G (îrapharl' Novogoričanka Nika Simoniti, prevajalka na uradu za slovensko manjšino pri goriški občini /9 Tržaški izvoljeni predstavniki LD, Marjetice in SSk usklajujejo stališča Primorski NEDELJA, 19. AVGUSTA 2007 št. 195 (18.978) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Zahod zapravlja možnega zaveznika? Martin Brecelj Vsaj od Petra Velikega dalje Rusija niha med vzhodom in zahodom, azijatstvom in evropstvom, avtokracijo in prosvetljenstvom. Zdi se, da zdaj spet prihaja v ospredje temačnejša od njenih dveh duš. Skoraj vse poteze, kijih predsednik Vladimir Putin vleče v zadnjih časih, vodijo v to smer: vse bolj brez zadržkov preganja oporečnike, nadzira sredstva javnega obveščanja, centralizira politično in gospodarsko oblast, hkrati pa razkazuje mišice na mednarodnem prizorišču: grozi z evroraketami, vodi skupne vojaške vaje s Kitajsko in drugimi članicami Šangajske skupine - vse do obnove poletov strateških bombnikov. Mnogi analitiki upravičeno opozarjajo, da sta notranja repre-sivnost in zunanja agresivnost le plati iste medalje, saj oboje krepi moč sedanjega vladarja »vseh Ru-sij«, ki se sicer v skladu z ustavo mogoče resda namerava odpovedati tretji kandidaturi na skorajšnjih predsedniških volitvah, a nikakor ne oblasti. Kot pristavljajo drugi opazovalci, pa za razkazovanjem moči na svetovni šahovnici ni težko uvideti manjvrednostnega kompleksa Rusije, ki se ni nikoli mogla sprijazniti s tem, da je po zlomu Sovjetske zveze postala drugorazredna sila. A če zdaj spet prevladuje zahodu manj prijazna od dveh ruskih duš, je to tudi zaradi napak samega zahoda. Zveza NATO se je kljub nekdanjim drugačnim zagotovilom razširila do takšne mere, da danes obsega ne le bivše članice Varšavskega pakta, ampak tudi tri od nekdanjih sovjetskih republik, ameriški predsednik George Bush gradi vesoljski ščit na Poljskem in na Češkem, češ da bo branil zahod pred iranskimi raketami, Evropska unija nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pa nima pripomb. A če je z vesoljskim ščitom Ronald Reagan spravil gospodarsko in tehnološko zaostalo Sovjetsko zvezo dokončno na kolena, sedanji šef Bele hiše tvega, da bo z isto potezo dosegel nasproten učinek: Rusija sije dovolj opomogla, da sprejme ameriški izziv, pa čeprav mora za to prodati svojo proevropsko dušo. V tem smislu je Putin tako rekoč prisiljen, da sklepa zavezništva s kitajskim voditeljem Hu Jintaom in celo z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, kar ne more ne vznemirjati zahoda in sploh pristašev demokracije. Evropa pa povrh tvega, da postane še bolj obrobna, kot je že zdaj, saj prevlada azijatske duše Rusije lahko dokončno pomakne težišče svetovnega dogajanja na Daljni vzhod. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) TERORIZEM - Samomorilski atentat s 15 žrtvami in ugrabitev nemške državljanke Nasilje v Afganistanu vse bolj spominja na Irak Na pritisk kongresa bo Bela hiša krčila sile v Iraku KRAŠKA OHCET - Nevesta Jana in ženin Tom Od prve večerje telefon med njima ni nehal zaljubljeno brneti Jana in Tom se poznata že več let, njun recept za skupno življenje pa sloni na dialogu, vztrajnosti in medsebojnem zaupanju kroma REPEN - Še teden dni nas ločuje od osrednjega dneva Kraške ohce-ti, ko si bosta letošnja nevesta Jana in ženin Tom medsebojno dahnila usodni »da«. Veselita se, da bosta stopila v skupno življenje kot protagonista na prireditvi, ki sta se je doslej večkrat udeležila v narodni noši. Čaka ju kar naporen teden, ki pa bo hkrati tudi edinstven in nepozaben, saj se na Kraški ohceti porodi posebno vzdušje, ko se lepi kraški običaj obuj a vzporedno z realnim vstopanjem v skupno življenje. Na 3. strani KABUL - Afganistan je bil včeraj prizorišče krvavega samomorilskega atentata na ameriški vojaški konvoj v predmestju Kandaharja, v katerem je umrlo 15 Afganistancev, od tega 11 civilistov. Medtem ko je usoda 19 južno-korejskih ugrabljencev po dobrem mesecu še popolnoma negotova, pa je prišlo včeraj do nove ugrabitve. Na ulici v Kabulu je bila ugrabljena nemška državljanka, prostovoljka v eni od človekoljubnih organizacij. Ugrabitelji so jo presenetili skupaj z možem, kateremu pa je uspelo pobegniti. V rokah taliban-skih ugrabiteljev je že en nemški