MARIJA STANONIK ČIPKARSTVO V ŽIROVSKI KOTLINI Poljanska dolina se končuje z Žirovsko kotlino, v katero pelje cesta iz Škofje Loke proti jugozahodu. V nji se druga druge držijo vasi: Selo, Dobra- čeva. Stara vas, Nova vas, Ledinica in Žiri. In vsem tem vasem v kotlini pravijo njeni prebivalci Ziri, sami so pa Zirovci. Če hočejo kaj poudariti, kar se tiče cele kotlinice, pravijo: Po celih Žireh se sliši.. ., če pa govorijo o samem kraju Ziri, pa pravijo: Tam v Žireh ali prav v Žireh. Na vzhodu jo oklepa razpotegnjeni Zirovski vrh in Zabrežnik, na zahodu pa Zirk, Mrzli vrh in Koprivnik, pod katerim je Jarčja dolina. Ves hribovski obod kotlinice ima planotast značaj. Njenemu gospodarstvu dajeta poisebno značilnost čevljarstvo in ženska domača obrt — čipkarstvo. Izraz čipkarstvo zajema vse, kar je s čipkami v zvezi. Sem moremo pri tegniti tudi pripravo vsega, kar se pri klekljanju rabi: klekeljni, jerbasi, bucike, kvačke, papirci, sukanec, čipke itd. Samo izdelavo čipk pa imenujemo klekljanje ali po žirovsko »kljeklaine«. I. Kratek zgodovinski pregled slovenskega čipkarstva in njegovi začetki v Žireh Začetki slovenskega čipkarstva segajo že v 16. stoletje. Gojili so ga po raznih gradovih in samostanih, izdelki pa so služili za okraševanje slavnostnih oblačil. V stiškeim samostanu so bile hranjene rjuhe s klekljanimi čipkami iz leta 1668. Vidimo jih lahko tudi na oblekah portretirancev iz 16. in 17. stoletja. Ljubljanski muzej hrani v svoji zbirki najstarejšo čipko iz leta 1677.' Zgodovina pravi, da je bila prva, ki je širila čipkarstvo po nemških re virjih, Barbara Uttman (1514—1575), žena posestnika Krištofa iz Niirnberga, ki je imel v posesti več rudnikov. Čipkarstvo je najprej širila po Nemčiji, nato pa tudi med Hrvati in Slovenci.^ Tudi za idrijsko čipkarstvo. ki je zibelka slovenskega, velja, da se je začelo in razvijalo od 16. stol. dalje. Jakob Inglič, nadučitelj v Idriji, 1. 1889 takole poroča: »V 16. in 17. stoletju so prihajali v Idrijo rudarji iz Čeških Sudetov in od njihovih žena so se domačinke naučile klekljati.^ Janko Jovan pa pravi, da ljudska govorica stavi njegov obsrtoj še v dobo, preden so pričeli kopati živo srebro.* Klekljarice v Zireh pa pripovedujejo: »Začele so najprej v Idriji. Ena Idrijšca je služila nekje v Nemčiji in tam jo je neka gospa naučila.« Rudniški arhiv idrijskega rudnika omenja prvič čipkarstvo 3. 10. 1763. Leta 1764 so po nalogu cesarice Marije Terezije poslali v Ljubljano učiteljico čip- 180 karstva, da bi tam in v Idriji pomagala čipkaricam. Kasneje poroča rudarski svetnik Gerestorf leta 1804, da je bilo čipkarstvo udomačeno že od nekdaj med ženami rudarjev in gozdnih delavcev.' Janko Jovan poroča o razširjenosti čipkarstva v začetku našega stoletja takole: Čipkarstvo je na Kranjskem najbolj razširjeno v Idriji in sosednjih vaseh. V kranjskem okrajnem glavarstvu je čipkarstvo doma v Selški dolini, in to zlasti v Železnikih, Zalem Logu, Sorici, Zgornjih in Spodnjih Danjah in še nekaterih drugih manjših selih. Pa tudi v kamniškem okraju ni čipkarstvo neznano tamošnjim prebivalcem, kajti že v začetku preteklega stoletja so domačinke klekljale čipke raznih vrst, dasi ne talko imenitno kot v Idriji. Iz Seilške doline se je ponekod ta obrt preselila na bohinjsko stran, kjer se sicer res dobi tu pa tam kaka klekljarica, ali o udomačenem čipkatrstvu vendar do sedaj ne moremo govoriti.^ Zapiski obrtnega podjetja Čipka iz Idrije pa govorijo o širjenju čipkar stva po drugih krajih takole: Čipkarstvo se je sirilo v smeri proiti Spodnji Idriji in naprej na Tolminsko, ker so se ljudje selili iz kraja v kraj, so pri našali in odnašali s seboj tudi čipke. V preteklem stoletju se je čipkarstvo močno razširUo na cerkljanskem, na šentviški in logaški planoti, v Rovte in Ziri, po Poljanski in Selški dolini. Kdaj se je čipkarstvo iz Idrije preneslo v Ziri, ni natančno ugotovljeno, Jovan sicer pravi leta 1903, da so uvedli čipke komaj pred 10 leti,' vendar je moralo biti že leta 1889 dokaj razširjeno, ker bi drugače nadučitelj Leopold Božič ne zapisal, da se razen kmetovanja ljudstvo peča z rokodelstvom in ženske narede veliko čipk.^ Francka Zakelj z Dobračeve je že slišala, katera je prva v Zireh znalla klekljati, pa je bila pozabila, ve pa, da je bila njena teta tretja. Kdaj je to bilo, natančno ne ve, po sklepanju je to moralo biti okrog leta 1868. Takrat je peš nosila pošto v Idrijo in se je tam naučila. Potem so se pa druge hodile k njej učit ali pa tudi v Idrijo. Demšar Franca z Le- dinice, ki je stara že čez 80 let, se spominja, da se je njena mati šla v Idrijo učit klekljat. Začetki žirovskega čipkarstva segajo po znanih podatkih res šele v 2. po lovico 19. stdletja. Vprašanje je, zakaj tako pozno v primeri z Idrijo? Verjetno zato, ker so bile po Zireh in gričih okoli žene zaposlene predvsem v kmetijstvu (medtem ko so bile v Idriji mnogo manj ali pa sploh ne), ali pa je čipkarstvo šelle v tem času začelo dobivati svojo vrednost po materialni plati, ali pa so takrat tod začeli opuščati ovčerejo in s tem prejo pozimi, nekaj pa je k temu pripomog'la tudi zemljepisna odročnost krajev. II. Opis predmetov, ki jih rabijo za klekljanje, in njihova priprava Ko se klekljanca odloči, da bo začela klekljati, mora najprej »poušter naštimat«, tj. pripraviti vse, da bo mogla pričeti delati. Pod te-m izrazom vsak v Zireh razume, da mora iti v »zadrugo«, tj, v poslovalnico podjetja DOM v Zireh ali CiPKA v Stari vasi, kjer bo dobiJa »papirc« in »cvirn« in morda kupila še bucike, ker so se stare že porazgubile ali z'loimile in zarjavele, nov jerbas, »lim«, vsaj sedem parov klekeljnov pa ima že do'ma, če je le kaj klekljala kdaj, prav tako »poušter«, morda pa si bo preskrbela še to. »Poušter je naštiman«, ko se klekljarica lahko »usede za poušter« in nemoteno deBa. Vse, kar rabi za svoje delo, lahko razdelimo v dve skupini: 181 A. Predmeti, ki so potrebni za pripravo dela 1. Sukanec dobijo klekljarice v poslovainici, kjer so včlanjene. Same pravijo kar pri Ruši ali pri Marici, ko ti dve vodita, prva vodi poslovalnico podjetja DOM iz Ljubljane, druga pa poslovalnico podjetja CIPKA iz Idrije. Šele od 1. 