridesetih let. Partizansko srečanje v Nabrežini je bilo pokrajinskega značaja. Šlo je za manifestacijo organizacije bivših borcev, ki je pritegnila tudi delegacije iz drugih sosednih krajev. Med drugimi smo opazili delegacijo iz Kopra, ki ji je načeloval T. Ukmar, skupaj s Caharijo in ............................................. NA DOPOLDANSKEM IN POPOLDANSKEM ZASEDANJU DEŽELNEGA SVETA Obsežna obravnava deželnega zakona o prispevkih za gradnjo stanovanj Ostro ločena mnenja o zakonu ■ Kritične pripombe svetovalca Slovenske skupnosti Štoke Deželni svet je včeraj dopoldne in popoldne razpravljal o zakonskem osnutku «deželne ureditve gradnje stanovanjskih hiš» ter is )-časno tudi o zakonskem osnutku svetovalske skupine KPI o prispevkih v korist gradnje ljudskih stanovanjskih hiš in o izkoriščanju že obstoječega gradbenega fonda. Razprava o gradnji stanovanjskih hiš zajema zelo kompleksna vprašanja lastnine zemljišč, izvajanja zakona št. 865 ter številnih državnih in nekaterih deželnih zakonov, ki se nanašajo na prispevke za gradnjo. S tem zakonom bodo skušali za več let urediti to zapleteno materijo na enoten način. Predvidevajo, da bo zakon na različne načine vplival na skupne investicije v višini 74 milijard lir za prihodnje petletno razdobje. Zakon predvideva prispevke za «subvencionirane gradnje» in to okrog 7 milijard in pol kot enkratni fond za osnovni kapital ter letni prispevek 817 milijonov lir. Za «konvencionirane gradnje» (zadru- ge in druge ustanove) je predvidenih po 400 milijonov letno in končno za «zasebne gradnje» po 1.085 milijonov lir. Zakon predvideva tudi ustanavljanje raznih organizmov in med njimi konzorcije občin za izvajanje, govori o podporah zadrugam in to tako tistim, kjer lastnina ni deljena, kot tudi zadrugam, ki so last ločenih lastnikov itd. Razprava je pokazala, kot je to izhajalo že iz predhodnih posvetovanj, da obstajajo o zakonu zelo ostro ločena mnenja, saj so se na primer negativno že izrekle sindikalne organizacije. Ta stališča so včeraj ponovili razni svetovalci o-pozicije in je tako za KPI Cuffaro dejal, da gre v bistvu za vprašanje, če bodo razpoložljiva sredstva zadostna in če je odbor naredil vse kar je mogel. Cuffaro je ugotovil, da se je s tem zakonom dežela v resnici odpovedala reševanju nekaterih osnovnih vprašanj razvoja. To vprašanje pa je povezal s splošnim političnim položajem in de- Danes v Rimu sestanek deželnih odbornikov z ministrom za delo Z zakonom o reformi, ki ga je v petek sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, se je končala štirinajstdnevna splošna stavka uslužbencev na medkrajevnih avtobusnih progah. Problemi avtobusnega prometa pa iniiiiiNiniiiiiifiiuiiiHiniiiiiiitniiiHiiiiiiiiiHKHiHimimimmnMnunmiuuHnmtmnuHmminHHniiMmnmHntimufnMHMiMaianiiaMmnNiiHmitHMnann KLJUB NASPROTOVANJU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL CISL IN UIL Zdravniki so včeraj začeli z dvodnevno protestno stavko Vzroke stavke je včeraj obrazložil na tiskovni konferenci predsednik tržaške zdravniške zbornice dr. Petronio Zdravniške ambulante so bile včeraj zaprte in bodo zaprte tudi danes, medtem ko so v bolnišnicah zagotovljeni samo nujnejši zdravniški posegi in pregledi. Zdravniški stan je v polnem stavkovnem gibanju, kar je obenem največja protestna manifestacija zdravnikov v zadnjih letih. Ta hud ukrep zdravnikov, ki ga ljudske množice nedvomno zelo občutijo in ga tudi ne odobravajo, je v prvi vrsti odgovor na vladni zakonski odlok, ki naj oi uredil vprašanje odnosov med bolnišnicami in bolniškimi blagajnami. Obenem pa je odločen odgovor na zakonski osnutek o splošni zdravstveni reformi. Tako vladni odlok, kot zakonski osnutek še zdaleč ne zadovoljujeta kategorije zdravnikov, ki so mnenja, da skušajo zakonodajalci s tem razvrednotiti položaj zdravnika v družbi in dekla-sirati zdravniško službo. O vzrokih te odločitve zdravnikov je bil včeraj govor na sedežu tržaške zdravniške zbornice, kjer so sklicali tiskovno konferenco. Stališča zdravnikov glede tega težkega problema, ki v prvi vrsti zadeva vse tiste, ki so potrebni zdravniške pomoči, je obširno orisal dr. Petronio, predsednik tržaške zdravniške zbornice. Najprej se je dotaknil tiska, češ da je ta v zadnjih letih vodil ostro kampanjo proti zdravnikom, ki so si s stavkovnim gibanjem prizadevali za ovrednotenje zdravniške službe v Italiji. Zavrnil je tudi obsodbo sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, ki so se odločno izrekle proti tej stavki, češ da je korporativističnega značaja. Dr. Petronio je nato podrobno analiziral posamezne člene vladnega odloka o poravnavi dolgov bolnišnicam. Kategorija zravnikov nasprotuje predvsem trem členom, ki predstavljajo hud udarec bolni-šniški oskrbi. Če je po eni strani prav, da si država prizadeva poravnati dolgove zdravniških blagajn napram bolnišniškim ustanovam, je poudaril dr. Petronio je po drugi strani nepojmljivo, da ta odlok (člen št. 6) preprečuje zaposlovanje novega zdravniškega ip pomožnega osebja v bolnišnicah in bolniških blagajnah, v trenutku, ko je v bolnišnicah najbolj občutiti pomanjkanje osebja, predvsem diplomiranih bolničark. Z gmotnega vidika bo zdravnike oškodoval predvsem člen št 7, ki predvideva precejšnje znižanje bo- do 12. ure, oddelek za stomatologijo pa v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure. Umik bo začel veljati 1. tembra. • Tržaški župan je s posebnim odlokom odredil stalno prepoved parkiranja za vsa vozila v predelu Nabrežja Madracchio od poslopja št. do Ul. Mercato Vecchio, in sicer na strani sodnih hišnih številk. S tem ukrepom namerava občinska uprava prispevati k nadaljni sprostitvi prometa v mestnem središču. norarjev za posebne zdravniške u- ponedeljek, sredo in petek od sluge v bolnišnici. Doslej je zdravnik v bolnišnici prejemal poleg svoje redne plače še, recimo, deset tisoč lir za preglede, ki jih je izvrševal v bolnišnici poleg svojega rednega dela. Od tega honorarja mu je bolnišniška ustanova pridržala od 20 do 30 odstotkov. Po novem odloku pa bo zdravnik prikrajšan za 75 odstotkov tega honorarja. še večje ogorčenje pa zbuja med zdravniki osmi člen odloka, ki zamrznjuje vse pogodbe in konvencije, ki so jih zdravniki sklenili z bolniškimi blagajnami. To je prvi primer, je dejal dr. Petronio, ko se neki delovni kategoriji prepreči, da bi sklepala delovne sporazume. To pomeni, da zahtevajo oblasti v sedanji hudi gospodarski, družbeni in politični krizi največje breme ravno od zdravnikov. S tega vprašanja je dr. Petronio prešel na zakonski osnutek zdravstvene reforme v Italiji ter pri tem poudaril, da so osnutek pripravili, ne da bi upoštevali upravičenih zahtev in predlogov tistih, ki so za pripravo zdravstvene reforme, vsaj s tehnične plati, najbolj poklicani to so zdravniki. Potem ko je povzel nekatere bistvene točke bodoče reforme, je dejal, da bo ta v bistvu pripomogla k postopnemu razvrednotenju zdravnika in k u-stvarjanju navadnega birokrdBa. Skratka, je zaključil dr. Petronio, smo oklicali to stavko ne zaradi sebičnosti, temveč, da bi obvarovali svoj poklic in s tem še več pomagali vsem tistim, ki so naše pomoči potrebni. Kljub temu pa se v teh dneh, ko so bolniki zaradi stavke zdravnikov občuteno prikrajšani pomoči, ljudje začudeno sprašujejo: ali je bila stavka res potrebna, saj jim ne manjka denarja, ne raznih privilegijev in končno bi bil vendarle čas, da bi oblasti uresničile zdravstveno reformo, ki bi veliko pomenila vsaj za revnejše sloje. Novi urnik za ambulante tržaške bolnišnice Osrednje tržaške bolnišnice sporo čajo novi urnik za ambulante, ki se nahajajo v Ulici Stuparich 1. Oddelek za ušesne in nosne bolezni bo odprt v torek, četrtek in soboto od 9.30 do 11.30, oddelek za okulistiko bo sprejemal stranke PRI TRŽAŠKI OBČINI Razpis natečaja za 3 knjigovodje Tržaška občina je razpisala javni natečaj za zasedbo treh mest pomožnega knjigovodje v staležu u-pravnega osebja. Zahteva se starost od 18 do 30 let in potrdilo o uspešno opravljeni trgovski akademiji. Prošnje, sestavljene na kol-kovanem papirju, in priložene dokumente bo sprejemal občinski urad splošnega protokola do 12. ure 10. avgusta 1974. Podrobnejša navodila in program natečajnega izpita prejmejo zainteresirane! v sobi štev. 92 občinske palače, H. nadstropje. V Trstu bodo snemali film «Ana Korenina» «Ano Korenino», znani roman ru skega knjiievnika Leva Tolstoja bodo v kratkem priredili za televizijski ekran. Italijanska televizija se namreč pripravlja na snemanje. Zanimivo je, da so si za nekatere scene tega dela izbrali naše mesto, ki privlačuje marsikaterega film skega ustvarjalca. Kaj bodo v Trstu posneli, ni še znano, iz županovega odloka o prepovedi parkiranja za vsa vozila v nekaterih ulicah in trgih za ves čas snemanja televizijske nadaljevanke, pa lahko sklepamo, katere mestne predele so si izbrali za snemanje. Parkiranje bo namreč prepovedano na Trgu Verdi in sicer od Ul. dell’Arsenale do Ul. S. Carlo, v Ul. Giulio Cesare pred postajo, v Ul. Ottaviano Augusto ter v Ul. S. Nicolò pred cerkvijo. lom deželnih organov ter je dejal, da se stvari odlaga in da se v resnici tudi na deželni ravni perečih zadev ne rešuje. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je zakon kritiziral iz dveh vidikov. Predvsem zakon ne predvideva prispevke za tiste, ki žele popraviti svojo staro hišo in jo usposobiti za moderne potrebe. To pa živo zanima prebivalce tržaškega in goriškega Krasa, Brd, Kamije itd., kjer hiše razpadajo. Vedeti moramo, da je treba za popravilo stare hiše celo do dvakrat več sredstev, kot za novo gradnjo in da ie tudi tu vzrok izseljevanja iz teh področij. Štoka je svoja izvajanja utemeljil z navajanjem členov, ki se nanašajo na izseljence, za katere je — po vsem pravilno — ob povratku nekaj takega predvidenega. Nato je svetovalec Štoka govoril o zakonu št. 865, ki ga novi deželni zakon v celoti osvaja in dejal, da bi lahko bil načelno dober, a ni v skladu s prilikami, ki obstajajo pri nas. Tu je namreč zemlja razdrobljena lastnina in se'tiii majhnih parcelah ubadajo ljudje, katere razlaščanja zelo prizadenejo in pomenijo v resnici ekonomski rop. Predstavniki zveze krajevnih uprav o omejevanju kreditov Predsednik deželne uprave Comel-ter predstavniki političnih skupin v deželnem svetu so se včeraj sestali v Trstu na dveh ločenih sestankih s predstavništvom Zveze za krajevne uprave, ki so ga sestavljali vsedržavni svetovalec zveze Dellago, podpredsednik Viscovich ter nekateri župani občin v deželi Furlaniji - Julijski krajini, med katerimi tudi miljski župan Millo. Na obeh srečanjih so predstavniki Zveze krajevnih uprav iznesli nekaj zahtev, ki zadevajo v prvi vrsti vprašanje omejevanja kreditov. Dežela naj bi se korenito zavzela za olajšanje težav, ki izvirajo iz tega vladnega ukrepa. Pri tem so predstavniki zveze poudarili potrebo po ustanovitvi deželne kreditne usta- Čehovinom. Prisotni so bili tudi bivši borci iz Sežane, kakor tudi gostje iz Tržiča in Gorice. Partizansko srečanje v Nabrežini ima svojevrsten pomen, kar je v poznejšem govoru poudaril tudi predsednik pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije — Arturo Calabria, ker gre za kraj, kjer so fašisti menili, da lahko nemoteno izvajajo svojo protiustavno dejavnost. Včerajšnji shod je fašizmu odločno povedal, da tudi v Nabrežini in sosednjih krajih ni prostora za fašiste. Včerajšnja slovesnost bi se morala začeti ob 17. uri, a se je nekoliko zavlekla zaradi hude vročine. Spored se je začel z nastopom godbe iz Nabrežine ter pevskim zborom «Rdeča zvezda» iz Saleža. Vzdušje in razpoloženje je raslo od minute do minute ter doseglo svoj višek ob nastopu Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je pod taktirko prof. Kjudra izvedel svoj spored slovenskih in mednarodnih partizanskih pesmi. Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora je kronal uradni del sporeda, se pravi nastop godbenih ansamblov in izvajanj zborovskega petja ter dveh govorov predstavnikov partizanske zveze. Prvi je spregovoril tajnik VZPI — ANPI Dušan Košuta, ki je poudaril pomen srečanja: kot oddol-žitev žrtvam velikega osvobodilnega boja ter borcem, ki še vedno živijo in ki prenašajo na mladino velike vrednote osvobodilnega boja ter potrebo neizprosnega boja proti staremu in novemu fašizmu, za dosledno izvajanje določil ustave. Potem je govornik omenil fašistično dejavnost posebno V naših krajih, kjer «je prišlo do številnih skrunitev naših spomenikov, neizpolnjenih obljub, atentatov na slovenske šole, do onemogočenja delovanja našega gledališča, do kalitve dobrososedskih odnosov s ščuvanjem na nacionalno mržnjo». Dušan Košuta je v svojem govoru izrecno zahteval, naj se «vlada, stranke in nekateri njihovi vidnejši posamezniki dosledneje zavzemajo, da bi bilo kriminalnih antidemokratičnih dejanj enkrat za vselej konec in da bi vendarle prišli s puhlega deklarativnega antifašizma v odločno akcijo za izvajanje raznih prepotrebnih reform...» V nadaljevanju svojega govora je Dušan Košuta omenil pozitivni prispevek Slovencev v Italiji pri glasovanju ob referendumu za razporo-ko. Še posebej je poudaril vlogo demokratičnih katoličanov, ki niso klonili pritiskom klerikalnih krogov. V nadaljevanju svojega govora je še omenil pomembne dosežke demokratičnega gibanja na mednarodni ravni, in sicer strmoglavljenje fašističnih vojaških diktatur na Portugalskem ter v Grčiji. «S tega mesta», je nadaljeval Dušan Košuta, «pa se hočem še enkrat dotakniti perečega problema borcev, aktivistov in partizanov naše organizacije. Prihodnje leto bo poteklo trideset let od konca imperialistične vojne in dolga leta c d že minila, odkar so bile vložene na pristojne oblasti v Rimu prošnje z vso potrebno dokumentacijo za priznanje statusa borca - partizana udeležencem NOB. Ne gre tukaj samo za relativno materialno korist borcev, ampak v veliki meri tudi za skromno moralno priznanje tistim... ki so se borili in največ žrtvovali v vojnih letih ter imeli levji delež pri zmagi nad na-cifašizmom.» Košuta je napovedal, da bo v septembru odpotovala v Rim delegacija, ki bo zahtevala od oblasti čimprejšnjo rešitev tega dolgoletnega problema naših borcev. Nato je govoril predsednik združenja Arturo Calabria, ki je podrobno analiziral sedanje politične razmere v Italiji. Dolgo se je zadržal pri problemu fašističnega prevrat-ništva od prvih let tega povojnega razdobja do danes, ko izstopajo v ospredje organizacije kot «rosa dei venti», ter druga prevratniška združenja, ki bi hotela pahniti Italijo nazaj v fašizem. V svojem govoru se je obširno zadržal pri dejavnostih nekaterih organizmov, ki so več aii manj povezani z državno u-pravo, poudaril pa je, da danes obstajajo močne demokratične sile, demokratične stranke, sindikalne organizacije, katoliške napredne skupine, ki onemogočajo temu fašizmu, da bi se dokopal do oblasti. Arturo Calabria je posebej poudaril pomembnost demokratičnega boja na vzhodni meji Italije. Na koncu je navzoče pozdravil tudi predsednik krajevne sekcije VZPI • ANPI Ado Slavec. Na predvčerajšnjem zborovanju so navzoči sprejeli z odobravanjem br-zojav, ki je bil poslan predsedniku poslanske zbornice Pertiniju, v katerem se zahteva čimprejšnjo rešitev vprašanja statusa borcev partizanov na našem ozemlju. Slavnostnemu delu zborovanja je sledila prosta zabava, ki se je nadaljevala pozno v noč. • Danes bo KPI priredila več shodov, na katerih bodo njeni predstavniki orisali vladng dekrete in predloge KPI za sanacijo gospodarske krize v državi. Ob 12.20 bo občinski svetovalec Giorgio Canciani govoril pred rafinerijo TOTAL, ob isti uri bo načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu prof. Fausto Monfal-industrijski coni, ob 19.30 pa bo prof. inž. Roberto Costa govoril na Trgu con govoril pred tovarno Telettra v Bonomea (Greta). A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE '74 TV SPEKTAKEL «ZLATA ROŽA» Portorož, Avditorij, 3. avgusta ob 20.30 FOLKLORNI ANSAMBEL JOSE DE LA VEGA iz Španije Portorož, 6. avgusta ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Razstave SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA s sedežem v UL Mazzini 44 bo do 31. avgusta uradovala od S. do 14. ure. Cigarete namesto gob Patrulja prometne milice je v sredo ponoči pri mejnem prehodu Fernetiči ustavila tovornjak italijanske registracije, ki ga je vozil Erneste Ozmot (32 let). Prometniki so voznika povprašali tudi za tovor. Odgovoril jim je, da prevaža gobe. Miličniki niso verjeli protislovnim izjavam šoferja, ki razen tega ni imel niti dokumentov za prevoz. Pregledali so tovornjak, v kartonastih zabojih pa niso našli hiti ene’ gobe: našli so lej cigarete. Voznika Ozmota in tovamjak znamke fiat 615 s tovorom so predali carinarnici v Sežani, kjer so pregledali zaplenjeno blago. Prešteli so 72.500 zavitkov cigaret znamke marlboro, muratti ambas-sador, dunhill in druge v vrednosti 580.000 dinarjev (25 milijonov lir). Preiskovalni sodnik sežanskega občinskega sodišča je zoper Ozmota odredil pripor. Še vedno pa traja preiskava o izvoru tega tovora cigaret, ki je bil verjetno namenjen kaki tuji tihotapski organizaciji. društvo Kraški Prosvetno dom čestita ALEKSIJU KRIŽMANU za uspešno opravljeno maturo na tehničnem zavodu «Volta». V Mestni galeriji Piran so odprli razstavo z naslovom «Historia IV». Razstava bo trajala do 4. avgusta in bo odprta občinstvu vsak dan od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 30. julija KRILAN Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.37 — Dolžina dneva 14.51 — Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 2.14. Jutri, SREDA, 31. julija IGNAC Vieme včeraj: najvišja temperatura 29 stopinj, najnižja 20,8, ob 19. uri 28.2 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb, rahlo narašča, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23.3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. julija 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 23 oseb. UMRLI SO: 68-letna Anna Bevk vd. Bergomi, 62-letna Sabina Cumin por. Robin, 60-letna Adele Zanetti roj. Della Torre, 46-letna Bruna Crevatin por. Cren, 70-letni Giulio Toffoli, 82-letna Carmela Lonza, 70-letna Anto nia Maniaga vd. Tomini, 88-letna An fonia Sergo, 54-letna Anna Del Giu dice, 60-letna Giovanna Gosdan vd Buoncompagno, 68-letni Renato Mone ta. 65-letni Giovanni Cherstaldi, 54 letni Marco Reini, 88-letni Aldo Raimondi, 70-letna Giovanna Bencich por. Visintin, 70-letna Luigia Pascot, 88-letni - Giovanni - Veccjhiet, 77-let-na Maria Battistutta vd. Pietrobon, 59 letna Eleonora Starc por. Cumar, 69-letni Valerio Žago, 66-letni Femic-,cic de Castro, Ò2-Ietni Egidio Muran, t'5-letni Pasquale Fagotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11. Sponza, Ul. Montorsmo 9 (Rojan). NOČNA S1 ”*.B\ lekarn (od 19 30 do 8.30) Vielmetti. Borzni trg 12; Al Centauro. Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211001): Pro sek (tel. 225 141): Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Žav Ije (tel 213-137): Milje (tel. 271 124) IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII lllllllllllllll• V nedeljo popoldne se je kakih sto metrov pred Mavhinjami pripetila prometna nesreča, ki je terjala življenje 17-letne dijakinje Silvie Lauri iz Ul. Mantegna 4. Mlado dekle se je peljalo s prijateljem, 21-letnim študentom Luigijem Chebbo iz Ul. S. Caterina 5, iz Prečnika proti Mavhinjam na motorju vrste suzuki GT 350 kub. cm. Bilo je nekaj minut po 17. uri, cesta je bila prazna, fant in dekle sta se veselo peljala po lepi kraški cesti do usodnega o-vinka, ko cesta zavije na levo. Voznika je zaneslo na desno, da je padel in ga je vrglo več metrov daleč. Nesrečna Silvia Lauri pa je padla pod motor, ki jo je zvlekel po asfaltu, dokler ni trčil ob gardreil. Za mlado Silvio je bilo to usodno: z glavo je udarila ob jeklo, nakar jo je vrglo s ceste v dolinico pod cesto. Tu je obležala sredi grma in ko ji je prijatelj prihitel na pomoč, je bila že brez zavesti. Poklicali so rešilec Rdečega križa, ki je prihitel z bližnjega sesljan-skega križišča. Žal za dekle ni bilo rešitve: umrla je preden jo je rešilni avto pripeljal v bolnišnico. Njen mladi prijatelj pa bo ozdravel v nekaj dneh. Gledališča ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev Pietrije-ve operete: «Izgubljena ženska». O-pereto bodo ponovili v soboto 3. avgusta, ob 21. uri. v nedeljo, 4. avgusta ob 18. uri, 8. in 9. avgusta ob 21. uri. Na razpolago so tudi vstopnice za premiero operete «Grofica Marica», ki bo 9. avgusta. Prireditve GRAD SV. JUSTA V četrtek, 1. avgusta, ob 21.15 «Su-pershow»: Isabella Biagini, Enrico Montesano, balet «Canzonissime» * Enzom Paolom Turchijem, Woltner Beltrami z orkestrom RAI-TV, Anna Melato in drugi. Edina predstava. Rezervacija mest pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36372). Kino Mirainarski park — Predstave Dl" či in zvoki»: Danes počitek. Ariston — I.N.C. 21.30 «Il cavaliere inesistente». Režiser Pino Zac. Nazionale 16.00 «Cin-Fu l’uomo docciaio, vado gli spacco e torno». Barvni film. Excelsior 15.30 «Città violenta». Char. les Bronson, T. Savalas. Barv« film. Prepovedano mladini pod Izletom. Grattacielo 16.30 «Un uomo da letto». Barvni film. Prepovedano mladih1 pod 18. letom. Eden 15.30 «All’onorevole piacciono le donne». Landò Buzzanca in Laure Antonelli. Prepovedano mladini p0“ 18. letom. Ritz 16.00 «007 Missione Goldfinger». Igra J. Connery. Barvni film. Aurora 16.00 «Zardoz». Barvni fd®" Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Il falso traditore». Barvni film. Igra William Holden. Cristallo 16.00 «Lo chiamavano T11" nità». Barvni film. T. Hill, B. Spe®' cer. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30—22.00 «Novelle galeotte d’amore dal Decameron»-Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «I diamanti sono Pe' ricolosi». Kriminalka v barvah. P1,6-povedano mladini pod 14. letom. Ideale 15.00 ««Le tre sfide di Tarzan»-Jok Mahones in Woody Strode. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Le tombe det resuscitati ciechi». Abbazia 16.30 «Spiaggia infuocata». * barvah. Igrata J. P. Beimondo ih Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Senza movente» . Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica 7 Trstu obvešča svoje obiskovalce, da je odprta neprekinjeno od 8. do 14. ure. Od 5. do 15. avgusta bo knjižnica zaprta za občinstvo. Slovensko dobrodelno društvo ob-vešča, da bo povratek dečkov iz kolonije v Nabrežini v četrtek, 1. avgusta, predpoldne. Starši naj jih čakajo na postajah: Sv. Križ, Prosek in Trst, Ul. Beccaria od 11. ure dalje. Istočasno obvešča, da bo odhod deklic v soboto, 3. avgusta. Otroci naj bodo za 16. uro na sedežu društva v Ul. Machiavelli. Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse pevce in ih" štrumentalni ansambel, da se v nedeljo, 4. avgusta t.l., ob 13. uri zanesljivo zbero v Bazovici, kjer bo odhod avtobusov ob 13.30 v Beneško Slovenijo na nastop. Seja odbora TPPZ bo v petek, 2. avgusta t.l., od 20. uri v Bazoviškem domu. Mali oglasi V NAJEM DAJEMO petsobno stanovanje, kuhinja, dvojne sanitarije, ga' raža, vrt. Ul. Romagna št. 98/1 I. nadstropje; ogled od 9. do 12-ure. Ponudbe v zaprti ovojnici do 5. avgusta t.l. Cassetta 16 W 34100 SPI TRST. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 651.— Funt iterling 1547.— Švicarski frank 218,35 Francoski frank 136,40 Nemška marka 250,35 Avstrijski šiling 35,20 Dinar: debeli 42 — drobni 41,50 MENJALNICA ■ vseh tuj'in_ valut ■ W HMIjll 11 ■ Hill V počastitev spomina delovnega to/ variša Egona Sirce darujejo člani kolektiva Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika: za Dijaško matico 21.000 lir, za Rod modrega vala 15.500 lir, za Tržaško folklorno skupino 7.500 lir, za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane 8.000 lir. za PD Prešeren 2.000 lir. za PD Gruden 2 000 lir, za pom. klub Cupa 2.000 lir, za PD 1. Cankar 4.000, za &D Polet 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Egona Sirce daruje družina Furlan iz Saleža 5.000 lir za ŠD Kras. V spomin pok. Marije Malalan daruje Dragica Ključar 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. SOŽALJE Kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora izraža najgloblje sožalje svojemu članu Karlu Milkoviču ob težki izgubi drage mame. 30. julija 1974 GORIŠKI DNEVNIK OD PETKA DO NEDELJE V VELIKEM REPNO Vsestranski uspeh letošnje pokrajinske vinske razstave v V nedeljo so v gostilni Škabar nagradili najboljše vinograd-nike - Zaključni nagovor pokrajinskega odbornika Volka V Velikem Repnu se je v nedeljo Zaključila tretja pokrajinska vinska razstava, ki jo je priredila tržaška Pokrajina s sodelovanjem repenta brske občine. Ko delamo obračun o tej letošnji kmetijski manifestaciji, ne moremo mimo ugotovitve, da je razstava vsestransko uspela, tako po udeležbi vinogradnikov kot po nadvse zadovoljivem obisku občinstva ter po koristnih in zanimivih temah, ki so jih v okviru letošnje razstave razvili razni strokovnjaki Pri posebni okrogli nizi. Vseh raz-stavljavcev je bilo letos kar 42, medtem ko je bilo razstavljenih 22 vzorcev belega, 15 vzorcev črnega vina ter 12 vzorcev kraškega terana. Odlična kakovost vin, pester kulturni spored, ki je dopolnjeval prireditev ter seveda tudi ugodne vremenske razmere so privabile v veliki Repen veliko ljudi. Vmes Pa je bila, kot rečeno, zanimiva o-krogla miza, ki je poglobila eno °d veliko premalo obravnavanih sodobnih tem, to je vprašanje od nosov med šolsko in kmetijsko stvarnostjo. Iz razprave se je izluščilo tudi veliko konkretnih predlogov, ki bodo lahko veliko pri-spevali k postopnemu reševanju kritičnega položaja našega kmetijstva ter obenem k približevanju sole širši stvarnosti, ki jo obkroža. Te tri elemente, ki so označevali uspeh letošnje tretje vinske razstave v pokrajinskem merilu, je v svojem zaključnem nagovoru ob nagrajevanju najboljših vinogradnikov Poudaril tudi pokrajinski odbornik Volk, ki je med drugim dejal, da je imela desetčlanska strokovna komisija, ki je ocenjevala vina, zelo težko nalogo spričo res visoke kakovosti razstavljenega pridelka. O-benem se je slovenski odbornik tržaške pokrajinske uprave na nedeljski zaključni slovesnosti zahvalil vsem razstavljavcem, gostom in o-biskovalcem letošnje razstave ter številnim organizacijam in ustanovam, ki so prispevale razne nagrade. Med devetinštiridesetimi razstavljenimi vzorci je ocenjevalna komisija izbrala pet najboljših vzorcev terana ter po pet najboljših vzorcev belega in črnega vina. Obenem so določili štiri vina za posebno nagrado. Za teran so bili nagrajeni: 1. Emil Škabar, Repen 5 (plaketa od-borništva za kmetijstvo), 2. Romano Purič, Repen 13 (pokal repen-tabrske občine), 3. Emil Purič, Repen 15 (srebrni pokal tržaške hranilnice), 4. Stanko Ravbar, Repen 2 (pokal nabrežinske občine) ter 5. Alojz Milič, Repen 49 (pokal SKGZ). Za bela vina so bili izbrani: 1. Alojz Debeliš, Ul. Ventura 29 (plaketa tržaške občine), 2. Andrej Hrvat, Boršt 36 (pokal deželnega odbora), 3. Josip Scheriani iz Milj (pokal tržaške občine), 4. Mario Smotlak, Mačkolje 55 (pokal miljske občine) in 5. Luigi Bortolin, Laza-ret 95 (pokal kreditne blagajne). Za črna vina so prejeli nagrade: E Almiro Gabrovec, Mavhinje 10 (plaketa odborništva za finance), 2. Josip Scheriani iz Milj 20 (pokal ERSA), 3. Anton Bole, Piščanci 25 (pokal dolinske občine), 4. Mario Smotlak, Mačkolje 55 (pokal Kmečke zveze) in 5. Giuseppe Bosich iz Milj 23 (pokal banke Friuli). . Nagrade za posebna vina so prejeli: Josip Scheriani, Josip Radere, Viktor Kersevan in Mario Le-nardon. Spričo velikega števila nagrad, ki 80 jih za tretjo pokrajinsko vinsko razstavo prispevale razne organiza-ClJe in ustanove, so na nedeljski zaključni slovesnosti izžrebali še 5 ^en. Izžrebani, ki so prejeli na-grade Tržaške kreditne banke, turističnih ustanov iz Milj in Seslja-ter pokrajinske turistične usta-"ove, so naslednji: Josip Vodopivec ivi .bue. Janko Rebula iz Saleža, Wario Švab in pa Mirko Košuta iz Križa ter Stanko žužek iz Mavhinj. \ “tali razstavljavci so prejeli febrno kolajno tržaške pokrajinske ustanove. W - .srno na začetku omenili, je tosnjo razstavo spremljal pester kj turni spored in družabnost ob oskih s priznanim, nagrajenim vi-v, Po sobotni folklorni priredit-št -i v necleljo popoldne zadrževala «R V,'no občinstvo «pleh» godba šah i0* *z Škornja v izvirnih no-h. V večernih urah pa je občin- stvo zabaval glasbeni ansambel «I-ga Radoviča» iz Nabrežine. • Zaradi ureditve nove električne kabine podjetja Enel, je pokrajina izdala odlok o začasni zapori pokrajinske ceste na križišču s cesto za pokopališče v Colu, ki bo zaprta od 8. do 17. ure dne 12. avgusta. • Tržaška občina javlja, da bo Mestna knjižnica zaprta zaradi inventarja in letnega čiščenja od 1. do 20. avgusta. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA sporoča: Dečki iz kolonije v Ovaru se vrnejo danes in sicer v Gorico z vlakom ob 11. uri, v Trst ob 11.30 v Ulico F. Gioia. Deklice bodo odpotovale v kolonijo Ovaro dne 2. avgusta. Zberejo naj se v Trstu, Ul. S. Nicolò, ob 15. uri, v Gorici pri železniški postaji ob 16.30. Kaj rogovilijo po svetu — in kaj rodi domači zelnik? Kjerkoli si na tem planetu, ti sporoči PRIMORSKI DNEVNIK ! ll■lll1llllllllllllllllllllllIIIIIIII■lllllllllllllllllllllllllllllIllll,I,,„1Il,l,ll||,lmm|||||||||||||||||||||||||||||||||tT1||| SREČANJE NA KAMENICI PRI STARI GORI Bogat kulturni spored navdušil veliko množico (Nadaljevanje s 1. strani) dinske godbe prosvetnega društva «Vesna» iz Križa. Skoro eno uro so mladi glasbeniki s svojimi veselimi koračnicami kratkočasili zbrano množico. V tihem in zbranem vzdušju je nato potekala maša, ki so jo brali v štirih jezikih duhovniki Valentin Birtič iz Krasa, Arturo Biasutto iz Viškorše, Emil Cenčič iz Gorenjega Tarbilja ter Marij Lovrenčič iz Sto-blanka. Maševanje je spremljalo petje mešanega zbora «Rečan» iz Ljes. Ko se je maša zaključila, sta stopila na oder Anna Maria Visintin in Janez Floriančič in sta napovedala program, ki se je zvrstil skoro tri ure. Najprej sta predala besedo uradnima govornikoma, g. Emilu Cenčiču in arh. Valentinu Zaccarii Si-monittiju. ] G. Emil Cenčič je poudaril, da četrto kulturno srečanje sovpada z dvajseto obletnico smrti velikega bud-nika narodne zavesti v Beneški' Sloveniji, msgr. Ivana Trinka, Preroški, poslanica beneškega pesnika svojemu ljudstvu, je dejal g. Cenčič, se je žačelai ùresriicèvàti ‘in kot se pibži-mi led in sneg stalita, tako se je tudi Benečiji zjasnilo vreme in so se začeli boljši časi. Gospodarski in nacionalni napredek beneških Slovencev pa nikakor ne pomeni uvajanje protiitalijanskih teženj, nasprotno, pomeni razvoj v okviru splošnega napredka, V zvezi z napredkom, ki se kljub oviram določenih sil, ob podpori drugih političnih in socialnih sil u-veljavlja, je g. Cenčič omenil nastop Stalnega slovenskega gledališča v Čedadu, kjer so stotinam otrok u-prizorih «Pepelko». Predstavniki izseljencev so medtem prikazah oblastem probleme, ki še tarejo Benečijo in od njih so shšali obljube in naklonjene besede. Led se torej tali, mišljenje se spreminja. Zato je toliko bolj treba, da beneški Slovenci ostanejo zvesti svojim tradicijam, jeziku in kulturi, da si utrdijo nacionalno zavest. V tem jih kultura in vera, je še dejal g. Cenčič, združujeta z ostalimi narodi v spoštovanju vseh ljudi, jezikov, kultur in drugih človekovih bogastev. Za njim je stopil pred mikrofon arh. Simonitti. ki je poudaril, da Be- Kulturna društva in Zveza izseljencev Beneške Slovenije se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu četrtega kulturnega srečanja med sosednjimi narodi na Kamenici. Posebna zahvala vsem gostom, ki so sodelovali pri kulturnem programu, gospodom duhovnikom in vsem domačinom, ki so z nesebičnim delom pomagali pri pripravah na praznik ter na prazniku samem. I,,>i]iii,IIIIII(llll1IIIMIItltlml)llllllll)lllllmillllltlltn(lulllll,tl(lllll)ltlllllllllllllllllllllllmlnlll|||l||||H V SOBOTO V PORTOROŠKEM AVDITORIJU Zlata roža Portoroža 74 Najboljši pevci in pevke bodo predstavili «večno lepe melodije» letošnja Port četna — Zlata roža oh ,orožo bo v soboto, 3. avgusta, 20.35 v Avditoriju Portorož. to pot se bodo zbrali najboli ~[lani in najboljši iugoslovanski pev-l' »ečno lepih melodij, ki bodo na osnji Zlati roži Portoroža v tek-jV°valnem delu izvajali najbolj zna-domače «ever greem melodiie. °5‘ej so dobili Zlato rožo Porto-f°Aa naslednji pevci: fčija Kodrič (1971). Jimy Stanič U3?2), Bisera Veletanlič (1973). » betns bodo sodelovali tile pevci: J’? Robič. Majda Sepe. Lidija Ko-p’e- Bisera Veletanlič, Tihomir . etrovič. Radojka Šverko, Zvonko Ptšič, Oto Pestner. Šenka Veletan-. > Za/jr Hadjimanov. Azra Halilo-‘č, Marjana Deržaj, Alfi Nipič, Ur°9o Diklič. Zabavni orkester bo dirigiral Jože ^rtvšek, sodelovala bo baletna sku- pina Melite Skorupski iz Zagreba ter pantomimik Andres Valdes iz Ljubljane. Režiser je Anton Marti. Zlato rožo Portoroža bo neposredno prenašala jugoslovanska radiotelevizija. Znano je, da v tekmovanju za Zlato rožo Portoroža ni niti strokovnih žirij niti festivalskih komisij: pevci s tajnim glasovanjem izberejo najboljšega pevca o miroljubnem sožitju med državami z drugačno družbeno ureditvijo. Minister Moro je prispel v Moskvo 24. julija, v prejšnjih dneh pa je imel več kot 6 ur pogovorov s svojim sovjetskim kolegom Gromikom in približno 2 uri pogovorov z generalnim tajnikom KP SZ Brež- njevom. V teku svojega obiska je minister Moro skupaj z ministrom za zunanjo trgovino SZ Patoličevom podpisal desetletni sporazum o razvoju gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja med obema državama. Moro je dva dni preživel v Moskvi, nakar je obiskal še glavno mesto sovjetske republike Gruzije Tbilisi, včeraj je bil v Sin-feropolu in v Jalti na Krimu, danes pa je obiskal Kijev, glavno mesto sovjetske republike Ukrajine. Uradni obisk italijanskega zunanjega ministra v Sovjetski zvezi sodi v okvir sporazuma med obema državama o občasnih političnih posvetovanjih. S tem v zvezi, je rečeno v skupnem komunikeju, menita obe strani, da so ta občasna posvetovanja zelo koristna. Kar zadeva posamezne točke, ki sta jih delegaciji Italije in Sovjetske zveze obravnavali ie v prvi vrsti vprašanje Evrope. Italija in SZ menita, da je treba nadaljevati z u-veljavljanjem procesa popuščanja napetosti ne samo v Evropi, temveč tudi na drugih celinah. V komunikeju podčrtujejo velik pomen, ki ga POLITIČNA KRIZA V MADRIDU Veter iz Portugalske piha čez Francovo Španijo Bombni atentat na španski konzulat v Toulousu ^ Toulouse, 29. — v bližini »Panskega konzulata v Toulousu je eksplodirala bomba, ki je ranila 12 policijskih agentov ter je povzročila veliko gmotno škodo. Domnevajo. da so peklenski stroj nastavili Pristaši španske revolucionarne organizacije «Mednarodne skupine revolucionarne akcije». Ne obstaja niti noben dvom, da je bil atentat naperjen proti španskemu konzulatu, saj spada v vrsto dveh drugih nedavnih atentatov na istem področju ter tretjega atentata na železniški postaji med Francijo in Španijo v mestu Hendaye. Mednarodne skupine revolucionarne akcije so se pojavile že 3. maja, ko so domnevno ugrabile španskega bančnika Balthazarja Suareza ter še pozneje z atentatom na kolesarsko dirko «Tour de France». Bilo je okoli 23. sinoči, ko je skupina funkcionarjev in agentov policije ter gasilcev prišla na pro- «ZGLEDNA» MATI Škotsko 19-letno dekle je za-barantalo svojega 7-mesečnega otroka z motorjem druge roke, fci ga je hotelo podariti ljubljenemu. Kupčijo je odkril funkcionar ustanove za varstvo mladine, ke je prepričal mlado mater naj vrne motor in vzame iKizaj dete. Dekle, katere imena niso sporočili, je zabarantala sina z zakoncema, ki sta imela že štiri otroke. ZARADI SRAJC Londonsko sodišče je ločilo zakonsko zvezo Vere in Edga-ra Johnsona po krivdi slednje-So. V dokaz svoje trditve, da je perilo lahko še bolj belo, je možakar ponovno opral nekaj srajc, ki jih je >ena že zlikala, in jih nato primerjal z drugimi, ki jih je tudi ona oprala. BREZ PLESA Sodnik v vzhodnofrancoskem kraju Oyonnax je nenavadno kaznoval fanta, ki sta na vaški veselici izzvala pretep, Pri katerem je bil polirht ranjen: tri leta ne bosta smela na plesišče. POMOTA Računalnik na newyorški u-pravi je plačal 21.000 občinskim upokojencem za 7,5 mili iona dolarjev preveč pokojnine. Potem so ugotovili, da je napačno programiran. Upravi Preostane le upanje, da bodo nenadno obogateli prejemniki čekov vrnili, kar so dobili preveč. niki izjavili, da se bo lahko kmalu vrnil v svojo rezidenco. Sporočili so celo, da se je pred dnevi pogovarjal tri ure s svojimi sodelavci, a med njimi s predsednikom vlade Navarrom. V prvih dveh urah sta bila navzoča pri pogovoru tudi začasni poglavar države princ Juan Carlos ter predsednik španske zbornice «Cortes De Valcarcel». Oba pa sta zapustila bolnišnico pred koncem pogovora in sta bila baje zelo slabo razpoložena. V nekaterih krogih pravijo, da bi moral Franco čimprej napraviti konec začasni vladavini princa Juana Carlosa ter spet vzeti v svoje roke državne posle. Nekaj podobnega je zahteval list «Ya», ki je pripomnil, da bi moral državni poglavar poskrbeti za demokratizacijo režima. Vse kaže, da v Španiji veje nov veter, ki prihaja deloma iz sosednje Portugalske,, Koliko časa se bo frankovski režim še lahko upiral temu vetru, ki ima svoj poglavitni izvor v sami Španiji? Da se dogaja nekaj novega, dokazujejo tudi nove zahteve, ki prihajajo od prebivalstva šnanske Sa- 've. V teh dneh je francoskega predsednika Giscarda d’Estainga o-biskal maroški ministrski predsednik, ki je seznanil francoskega državnega poglavarja z maroškimi zahtevami glede «španske Sahare». DUNAJ, 29. — Avtobus, ki je peljal na izlet 24 zahodnonemških o-trok, je strmoglavil v reko Rauris pri Zeli Am Seeju pri Salzburgu, ko se je most udrl pod težo vozila. Podatki o nesreči so še pomanjkljivi, kaže pa, da so štiri deklice umrle, ostali izletniki pa so ranjeni. Reševalci so zaprosili za helikopter, da bi prišli do preživelih, ki so v 20 m globokem breznu. ima evropska konferenca o varnosti in sodelovanju ter izražajo željo, da bi se druga faza te konference nadaljevala v konstruktivnem vzdušju v skladu s priporočili iz Helsinkov. Nadalje je v dokumentu rečeno, da sta obe strani proučili potek pogajanj o vzajemnem skrčenju o-boroženih sil, ki so v teku na Dunaju in da sta poudarili prepričanje, da je mogoče rešiti bližnje-vzhodno vprašanje samo ob popolnem umiku izraelskih čet z vseh zasedenih arabskih ozemelj ter z zagotovitvijo varnosti in neodvisnosti vseh držav na tistem področju ter ob spoštovanju zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Posebno poglavje je posvečeno zadnjim dogodkom na Cipru, ki o-grožajo varnost na vzhodnem Sredozemlju. Obe strani zahtevata takojšnje prenehanje slehernega tujega vojaškega posega na otoku ter menita, da je državni udar proti zakoniti ciprski vladi kršil ustavni red ciprske republike ter podčrtujeta potrebo, da se zagotovi neodvisnost, suverenost in ozemeljska neodvisnost. Zadnji del sklepnega sporočila o-bravnava dvostranske italijansko -sovjetske odnose, še zlasti na gospodarsko - trgovinsko in tehnično -znanstveno področje. Ugotavljajo, da so v zadnjih letih dosegli vrsto pozitivnih rezultatov. Še zlasti pomemben je znaten porast trgovinske izmenjave med obema državama kot posledica vrste sporazumov in zaradi pomembnega sodelovanja na industrijskem področju. Gospodarski pomen obiska zunanjega ministra Mora v Sovjetski zvezi je obrazložil generalni ravnatelj za gospodarske zadeve zunanjega ministrstva veleposlanik Guaz-zaroni, ki je med drugim poudaril, da Italija mora skušati rešiti vprašanje svoje plačilne bilance in zagotoviti italijanskim industrijam poleg petroleja vse druge potrebne surovine. Guazzaroni je omenil tudi podelitev posebnih kreditov Sovjetski zvezi. S tem v zvezi je dejal, da se je Italija novembra 1972 domenila s SZ o podelitvi posebnega kredita 350 milijard lir po zelo u-godni obrestni meri. Zaradi znanih finančnih težav, v katerih se nahaja Italija, pa bodo o tem kreditu še govorili, čeprav je minister Moro zagotovil, da bo Italija spoštovala svoje obveze. Moro je ob koncu svojega obiska povabil sovjetskega zunanjega ministra Gromika na uradni obisk v Italijo. Povabilo,'^’rečeno v sklepnem komunikeju, je Sovjetska zveza sprejela z zadovoljstvom. Teror v Huntsvillu HUNTSVILLE, 29. - Stanje v zaporu, kjer Fred Carrasco in dva druga zapornika še vedno zadržujejo 14 talcev, se še vedno ni spremenil. Danes se je enemu od talcev (zaporniku) posrečilo zbežati. Gre za Henryja Escamilla, ki se je zaletel s silo v steklena vrata ter se pri tem precej hudo ranil. Fred Carrasco, ki se je ukvarjal z razpečavanjem mamil ter ima na vesti baje številne umore, je izjavil, da se bo osvobodil na vsak način ter grozi, da bo pobil talce, če mu ne dajo orožja ter mu ne nudijo možnosti za beg. Talci (trije zaporniki, štiri knjižničarke, pet u-čiteljev, oziroma učiteljic, en paznik in en katoliški duhovnik so se že vdali v usodo ter pričakujejo, da jih bo Carrasco ubil vsak čas. PO RAČUNIH TUJIH IZVEDENCEV Kitajska bo v 10 letih petrolejska velesila Skrb za uravnovešen industrijski in kmetijski razvoj - Tuji časnikarji prvič v velikem petrolejskem središču Taking Avtomobilska gneča pred pristaniščem za trajekte v Civitar eccidi. Tut me avtomobilistov čakajo, da bi se vkrcali ter odpotovali s svojimi jeklenimi konjički na zaželene počitnice na Sardiniji. Njihovi