1956 ga dobivajo zastonj, prej so ga morale plačevati. Seveda je njegova cena vračunana v ceni čipk, vendar so bile takrat zelo zadovoljne. Tudi pred drugo svetovno vojno, ko so delale raznim trgovcem, so ga morale stalno plačevati. Sukanec za izdelavo čipk mora biti lanen in so ga pred vojno uvažali iz Nemčije in Češke, po vojni pa tudi iz Belgije, nekaj pa rabijo tudi domačega. Številke označujejo debelino, tako bel lanen sukanec št. 40 rabijo za postelj nino, št. 70 uporabljajo za izdelavo sobnih jedilnih garnitur, št. 100, ki je naj finejši, pa za prtiče z narodnimi ornamenti in za čipke s cvetličnimi ali žival skimi vzorci.' Njegova osnovna barva je bela, je pa še rjav, siv, vleče na rumeno, vendar so to le različni odtenki. Pred zadnjo vojno so delali tudi z rdečim, ornim, modrim za kombinacijo ali za posebne vzorce. Tudi z volno različnih barv so že delale. Osnovna merska enota za »cvirn«, sukanec je »štrina«. Klekljarica z Le- dinice pa ji pravi »mežl«. Deli se v štiri »knife«, včasih pa so jim dejali tudi »štrahl«. Kar ga klekljarica pri klekljanju ni porabila, ga porabi za naslednje čipke, če je pravi, drugače pa ga s klekeljnov razvije na »klouc« in včasih vrne ali pa obdrži, če ga je le mailo ostalo. 2. Papirci so na papir narisani vzorci čipk. Pravijo jim tudi »muštri«, »mudli«. Te morajo plačevati, odkar pomnijo, risali pa so jih šolani risarji, le prerisovcde so jih kdaj same klekljarice. Včasih so jih risali v Žireh učitelja Pavel Siic in Leopold Babler, Ivanka Žakomeli in Gantar v Novi vasi, po vojni pa jih je še dolgo risala Marjanca Mlakar iz Zirov. Pripovedovala je, da so mere vzorcev naročaili trgovci. Včasih so s tušem risaili na pergamentni papir; čez so dali papir, na katerem naj bi se vzorec poznal, to pritrdili v »rajm«, tj. v okvir s steklom in dali na sonce, kjer je moralo biti do sekunde natančno, drugače se je pokvarilo. Temu so pravili »svetlotisk«. Treba je gledati na pravilno razmerje sestavin vzorca in širino »gase<< ali »krajčka« glede na njegovo velikost in debelino sukanca. Za različne tehnike (cel premet, pol premet, posukano, ribice, kitice itd.) klekljanja so imeli posebne znake. Sedaj rišejo papirce v Ljubljani, v Idriji jih zna risati samo še neka ženska. Preden klekljarica >^da papirc na poušter«, to je čimbolj napeto ga pripne na blazino, ga »polima«, to je premaže s klejem, ki ga prej razredči in segreje, da postane bolj redek. Včasih so zanj imeli prav posebne prstene lončke, sedaj ga grejejo v raznih konservnih škatlicah. Tako papirci dlje obstanejo, ko pa so že dosti razbodeni, jih spet »polimajo«. Starih papircev klekljarica zlepa ne zavrže, ampak jih spravi z mislijo, da jih lahko še kdaj rabi, pa ji takrat ne bo treba kupovati novih in na novo prebadati. 182 3. Kolovrat in motovilo Ko klekljarica »prinese sukanec«, ga je treba >^naviti« ali »klekeljne na- sukat«. Pri tem rabijo kolovrat in motovilo. Deli kolovrata so: ogrodje ali stojalo, kolo, vrvica — »rovca«, ^^špaga«, sukalnik — »sukaunk«, tiščalnik — »tišaunk«, podložnik — »padlužnk^< in le seni vijaki. Kolovrate bi mogli razdeliti v tri tipe: Najstarejši so taki, ki so predelani iz starih kolovratov za predenje volne. Glavna sprememba je v tem (in sploh pri vseh kolovratih za sulkanje klekeljnov), da sta namesto repetnice in vretena na tistem mestu vdelana sukalnik in tiščalnik. Sukalnik je vdolbina, kamor se vdene kl^elj s spodnjim delom, s tiščalnikom pa se klekelj v su kalnik pritrdi, vendar toiliko narahlo, da se klekelj s sukalnikom more vrteti, ko začne tista, ki suče, poganjati t nogo, ki je na podložniku. Tedaj se začne vrteti kolo in vrvica, ki je na{>eljan'a po njem in čez vijak sukalnika, vrti tudi sukalnik in s tem kile!kelj. Tako se nanj navija sukanec, ki ga je klekljarica začela navijati na roko, potem klekelj vtaknila v sukalnik, sedaj pa drži nitko v levi roki, z desno pa pazi na klekelj. Tak kolovrat, ki ga ima Ivana Seljak z Dobračeve, ima še vedno tudi preslico, čeprav je čisto nefunkcionalna. Spo minja se, da je mati še volno predla nanj. Pri Sivkarju v Zabrežniku pa lahko zamenjujejo repetnico in vreteno s sukalnikom in tiščalnikom. Naredil ga jim je še stari oče. Drugi tip je podoben prvemu, le da je namesto nekdanjega vretena tam okroglo obdelan les in je sukalnik šele na zunanji strani, klekelj pa se vanj pritiska s tiščalnikom, ki ni vdelan v kolovrat in sploh ni del kolovrata, ampak je popolnoma zase, je pa nujno potreben za sukanje. Tretji, najnovejši kodovrati, so majhni, laže prenosni, ki se postavijo na mizo ali na kJ.op ob peči. Ti so res namenjeni le sukanju. Sučejo se na roko, tj. z desno roko vrtijo kolo, ki poganja sukalnik, z levo pa držijo nitko. Mali, lahko prenosni kolovrat Foto: Ciril Stanonilc Na roke se klekeljni ne bi nikoli tako hitro in lepo navili. Dobro naviti klekeljni so »trdo naviti« in »se ne zažirajo«. Sicer pa je sukanje klekeljnov sitno in naporno delo, posebno če se »zmeša<^, tj. štrena zamežlja ali »konec« —I nitka izgubi. Stalni .spremljevalec kolovrata je motovilo, na katerem je štrena, s katere teče nitka na klekelj v kolovratu. Tudi pri njem ločimo dva tipa: Prvi, ki je verjetno starejši, ker ima več izrazov (»mataviil — splošno, kabilca — Jarčja dolina, kaza — Dobračeva, garnce — Ledinica) in je bolj preprost, 183 sestoji iz stojala, ki je narejeno kar scela iz treh rogovil, ki gredo iz enega debla ali pa so »noge« pritrjene h »glavi« po mizarsko, in sredi nje je močan vijak, na katerega ata v sredi položeni križem dve letvi, ki se vrtita vodo ravno. Na koncih letev so vtaknjeni cveki, in če je štrena manjša, so cveki bliže sredini, če pa večja, pa bolj proti koncu. Motovilo drugega tipa je sestav ljeno iz stojala, ki je iz dveh zvezanih navpičnih letev, ki imata v sredi vdolbino, v kateri je vodoravno položena os štirih rahlo ukrivljenih stranic, ki po dve in dve tvorijo nekakšne »lojtrce«. Na koncu so tudi tu zvrtane luknjice, vanje pa vtaknjene paličice. Tako motovilo se vrti navpično. Najbolj preprosto pa je, če dajo štreno na konec naslanjala pri dveh stolih. Motovila in kolovrati so narejeni iz javorovega ali bukovega lesa. Včasih sta, jih delala Tavčar z Dobračeve in Metež iz Jarčje doline, sedaj ipa za no benega ne vedo, da bi jih delal. 4. K 1 e k e 1 j n i so za klekljarico zelo važno orodje, saj je delo po njih dobilo ime. Preden začne klekljarica nanje navijati sukanec, jih umije v blago topli vodi ali pa vsaj zbriše z vlažno krpo. Navadno gleda, da ima vse čimbolj enake dolžine, oblike, barve in teže. Nekatera ima rada težje, druga zelo lahke. Deli kle- keljna se imenujejo: zgoraj je »kapca«, pokrouok«, »klabučk«, pod njim je »priesl«, »priesn«, »priest«, na njem je navit sukanec, spodnji del, za katerega kle^kljarica drži, ko kleklja, pa se imenuje »štručka«, »babk«, »riep«, »ret«. Narejeni morajo biti iz trdega lesa, najbolj cenjeni so iz češpljevega (posebno, če je les prekuhan), so pa tudi iz hruškovega in češnjevega, javorovega, naj manj priznani so pa iz bukovega lesa. Včasih jih je delal Janez Tavčarjev z Dobračeve, sedaj je pa najbliže Žirem, ki jih še izdeluje, Andrej Hladnik iz Kladja. Klekeljni .se sučejo Desno spredaj \'C)doravno motovilo Foto: Ciril Stanonik Izdelovati jih je začel, ko je bil star 18 let in to zaradi tega, da je zaslužil kakšnega kovača več in še njegova posebnost in bistrost se je pokazaJa zraven. Tudi stružnico — »draksl« je naredil sam. Bila je vsa lesena in na nožni po gon. Tudi ohišje kolesa je bilo leseno, v njem pa je bil beton. Sedaj je ta založen, ker je naredil manjšega na olektrični pogon, odkar imajo elektriko. Sedaj dela v delavnici, ko ima peč, prej pa je v hiši in »težko je bilo goniti 184 ves dan z nogo, in se je tresel, z rokami je bilo pa treba delati čim bolj mirno«. Odkar pa je stružnica na elektriko, je veliko laže, vendar vseeno manj dela. Izdeluje pa jih takole: Ko dela kaj drugega, izbira les. Važno je, da ni »zavit«. Les potem eno leto suši. (Ce les ni dobro suh, se klekeljni skrivijo.) Najbolje je, če kolčke, dimenzij 18 cm X 18 mm nakroji, če pa nima takega lesa, pa nažaga in pri njih so vogali podolžnem posneti, da laže začne delati, ker manj trese. Na obeh koncih kolčka (ali »čolce«) naredi luknjico, da ga more vdeti v »draksl«. Ob čolci ima »mero«, na kateri so »risi« (to je pravzaprav ravnilo v velikosti 15,5 cm kot je dolžina klekeljnov). S pomočjo te mere na »čolci« označi, kje bo klobuček, do kod bo presl, kje bo štručka hajdebelejša in kje konec. Ko vključi elektriko in se čolca začne vrteti, struži z dleto^m enkrat s spodnje, drugič z zgornje strani. Izdelovalce klekeljnov Foto: Ciril Stanonik V desni roki drži njegov ročaj, z levo pa vodi dleto čisto naraihlo. Posamezen klekelj dela sedaj 10 minut, včasih, ko je moral z nogo goniti, ga je delal pa pol, ure. »Najraje se zjlomi klekelj, ko je že skoraj narejen, ker je najbolj tenak,« pravi izikušeni mož. Prejšnja leta je pri vsakih desetih enega zlomil. Vsako zimo pa jih naredi nekaj sto. Ko je klekelj izstružen, ga zgladi z ostružki, potem jih pa še zlakira (včasih jih skoraj gotovo niso lakirali!) in razpostavi po klopi okrog peči, da steče lak z njih in se posušijo. Dela jih po sedem parov, vendar za zalogo ne veliko, le kolikor mu naročajo. 5. Blazinice in jerbasi so spet nepogrešljivi del klekljaričine opreme. Ko klekljarica začne na novo klekljatii, snaime z blazinice prevleko, ki je pogosto zelene barve, da ne trpijo oči, ali drobno rožasta zaradi živahnosti, in jo opere. Včasih blazinico ali »poušter« kaj popravi ali pa naredi novega, če ji tisti, ki jih ima, ne ustrezajo za papirc, ki ga je sedaj dobila. Največkrat ga naredi vsaka saima, v zadnjih letih pa je prišla na dober glas, kako dobre naredi, Ratačenova mama iz Stare vasi. Prevleke spodnje in zgornje ji sešije hči na šivalnem stroju, drugo pa vse napravi sama. Spodnja prevleka je bila včasih iz platna, sedaj je pa iz rjave kotenine in sešita de po podolžni strani. Dno vrečke napravi okroglo, tako da njen ožji konec s sukancem povleče skupaj, »tudi v štiri niti, da ja drži«, na dno pa položi cunjico, da žaganje ne gre skozi. Žaganje dobi na žagi 185 in ga posuši na soncu ali v lesi na peči. (Ce žaganje ni suho, se poušter zmeči.) Potem ga preseje in da v lesen zaboj. Ko dela, drži z levico rob vrečke, z des nico pa daje vanjo žaganje in od začetka pazi, da je luknjica dna na sredi. Zraven ga močno tlači s hrbtno stranjo pesti, vsake toliko časa pa rob vrečke spusti in žaganje čim bolj gnete in tlači z obema rokama. Ko je poušter pri merno velik, položi nanj »žagančko«, deščico, konča pa tako, da robove vrečke spet zvleče akupaj, ko je prej na žaganje še položila cunjico, da ne bi »kaj letelo ven«. Da bi bil jx>ušter čim bolj »trd«, navadno vanj na koncu zabijejo še »kou«, tj. količek, ki je nekoliko krajši kot poušter, ona pa tega ne dela, ker so vseeno zadosti trdi. Ko je že narejen, ga je treba še »pova ljati«, z dolgim stolom, da ni kaj potoglav, ampa.k povsod enako okrogel. Potem naredi še »aušnco« oziroma prevleko. Pravi še, da so pouštri lažji, če je žaganje iz »jelovega«, tj. smrekovega lesa. To je važno, posebno za velike pouštre (pouštri so različnih velikosti, odvisno od širine in dolžine paipircev), ker vse je treba stalno predevati in obračati. Vsaka jih ima po več, različnih dolžin in debelin. Odvisno od mer blazinic so tudi jerbasi različni. Podolgovati, okrogli; ve liki morajo biti toliko, da poušter lepo sede vanj. Ce je prevelik, je nerodno poušter obračati, če pa premajhen, pa klekljati, ko bi skoraj ven padel. Naj starejši, ki jih danes nimajo več, so bili pleteni iz sdame tako kot peharji, le da v obliki jerbasa, in bili so nekoliko višji kot danes. Potem so jih pletM iz enoletnih vrhovih viter na način, kot so pletli košare, ki so jih nosili na glavi, tj. »na kite«. Bili so temnorjavi, ker so vrbe kuhali. Sedaj pa delajo čisto navadne iz omajenih vrb, za okras je včasih JKKI vrhom nekaj vrst iz neomajenih vrb. Odkar sta umrla pletarja Franc Gregorač s Sela in Vencelj Dumik iz Zirov, jih čipkarski posiovalnici dobivata iz Škofje Loke in Ljub ljane, kjer jih delajo slepi. Da se dlje obdržijo, dajo na spodnjem robu obroč iz mladega hrastovega lesa, ki je spet z žico. Pritrjen je k jerbasu tako, da je jerbas nekoliko dvig njen, le obroč drgne po podlagi. Ali pa na celo spodnjo stran prilepijo trd karton, zgornji rob pa skušajo obvarovati tako, da ga obšijejo z biagom. Poleg jerbasov so včasih imeli (posebno za velike pouštre) tudi iz lesa narejene podistavke, ki jim pravijo (š)kadraoki. Imeli so jih