upi se počasi u-resničujejo: če niso poskrbeli za rezervacijo, utegnejo prespati kako noč na pomolu uiililiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu IZJAVA PORTUGALSKEGA PREMIERA VASCA GONCALVESA F polnem teku dekolonizacija portugalskih posesti v Afriki Osvoboditev Gvineje Bissau pred durmi - Težak proces v Angoli zaradi neokolonialnih interesov • LIZBONA, 29. — Na portugalskem radiu je danes ministrski predsednik Vasco Goncalves dobesedno izjavil: «Menim, da bo primer Gvineje Bissau rešen v najkrajšem času.» Ki so ga vprašali, če bo prišlo do takojšnje odločitve, je portugalski premier odgovoril: «Skoraj takoj.» Že v prejšnjih dneh so iz več strani potrdili, da bo Gvineja Bissau v najkrajšem času dosegla neodvisnost. V zadnjih urah je prišla še vest, da je gvinejska vlada (PAIGC) že zahtevala sprejem v OZN. Znano je, da je že okoli 80 držav priznalo novo gvinejsko vlado. Zahtevo po sprejemu v OZN je gvinejska (Bissau) vlada naslovila na OZN 16. julija. Generalni tajnik Waldheim je sporočil, da bo o zadevi čimprej razpravljal varnostni svet, ki bo sklepal o vpisu zadeve na dnevni, red. Medtem, ko se -vprašanje Gvineje Bissau rešuje precej hitro, pa obstajajo še vedno precejšnje težave glede Angole. V tej deželi obstajajo namreč tri osvobodilna gibanja, ki imajo različna stališča. Portugalski prvi minister je v tej zvezi dejal dobesedno: «Vprašanje prenosa oblasti od Portugalske na zakonite predstav-nike tistega področja ne moremo definirati vnaprej. Prenos bo izšel iz zavzetih in zapletenih pogajanj med zainteresiranimi strankami. Prav gotovo pa je, da je obstoj v Angoli osvobodilnih gibanj z raznimi poli- tičnimi odtenki činitelj, ki ustvarja še bolj zapleten položaj.» Ko je govoril na splošno o predaji oblasti v roke nacionalnih voditeljev, je Vasco Goncalves izjavil, da bo Portugalska spoštovala zakonite interese vseh državljanov, neodvisno od barve kože, od političnega prepričanja ali veroizpovedi in da imiiniiiiiiMiiiliiiimniiiiillilliliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiimiiiitniiiiiiiiiiimmiiiiHiiioiiilliiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiHniiiiiiiliiiiiiiiiiiiii* V OKVIRU PREISKAVE O «ČRNI MREŽI» Sodniki odkrivajo vse tesnejše vezi med Vetrovnico in Fumagallijevo MAR Patiovski prevratnik Sandro Rampazzo je bil v stalnem stiku z brescianskim kolovodjo Preiskava v uredništvu «Espressa» v zvezi s prepisi pogovorov Fumagalli - Zicari tor pre(j Š0]0 sgainj Etienne», da JJ1 ugotovila, če je obstajala ne-arnost ponovnih eksplozij. Polici-i l so poklicali prebivalci v bližini vk j *cer s0 opazili na strehi pri hodu v šolo sumljiv nahrbtnik, a nahrbtnik je bila pritrjena vr-lca. ki je viseli čez streha. Kot ■ho dejali, je bilo ranjenih 12 iju-’• Na srečo ni bil komisar, ki je P°tegnil vrvico, teže ranjen. Protifrankovske skupine so v teh oneh na aghi Doslej še neidentifi-uirane skupine (mogoče «skupina Pjotifrankovske akcije», ki je že v JPaju napovedala teroristične akcije n? prometnih povezavah med Špa-Jhjo in Francijo) so izvedle dva bombna atentata v obmejnih me-stih Le Perthus in Bourg - Madame. V obeh primerih sta eksplo airala naboja, ki sta bila namešče-na v dveh avtomobilih. Eksploziji ?ja uničili iba avtomobila t r poškodovali druga vozila v bližini. Ti atentati kažejo, da je politic ho stanje v Španiji zelo napeto. Teroristične skupine so začele izdajati atentate, ker čutijo, da v "Paniji dozorevajo zelo pomembni dogodki. Generalisim Franco je še vedno v bolnišnici, čeprav so zdrav- PADOVA, 29. — Padovski preiskovalni sodnik Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju skrajnodesničarske organizacije Ve-trovnica, je pozval genovskega indu-strijca Andrea Maria Piaggia, naj se javi v Padovi. Sodnik bo odredil zdravniški pregled industrijca in ga bo nato zaslišal. Od zasliševanja je odvisno, če bo sodnik umaknil zaporni nalog proti Piaggili. Kot je znano je dr. Tamburino izdal proti industrijcu zaporni nalog zaradi združevanja v prevratniške namene, ni ga pa dal zapreti zaradi njegovega rahlega zdravja. Industri-jec je poleg tega obtožen, da je podprl s 400 milijoni prevratniško delovanje Vetrovnice. Piaggio je zavrnil vse obtožbe in zavrnil krivdo na svojega sodelavca Attilia Lercaria. Dr. Tamburino je izdal tudi proti temu zaporni nalog, a Lercari je pravočasno zaslutil nevarnost in pobegnil v tujino Preiskovalci odkrivajo medtem vse tesnejše vezi med prevratniško organizacijo iz Veneta in Fumagallijevim MAR. Izvedelo se je namreč, da je Sandro Rampazzo, fant ki so ga 19. oktobra lam aretirali pri Lucci, ker je v prtljažniku njegovega avtomobila je policija odkrila pravcat arzenal. pil v stalnem stiku s Fumagal-lijem. Tudi dejstvo, da se je dr. Tamburino sestal v Brescii s preiskovalnim sodnikom Arcaiem dokazuje, da so preiskovalci našli stvarne dokaze o povezavi med Vetrovnico in lombardskimi skrajneži. Izvedenci so danes izročili padov-skemu sodniku poročilo o grafološ-kih značilnostih «proskripcijskih seznamov», ki so jih novembra lani zaplenili zdravniku Porti Casucciju. Na seznamih so bila imena 2.000 politikov, industrijcev in časnikarjev, ki naj bi jih prevratniki ubili ob državnem u-daru. Po mnenju izvedencev je sezname sestavil Eugenio Rizzato, bivši fašistični kolovodja, ki so ga aretirali v okviru preiskave in ki je doslej vztrajno molčal o prevratniškem rovarjenju Vetrovnice. Karabinjerji brescianskega preiskovalnega oddelka so danes zaplenili v uredništvu tednika «L'Espresso» prepise pogovorov med Carlom Fuma-gallijem in Giorgiom Zicarijem. Tednik je 14. julija objavil prepise pod naslovom «In to so trakovi SID». Brescianski sodnik dr. Arcai je opazil znatne razlike med gradivom, ki ga je dobil od obveščevalnih služb in prepisi, ki jih je objavil tednik. V tej zvezi je odgovorni urednik «L'Espressa» poudaril, da je pred objavo preveril verodostojnost dokumentacije. Na ukaz turinskih sodnikov pa so karabinjerji preiskali stanovanje dr. Giorgia Pinija, bivšega podtajnika za notranje zadeve. Orožniki so zaplenili številna pisma, ki zadevajo «zvezo borcev RSI», katere je dr. Pini podpredsednik. Ta je poudaril, da bo zaplenjeno gradivo dokazalo, da ni povezave med prevratniškimi orga- nizacijami in zvezo bivših borcev RSI. V okviru preiskave o črni mreži v Bologni pa je preiskovalni sodnik Velia odredil zaplembo letala vrste «cessna», ki je bil do pred kratkim last Elia Massagrandeja. Ta je uil obsojen na več let zaporne kazni, kot eden od voditeljev fašistične organizacije Ordine nuovo. Letalo, ki ga je Massagrande kupil v ZDA je bi lo preurejeno za padalce. Pred kratkim ga je fašistični kolovodja prodal nekemu sardinskemu trgovcu, ker je zabredel v finančne težave. Po u-gotovitvah preiskovalcev kaže, da je letalo večkrat odletelo tudi v tujino. Zadnjič se je zgodilo 11. maja, ko so pripadniki organizacije «Ordine nero» izvedli atentat v Ulici Ar-naud v Bologni. V dobro obveščenih krogih se je izvedelo, da je nadzornik za boj proti terorizmu dr. Santillo odredil širokopotezno preiskavo v raznih tvrdkah in podjetjih v Turinu, Firencah, Genovi, Milanu, Bologni in Rimu. Namen akcije je bil odkriti morebitne podpornike «Črne mreže». Policijski agenti so zaplenili zajeten sveženj dokumentov, ki naj bi bilo še kar pomembno za preiskavo. NOVI DELHI, 29. - Vsaj 54 ljudi je v Indiji umrlo zaradi poplav, ki jih Je povzročilo monsunsko deževje. šestintrideset žrtev je bilo v državi Kerala, 16 pa v Assanu. Poplave so povzročile tudi veliko škodo na poljih. se bo vse to izvajalo z jamstvom portugalske vlade v miru in duhu napredka. «Mi smo sprejeli — je še dejal portugalski premier — zgodovinsko obvezo, do teh ljudstev, da izvajamo proces dekolonizacije v takem duhu.» Glede vloge bele manjšine v Angoli je Goncalves dejal, da je bila pripisana njej pretirana vloga. Po njegovem mnenju je v Angoli precej belcev, ki se zavedajo zgodovinskega procesa, ki je v teku. Popolnoma naravno je, da je manjšina re-agira’p s tega ali drugega razloga na neodgovoren način na dogodke. Re pa je tudi, da bodo sam proces dekolonizacije, ugotavljanje iskrenih pobud portugalske vlade ter realistična politika osvobodilnih gibanj pripomogli k prebroditvi začetnih težav, ki jih ustvarja manjšina, ki je le manjšina med belci. NJa koncu je portugalski premier izjavil, da hočejo ustanoviti v Angoli multinacionalno državo, s portugalskim jezikom, toda brez rasističnih teženj. Vse to dogajanje naj bi kronalo portugalsko navzočnost v Angoli. Te zadnje izjave jasno kažejo, da bo skušala Portugalska ostati v Angoli. Verjetno se pri tem opira prav na navzočnost treh osvobodilnih gibanj. ki obstajajo v tej deželi. Angola je dežela z velikimi naravnimi bogastvi ter je zato povsem razumljivo, da predstavlja proces dekolonizacije istočasno tudi poskus u-vaiania neokolonializma. Naj omenimo na kratko tri osvobodilna gibanja: 1. Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole: 2. Nacionalna fronta za osvoboditev Angole in 3. Nacionalna unija za totalno osvoboditev Angole. Prvi dve gibanji sta po dvodnevnem zasedanju v mestu Bukavu (Zaire) sklenili, da bosta ustanovili skupno fronto za pogajanja glede neodvisnosti Angole. Pogajanja so bila v okviru Organizacije za afriško enotnost, katere generalni tajnik William Ete-ki Mbum.ua je tudi podpisal zadevni sporazum. Na srečanju so bili tudi predstavniki štirih afriških držav, in sicer: Marien Nguabi (Kongol. Julius Nyerere (Tanzanija). Mobutu Bese Beko (Zaire) in Kenneth Kaunda (Zambija). Na srečanju ni bila navzoča tretja angolska osvobodilna organizacija. Pravijo pa, da je prišlo v Ljudskem gibanju za osvoboditev Angole do razprtij, toda niso potrdili vesti, da bi predsednik Agostinho Neto odstopil s svojega položaja. V uradnem listu odlok o bencinskih bonih za turiste RIM, 29. — Uradni list je danes objavil zakonski odlok o prodaji bencinskih bonov tujim turistim in italijanskim državljanom, ki živijo v tujini. Po novem dekretu bo vsak turist dobil 400 litrov bencina za avto, 200 za motor z več kot 125 kubičnih centimetrov in 100 litrov za motor z mani kot 125 kubičnih centimetrov. Količina goriva, ki jo bo lahko kupil z boni, ni odvisna od časa, ki ga turist preživi v Italiji. Bone prodajajo pri uradih ENIT (italijanska ustanova za turizem). V teku istega leta bo turist imel pravico do dvakratnega nakupa bonov. Do bonov imajo izključno pravico tuji turisti ali italijanski državljani, ki živijo v tujini, ne pa nrebivaici obmejnih področij, ki pride io lahko večkrat za kratek čas v Italijo. Drzen rop pri Bergamu BERGAMO, 29. — Zakrinkana in oborožena roparja sta na pokrajinski cesti, ki pelje iz Bergama v Milan napadla in oropala bančna funkcio- narja. Uradnika sta davi dvignila v neki milanski banki 50 milijonov lir in sta jih nesla v podružnico v Trez-zn D'Adda, ko sta ju napadla bandita. Malopridneža sta se s svojim avtom zaletela v vozilo bančnih funkcionarjev in ju prisilila, da sta se ustavila. Takoj ko sta se polastila torbe z denarjem, sta roparja pobegnila proti Milanu. MONCHEN, 29. — Danes je v tem mestu umrl znani pisatelj Erich Kaestner. Od vseh njegovih romanov je doživel največji uspeh otroška povest «Emil in detektivi». Zaradi njegovih demokratskih idej, so ga nacisti dvakrat zaprli. Občuten padec v proizvodnji cementa RIM, 29. — Po podatkih zveze proizvajalcev cementa AITEC je v prvih letošnjih šestih mesecih proizvodnja znatno padla. Proizvedli so namreč milijon ton cementa manj kot v istem obdobju lani. Po mnenju AITEC je padec 'nroizvodnje posledica energetske krize in delavskih stavk. Spričo gospodarskega stanja, trdi zveza proizvajalcev, bo do konca leta težko nadoknaditi zgubljeno, zaradi česar zahteva boljše delovne pogoje, sicer bosta proizvodnja in kakovost proizvoda znatno padli. Lani so na vsem svetu proizvedli 690 milijonov ten cementa. Največji proizvajalec je Sovjetska zveza s 109,5 milijona ton. Sledi ji Japonska s 77 milijoni ton, ZDA s 75 milijoni ton, ZRN s 41 milijoni ton in Italija s 35 milijoni ton cementa. PEKING, 29. - Kitajske oblasti so pred nekaj dnevi prvič odprle tujim časnikarjem vrata znanega petrolejskega ležišča Taking, o katerem se do pred kratkim ni niti točno znalo, kje leži. Taking se nahaja v pokrajini Heilunkiang severovzhodnem predelu Kitajske. Leži okrog 200 km od sovjetsko-kitajske meje, na kateri je prišlo pred petimi leti do krvavih spopadov s sovjetskimi četami. Prav zato so vse črpalne in čistilne naprave pod zemljo, naftna polja pa branijo številni protiletalski topovi. Taking šteje okrog 300 tisoč prebivalcev in je še zelo mlado naselje. Še pred štirinajstimi leti je bila tu ledena puščava. Tuji izvedenci, ki so leta Ì959 s kitajskimi strokovnjaki začeli vrtati v globino, da bi ugotovili, če obstajajo ležišča nafte, so prišli do zaključka, da «črnega zlata» ni, ali da ga je v tako majhni količini, da se izkoriščanje ne izplača. «Imperialisti in revizionisti so hoteli streti Kitajsko z orožjem petroleja,» pravijo v tej zvezi kitajski voditelji, ki z neprikritim ponosom pripovedujejo, kako so odkrili nafto. Znesli so sami vrtalne stroje in delali tudi v hudem mrazu, ko je živosrebni stolpec zlezel tudi na 40 stopinj C pod ničlo Nafto so našli v globini enega kilometra. Nastanek Takinga (ime pomeni velika proslava) je pomemben pre-okret v življenju Kitajske, ki so jo imeli za državo brez energetskih rezerv. Od leta 1963 proizvodnja nafte zadošča notranjim potrebam, lani pa se je Peking celo pojavil na mednarodnem tržišču kot izvoznik petroleja. Takinška nafta je kakovostna, ker vsebuje majhno količino žvepla. Velik odstotek žvepla terja velike stroške za čiščenje in v kratkem razje cevi naftovodov in rafinerij. Pri črpanju «črnega zlata» so kitajski strokovnjaki dosegli visoko tehnološko raven. Ležišča v Takin-gu so prvi primer na svetu, kjer je tok nafte stanoviten. Uspeh je sad posebne tehnike črpanja. Z vodo sproti polnijo ležišča, tako da je pritisk nafte stalen. Kitajci so prvi uporabili to tehniko, ki se je danes poslužujejo tudi zahodni strokovnjaki, a le ko gre za izkoriščanje skoraj izčrpanih ležišč. Kitajski strokovnjaki v tej zvezi pravijo, da je njihov sistem črpanja najbolj racionalen, ker omogoča dolgodobno in tramo izkoriščanje. Poleg naftnih polj v Takingu ima Kitajska še dve ležišči in sicer v žengliju in Takangu na severni obali, Podatki o zmogljivosti teh ležišč so tajni, znano je le, da se proizvodnja veča poprečno za 60 odstotkov na leto. Po mnenju izvedencev bo Kitajska. ki je lani načrpala okrog 50 milijonov ton nafte, letos proizvedla okrog 70 milijonov ton goriva, a gre le za približne račune osnovane zgolj na domnevah. Japonci, ki so lani odkupili milijon ton kitajskega petroleja in ki ga bodo letos u-vczili od štiri do pet milijonov ton, računajo, da bodo v teku desetih let lahko dobili od Pekinga do 50 milijonov ton nafte. Neki ameriški izvedenec pa meni, da bo ob koncu tega desetletja Kitajska izvažala svojo nafto tudi v ZDA. Po mnenju časnikarjev, ki so obiskali Taking je očitno, da bi Kitajska lahko še hitreje večala proizvodnjo petroleja. Obstaja sicer vprašanje čr-palnih nsnrav in prevoza, četudi ka- že, da sedaj gradijo tajni naftovod od Takinga do Dairena. največjega pristanišča na kitajski severni obali, kjer so lani zgradili veliko infrastruktur za shrambo in natovarjanje nafte. Vtis tujih opazovalcev je, da Peking namerava res večati proizvodnjo «črnega zlata», a postopno in zelo premišljeno. Strokovnjaki ne izključujejo tudi uvoza tuje petrolejske tehnologije, a vedno po načelu «računati na lastne sile in ne biti odvisen od drugih». Kitajski voditelji skušajo skrbno uskladiti industrijski razvoj s kmetijskim. tako da industrijska revolucija ne onesposobi ampak pospeši družbeno. Cilj, ki so si ga zastavili je, da bi iz vsakega industrijskega središča naredili tudi kmetijsko in o-bratno. Tudi Taking se razvija po teh smernicah in ni postal velemesto petroleja. Na tem področju so tri manjša mesta, nekaj skupinskih središč in okrog sto vasic. Ko se potnik pripelje z vlakom, ne opazi najprej visokih črpalnih stolpov, hranilnikov in podobnih značilnosti naftnih polj. nrč pa lepo obdelana polja, ob katerih se mirno pasejo ovce. Prebivalstro pridela pšenice za 20 od sto svoje potrebe, zelenjave za 80 od sto. Taking proizvaja žganje in sir. Na 300 tisoč prebivalcev jih je okrog 50 tisoč -•'poslenih pri črpanju in rafini-ranju nafte, ostali delajo na poljih in le v trenutkih potrebe priskočijo na pomoč delavcem, zaposlenim pri petrolejski industriji. Kritik na račun takena razvojnega modela ni manjkalo in jih je morda še slišati. Kaže. da se je Takin-gu, ki ga je Mao Ce Tung pokazal kot vzor državi, močno upiral bivši predsednik Liu šao či, ki je, kakor tudi sovjetski izvedenci, definiral Taking za kaotičen in amaterski poskus. Morda ni le naključje, če so oblasti odprle vrata Takinga tujim časnikarjem prav v trenutku, ko se ponovno razvija kampanja proti revizionizmu in v obrambo Maovih načel. Peti francoski jedrski poskus na atolu Mururoa WELLINGTON, 29. — Novozelandski ministrski predsednik Kirk je sporočil, da so po vsej verjetnosti francoski strokovnjaki danes razstrelili na atolu Mururoa še eno jedrsko bombo, peto letošnje serije, ki se .je začela 16. junija. Kot običajno tudi tokrat francoska vlada ni ne potrdila ne demantirala vesti o jedrskem poskusu. Po računih avstralskih in novozelandskih izvedencev je tokrat imel jedrski peklenski stroj zelo veliko rušilno moč. Kirk ni dal točnih podatkov o rušilni moči francoske bombe, poudaril pa je. da je le malo verjetno, da je moč dosegla sto megatonov, čeprav je pribil, da tega ni mogoče izključiti. Novozelandski premier je še dejal, da je izjava Giscarda d’Estainga, da so to zadnji francoski jedrski poskusi v atmosferi, pozitivna. dodal pa je, da Pariz ni dal stvarnih jamstev, da bo obljubo res držal. Kirk je imel dolg telefonski posvet z avstralskim premie-rom Whitlarhom, vsebina pogovora pa ni znana, kakor tudi ni znano, kaj m'slita državi v bodoče ukreniti. da preprečita francoske poskuse. niiiiiiiiiiiMiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiia Protislovja na Bližnjem vzhodu p H gum» ' BEJRUT, 29. — Politični položaj na Bližnjem vzhodu je še vedno zapleten. Predsednik izvršnega odbora Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat se je včeraj srečal s sovjetskim veleposlanikom v Bejrutu Azimovom, Arafat bo v kratkem odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer se bo pogovarjal tudi z Leonidom Brežnjevom. Domnevajo, da bi ta obisk v SZ utegnil pomeniti sovjetsko priznanje palestinske «začasne vlade». Arafatova pobuda se odvija v teku precej ostrih polemik v arabskem svetu po znanem sporazumu med Egiptom in Jordanijo. Najhujši napadi na sporazum prihajajo s strani Libije, ki dolži nekatere voditelje arabskih držav, da izdajajo interese arabske revolucije. V septembru bi moralo priti do arabskega vrhunca v Rabatu, toda zdi se, da bo ta odložen. Izraelski voditelji govorijo mnogo o možnosti ponovne vojne v razdobju enega Seta, posebno s Sirci. Istočasno pa imajo precej sitnosti s svojimi desničarskimi skrajneži, ki skušajo «kolonizirati» vse zasedene arabske predele. Uradno se izraelska vlada omejuje na kolonizacijo krajev, ki jih ne namerava zapustiti. Na sliki: izraelski vojaki odnašajo nekega desničarja iz mest* Sebasti je. MLADINSKO EP V FRANCIJI PO DRUGEM MESTU V PORTORIKU $E EN USPEH ZA JUGOSLAVIJO: MLADINCI OSVOJILI ZLATO Izenačena tekma s Španijo - Italijani tretji - Sovjetska zveza razočarala Jugoslavija je po uspehih v Portoriku in z osvojitvijo zlate kolajne na mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu v Franciji nedvomno prva evropska velesila v tej panogi. Skrb za naraščaj je dal zaželene sadove. Na EP v Francijo je namreč odpotovala zares kakovostna reprezentanca, ki je zasluženo in prepričljivo osvojila prvo mesto. «Močni v obrambi in iznajdljivi v napadu», tako so o-cenili prisotni novinarji jugoslovansko reprezentanco, ki pa se je morala v zadnji odločilni tekmi s Španijo močno potruditi, da je lahko izbojevala zmago in s tem zlato. Jugoslavija — Španija 89:79 (71:71, 37:33) JUGOSLAVIJA: Skroče 11, Križnar 12, Bosiočič, žižič 16, Zupančič 6, Paternost 4, Mohorovič, Na-kič, Knego 13, Fabulič, Gavrilovič, Radovanovič 18. Goran Križnar je s Postojnčanom Pa-temostom edini slovenski košarkar, ki je v Fianciji igral z reprezentanco. Križnar je letos prestopil iz vrst ljubljanske Ilirije k Olimpiji. Na mladinskem EP se je zelo dobro izkazal, tako da ga je Mirko Novosel uvrstil v reprezentanco, ki bo odpotovala na turnejo po Afriki ŠPANIJA: San Epifanio 12, Del-gado 10, San Emeterio, Margal 5, Filba 20, Cairo 4, Bosh 10, Ametller 7, Martin, Beltran 10, Carod 2, Mula. SODNIKA: Muhamedzianov (SZ) in Cambrocio (Švica). GLEDALCEV: 2.000. , Da je bilo srečanje dokaj izenačeno in dramatično, o tem nam priča tudi epilog te tekme. Zadnje tri sekundo v podaljšku so Španci vodili za piko 79:78. Bosh, ki je bil, po mnenju prisotnih tehnikov, najboljši košarkar prvenstva, je zadrževal žogo in je neverjetno povsem osamljen zgrešil koš. Sekundo pred koncem je Zupančič skoraj iz polovice igrišča metal in zadel koš. Jugoslavija je tako zmagala. Navdušenje v jugoslovanskem taboru pa je bilo seveda izredno. Da je bilo finalno srečanje na veliki ravni, je seveda treba pohvaliti tudi poraženca, ki je bil jugoslovanskim košarkarjem enakovreden vse do poslednjih sekund. Španci so presenetili zaradi hitre igre in borbenosti. Razen tega so uvrščali dva prava talenta: dvome-traša Filba Fernandeza in Bosha. Oba bosta tudi v evropski reprezentanci, ki bo odpotovala avgusta na turnejo po ZDA. Italija tretja Tudi Italijani so se uspešno izkazali na tem prvenstvu. Osvojili so tretje mesto. Izgubili so le dve srečanji: proti Španiji (v izločilnem delu) in proti Jugoslaviji (v finalu), če pristavimo, da so italijanski Košarkarji nastopili z okrnjeno postavo (odsotni so bili Vecchiato, Tombolato, Beretta), potem je trener Cerioni lahko zadovoljen z bronasto kolajno. Tudi presenetljivi Švedi so se uvrstili pred velikim favoritom SZ, ki je največje razočaranje tega prvenstva. Vse kaže, da je bilo prvo mesto v Portoriku članske ekipe res labodji spev sovjetske košarke, ki v zadnjih letih ni izrodila takega talenta, ki bi lahko nadomestil Paulaskasa, Sergeja in A-leksandrova Belova, ter druge. Letošnje prvenstvo pa je predvsem pokazalo, da je premoč vzhodnih držav v mladinskih kategorijah končana. Na obzorje so prišle nove države kot Švedska, Belgija, ZRN in druge, ki so se zavzele za razvoj te športne panoge, ki je tako mrzlično zajela vse predele Evrope. Organizatorji odpovedali žal, pa so na tem kakovostnem prvenstvu odpovedali organizatorji. Slaba hrana, tehnične pomanjkljivosti, neurejena obveščevalna služba so vidno pripomogle k slabemu razpoloženju sicer navdušenih košarkarjev, ki bi potrebovali boljše pogoje za tako naporno tekmovanje. Ne gre namreč pozabiti, da so morali mladinci odigrati v 13 dneh kar devet tekem. Med prvenstvom so predstavniki reprezentanc celo zagrozili z gladovno stavko, ker je bila hrana očitno pomanjkljiva. Kaj takega res ne pomnimo na velikih košarkarskih prireditvah. Sicer pa je bila organizacija proti koncu le boljša, tako da so mladi košarkarji (predvsem zmagovalci) odnesli iz Fran- j kolajn je cije dober vtis. 1 mesto. Za Jugoslavijo pa še en zmagovit prihod na Brnik. Končna lestvica 1. Jugoslavija 2. Španija 3. Italija Ì SZ, 6. Poljska, 7. Grčija, 8. Francija, 9. ČSSR, 10. Belgija, 11. Izrael, 12. Nizozemska, 13. Turčija, 14. ZRN, 15. Finska, 16. Avstrija. ROKOBORBA’ HAPARANDA, 29. — Italijan Antonio Caltabiano je nov evropski mladinski prvak v rokoborbi grško -rimskega sloga, v kategoriji do 48 kg. V finalu je premagal Sovjeta A-sjota Aslanjana. Na lestvici osvojenih zasedla Italija sedmo 'Mm* Sandro Mazzola, najboljši Italijan na SP, tudi letos strah vseh vratarjev iiiiiiiiiiii im i ululili n um ii im mn um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mn m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiii um, ||||||l|!|||iiiiiiiiiiiiiiiiimii inni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiMiiiiiiiiin r -.yy* 'j; _ DIRKA ZA «TROIEJO MATTEOTTI» F. Bitossi prvi na cilju Defilippis le zadovoljen De Vlaeminck razočaral ■ Dobra vožnja mladega Battaglino MOTOCIKLIZEM VN FINSKE V IMATRI Phil Read že svetovni prvak Velik uspeh yamahe v 350 ccm Italijan Villa prvi v razredu 250 ccm - Padec Lansivuorija PESCARA, 29. — Italijan Franco Bitossi je zmaga! na 29. tradicionalni kolesarski dirki za trofejo Matteotti. Bitossi je v končnem sprintu prehitel Francesca Moserja, Battaglina in De Vlaemincka. Dirka je bila precej razgibana, čeprav je prišlo do prvega pobega šele po 80 km. Takrat je potegnil Francesco Moser, vendar njegova prednost je bila minimalna. Glavnina ga je tako kmalu dohitela, prav takrat pa je pobegnil mladi Lualdi. Ta si je nabral tri minute prednosti. Nekaj krogov pred koncem je glavnina ujela tudi njega in vse je kazalo, da bo zmagovalca določil končni sprint glavnine. Kakih 30 km nred ciljem je prišlo do nepričakovanega napada aktivnega Battaglina. kateremu so takoj sledili De Vlaeminck, Moser in Bitossi. Ti so ohranili svojo prednost vse do CnillllllllllHIIIIHIIIIIIIIUmilllHIIIIIUIIHIIIIIIIIIIHUlllllllllllllllUlfllHIHHIIIIHIIIIIHIIIIUIIIIinilllHIlUIIIUIIIIIIIIHIIIIimillUIHUlllimillllllllHIIIIIIIIIIIIUUIHUR NOGOMET ŽIVAHNA DEJAVNOST JUGOSLOVANSKIH EKIP Katastrofa ljubljanske Olimpije Zanesljiva zmaga Hajduka (4:1) Ljubljančani so igrali z VVackerjcm in izgubili z 0:5 Nekateri jugoslovanski klubi, ki tekmujejo y prvi zvezni ligi, so odigrali v nedeljo vrsto tekem. MARIBOR, 29. — V prvi finalni tekmi za nogometni pokal Slovenije je Maribor prepričljivo premagal Rudarja s 4:1. Mariborčani so si tako praktično že zagotovili naslov slovenskega pokalnega prvaka, saj je malo verjetno, da bo uspelo Rudarju zmagati v povratni tekmi s štirimi goli prednosti. * * * LJUBLJANA, 29. — Pravo katastrofo je doživela ljubljanska O- j —..mm Poletje: čas kopanja in sonca. Vse kaže pa, da je naše dekle na sliki Z).rešilo... plažo. Ob taki napaki se je še najbolj razveselil krepki smučar, ki pridno — na ramah — drži lepotico v bikini in Sicer pa pravijo, da ni lepšega poletja kot na smučeh. In mi, sodeč po sliki, jim verjamem« limpija. Ljubljančani so igrali z avstrijsko enajsterico Wacker ter zgubili kar z 0:5. Olimpija je nastopila s popolno postavo, zato je poraz še bolj pekoč. Gosti so igrali zelo zanesljivo in so dobesedno pregazili domačine. Olimpija bo odigrala z enajsterico Wacker še povratno tekmo v Inns brucku v sredo, 31. t.m. * * * ZAGREB. 