bolj po gričih in po hišah, kjer ni bilo denarja za jerbase. Naredil ga je kdo od domačih moških. Narejen je bil v obliki manjšega zaboja, ki je bil na ožji strani stranice vdolben, da je »poušter lepo sedel vanj«. Ce je bil posebno velik škadračk, so mu dejali »zibka«. Danes jih imajo po Zireh še klekljarice, ki so prišle s Poljanskega, ker so doli bolj razširjeni kot jerbasi. Narejeni so iz bukovega ali češnjevega lesa. Ko so klekeljni naviti, papirc poliman, 'p>oušter naštiman in je jerbas -taprav«, klekljarica lahko začne delati, a pri tem rabi še nekaj drobnih stvari. B. Predmeti, ki jih klekljarica rahi pri delu Poleg s sukancem navitih klekeljnov, »kot kamen trdega pouštra« v jer basu, ki je znotraj pokrit z belim papirjem, včasih pa tudi časopisnim, da je moč dobiti buciko, če pade vanj, in dobro pripetega polimanega papirca, ki je podložen s trdim papirjem, najpogosteje s škrnicljem, klekljarica pri vsakda njem opravilu rabi še: 186 1. Bucike, »poušterčki«, škatle za bucike Bucike rabijo za pripenjanje »špice« — čipke na blazinico. Pravijo jim tudi »knuaflce«, »knuafle^^, »buoke«. Ločijo dve vrsti bucik: »drajtjene«, tj. navadne; če so rumene barve, jim pravijo »misngaste«. Takih danes ne dobijo več, včasih so jih cenili zato, ker niso zarjavele. So različnih dolžin in debelin. »Tanke« so primerne za »goste špice« s tankim sukancem, »debele«, »močnejše« pa za »ibolj redke« ali take »z rogljički«. Posebno pozornost pa posvečajo Mekljarice »glavčnim bučkam«, ki jim pravijo še »glavčnate«, »bučke z glavcam«, »knofl- ce z glavcam«, »t"a svetle«, »ta pisane«, »ta lipe« (lepe). Včasih so se prav skušale in tudi sedaj še gledajo, katera jih ima "več in lepše. Vsaka jih hoče imeti čim več in čim bolj raznovrstne. Ene cenijo take z velikimi glavicami, druge bolj z drobnimi. Zato so jih med seboj večkrat tudi zamenjavale. Razen imen po barvah so jim dajale še svoja imena kot: »vadce« (vodice) so bile take z belimi prozornimi glavicami (take s prozornimi glavicami najrazličnejših barv so posebno priljubljene), »gniijčke«, ki so bile tako rumene, kot je barva gnoja, če se komu kaj gnoji, »priisce«, »pruske«, ki so imelle barvo prosa, »mavarce« so modre, oranžnim so dejale »polanke«, ker so jih imeli na Poljanskem rade, »limone« rumene, »zelenke«, »rdječke«, »bele glažovnate«. Tudi same so jih delaile tako, da so iz ješprenja, ko so ga kuhali, pobirali semena graščice ali terice in jih natikali na navadne bucike, vendar so bile take le bolj za število. Glavčne bucike »postavlja« klekljarioa brez premisleka, če hiti; drugače pa tako, »da barve skupaj grejo«, ali enake skupaj, dokler jih ima kaj, ali po raznih figurah vzorca enake. Prav pri teh bucikah skušajo klekljarice na pose ben način izkazati svojo fantazijo in se pokratkočasiti tako, da bi zgubile čim manj časa. Bucike imajo še danes nekatere starejše klekljarice v »poušterčkih«, sikoraj kvadratne oblike, v veilikosti 5—8 X 8—10 cm, ki so napolnjeni z žaganjem ali lasmi. Druge pa so imele rajši take škatlice, ki soi se lepo zaprle, da se iz njih niso bucike stresle, če so kam šle klekljat, nekatere pa so imele prav v ta ncimen narejene lesene »skličke«, »gklidce«, skodelice s pokrovčkom. Po vojni so imeli precej škatle od Franckove cikorije, sedaj pa največ take okrogle od topljenega sira. Ce so se bucike stresle, jih je prizadeta sama pobirala, druge so z njo sočustvovale, pomagali so ji pa le otroci, če niso imeli dela in ker so bolje videli. Posebno je bilo vsaki žal glaV-ičnih in je gledala, da je dobila čimprej tiste, ki je imela posebno zaznamovane. Ce jih čez poletje niso rabile, 30 jih dajale v koruzno moko, da ne bi zarjavele, »zarejle«, če se skrivijo, jih naravnajo, preveč zarjavele in zlomljene dajo »za pod«. 2. K v ačk a »Jehtalca«, »jehtarca«, »hiknadl«, »heknadl-«, »haknadl«, še najbolj pri kupno ime je »klunčk« po kljukici na koncu. Kako velika kljukica je potrebna, je odvisno od debeline sukanca in gostote čipk. Včasih so bile tudi brez lese nega držaja in če je več lastnic imelo enaike, so jih zaznamovale tako, da so na koncu malo prirezale les, vrezale črto, začetnico svojega imena ali pa so jih ločile po tem, koliko je izrabljen kljunček, zglajen les, sploh po občutku. Imajo jih na mizi poleg škatle z bucikami ali v škatli, če so tako majhne; zataknjene za papirc v pouštru, marsikatera pa tudi kar med ustnicami. Z njo »jehtajo«, »jeftajo« tako, da kljunček prime za sukanec in ga ipotegne skozi zanko. Pentljo, ki pri tem nastane, prime klekljarica z levo roko, skoznjo pa 187 potegne drug klekelj in zategne. Namesto jehtalce pogosto rabijo kar buciko, le da mora biti včasih močnejša. Od domačinov je včasih delal jehtalce Ludvik Filipič z Ledinice, ki so mu vedno šle vse sproti izpod rok. Tudi Matevž Oblak v Zipovskem vrhu jih zna delati, »samo sedaj se ljudje ne utegnejo več s tem pečkati«. Sedaj jih uvažajo iz Nemčije, ker ne zarjavijo. 3. Škarje Klekljarica mora vedno imeti pri roki tudi škarje, »škarice«, velike 5—8 centimetrov, da z njimi sitriže vozle, ko veže utrgane klekeljne in vse klekeljne, kadar je čipka končana. Posebna spretnost je z njimi odstriči po dva klekeljna tako, da sta, ko sta odstrižena, že tudi zvezana. Z njimi si pomagajo tudi, ko odpenjajo narejeno čipko. 4. Cunjica za pokrivanje čipk, trak za vezavo klekeljnov, ruta za pokrivanje blazine »Cujnco za špice pakrit« rabi klekljarica, če dela kaj takega, da ne more kmalu odpeti in se zato boji, da bi se kaj umazalo. Posebnoi pride v poštev pri tako velikih čipkah, ki se delajo tudi po več tednov ali celo mesecev in je treba večkrat »prepenjati«, tj. prestavljati čipke z enega papirca na drugega ali večkrat na začetek istega in je treba že izdelane čipke zložiti čim bolj na majhno in tako, da se ne zmečkajo. Skrbna klekljarica ima v jerbasu tudi »trak za klekeljne zvezat«, ki ga nujno rabi, kadar se »špice prepenjajo«, tj. nedokončane čipke prenašajo s klekeljni vred z ene blazine na drugo. Poleg tega ima klekljarica še »ruto za poušter pakrit«, ki je navadno že bolj izrabljena naglavna ruta ali drug približno toliko velik kos mehkega blaga. Samo pokrije ga, če doma preneha klekljat za kratek čas in ne prenaša blazine nikamor; če ga spravi za dlje časa ali »da v krej«, zatlači ruto na vseh krajih v jerbas ali jo zaveže povrhu jerbasa z vozlom na obeh ožjih straneh. To stori še posebno, če gre kam klekljat. Tako je manj verjetno, da bi se iz jerbasa vse streslo, če bi ji po nesreči padel »poušter« iz rok. V tem primeru je poušter vse; blazinica z jerbasom in kar je v jerbasu: bucike, kvačka, škarje, traik itd. Ko začne klekljati in zato poušter odkrije, jo lepo zloži in položi na mizo poileg jerbasa ali pa jo pusti kar tako na mizi ali da na klop. III. Razvrstitev čipk in opis njihovega izdelovanja Cipkarice v Žireh ločijo dve vrsti čipk: »Navadne«, »ta stare«, »z raglič- kam« (rogljioki), pri katerih Be stalno rabi sedem parov klekeljnov, sukanec pa je debelejši kot za »ta buli« (boljše), »s slipa gasa« (s slepo gaso), kjer se rabi pet parov (če je sukanec posebno tanek, štiri pare), ob kraju pa šest parov, če je »treba sukati«. Sestavine prvih so: krajček, rogljički, kitice, ribice, ušesca. Glede na to, kako so te sestavine razporejene in oblikovane v figure, imajo najrazličnejša imena, npr.: krajček, rogljički, kriščevke, pogačke, gobice, kro- nice, kranceljnovke, srčkovke itd. Tem čipkam pravijo tudi žirovske, ker so jih delale le v Žireh, v Idriji nikoli, zato pa so tam stalno delale take s slepo gaso in se je včasih večkrat zanje v Žireh slišalo ime »idrske^^. Sestavine teh so depa gasa, posukano, pol premet, kitice, satovje, karvince. Imena za take 188 čipke so manj fantazijska, npr. rajm, take s paučkam, reverčki, vrance, čajne garniture, srčkove, oglčki, rože itd., ker so tudi vzorci dokaj stilizirani in ab straktni. Izdelava teh čipk je precej enostavna, posebno v primeri s figurami, kd so jih delale med vojnama. Stare klekljarice se jih spominjajo z ne vedno prikritim navdušenjem, kaj vse so zmogle, saj je bila njihova izdelava res prava umetnina, pa tudi muka. Tudi po dvajset parov hkrati imeti na pouštru ni kar tako. Posebno se spominjajo košaric, angelčkov, cajnic, plesalk. Elementi tehnike so: cel premet, polpremet. kitice, ribice, satovje idr. Na papircih so zanje posebni znaki. Čipko začnejo klekljati tako, da postavijo 3 bucike in na vsako obesijo po en ali dva para. Nekatere pa začnejo tako, da med dve buciki eno položijo vodoravno in nanjo obesijo klekeljne. Potem de lajo po načinu, ki ga kaže vzorec. Pri tem morajo gledati, da so postavki pravilno razporejeni, »da ne gre postrani«, »da se ne izpuščajo«, tj., da niso preredki, kar se lahko zgodi klekljarici, ki je preveč vneta in premalo občut ljiva za videz čipke. Dobro je treba tudi »zategovati«, tj. povleči za klekeljne, in to tako, da se sploh ne opazi. Gledati je treba tudi, da je dovolj posukano, ker izkušena klekljarica take stvari, ki kazijo špico, brž opazi, tisti, ki »špice jemlje«, pa tudi. Ce se klekelj utrga, se priveze nazaj ta:ko, da se poišče utrgan konec in nanj priveze klekelj, vozel pa od;striže, pogosteje pa, posebno če bi bilo treba podirati, privežejo klekelj na buciko in se nitka Vkleklja v gaso, vendar je to mogoče le pri čipkah z gaso, pri takih z rogljioki bi se utrgani konec preveč videl, 'ker je kraj ček redkejši. Večkrat se zgodi, da se klekelj »zazre«, tj. nitka se zaje globoko pod navit sukanec ali prav pod kapico. To se posebno rado naredi, če so klekeljni »pre- mehko naviti«. Od začetka gre bolj počasi, posebno če je treba prebadati in roke so še trde, posebno jeseni po napornem delu, za klekljanje pa je treiba imeti mehke, pripravne roke. In ko kdo prvič dela po nekem vzorcu, mora premisliti, kam pridejo postavki, kako daleč narazen, kdaj se zatisne, zajehta itd. Ko dela drugič, tretjič in še večkrat, pa že iz glave ve, kaj mora storiti. Da klekelj obvisi na nitki, ga je treba »zarepati«. Z levo roko se naredi pentlja in skoznjo vdene glavica klekeljna in potegne. Ce klekelj iz te pentlje uide, se »odrepa«. Dedo skrajša klekljarica na različne načine: bucike postavlja kar v poušter ob papirc, jehta z bucikami, ki jih tako ali tako mora »vzeti ven«. Po Žirov- skem vrhu pa celo tako, da nič ne odpenjajo že narejenih čipk, ampak delajo kar »po vrhu«, tj. eno nad drugo. Ko je čipka dokončana, je treba »še pojehtat«, »vkap dit« (vkup deti), »sklekljati«, »skončati«, tj. vsak par se zajehta v svojo zanko taim, kot se je začelo klekljat. Potem se »poveže« in odstrižejo klekeljni, vsi naenkrat ali pa po en zvezan par. Potem je »špica še za odpiet« (odpeti). Eni najprej del bucik ali vse pri manjši čipki le privzdignejo, potem pa dajajo v škatlo ali pa celo bucike izrujejo in spet polagajo, kjer jih pač imajo. Čipka je dobro narejena, če je čista, dobro posukana in zategovana in ko jo primes v roko, mora biti trda in krhka. Ce je taka, mora stati pokonci, če jo vzdigneš. 189 IV. življenje klekljaric in značilnosti v njihovem mišljenju in delu Skoraj vse klekljarice, ki jim je bilo klekljanje nuja, so se naučile kle kljati že od 5. do 7. leta starosti. Naučile so jih njihove matere v želji, da bi tudi otroci po svoje pripomogli h kakšnemu dinarju pri hiši; ko' pa je bUa v Zireh ustanovljena leta 1906 čipkarska šola, kjer je poučevala Leopoldina Pelhanova,* so se mnoge hodile tudi tja izpopolnjevat. Klekijarica, ki ji je klekljanje življenjski poklic, je povedala, da je še dve leti hodila v klekljarsko šolo, ko je v ljudsko že nehala. Tudi sedaj je v Zireh še klekljarska šola, vendar so jo kmalu po vojni deklice bolj obiskovale poleg osnovne zato, da bi mogle same prislužiti kakšen dinar, kot sedaj, ko jo bolj obiskujejo zato, da bi znale tudi klekljati. Mogli bi ločiti dve vrsti klekljaric. Prve klekljajo vse leto in jim je klekljanje življenjski poklic in se tudi preživljajo z njim. Poleti prekinejo le toliko, če hodijo kaj »v žemado« (dnino), tj. kmetom pomagat pri delu na polju. Druge pa začnejo klekljati jeseni, ko je kuha p«'spravljena, ali šele, ko pokoljejo prašiče in klekljajo priložnostno do spomladanskega dela na polju. Sem gotovo spadajo tudi tiste, ki so prijele za klekljanje še, ko so že prišle iz tovarne, to so bila še dekleta do pred kakimi desetimi leti — sedaj ne več —, šolski otroci in oslabele žene, ki »za drugo niso več kot za poušter« in zanje pravijo: »O, kleklja pa še kar.