28. — V prvi tekmi zagrebškega nogometnega pokala je Partizan premagal Dinamo z 2:1. Domačini so bili boljši od Beograjčanov, vendar so odpovedali v napadu. Partizan je izkoristil dve napaki nasprotnikov in zmagal. Na istem tekmovanju je dan nozneje Crvena zvezda slavila visoko zmago nad Partizanom. C. zvezda je zmagala kar s 6:0. Partizan je povsem razočaral, upoštevati pa moramo dejstvo, da je le dan prej igral z Dinamom. * * # SPLIT, 29. — Jugoslovanski prvak Hajduk je odigral prijateljsko tekmo z zahodnonemško enajsterico Stuttgart. Spličani so po zanimivi in napeti igri premagali nasprotnike s 4:1. Nemci so se na d”žavnem prvenstvu uvrstili na šesto mesto. Hajduk bo nastopil v prvem kolu tekmovanja za pokal državnih prvakov proti islandski ekipi Kefla-v;. Verjetno bodo odigrali obe tekmi v Splitu, saj je prav islandski klub izrazil to željo. Jugoslovanski prvaki bodo imeli v teh dneh polne roke dela. Naiorej bodo odšli v začetku avgusta na turnejo po Španiji, kjer boi. nastopili na mednarodnem turnirju, na katerem bodo tekmovale še ekipe La Linei, Valencia in Universitad Catolica. P i vsej verjetnosti bo odigral Hajduk tudi dve prijateljski tekmi z italijanskim prvoligašem Bologno, in sicer 25. avgusta in 11. sep tembra. * » * KRAFMEVICA, 29. - Novi jugoslovanski prvoligaš Ri jeka je v prijateljskem srečanju v Kraljeviči odpravil Orijent s 5:0 NOGOMETNA D LIGA Pro Gorizia: zadnje priprave Tudi za nogometaše Pro Gori-zie se počitnice bližajo koncu V soboto, 3 avgusta, se bodo namreč prvič v novi sezoni srečali z vod- stvom nogometnega kluba ter z novim trenerjem Franzonom (trenutno je ta v Covercianu, kjer polaga izpite kot trener prve kategorije), ki je letos zamenjal Va-lentinuzzija. Trener bo letos imel na razpolago približno trideset i-gralcev, v glavnem mladih, ki bodo sestavili prvo ekipo in moštvo «Beretti», ki bo igralo lastno prvenstvo. Kaj je novega letos pri Pro Go-rizii? Moramo reči, da je vodstvo letos nekoliko spremenilo način vodenja ekipe in si zagotovilo nekaj mladih obetajočih igralcev iz naše dežele. Eden med njimi je vsekakor Ivan Plesničar iz Štandreža. ki je do lanske sezone branil vrata domače Juventine, ki je igrala v drugi amaterski ligi. Mladi vratar (letnik 1954) bo zamenjal lanskoletnega standardnega vratarja Magrisa, ki bo v tej sezoni igral skupno z Momessom (znanim goriškim srednjim napadalcem) za Ponziano. Goriško ekipo je zapustil tudi branilec Sdrigotti, ki je bil v lanski sezoni gotovo najboljši goriški igralec in za katerega so se zanimali številni nogometni klubi. Sdrigotti bo letos igral v srednji Italiji za neko ekipo v C ligi. Po odhodu treh dobrih igralcev mora letos vodstvo Pro Gorizie dobiti njihove naslednike. Za vratarja, kot smo že rekli, je že poskrbelo. Poleg Plesničarja, ki bo v prvih tekmah igral kot rezerva, bo Ma-grisevo mesto prevzel Siricano. Težave pa obstajajo v napadu, kjer manjka srednji napadalec. V začetku se je govorilo, da bi goriški klub kupil nekega znanega napadalca, ki je že igral v B ligi. Sedaj krožijo v Gorici vesti da bo to mesto prevzel Tarlao, ki je do lanskega leta igral v Pordenonu. Z rešitvijo tega vprašanja bo ekipa pripravljena nastopiti v letošnjem prvenstvu in mislimo z istim uspehom kot lani, ko je zasedla tretje mesto. Po začetnih pripravah bo Pro Gorizia konec avgusta že igrala prvenstvo za italijanski pokal. P. R. BSEBBWHBHWM Nedeljsko dirko si je ogledal tehnični komisar italijanske kolesarske reprezentance De Filippis, ki mora sestaviti ekipo, ki bo tekmovala na svetovnem prvenstvu v Montrealu. Po dirki je De Filippis izjavil, da je zadovoljen z rezultatom. Posebno je še pohvalil Battaglina, ki je bil med najbolj aktivnimi in mladega Lualdi-ja. Tehnični komisar je dodal, da ga je presenetilo četrto mesto De Vlaemincka. ki je bil vedno znan kot dober sprinter. Vse kaže, da je Belgijec nekoliko utruien. VRSTNI RED: L Bitossi (It.), ki je prevozil 216 km dolgo progo v 5.49'9”. 2. F. Moser (It.) 3. Batcaglin (It.) 4. De Vlaeminck (Bel.) 5. Ritter (Dan.) zaost. 15” 6. Parecchini (It.) 20” 7., Paolini (It.) , 8. Basso (It.) 9. Polidori (It.) 10. Gavazzi (It.) Kj'e je Komar? Atletski izvedenci so se že dlje časa spraševali, kje je sploh Vladimir Konar, bivši olimpijski prvak v metu krogle. 34 letni poljski metalec je kar brez sledu izginil iz atletskih aren. Morda se je le skrivaj pripravljal za evropsko prvenstvo v Rimu? Uganka je končno rešena. Komar je za zapahi. Pred dnevi so ga aretirali, ker so v njegovem stanovanju našli dve zastrupljeni trupli. Kaže, da sta bila nesrečneža Komarjeva prijatelja. Sicer pa je poljski metalec krogle že znan policiji, saj je bil že v zaporu zaradi tiho’ap-Ijenja in deviznih prekrškov. ATLETIKA NA EVROPSKEM PRVENSTVU kšanj favorit v teku na 800 m VARŠAVA, 29 — časnikarji polj- skega športnega dnevnika Pszeglond Sportowy so v zadnjem času sledili pripravam najbolj znanih atletov za tekmovanje na evropskem prvenstvu v Rimu in nato pripravili lestvico favoritov za posamezne discipline. Po tej lestvici ima Jugoslovan Lučano Sušanj največ možnosti za osvojitev prvega mesta v teku na 800 m. Pri tem bi celo lahko postavil nov svetovni rekord. * * * NICA, 29. — V drugem dnevu a-tletskega prvenstva Francije je dosegel Američan Jim Bolding dober čas v teku na 400 m z ovirami. Bolding je pretekel progo v 48”4 in je premagal domačina Nalleta. Nallet je dosegel čas 49”1. * * * EDIMBURG, 29. — Na atletskem ti oboju med Veliko Britanijo, Češkoslovaško in Nizozemsko je dosegel najboljši rezultat Čehoslovak Danek. Olimpijski prvak je vrgel disk 66,44 m daleč. S tem je dokazal, da je bila njegova izključitev iz reprezentance. ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Rimu, povsem neumestna. IMATRA, 29. — Anglež Phil Read je novi svetovni motociklistični prvak v razredu 500 ccm. Na včerajšnji dirki za veliko nagrado Finske, se je na motorju italijanske tovarne MV uvrstil na prvo me'to ter si tako matematično zagotovil naslov svetovnega prvaka. Včerajšnja dirka je bila zelo napeta. Read je takoj po startu potegnil ter si nabral že v prvih krogih nekaj sekund prednosti. Ob odsotnosti poškodovanega Agostinija sta bila sedaj za Reada najnevarnejša njegov klubski tovariš, Italijan Bone ra. ter Šved Lansivuori. Dodati moramo, da je Lansivuori nastopil poškodovan. V dirki motorjev s 350 kubičnimi cm je namreč padel, tako da so ga morali peljati v bolnišnico. Švedski as pa ni hotel ostati v bolnišnici. Vrnil se je na dirkališče pravočasno za nastop na dirki v pollitrskem razredu. Lansivuori je čutil v začetku še bolečine zaradi padca, za to je zaostal za Readom kar H”. Tedaj je silovito potegnil ter začel krog za krogom zmanjševati zaostanek, tako da je na svoji yamahi postavil tudi nov rekord proge. Vodeča dvojica Read - Bonera se ni dala presenetiti. Oba motociklista sta privozila skupaj do cilja, kjer je Furlan Bonera prepustil prvo mesto Readu, da je tako lahko postal svetovni prvak. V dirki motorjev s 350 ccm je favorit Lansivuori padel že v prvem krogu. Avstralec Dodds je imel tako prosto pot ter je brez težav osvojil prvo mesto. Zanimivo je. da so se na prvih pet mest uvrstili motociklisti. ki so tekmovali na motorjih ya-maha. Lestvica za svetovno prvenstvo je po tej dirki praktično nespremenjena. saj vodi še vedno Agostini z 20 točkami prednosti pred zahodnim Nemcem Braunom. Italijan Walter Villa je zasedel prvo mesto v razredu 250 ccm. Italijanski motociklist je s tem povečal svojo prednost na lestvici svetovnega prvenstva. V dirki motorjev 50 ccm je zmagal doslej neznani Belgijec Van Zee-broeck, Izidi: 50 ccm: 1. Van Zeebroeck (Bel.), 2. Kunz (ZRN), 3. Graf (Švi.). 250 ccm: 1. Villa vi.), 2. Rougerie (Fr.), 3. Braun (ZRN). 350 ccm: 1. Dodds (Avs.), 2. Kneu-buehler (ZRN), 3. Braun (ZRN)? o*» 500 ccm: 1. Read (VB), 2. Bonera (It.), Lansivuori (šve.). Lestvica svetovnega prvenstva: 50 ccm: 1. Van Kessel 69 točk, 2. Kunz 46, 3. Rittberger 38. 250 ccm: 1. Villa 62, 2, Pons 32, 3. Ka-tayama 31. 350 ccm: 1. Agostini 60, 2. Braun 40, Pons 39. 500 ccm: 1. Read (svetovni prvak) 77, 2. Bonera 66, 3. Lansivuori 60. BOKS CARACAS, 29. — Venezuelski boksar Gonzales, svetovni prvak muš-je kategorije, je izjavil, da hoče za dvoboj, veljaven za naslov svetovnega prvaka, 100.000 dolarjev plačila. Gonzales se bo srečal 26. decembra, v Ziirichu proti Švicarju Fritzu Chervetu. AVTOMOBiLIZEM- Alfa Romeu Kinfs Cup FRANCORCHAMPS, 29. — Belgijca Xhenceval in Peltier sta zmagala na 24-urni dirki serijskih avtomobilov v Francorchampsu. Belgijska vozača sta tekmovala na avtomobilu znamke BMW. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila avtomobila tovarne Alfa Romeo, ki sta tako odločilno pripomogla, da je Alfa Romeo osvojila že petič zaporedoma King’s Cup. Ta pokal osvoji namreč tista avtomobilska tovarna, kateri uspe zasesti s svojimi avtomobili na skupni lestvici največ mest. Nedeljska dirka je bila izredno naporna. Od 53 avtomobilov, kolikor jih je startalo, je na cilj prispelo le 30. r*,,, N creo Rocco, uovi trener Fiorentine, razmišlja pri igranju kart... in na usodo svojega novega moštva iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiniMiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiutiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VESLANJE MEDNARODNO TEKMOVANJE V NEMČIJI Odličen Umberto Ragazzi prvi Tržačana Ferme -Ivančič šesta Italijani osvojili še po eno srebrno in bronasto kolajno DUISBURG, 29. — V nedeljo je bilo v Duisburgu mednarodno državno prvenstvo ZRN v veslanju. Tekmovanja so se udeležili tudi italijanski čolni, ki so pripravili izredno presenečenje. Italijani so odnesli po eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto. Zlato kolajno je osvojil italijanski veslač Ragazzi v skiffu. Ragazzi je v začetku neko!‘ko zaostal, nato pa je z izrednim ritmom nadoknadil zamujeno ter priveslal prvi do cilja. Med drugim je premagal tudi bivšega svetovnega prvaka, zahodnega Nemca Meissnerja, in odličnega Teideita (prav tako ZRN) Najbolj zanimiva regata je bilo tekmovanje dvojcev s krmarjem. Italijana Baran in Rossetto sta .id začetka do konca tesno sledila češkoslovaškemu čolnu bratov Svoja-novski. Pri zadnjih zavesljajih sta bila Čehoslovaka hitrejša ter sta le za 77 stotink sekunde prehitela italijanski čoln. BUDIMPEŠTA, 29. - V madžarski skupini mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea se je uvrstila Italija na tretje mesto. Prvo mesto je zasedla Madžarska, Velika Britanija pa je bila drnca. V zadnjem siečanju je Italija premagala Švedsko s tesnim izidom 3:2. m teiifc. Gigi Riva: bo sc «bomber» italijanskega prvenstva? V tekmovanju čolnov doublé scull se je Italija uvrstila na tretje mesto. Zlato kolajno je v tej disciplini osvojila Norveška, na drugo mesto pa se je uvrstila Velika Britanija. Tržaški dvojec brez krmarja, ki ga sestavljata Fermo in Ivančič, je zasedel dobro šesto mesto. Z nastopom na tem tekmovanju sta si Tržačana pridobila nove izkušnje za bodoča težka tekmovanja. V finalno tekmovanje se ni uvr stil italijanski četvere? s krmarjem, ki je včeraj za las izpadel v repesažih. , Včerajšnje regate si je ogledalo veliko število gledalcev. Vesiače je nekoliko motil močan veter, kljub temu pa so zabeležili v nekaterih disciplinah dobre čase. Pri moških so osvojili zahodni Nem i tri prva mesta, ostale zlate kolajne pa so si porazdelili Italija, Norveška, češkoslovaška, Francija in Velika Britanija. Pri ženskah so prepričljivo zmagale domačinke. izroi: SKIF: 1. Italija, 2. ZRN 3. ZRN DOUBLÉ SCULL: L Norveška, 2. Velika Britanija, 3. Italija DVOJEC «BREZ»; 1. ZRN, 2. Poljska, 3. Nizozemska DVOJEC «S»: 1. CSSR, 2. Italija, 3. ZRN ČETVEREC «BREZ»: L ZRN, 2. Norveška, 3. ČSSR ČETVEREC «S»: 1. ZRN, 2. ČSSR, 3. Nizozemska ČETVEREC: 1. Francija, 2. Polj-skci 3 švicel OSMEREC: L Velika Britanija, 2. ZRN, 3. Nova Zelandija TURNIR V VIAREGGIU Adriano Panatta v odlični formi VIAREGGIO, 29. — Adriano Panatta je v odlični formi. Po uspešnem nastopu proti Švedski za Davisov pokal je Panatta na turnirju v Viareg-giu za «Veliko nagrado Australian» osvoji! prvo mesto. Po izepačenem in ogorčenem boju je Panatta odpravil v srečanju za prvo mesto Ber-toluccija s 3:1 (6:2, 7:9, 6:4, 6:3). GRADEŽ, 29. — Oscar Damiani, no gometaš torinskega Juventusa, je o-svojil prvo mesto na teniškem turnirju za italijanske profesionalne no-gometaše v Gradežu. Damiani je v finalnem srečanju odpravil Bohinj- ca Marina Peranija v dveh setih .6:1, 6:3). V dvojicah sta prvo mesto osvojila Santin (Torino) in D'Amico (Lano), ki sta v finalu premagala Cristina (Sampdoria) in Damianija (Juventus) z 2:1 (6:1, 2'6, 7:6). Atletika ii: : - - V 26 urah prehodil 260 km SONDRIO, 29. - Italijan Franco Tacchelia je dosegel svojevrsten rekord: v 26 urah je prehodil nič manj kot 200 km. To pa še ni vse. Povzpel se je namreč do alpskega prelaza Spinga na višini 2.115 m. Med potjo sta ob njem izmenično hodila dva njegova prijatelja, ter mu tako pomagala, da je obdržal iiiter ritem. Tacchelia je star 46 let, je poročen in ima dva sinova. VATERPOLO TURNIR ZA «POKAL TUNGSRAM» 1. Madžarska 2. Jugoslavija BUDIMPEŠTA, 29. - Madžarska je osvojila prvo mesto na tradicionalnem turnirju v vaterpolu za pokal Tungsram. Madžari so si zagotovili prvo mesto nad Jugoslavijo s 7:5. Jugoslovanski vaterpolisti so se morali tako zadovoljiti z drugim mestom. Finalna tekma je bila na visoki tehnični ravni. Madžari so povedli v prvi četrtini z dvema goloma prednosti ter jo obdržali vse do konca. Jugoslovani so prišli do izraza v zadnji četrtini, ko so tudi zmanjšali rezultat, vendar ni jim uspelo remizirati. Za Jugoslavijo so bili uspešni dvakrat Antunovič in Bonačič ter Rudič. MUCA N JE «TROFEJA STELVIO» Slrickcr prvi BOČEN, 29. - Erwin Stricker je osvojil prvo mesto v slalomu za «Trofejo Stelvio». Odlično se je odrezal tudi Piank, medtem ko je povsem odpovedal Gustav Thoeni, ki je dokaj zaostal za prvimi. VRSTNI RED: 1. Stricker 51"92 2. Piank 52”54 3. Oberfrank 52”87 llllllll■llll■ll■lllllll■IIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIHII■llll■ll>llllllll■ll■■III^IIHIIIIIIHIIIIIIIIIIII■IIIIIIHIIIIIIIIIIIIHHIIIII PO MNENJU NOGOMETNIH IZVEDENCEV Ante Mladinič ni le «trenutna rešitev» Objavljen seznam reprozentaniov «Reprezentanca je resna stvar», pravi novi zvezni trener Jugoslavi-j? Ante Mladinič, ki se je močno zavzel, da bi sestavil cim boljšo reprezentanco, ki bo že letos opravila nekaj važnih tekem. V Jugoslaviji so prepričani, da Mladinič ni le «trenutna rešitev», temveč da je sposobna oseba za vodenje državne reprezentance, ki se je na SP v Nemčiji na splošno zadovoljivo odrezala. Mladinič se je že vrsto let ukvarjal predvsem z mladimi jugoslovanskimi nogometaši. Bil pa je vedno v ozadju, saj ra je zaradi slave in večje osebno sti