« Zaradi možnosti zaposlitve žensk v industriji klekljanje kot oblika stalnega pa tudi stranskega zaslužka upada. Takih, ki jim je klekljanje glavni vir za služka, je okrog deset, vendar nekatere od teh dobivajo nekaj občinske pod pore ali morda skromno pokojnino po umrlih svojcih. Od mlajših pa čez zimo klekljajo le tiste, ki se zaradi zemlje doma niso zaposlile, a to velja bolj za hribovske domačije. Zaradi sprememb gospodarskih razmer se je tudi družbena vloga kleklja- nja precej spremenila. 1. Kako so klekljali včasih Klekljali so doma ob i>eči, pri mizi, najraje ob taki s postrani zbitimi nogami (branjevski), ker se je dala pritisniti blizu k sebi. Ker mora klekija rica zvrha gledati na poušter in morajo biti roke v vodoravni legi na vrh pouštra, so podložili podse še nizke pručke ali zložene deke, pod noge pa so podložili tudi pručke ali so dali noge na »štango«, tj. na lato, ki je pribita spodaj pri nogah mize. Vsaka pri hiši je imela pri mizi določen prostor, sta rejše so sedele ob peči, mlade pa na stolih na drugi istrani. Kadar so prišle druge kleikljarice »na prejo«, so jim dali boljša messta pri mizi, domače so se bolj »zadaj držale«. Kadar je zelo zeblo, so klekljali tudi na peči. Ptručko so pjoložile čez kolena, nanjo poušter, bucike in ostalo so imeli ob sebi na peči. * Strokovna učiteljica Leopoldina Pelhanova je bila ena izmed najboljših učite ljic bivšega Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani in je vzgojila na čipkarski šoli v Zireh več generacij prvovrstnih čipkaric, med katerimi je bila ena med najboljšimi v Zireh Mila Božičkova, ki je bila kos najtežjim na logam čipkarstva. Leta 1937 je izdelala Pelhanova za univerzo v Pittsburgu čipko-podobo brez- janske Marije. Stiriinštiridesetnadstropno poslopje je opremilo več evropskih držav, med njimi tudi bivša Jugoslavija. Tam je tudi portret našega Prešerna in slovitega matematika Vege. Obe oljnati sliki sta delo akademika Božidarja Jakca. Svoj delež so prispevali tudi Hrvati in Srbi. — (Pripomba Boža Račiča) 190 Ali pa je biia pručka s pouštrom na peči in so zraven čepele. Ce je bil poušter zelo velik, če se je hotela klekljarica odpočiti ali iz.koristiti zadnjo dnevno svetlobo skozi okno, pa je stala ob veliki mizi pri oknih. Ko še ni bilo elektrike, je s stropa nad mizo visela petrolejka ali karbidovka. »Osem do deset nas je delalo pri taki svetlobi,« je povedala neka žena. Redko pojK>ldne, navadno pa zvečer so se zbirale dekliške druščine ali so sedova dekleta in žene po posameznih hišah v vaseh. Enkrat pri eni, drugič pri drugi hiši. Okrog 7. do 8. ure so pričakovali, »kdaj bodo prišle«. Pravile so, da »gredo klekljat« ali »v prejo«, »na prejo«. Klekljale so najmanj do polnoči, največkrat do enih ponoči in tudi do dveh, treh. Tudi do zjutraj so potegnile, če se je kateri izmed njih zelo mudilo. Včasih so klekljali pri petrolejki Foto; Ciril Stanonik Med seboj so poznale razne vrste zabav, ki so jih ne le kratkočasile, ampak tudi pHKižigale k delu. Npr.: preštele so postavke in se skušale, katera bo prej naredila do določenega postavka; vsaka je daia v stavo buciko. Tista, ki je najprej naredila do določenega mesta, je dobila vse; med seboj so si določevale, do kod mora katera narediti v določenem času ali pa si je to klekljarica sama določila. Igre za kratek čas so bile: Ena srakca je priletela... je tri lepe, (zale) fante prinesla. .. Tista, ki je igro vodila, je tiiste tri fante, 'ki jih je imela v mislih, opisala, in druge so zbirale, katerega med njimi bi najraje. Ona je potem povedala njihova imena. »Uganalce« so si zastavljali, ali so starejše pri povedovale »pravlence« in »parpavidke« (pripovedke), kdorkoli pa smešnice in dogodke iz domačega življenja. Predvsem so veliko pele od narodnih do pobožnih pesmi, včasih so tudi molile. Kdo od domačih moških je tudi kaj bral na peči in so poslušale, vaški fantje so prišli tudi delat družbo in so delali kaj svojega ali le zabavali dekleta in peli; tudi »rihtarja so bili<<, »slepo muho so se šli«, kdaj so pa zaplesali, ko so harmoniko imei s seboj. Večinoma so rade klekljale, a gotovo je zelo pravilno povedala ena izmed klekljaric takole: »-Oja, rada sem Mekljala, sem pa tudi morala, ko nisem nič imela in zemlje ni bilo.« In predvsem stiska je napeljevala, da so se naučili klekljati tudi dečki, ki pa so z leti kmalu prijeli za drugo delo. (Izmed tistih še danes kdo prebije zimo pri klekljanju, da hitreje mine čas.) 191 Jovan poroča, da je bilo v začetku našega stoletja v Zireh okrog 200 Me kljaric in njihov skupni zaslužek ceni na 224.000 kron. Prekupcev s čipkami pa je bilo po njegovem pet.'" Koliko Mekljaric je bilo med vojnama, »nobeden nič ne ve«, spominjajo se pa desetih »trgovcev« ali »kupčevalcev«, pa so mo rali pri vseh stalno čakati na denar. Nekateri so namesto denarja dajali »ciglce« in so Mekljarice z njimi hodile v trgovino po živež, vendar so sčasoma taiko neradi dajali. Anton Primožič, ki je pokupil po Zireh največ čipk, pa je dajal namesto denarja tudi blago. 2. Kako klekljajo danes Do pred približno desetimi leti so se še zbirala ob večerih dekleta s pou- štri, posebno v hišah, kjer so imeli radio, da so poslušale četrtkov večer. Pa tudi ob drugih večerih so prišle skupaj in prav tako pele, kot njihove vrstnice pred vojno, toda nobena pesem o špicah in klekljaricah ni nastala iz klekljari- činih ust. Le druge so prirejale svojemu položaju, kolikor se je dalo; precej pa je bila takrat znana in peta pesem, ki jo je napisala takratna učiteljica v Žireh, Darinka Konc. Glasi se: Tr, tr, tr, okrogla košarica, / notri blazinica, / nanjo pa vzorček je z ribic pripet. / Bucik pet tisoč vsaj, / klekeljnov nekaj manj, / tr, tr, tr, tr, tr, tr, tr, tr, tr, tr, tr. / Klekljati zna vsak pob in deklic, / kdor pa ne zna, / je pa čisto zanič! / V njihovih vrstah je nastala tudi popevan- ka tipa: Kuhala sem marmelado, / mislila sem nate, Lado, / kuhala sem turščne žgance, / mislila sem nate, France. / Poleg starih kratkočasnih zabav, so poznale še tudi druge, npr. »ljudi uganavat«. Ena je povedala o nekem človeku, kje približno je doma, kaj dela in druge približne lastnosti, druge so morale pa uganiti, koga ona misli. Ali pa so se šle »kaj imaš rajši«, ali »kam daš«. Ena je povedala le začetni črki stvari ali oseb, druge pa so jih po svojem sklepanju, kaj bi te črke začenjale, ustrezno razporedile. Zaradi največkrat nesmiselnih zvez predmetov oz. oseb z razporeditvijo so se lahko od srca nasmejale. Rade so prisluhnile tudi starim klekljarskim anekdotam, npr., kako se je nekoč neki kleMjarici klekelj celo pot domov razvijal in je šele, ko je prišla domov, opa zila, da ji je padel iz jerbasa; ali kako je kdo od jeze vse Mekeljne potrgal, če so se mu že tako preveč trgali, ali da je kdo vrgel poušter skozi okno, ker se je naveličal klekljati itd. Le stare zgodbe niso več našle mesta v njihovem zanimanju. Ko pa so se poročila, je njihova taka družabnost prenehala, današnja de kleta, četudi še kaj klekljajo, pa se ne zibirajo več tako; le malo tega je ostalo še po hribih. Glavno in nepogrešljivo vlogo družabnika ima sedaj radio. 