prekašal Miljanič, ki pa je letos odpotoval v Španijo, kjer bo za «velike pare» treniral Real Madrid. Ante Mladinič je že sestavil prvi seznam nogometašev, ki bodo o-grodje bodoče reprezentance. Ti so: Marič, Meskovič, O Petrovič, Džo-ni, Buljan Katalinski, Bogičevič, Vabeč, Jerkovič, Vukotič, Ačimovič, Vladič, Bajevič, Šurjak, Popi-voda, Džajič, Peruzovič, Mužinič, V. Petrovič, Oblak, Bjekovič, Antič, Borota, Januš, Kojovič, Jankovič, Žtingul. Jovanovič, Filipovič, Rožič, Bonič, Djordjevič. Še drugi mladi talenti bi lahko prišli v poštev za državno reprezentanco, ki bo konec septembra odigrala prijatelisko tekmo z Italijo. Jeseni pa se ho začelo tudi evropsko prvenstvo za pokal narodov: prvi test za novega trenerja Mladiniča. ATLETIKA . PAMPLONA, 29. — Na mednarodnem mladinskem rtir’skem troboju med Italijo, Španijo in Francijo je postavil Italiiau Roverato nov mladinski rekord v metu kladiva. Roverato je vrgel orodje 56,44 m daleč. primorski dnevnik SPORT SPORT SPORT 30. Julija 1974 DANES V RIMU START ITALIJANSKEGA PRVENSTVA Italijanska atletika išče nove in mlade tekmovalce Zaradi splošne krize slabo kaze za EP RIM, 29. — Jutri se bo pričelo V Rimu italijansko atletsko prvenstvo. Pred bližnjim evropskim prvenstvom, ki bo v začetku septembra, so tekmovanja, ki se bodo zaključila v četrtek, precejšnjega pomena za italijanske tekmovalce, saj bodo morali nekateri dokončno dokazati, če si res zaslužijo mesto, ki ga trenutno zasedajo v tej disciplini. Vseeno pa izvedenci pri-čskujejo, da bodo prišla na dan nova imena, predvsem mladi tekmovalci. Mnogo pa si pričakujejo tudi od atletov, ki so se izkazali na začetku letošnje, za italijansko atletiko kaj malo uspešne sezone. Med znanimi imeni bi morala svoj sloves še enkrat potrditi Franco Fava na dolgih progah ter Butta-ni v teku čez ovire. Dobro pa Di se morala odrezati tudi Luigi Benedetti v sprintih ter Del Forno v skoku v višino. Vendar je cela vrsta drugih atletov, ki si počasi utirajo pot v ospredje in ki bi lahko presenetili v iskanju minimalnih rezultatov za nastop na evropskem prvenstvu. Med vsemi je treba omeniti dolgoprogaša Zarconeja. Gotovo je, da je italijansko prvenstvo v kaj kritičnem obdobju za to disciplino. V zadnjih mesenih je bila na sporedu cela vrsta spektakularnih srečanj, kjer so nastopali tekmovalci svetovnega slovesa in ki so s svojimi dosežki zasenčili rezultate dosedanjega dela italijanskih strokovnjakov. Medtem Pa se evropsko prvenstvo vedno bolj bliža in ni več časa, da bi se Popravilo, kar je bilo zgrešenega. Evropska preskušnja teži z vso svojo težo nad italijanskim prvenstvom, tako da izvedenci ne vedo, ne naj raje pričakujejo vrnitev slavnih imen, ali pa naj se veselijo zmag mladih, še neznanih tekmovalcev. Medtem ko se drugi vedno lahko še rehabilitirajo v primeru porazov, pa bi morali prvi absolutno zmagati, saj so leta začela že pritiskati nanje. Dosedanji italijanski prvaki. MOŠKI 100 m: Palica: 400 m: Silvio Fraquelli m 5,00 Donata Covoni 54”9 Daljina: 800 m: P. Carlo Molinaris m 7,56 Paola Pigni Cacchi 2'03'T Troskok: Claudio Moretti m 15,57 1.500 m: Gabriella Dono 3.000 m: 4’27”6 Krogla: Michele Sorrenti m 18,25 Margherita Gargano 100 m ovire: 9’32’6 Disk: Ileana Ongar 13”7 Silvano Simeon m 62,94 Višina: Kladivo: Sara Simeoni m 1,80 Orlando Barbolini m 64,30 Daljina: Kopje: Manuela Martinelli m 5,77 Renzo Cramerotti m 73,88 Krogla: ŽENSKE Cinzia Petrucci m 15,74 100 m: Disk: Cecilia Molinari 11"4 Renata Scaglia m 49,10 200 m: Kopje: Laura Nappi 23”8 Giuliana Amici m 45,62 Luigi Benedetti 200 m: 10’’3 Pietro Mennea 400 m: 20”6 Marcello Fiasconaro 800 m: 46”8 Francesco Arese 1.500 m: 1'48 '6 Gianni del Buono 5.000 m: 3’42”4 Aldo Tomasini 10.000 m: 14’31”8 Giuseppe Cindolo 3.000 m zapreke: 29’28”8 Franco Fava 110 m ovire: 8’40"8 Sergio Liani 400 m ovire: 13"8 _ Daniele Giovanardi Višina: 52’'1 Enzo del Forno m 2,14 EN IS Tekmovanje za Davisov pokal V četrtek bodo sestavili pare za evropski finale Romunska in italijanska reprezentanca se že pripravljata v Benetkah MESTRE, 29. — Italijanski teniški igralci, ki se bodo od 2. do 4. avgusta pomerili v Mestrah z romunsko teniško vrsto v finalu evropske cone Davisovega pokala, so prispeli v Benetke, kjer se bodo pripravljali za to zahtevno srečanje. Reprezentanco, ki jo sestavljajo Panatta, Barazzutti, Bertolucci in Zugarelli, vodi Avstralec Martin Mulligan, ki je uradni trener V beneško mesto je medtem prispel tudi Jon Tiriac, ki se je tako pridružil svojim tovarišem iz romunske reprezentance. Skupno s Nastasejem, Ovicom in Haradauom je treniral v jutranjih urah ter preskusil sposobnosti igrišča, na katerem se bodo odvijala vsa srečanja. za daljši čas. Jugoslovani in drugi balkanski atleti imajo slabe izkuš- ■iimiiiiui limimi um m iiinnmii m iiitiiiiiiiimiimiiiiiii limili......................................mlini ........................iiiiinm.............................................................................................. Dvoboj bo sodil mednarodni sodnik Anglež Derec Hardwich, član izvršnega odbora mednarodne teniške zveze, ki bo prispel v Benetke šele tik pred začetkom dvoboja, tako da ne bo mogel prisostvovati žrebanju, ki bo na sporedu v četrtek. Nadomeščal ga bo tako mednarodni sodnik italijanske zveze Catullo Bergamasco. # * * WASHINGTON, 29. — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v prestolnici ZDA je Argentinec Guil-lermo Villas premagal Američana Riessena s 6:3, 6:0 ter se tako uvrstil v finale, kjer se bo srečal s Solomonom, ki je odpravil po hudi borbi mladega amaterja Billy-ja Martina. ATLETIKA PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM V RIMO Balkanske igre: bližnji cilj okrnjene jugoslovanske ekipe Spasojevič huje poškodovan • Suša n j steber reprezentance Jubilejno 30. jugoslovansko prvenstvo v Zrenjaninu je bilo eno najnesrečnejših tekmovanj v zadnjih letih. Organizacija je bila sicer zadovoljiva in Zrenjanin je dobil tudi novo atletsko stezo iz u-metne mase «rubkor», vse pa je pokvarilo vreme, ki je bilo neverjetno toplo: od 35 do 37 stopinj! Pod takimi pogoji je težko tekmovati in mnogi rezultati so bili le zaradi tega slabi, čudno je le, da atletska zveza le malo pred balkanskimi igrami ni predvidela za polovico julija v Vojvodini normalen pojav in prvenstvo dodelila krajem v bolj znosnih legah. Vročina namreč odvzame atletom tekmovalni zanos ODBOJKA V ROVINJSKEM TABORU Kljub napornim treningom ne manjka veselo vzdušje V četrtek bo odpotovala v istrsko mestece druga skupina tečajnikov in tečajnic Z odbojkarskim tečajem prve izmene v Rovinju poteka vse v najboljšem redu, ali bolje rečeno, po predhodnem načrtu. To je treba pripisati tudi odličnemu vremenu, dokaj kalorično in vitaminsko bogati hrani, iznajdljivosti in odlic--no pedagoško podkovanim trenerjem, ki znajo pripraviti pestro, bogato ter več kot idealno vadbeno vzdušje. In ne nazadnje gre tudi vsa po hvala izredno prizadevnim tečajnicam. Prav dobro se vse zavedajo, da imajo v Rovinju krasno priložnost, da si svoje dosedanje znanje izpopolnijo in obogatijo, kar bo seveda najbolje prišlo do izraza v prihodnjih prvenstvenih nastopih. Vodstvo tabora Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane je imelo do naših tečajnikov vedno veliko razumevanje in to tudi to pot. S te strani nismo slišali nobene, niti najmanjše pritožbe, kar je najboljši dokaz, da sam tečaj poteka v obojestranskem zadovoljstvu. Tako disciplinirane, pa čeprav dokaj številne skupine v Rovinju še nismo imeli. Prav vsa dekleta se držijo tabornega reda do najmanjše podrobnosti in malenkosti. S teni'je štirim vodičem v w lik meri olajšano zahtevno in odgovorno delo. Vedno in povsod ter ob vsaki priložnosti je dobro zaleglo vsako opozorilo in priporočilo. Nikoli ni bil potreben kak poseben disciplinski ukrep. -m. km. ..i /h*' : '■''od j a odbojkarskega tabora v Ro- vsake izmed teh punc, pa čeprav v,nju se te dni prav gotovo ne dol-8°nasi in nima dosti časa na razpolago za kroženje po tem lepem ^trškem mestecu in sončenje na Ploži. Stalno nadzorovanje petdese-erine mladih in nadobudnih deklet, •vestno trenirajo pod vodstvom odbojkarskih strokovnjakov iz Slo-odlje. mu ne daje časa, da bi si Privoščil še tako Kratek izlet in ubavo. Potrebno je poslušati želje niso preveč zahtevne, si vestno za zapisovati rezultate treningov in biti stalno na razpolago. Ponoči pa je treba večkrat vstati m obhoditi pri bližno trideset šotorov, ki dajejo zavetje utrujenim dekletom. Kljuo temu pa spremljevalci v Rovinju z veseljem opravljajo svojo zahtevno in odgovorno nalogo, saj so re zultati njihovega dela vidni in zadovoljivi. Glede na to, da je večina naših ! ja udeležijo, ker bodo v desetih odbojkaric odšla v Rovinj slabo dneh veliko pridobili, tako prak-ali pa sploh nič telesno pripravlja- j tično kot tudi teoretično. na za zahtevne treninge, so sredi Vse tečajnice in tečajnike druge skupine obvešča tajništvo ZSŠDI, naj se zberejo v četrtek, 1. avgusta ob 10.30 na Trgu Ulpiano pred soduijsko palačo. Lepo prosimo za točnost, ker bo avtobus odpotoval točno ob 11. uri. Za štiri tečajnice iz Sovodenj pa lepo prosimo istoimensko društvo, da jih pripeljejo pravočasno v Trst. Vsa društva, ki bodo poslala svoje članice in člane na tečaj, naj dajo na vsaka dva tečajnika najmanj po eno žogo. Se posebej pa prosimo, da bi dala društvo tudi kako žogo več za trenerje. Udeleženci naj prinesejo s seboj poleg običajne osebne opreme še opremo za kopanje in seveda za treninge (hlačke, copate, majice, nogavice, trenirke; ščitnike za kolena, če jih imajo). Ker so nekatere rovinjske noči v taboru hladne, priporočamo še po eno odejo ali pa spalno vrečo, če jo kdo ima. Vse ostalo dobijo v taboru (posteljnino in jedilni pribor). Za tiste ki nimajo skupnega potnega lista, pa priporočamo, haj Vie' pozabijo osebnih dokumentov. preteklega tedna preživljale večjo ali manjšo krizo. Tudi to je sedaj mimo in celo začetnice, pri katerih je bila ta kriza hujša, so že pozabile na to in se vživele. Vadijo s polno paro dvakrat dnevno Zavzetost pri treningu je več kot dobra. Pri samih treningih je bila letos storjena majhna kakovostna razlika. Še vedno se daje poudarek piljenju tehničnih prvin, ki so pri odbojki dominantne, toda tudi igra se precej. Dela se več po sintetični metodi, kot po analitični, ki je bila in je še vedno skoraj v splošni rabi pri vseh naših trenerjih. Stekel je tudi plavalni tečaj. Ob tako lepem vremenu in topli in čisti vodi, je bilo treba pristopiti tudi k temu problemu. Poleg širjenja odbojkarskega znanja je sam Rovinj idealen za odpravljanje plavalne «nepismenosti». Pred odhodom iz Rovinja pa bodo imela naša dekleta še družabni večer s kvizom. # # # V četrtek, 1. avgusta bo odšla v Rovinj na izpopolnjevalni odbojkarski tečaj druga skupina naših fantov in deklet. V drugi skupini bo skupno 46 odbojkaric in odbojkarjev. Ob tej priložnosti bo tudi tečaj za trenerje. Ponovno pozivamo vse naše trenerje, da se teča- Seznam tečajnikov druge izmene je naslednji: Dekleta BOR: Nataša Rauber, Neva Bizjak, Erika Mesesnel, Irena Prašelj, Vijolica Božič, Ingrid Lozar, Lučana Purič, Magda Nadlišek, Silvana Glavič, Rosana Gec, Jasna Merku, Erika Briščik, Eva Fičur, Erika Škrlj, Majda Gabrovec, Patricija Magnani, Bruna Mahne, Erika Košuta, Elena Sisti, Rosita Glavina in Magda Jevnikar. SOVODNJE: Luciana Tomšič, Marija Cijan, Adrijana in Antonieta Petean. SLOGA: Rosana Franko. KONTOVEL: Dragica Hrovatin. Fantje BOR: Marjan Nadlišek, Iztok Kodrič in Diego Kolarič. KRAS: Ivan Budin, Bogdan Budin, Mavricij Lorenzi, Vasilij Guštin, Igor, Jožko, Robert in Zvonko Milič, Ivo Marušič, Sergij Maizen, Miran Furlan, Boris Pegan, Bruno Pegan, Miran Furlan, Zdravko Skupek in Marko Bitežnik. Za starše, ki bi želeli priti na obisk (obiski so dovoljeni samo ob' nédeljàh, če ni seveda kaj nujnega) ali pa pisati, je naslov naslednji: Tabor Visoke šole za telesno kulturo — 52210 Rovinj, Jugoslavija. Vse tečajnike in tečajnice druge skupine obveščamo, da si vzamejo s seboj izdatno malico, ker v Ro vinju zaradi poznega prihoda ne bodo dobili kosila. Že vnaprej se opravičujemo za to neprijetnost in lepo prosimo za razumevanje. ELKHART LAKE, 29. - Ameriški avtomobilski vozač italijanskega porekla Mario Andretti je zmagal s samimi osmimi desetinkami sekunde prednosti pred Angležem Brianom Redmanom (oba na vozilih loia Chevrolet) na 100 milj dolgi dirki v Wisconsinu. Tekmovanje je bilo rezervirano za vozila do 5.000 ccm. Andretti je vodil takoj od prvega izmed petindvajsetih krogov na sporedu in se je moral le v finalu braniti pred napadom Red-mana, ki je v zadnjem trenutku skušal nadoknaditi zamudo. Namera se mu je skoraj posrečila, vendar je Andrettiju uspelo, da je zmagal, pa čeprav le z minimalno prednostjo. Poprečna hitrost zmagovalca je bila 182 km na uro. OBVESTILO ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Geppa 9, drugo nadstropje, redno deloval od jutri dalje s starim urnikom od 8. do 14. ure. - Na improviziranem igrišču pilijo uajmlajše tržaške odbojkarice tehniko pod nadzorstvom budnih trenerjev, ki takoj popravijo vsak napačen gib ■iiiiiiiiiiivuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiimi KOLESARSTVO NA MLADINSKIH DIRKAH Bohra uvrstitev Sosiča Padec Ote pred ciljem Za mladega lonjerskcga predstavnika se je dirka zaključila predčasno Kolesarji lonjerskega kluba Adria I so zdravniki zagotovili, da ni pri ne-so v nedeljo nastopili na dveh j' varnem padcu prišlo tki hujših po- dirkah. Začetniki so tekmovali v Redipugli, mladinci pa v Marti-gnaccu pri Vidmu. Sosič se je v mladinski konkurenci v izredno naporni dirki, dolgi preko 100 km, uvrstil na dobro o-semnajsto mesto, potem ko je v zadnjem delu tekmovanja zgubil kantakt z vodečimi na nekajkilometrskem vzponu. Vodeča skupina se je pri vožnji proti cilju še bolj