3. Klekljarice o svojem delu in življenju Žene, katerim je klekljanje glavni vir zaslužka, živijo skromno, vendar zadovoljno. Cenijo svoje delo in rade ga imajo. Biti morajo predvsem potrpež ljive in vztrajne, četudi bolijo oči, v hrbtu, v križu in se roke potijo. Ena izmed njih je te lastnosti takole potrdila: »Včasih pride, da mi nič kaj ne gre od rok, vendar je tako malokrat, ker se mi zdi, da moram, pa moram.« In ena najboljših klekljaric v Žireh je dejala o Mekljanju takole: »Vse mi pomeni na svetu. Zjutraj, ko se zbudim, če sem kaj v skrbeh, pa se na poušter spom nim, pa tako z veseljem vstanem. To mi daje, da lahko živim, notranje za dovoljstvo.« 192 A njihov delavnik ne traja le 8 ur, delajo ves dan, če zjutraj bolj pozno začno, pa zvečer potegnejo. Le tako zaslužijo od 800—1000 S din na dan. Ampak morajo biti res zelo pridne in same vedo, da je to odvisno tudi od vrste čipk, ki jih izdelujejo, kakor pač nanese. Za ilustracijo njihovega življenja, poslušajmo, kako preživijo navadno svoj delovni dan. Klekljarica z Dobračeve je povedala: »Vstanem okrog šestih, pospravim, grem po mleko in zajtrkujem. Za poušter se usedem okrog osmih. Malo južine pristavim okrog enajstih, kaj takega, da bi se preveč ne zamudila in bi prej naprej klekljala. Malicam nič ne. Zvečer pa najraje malo bele kave. Klekljam do desetih, pol enajstih zvečer. Včasih grem kam klekljat ali pride katera k meni, sem bolj sama in radio poslušam.« Druga, tudi z Dobračeve, je pripovedovala: »Poleti vstanem tudi že pred peto uro. Svetlo je, zebe ne, pozimi je tema in še zebe. Kosilo (tj. zajtrk) sku ham kar med klekljanjem. Malicam nič ne. Za južino ne kuham kaj takega, da bi se veliko zamudila. Popoldne malicam vmes kruh ali olupim kakšno jabolko. Zvečer delam do desetih. V žemado grem rada in splača se iti, ker je klekljat poleti prevroče, raje grem ven, ko sem navajena zunaj delati. Klekljam rada, kaj pa čem, saj nisem za drugo. Včasih pride tako, da se mi ne ljubi ali se mi pa dremlje, ko sem sama.« 81-letna žena pa je dejala: »6 let sem bila stara, ko me je mati naučila klekljati. Najprej sem klekljala kriščevke. Mati mi je za tisti denar oblekico kupila. Ko sem bila starejša, sem le pozimi klekljala, poleti sem hodila v žemado. Potem sem pa začela tudi poleti. Vstanem že koj ob petih. Pol pa klekljam, okrog osmih si kaj skuham, malo mleka, opoldne pa kakšen krompir, popoldne pa malo kruha pojem ob klekljanju. Zvečer nič ne kuham. Kar rada klekljam, če sem zdrava, sem naj bolj zdrava pri j>ouštru.« 4. Navade in uvere Ko začnejo klekljati, pravijo: »Bog in sveti križ, da bi le veliko naredila. Bog in sveti križ božji, da bi mogila zdrava biti pa klekljati. No, da bi le srečno delala.« Ko nehajo pa pravijo: Križ božji, pa naj bo za danes. Imam dosti za nocoj, bom pa še jutri. No, hvala Bogu, pa sem naredila. Hvala Bogu, da bi mogla še jutri naprej. Ce se je delo dobro odsedalo, pa: Hvala Bogu, da sem toliko naredila. V soboto pa: Ko nisem do zdaj bila bogata, zdaj tudi ne bom. Klekljarice ne delajo na nedelje in velike cerkvene praznike, na sopraznike pa različno. Največkrat gredo k maši, potem pa klekljajo, samo malo manj intenzivno kot sicer; ali le do večerje. Praznujejo pa tudi sv. Lucijo, ki je priprošnjica za zdrave oči, in sv. Jedert, da bi miši špic ne pojedle. Pravijo, da če škarje doli padejo ali kvačka in se zapičijo v tla, napove dujejo obisk. Stari so pa imeli tako vero: Ko je nehala sukati, je morala motovilo zapreti skupaj, tj. stisniti letve, da ne bi hudoba ponoči sukala. Vlažni klekeljni napovedujejo jugovo vreme. 13 Loški razgledi 193 v. še o prodaji čipk in všivavanju Prve klekljarice v Žireh so »nosile špice še v Idrijo^<. tj. klekljale so za tamkajšnje trgovce, ker v Zireh še ni bilo nobenega, ki bi z njimi »kupčeval«. Prvi in najbolj upoštevani trgovec Anton Primožič iz Žirov je odprl svojo trgovino leta 1896." Med vojnama so klekljale največ domačim trgovcem, iz nekaterih hiš so nosile prodajat v Poljane ali v Idrijo, če je tako bolje kazalo. Kjer je bilo v hiši več klekljaric, so ponekod klekljale več trgovcem; tako je bilo več mož nosti, da je vsaj eden imel denar, ker so morale vedno čakati nanj; in tako so se poskušale zavarovati pred njihovimi včasih nepoštenimi dejanji. Kmalu po vojni so jih na svojo roko prodajale nekaj tudi letoviščarjem, in to tiste, ki so bile namenjene še trgovcem, a jih jim niso mogle več oddati. Da jim gre pri čipkah predvsem za zaslužek, je videti tudi iz tega, ker same zase navadno nimajo nič naklekljanega. Včasih si mislijo, da bi morale tudi zase kaj narediti, potlej pa na to pozabijo. Sedaj jih odkupujeta že imenovani poslovalnici podjetja DOM in CiPKA, ki imata obe vpisani po okrog 600 članic. Njihovo število je že nekaj časa ustaljeno in težko, da bo še naraslo. Posebno, ker jih podjetnejše nosijo na svojo roko v Trst in Gorico in s tem otežkočajo doslej urejeno prodajo omenjenih podjetij, s tem pa v resnici sebi spodkopujejo tla. Posebno, ker se na italijan skem trgu z zelo lepimi čipkami uveljavlja Japonska. Dokler jih ne nesejo prodat, hranijo manjše čipke med lisrt.i velikih knjig ali v škatlah, velike in sploh vse pa je najbolje dati med oprane rjuhe, da ostanejo trde in krhke. Ko jih prodajo, jih ne zanima več, kaj je z njimi (le-to povedo, da jih je treba še všiti. Marijana Mlakar, ki to zna, je povedala, da mora iti šivanka cik-cak in da so včasih temu pravili »endlajne«), le malo vznemirijo se, če slučajno slišijo, kam vse gredo; včasih se tudi same sprašujejo, kdo vse jih kupuje in čudno se jim zdi, da jih kdo hoče, zraven pa brž dodajo, da je dobro, da »to« kdo kupuje, ker imajo one zaslužek in »koliko milijonov je že s tem prišlo v Ziri«. Približno taka je slika žirovskega čipkarstva. Marsikaj je enako ko't dru god, kjer je doma, kaj pa tudi drugače. O teh razlikah se klekljarice takole pogovarjajo: ». . ., pri nas pravimo poušter; na Poljanskem pa punkl, v Idriji pa bula. Vsal^a vas ima svoj glas!« Čeprav pomenijo danes čipke še pomemben vir zaslužka, njihov pomen upada zaradi hitrejšega in boljšega zaslužka drugod, delo samo pa izgub lja svojo privlačnost zaradi močno spremenjenega načina življenja. DODATEK Med urejanjem gradiva sem nekaj podatkov prezrla, pa je škoda, da bi ostali nezapaženi, zato jih pridajam na koncu; spadajo k IV. poglavju: Ko se vsedejo za poušter, klekljarice gledajo, da imajo čist predpasnik in umite roke. Zato tudi klekeljne med klekljanjem večkrat umijejo, da bi čipke j a ne bile kaj umazane. Včasih so po posameznih hišah ob ponedeljkih začeli zjutraj že zelo zgo daj klekljati, tudi ob treh, štirih, ker so v nedeljo lahko šli prej spat. 194 Klekljarice, ki klekljajo čez poletje, kadar je primemo vreme, večkrat klekljajo tudi zunaj. Poušter imajo na kuhinjskem stolu, »štokrlu«, sedijo pa na primemo visoki pručici. Poiščejo si tak prostor v senci, kjer ne piha. Klekljarice pesmi, ki bi izšle iz njihove srede, ne poznajo, vse pa vedo povedati za tiste pesmi, ki jih piše »ena iz Podlipe«, mislijo na drobno zbirko pesmi Iz srca do srca, ki jih je ob II. čipkarskem festivalu v Ljubljani izdala preprosta žena in klekljarica Julka Fortuna-Gantar. Opombe: 1. Božo Račič, Slovensko čipkarstvo, str. 125 — 2. Zapiski, Cipkarstvo in ročno klekljana čipka, str. 3 — 3. Logaško okrajno glavarstvo, str. 54 — 4. Janko Jovan, Domači obrti na Kranjskem, str. 750 — 5. Božo Račič, ibid. — 6. Janko Jovan, ibid. — 7. Janko Jovan, ibid. — 8. Logaško okrajno glavarstvo, Logatec 1889, Leopold Božič, 2iri, str. 102 — 9. Zapiski, Cipkarstvo in ročno klekljana čipka, str. 4 — 10. Janko Jovan, ibid. str. 751 — 11. Božo Račič, ibid. str. 135 Literatura Božo Račič, Slovensko čipkarstvo s posebnim ozirom na loško območje, Loški razgledi XV, Skofja Loka 1968, str. 123—138 — Janko Jovan, Domači obrti na Kranj skem, VI. Cipkarstvo, Dom in svet, Ljubljana 1903, str. 750—753 — Zapiski: Cipkar stvo in ročno klekljana čipka, Obrtno podjetje CIPKA, Idrija — Katalogi čipk: Prvi tiskani katalog je izdal žirovski trgovec Anton Primožič še v Avstriji pred 1. svet. vojno. Drugi katalog-album je izdal leta 1937 Drž. osred. zavod za žen. dom. obrt v Lj. Publikacija je bila tiskana v bakrotisku in je imela 596 slik. Opremljena je bila za tujino z angleškim, nemškim in italijanskim besedilom — Tretji katalog »Slo venske ročno klekljane čipke«, DOM, trg. izvozno pod j. za domačo in umetno obrt, Lj. 1966 — Zanimiva bi bila primerjava zadnjih dveh katalogov. Iz zadnjega je opaziti vpliv, ki ga je zapustila okupacija v Idriji v dveh desetletjih in pojavi bar vastih čipk, ki pa se niso obnesle v svetu (Pripombe Boža Račiča) — Logaško okrajno glavarstvo, uredil Vojteh Ribnikar, Logatec, 1889 — Julija Fortuna-Gantar, Iz srca do srca, Podlipa-Vrhnika, 1964 — Čipkarsko pesem je poslala upokojena učiteljica Darinka Konc iz Preddvora. PRIPOVEDOVALI SO: 1. Demšar Franca, Ledinica — 2. Eržen Marija, Dobra- čeva •— 3. Filipič Franca, Jarčja dolina — 4. Hladnik Andrej, Kladje — 5. Hladnik Ivan, Kladje — 6. Kristan Katarina, Dobračeva — 7. Kristan Marija, Ledinica — 8. Mlakar Marijana, Ziri — 9. Mlinar Marica, Stara vas — 10. Možina Micka, Dobra čeva —• 11. Pečelin Ruša, Dobračeva — 12. Primožič Dane, Ziri — 13. Seljak Ivana, Dobračeva — 14. Stanonik Franc, Dobračeva — 15. Stanonik Marija, Dobračeva — 16. Zakelj Francka, Dobračeva. Zusammenfassung SPITZENKLOPPELEI IM BECKEN VON 2IRI Im Becken von Ziri, d. i. im oberen Abschnitt des Poljanatales, begann sich unter dem EinfluB des nahen Idrija die Spitzenerzeugung rund um das Jahr 1860 einzubijrgern. Fiir diese Heimarbeit sind folgende Dinge bereitzustellen: Leinengarn, auf Papier gezeichnete Muster, ein Rocken fiir das Aufspulen der Kloppel, der sich aus dem Spinnrocken fiir das Spinnen von Wolle entwickelt hat und dem eine Garn- haspel beigegeben ist, ferner aus Pflaumenholz gedrechselte Kloppel, mit Sagemehl "' 195 gefiillte Kloppelkissen verschiedener Formen und GroCen, und Weidenk6rbchen. AuCer den mit Garn aufgespulten Kloppeln, dem »harten Polster<< im Korbchen und dem gut geleimten Muster braucht die Klopplerin bei ihrer Arbeit noch Steck- nadeln, des ofteren auch solche mit bunten Kopfchen, eine Hakelnadel, eine Schere und noch andere Kleinigkeiten. Die Klopplerinnen aus Ziri unterscheiden zwischen »gewohnlichen« oder »alten« Spitzen, fiir deren Herstellung stiindig 7 Kloppelpaare notig sind und die ihrer Behauptung nach in Idrija nie erzeugt v/urden, und »besseren« oder »Idrijaner« Spitzen, fiir die Kloppelpaare gebraucht werden. Auf den Mustern sind die ver- schiedenen Herstellungsverfahren besonderes angegeben. Das Kloppeln iiben einige ^- allerdings nur wenige — Frauen als Lebensberuf aus, aber auch \venn es das nicht ist, haben viele diese Arbeit schon in friiher Jugend zu Hause oder in der Kloppeleischule gelernt. Im Winter versammeln sie sich in diesem oder jenem Hause (in fruherer Zeit geschah dies haufiger als heute) und verkijrzen sich die Zeit mit Gesang, Gespr^chen und Spielen, die der Arbeit nicht hinderlich sind. Diese Arbeit erheischt viel Geduld und Ausdauer, besonders bei jenen, die damit ihren Lebensunterhalt erwerben. Ihr Leben verlauft recht einfdrmig, stili und be- scheiden. Junge Klopplerinnen, die in verschiedenen Unternehmen beschaftigt sind, kloppeln nur gelegentlich und die Spitzenkloppelei verliert in letzer Zeit wegen schnellerer und besserer andervvartiger Verdienstmoglichkeiten und der allgemein veranderten Lebensweise an Anziehungskraft. Die Spitzen werden von den Unter nehmen DOM in Ljubljana und CIPKA in Idrija abverkauft; bei beiden sind je 600 Frauen als Mitarbeiterinnen eingeschrieben. 196