razredčila, tako da so na cilj prihajali kolesarji posamično. Zmagal je mladi kolesar iz Caneve Vito Rose Da Ros, ki je progo prevozil v 2 urah in pol, mladi openski kolesar pa je zaostal približno za eno minuto, kar ni dosti na tako naporni progi. Slabše pa se je zaključilo tekmovanje pri začetnikih za Oto, ki ni dokončal dirke. Tega pa ni napravil zaradi utrujenosti an nesposobnosti, pač pa zaradi nevarnega padca tri kilometre pred ciljem, ko je bil odlično uvrščen v glavnini in s» je pripravljal za končni sprint Zaradi gneče se ga je verjetno kak tekmovalec dotaknil, tako da je mladi lonjerski predstavnik padel ter pri hitrosti preko petinštirideset kilometrov na uro zletel na tla. kjer je za nekaj šaša obležal v nezavesti. Spremljevalci, ki so sodelovali na dirki, so takoj poskrbeli, da so ga prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na kirurškem oddelku zaradi udarca v glavo in prask po rokah in nogah. Vendar škodb ter so pa pridržali čez noč zaradi šoka. Prepričani pa smo, da bo mladi Ota kaj kmalu okreval ter se spet predstavil na stanu kolesarskih dirk in to tudi precej hitro. nje prav z balkanskimi igrami leta 1972, od koder so v Miinchen prišli skoraj skuhani po 40 stopinjah Izmirja. Kljub temu se lahko povzame nekaj splošnih ugotovitev, ki niso izšle le iz tega prvenstva, temveč iz dosedanjih tekmovanj. VRHUNSKI ATLETI Ostali so le štirje. O Sušnju smo že podrobno pisali. Druga «pošast» je nedvomno Nenad Stekič, ki s svojo zanesljivostjo dokazuje, da spada v evropsko elito, kamor ga ju postavil skok 8,15 m. V Zrenjaninu je preko 7,90 m poletel 3-krat, najslabši skok pa je bil še vedno preko 7,70 m. V Rimu bo lahko tekmoval enakovredno z vsemi ostalimi, ki se bodo potegovali za zmago. Peter Svet še ni povedal vsega s časom pod 8'30” na 3000 m zapreke. Da bo lahko še napredoval, dokazuje tudi izreden čas 13’32’’8 na 5000 m, ki že resno ogroža rekord Korice. Slednji je verjetno končal s kakovostno atletiko. V Zrenjaninu je bil na razpolago organizaciji za podeljevanje nagrad, morda pa se bo v kratkem ponovno vrnil na tekališča, čeprav z bolj miroljubnimi nameni kot v preteklosti ŽENSKI TABOR Njegova moč je letos padla in se trenutno naslanja le na par Pavličič —- Urbančič. Celjska metalka kopja je na prvenstvu napredovala, rezultati po Evropi pa so se začeli dvigati in Urbančičeva bi morala za tretje mesto na EP doseči met, s katerim je dosegla svoj osebni rekord (62 m). Više bo skoraj nemogoče. Prava velesila je Jelica Pavličič, ki je v Zrenjaninu nastopala le iz kluo-skih potreb in bila najbolj izkoriščena udeleženka prvenstva, Ker se bo nekaj takega po vsej verjetnosti ponovilo tudi med balkanskimi igrami, utegne priti na EP dobesedno naveličana atletike in teka. Na 400 m so njene možnosti zelo dobre. Z rezultatoma 11”2 in 23”1 v teku na 100 oziroma 200 m, spada med najhitrejše specialistke teka na 400 m in v primerni formi ne bi smel rezultat 51”5 predstavljati nobenega problema. Drugod je ekipa skrhana. Vera Nikolič je v glavnem končala. Zamenjava iz rodne Čuprije (Liljana Sušnjar in Zora Tomečič) je za sedaj izostala. Morda so iz teh dveh mladih talentov hoteli prehitro zgraditi kar dve novi Veri. Novost srednjih prog je iz Slovenije. Danica Urankar in Breda Pergar napredujeta sicer počasneje, zato pa varneje. Peteroborka Djurdja Fočič je v glavnem dosegla svoj višek, ki je srednje vrednosti, izginila pa je Radojka Franzotti, o kateri pa se je vedelo, da ne ljubi discipline in resnih treningov. Napredovala ne bo niti Snežana Hrepevnik v viši- ni. Letos že trikratna rekorderka v metu diska Metka Papler pa je komaj na pragu boljše kvalitete. ŠTAFETA 4x100 m Lani se je s postavo Alebič -Kucovan - Cikič - Sušanj rinila med najhitrejše v Evropi, letos pa ji slabo kaže. Kucovan je postal nogometaš. Baje je, kljub osnovni hitrosti, katere nimajo niti državni reprezentanti, zelo nespreten in počasen krilec. Sušanj je še vedno mestu, Alebič pa še zaostaja za lanskim standardom. Morda mu manjka tekmovalne spodbude, sot so bili lanskoletni stalni dvoboji s Sušnjem. Napredoval je nedvomno Cikič, odločno pa zaostaja četrti mož, ki utegne pri sedanjem stanju zapraviti tudi uvrstitev v finale. Potencialni kandidat je morda mladi Anton Gluhak, ki se sedaj ukvarja skoraj samo s tekom čez ovire. O njem so se pohvalno izrazili v evropskem mladinskem merilu. POŠKODBE Taka, ki bi posebno prizadela moč ekipe, je le ena: Spasojevič. Že naslednji dan, po rekordu v troskoku s 16,77 m v Bratislavi, se je huje poškodoval v križu in sezona je zanj skoraj gotovo že zaključena. V njegovi odsotnosti se je med državnim prvenstvom razvil eden najbolj napetih bojev z zmago in slovenskim rekordom Mariborčana Koširja. NOVOSTI Poleg Koširja je treba seveda o-meniti še napredek Dušana Prezlja, ki je skočil 212 cm in pa seveda skok s palico, ki je po skoraj 10 letih dobil spet dostojne predstavnike. Novi prvak Jože Ko-leta iz Ljubljane je do višine 4,85 m prišel naravnost od 4,70 m, Bo-rivoje Bošnjar iz Sarajeva pa je, kljub slabim 4.40 m iz Zrenjanina, letos že preskočil 4,80 m. Rezultati torej dajejo upanje, da bo kmalu padla tudi meja 5 metrov, ki je drugod v Evropi že dosegla inflacijo. Dejstvo, da so končno naskakovali državni rekord, je že zelo pozitivno. K. B. 1. — 1. Medoc l 2. Patou X 2. — 1. Marcus Deux 2 2. Ouderna 1 3. — 1. Euride 1 2. Boncellino X 4. — 1. Gambolo 1 2. Grand Petit X 5. — 1. Tarzo 1 2. Regolo 1 6. — 1. Olivo di Pila 1 2. Giotto X KVOTE 12 — 4.624.295 lir 11 — 155.400 lir 10 — 15.900 lir Mladi kontovelski košarkarji so se letos dobro izkazali. V prvenstvu dečkov so celo osvojili odlično drugo mesto. Na sliki so pridni Kontovelci s trenerjema Petrom Starcem in Stojanom Kafolom Emil Frelih: V TAJGI SIBIRSKIH BREZ 11. POTOPIS Mnoge izmed njih dobivajo že lahen barvni nadih jeseni, ^^rav smo šele v drugi polovici avgusta. Obdaja nas veličasten, skrbno negovan park dreves, sočnih Ovnikov in cvetličnih nasadov. Ljubke veverice skakljajo, ple-zajo, se lovijo okrog nas, kot bi bile udomačene. Nikogar se 116 boje. Nekatere se nam približajo in nas ogledujejo. Opazno J®. da so vajene jesti iz človekove dlani. Škoda, z ničemer jim b® moremo postreči. Od vsepovsod je slišati vesel ščebet in D®tje ptic. Prava romantika, ki jo je tako redko še najti v ci-^bziranem svetu. In vendar stojimo na tleh slovitega centra sovjetske znajti; na prostoru, kjer se je še pred dobrim desetletjem in razprostirala neprehodna tajga z zaraščenimi gozdovi in globačami s kratko in nezdravo poletno klimo, z roji komar-Oov in s surovo dolgo zimo, ki ji je bila edina pesem strupen slbirski veter ter besni kriki divjadi. Akademgorodok se je torej dobesedno ugnezdil v tajgo ^ Predelu, kjer so nekoč kraljevali divji petelini. Videz urejenih brezovih gajev je le spretno izsekana tajga, ki so jo uspeli Iznajdljivi gozdarji in vrtnarji ohraniti in jo v povezavi površin posejane trave in cvetja na gredicah na nekdanjih gni-llh tleh, izoblikovati v en sam, arhitektonsko estetsko urejen Park. Domačini, znanstveni delavci, ki so nas ob prihodu pozdravili, so nam ljubeznivo razkazali mestece in njegove značilnosti. Na široki, kilometrsko dolgi cesti se vrstijo v travnati pas umaknjene in s cvetjem obdane moderne svetle zgradbe institutov. Po več kot sto metrov so oddaljene druga od druge. Po izgradnji so si enake, le napisi na vhodih označujejo kateri znanstveni veji pripadajo. Človek bi mislil, da so vsi instituti takole na očeh. Ko zavijemo po poti za gozdič brez, zagledamo za debli spet druge stavbe institutov, vse tako naprej do univerze, ki stoji obkrožena od drevja, ki jo dodobra ugledaš šele, ko si ob njej. Značilnost kraja pa je mir. Niti ropot avtomobila ne seže do stavb, da o onesnaženju oko- Stavba univerze v Akademgorodoku Ija in zraka niti ne govorim, še oddaljeno brnenje letal, najhitrejših povezovalcev sibirskih daljav, ki rišejo za seboj svetlikajočo se črto visoko v zraku, je slišati komaj zaznavno, kot bi se hote izogibali tega kraja. Ob našem čudenju vodiči radi ponove besede velikega pisatelja in misleca Maksima Gorkega, ko je nekoč v svojem pisateljskem ustvarjalnem razpoloženju izrazil tedaj še utopi-stično zamisel o akademskem raziskovalnem središču na samem: «Predstavljam si posebej urejen prostor, ki bi ga imenoval mesto znanosti, V njem stoje številni templji, v katerih je vsak učenjak svečenik...» In res! Kot iz sanjske vizije Gorkega je vzkliknilo samotno mestece znanosti z dvaindvajsetimi «templji» in njihovimi «svečeniki»... Sovjetska vlada je 18. maja 1957 sprejela načrt za izgradnjo znanstvenega središča ob Obskem morju, namenjenega posebej raziskovanju naravnega bogastva Sibirije in Daljnega vzhoda od Novosibirska do Vladivostoka, ki so ga bili dotlej še na pol odkrili. Jeseni leta 1953 je ob spodnjem toku reke Ob vzkipel iz zemlje izpuh zemeljskega plina v Sibiriji, kar je bilo znamenje za nadaljnja raziskovanja. V jeseni 1957 so torej pričeli vdirati v tajgo in čistiti v led in mraz vklenjeno ledino, kjer je zemlja še poleti kljub soncu šestdeset do osemdeset centimetrov globoko še vsa zamrznjena. Že po nekaj mesecih, aprila 1958 je prišlo z moskovske Akademije znanosti osem znanstvenikov in sedemindvajset dopisnih članov. S kakšno presenetljivo naglico je klilo in rastlo mlado znanstveno središče, naj osvetlijo nekateri podatki. Proti koncu istega leta se je vselilo v nove modeme stanovanjske hiše in pričelo delati v institutih že osem članov komaj pred letom dni ustanovljene sibirske akademije znanosti in petdindevetdeset kandidatov. V desetih letih delovanja pa se je število raziskovalcev povzpelo že na štiriindvajset članov akademije, dvainpetdeset dopisnih članov, dvesto doktorjev znanosti in dvesto kandidatov. Medtem so na podlagi novih raziskovanj našli ob reki Konda nahajališče nafte, naslednje leto pa so iz poskusnih vrtin ob srednjem toku reke Ob tudi že pritekli mogočni curki nafte. To so bili prvi uspehi izsledkov znanstvenih raziskovanj mlade sibirske znanstvene ustanove. Danes so mogočna ležišča nafte in zemeljskega plina v Zahodni Sibiriji po zaslugi znanstvenikov iz Akademgorodoka domala že vsa poznana. Akademgorodok šteje petinštirideset tisoč prebivalcev. Med njimi je vsak sedmi znanstvenik, pripravnik ali študent, torej skupaj okrog tisoč petsto znanstvenih delavcev. V inštitutih dela tristo doktorjev znanosti, med njimi osemdeset akademikov in dopisnikov in čez dva tisoč kandidatov. Mesteca ne nameravajo razširiti, ker žele, da ostane zgolj znanstveno središče. Presenetljivo, najboljši sovjetski znanstveniki so izšli iz preprostih podeželskih družin, zato tudi naprej posvečajo največjo pozornost tej mladini. Njihovo znanje je iz objektivnih razlogov v vaških šolah spočetka pomanjkljivo, zato izberejo otroke s testi in po osebnih pogovorih. Vključujejo jih v poseben internat na univerzi za študij fizike in matematike najboljših učencev, ki na vsakoletni olimpiadi znanja dokažejo nadarjenost v najbolj zapletenih nalogah te vede. V začetku sicer zaostajajo za vrstniki iz mestnih šol, kar je povsem logično. Z nadaljnjim usposabljanjem pa se nekako v treh letih že popolnoma izenačijo z njimi in imajo enake možnosti postati dobri znanstveniki ali celo odlični učenjaki. Torej je pomen tega znanstvenega središča še toliko večji, ker ne raziskujejo samo neznank v svetu, ampak odkrivajo in usposabljajo tudi mlade znanstvene kadre. Iz njihovih vrst je že izšlo osemnajst doktorjev in trideset dopisnikov, ki so postali najodličnejši člani Akademije znanosti Sovjetske zveze v Moskvi. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Stran 8 30. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst Kulturno srečanje med sosednimi narodi v Beneški Sloveniji Partizanski shod v Nabrežini V Kamenici (Beneška Slovenija) je bilo v nedeljo kulturno srečanje med sosednimi narodi, ki je postalo že tradicionalno in je tudi letos privabilo številne goste iz Beneške Slovenije, iz Furlanije, iz Koroške, iz Goriške in s Tržaškega. Ta prireditev je zelo pomembna, ker služi medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju, zaradi česar bi jo morali še bolj podpreti in valorizirati Po nastopu godbe na pihala iz Križa so štirje duhovniki maševali v treh jezikih, nato so se vrstili govori in nastopi pevskih zborov ter folklornih skupin, srečanje pa se je zaključilo v prijetnem vzdušju s prosto zabavo in plesom ob zvokih ansambla «Veseli planšarji». r« L* 5» '■ tl - '.v II ? V soboto in nedeljo je bilo v Nabrežini partizansko srečanje, na katerem sta govorila Arturo Calabria In Dušan Košuta, nastopila pa sta godba iz Nabrežine ter Tržaški partizanski pevski zbor. Festival intemacionalistične mladine Pevski zbor «Nadiški puobi» V okviru festivala slovenske in italijanske intemacionalistične mladine na Opčinah so priredili tudi sli- karsko razstavo Avgusta Černigoja. Pevski zbor p.d. «Edinost» iz Pliberka Pokrajinska razstava domačih vin v repentabrski občini ~ S ^ .. Pevski zbor iz Kobarida y Repnu je bila od petka do nedelje 3. pokrajinska vinska razstava, na kateri je sodelovalo 42 vinogradnikov s Tržaškega. Priredili so °-kroglo mizo o šoli in kmetijstvu,v petek zvečer pa je imel duo Pahor - Slama koncert v repentabrski cerkvi Repentabrski župan Miha Guštin in pokrajinska odbornika inž. Milan Sosič ter Lucijan Volk med vinogradniki, ki so prejeli prve nagrade. Od leve proti desni Almiro Gabrovec (črno vino), Emil Milič (teran), Alojz Debeliš (belo vino) in Josip Scheriani (posebno priznanje za «piccola negra»), Manjkata Josip in Leopold Radetič (posebno priznanje za merlot). _. ..».v*&*< m »s**«9* •€' mt- **"• --- I'' «e- S' i t c» j’ mm. S-I | Tržaška folklorna skupina izvaja belokranjski plet Pokrajinski odbornik Lucijan Volk ob podeljevanju nagrad čevapčiči, kol vedno, so šli vsem v slast