talec, inženir, ki je bil ugrabljen skupaj s kolegom, ki je v ujetništvu umrl. Afganistan postaja tako vse bolj podoben Iraku, za katerega v Beli hiši pod pritiskom kongresa pripravljajo načrt za pos top no kr če nje ame riš kih sil. Na 2. strani Tržičan uvozil jahto z otoka Malta in na črno zaslužil milijon evrov Na 8. strani Zaradi vračanja dopustnikov dolge vrste avtomobilov nad Katinaro, na Pesku in pri Škofijah Na 5. strani Menia pozval Napolitana, naj ne podpiše seznama občin Na 2. strani KRANJ - Veter odkrival strehe in ruval drevesa Neurje s točo prizadelo Gorenjsko in Savinjsko dolino KRANJ, SLOVENJ GRADEC, BRASLOVČE - V petek okoli 18. ure je Gorenjsko zajelo močno neurje s točo, veter in močan dež pa sta divjala tudi po Savinjski dolini. Na Gorenjskem je meteorna voda zalila več kleti stanovanjskih hiš, zato so posredovali gasilci, so včeraj sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. V Savinjski dolini je veter odkrival strehe in ruval drevesa, toča je uničila pridelek, ponekod pa je voda zalila poslopja. Neurje z orkanskim vetrom naj bi najhuje divjalo v občini Braslovče, kjer je brez strehe ostala osnovna šola.Toča je na širšem območju Kranja, Šenčurja in Preddvora uničila precej pridelka na vrtovih in v sadovnjakih ter poškodovala več streh. Na območju Kranja, Kokrice in Predo-selj je zaradi močnega neurja in deževja meteorna voda zalila kleti šestih enos-tanovanjskih hiš. Posredovali so gasilci, ki so v kleti namestili potopne črpalke in vodo izčrpali. Posredovali pa so tudi gasilci v Preddvoru, Britofu in na Visokem, kjer je meteorna voda zalila nekaj kleti stanovanjskih hiš. Okoli 19. ure je v slovenjgraški regiji zaradi neurja in močnega deževja meteorna voda v občini Ravne na Koroškem zalila prostore v Koroški lekar- ni, kletne prostore stanovanjskega bloka, v občini Dravograd pa kletne prostore stanovanjske hiše ter garažne in kletne prostore na Mariborski cesti, kjer je odkrilo tudi del ostrešja stanovanjske hiše. Neurje je podrlo manjše drevo, ki je padlo na magistralno cesto Mislinja-Slovenj Gradec. Drevo, kije oviralo promet so odstranili gasilci. V kraju Velka v občini Dravograd je potrgalo električne kable sn podrčo nekaj dreves, ki so zaprla lokalno cesto. Drevo pa je padlo tudi preko regionalne ceste na relaciji Dravograd-Ravne na Koroškem, izven naseljenega kraja Podklanec. (STA) 2 Nedelja, 19. avgusta 2007 DNEVNE NOVICE / TERORIZEM - Včeraj nov samomorilski atentat s 15 civilnimi žrtvami Afganistan postaja vse bolj podoben Iraku V Kabulu ugrabili Nemko - Bush pripravlja načrt za postopen umik iz Iraka KANDAHAR - V samomorilskem napadu na ameriški vojaški konvoj na jugu Afganistana je bilo ubitih 15 ljudi, od tega 11 civilistov in štirje pripadniki afganistanskih varnostnih sil, 26 oseb pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil na gosto naseljenem območju zahodno od mesta Kandahar na glavni cesti v pokrajino Herat. Vojaški konvoj je bil namenjen v okrožje Zeri v provinci Hel-mand, ščitile pa so ga enote enega izmed ameriških zasebnih varnostnih podjetij. V napadu sta bila uničeni dve vozili podjetja in civilni avtobus, kije bil parkiran v bli ži ni. Nasilje v Afganistanu je v zadnjih dveh mesecih močno naraslo. Po podatkih zahodnih in afganistanskih oblasti naj bi letos umrlo že 3700 ljudi, večina izmed njih upornikov. Prav tako se množijo primeri ugrabitev tujih državljanov, med katerimi je od včeraj tudi ne ka Nem ka. Oboroženi moški so nemško državljanko ugrabili v Kabulu, ko je hodila po ulici z možem, ki je uspel ugrabiteljem pobegniti. Ugrabljenka je delala za eno izmed človekoljubnih organizacij, ki so navzoče v Afganistanu. Neznanci »so uspeli strpati žensko v avtomobil, vendar pa niso uspeli ugrabiti še moža«, je dejal namestnik načelnika policije v Kabulu in dodal, da je policija obkolila širše območje mesta ugrabitve in da išče žrtev in ugrabitelje. Do ugrabitve nemške državljanke je prišlo ravno v času, ko se afganistanske oblasti ubadajo še z dvema podobnima primeroma. Talibani namreč že nekaj časa zadržujejo 19 južnokorejskih talcev oziroma 62-letnega nemškega inženirja, v zameno za njihovo svobodo pa zahtevajo izpustitev svojih soborcev iz zaporov. Z afganistanske fronte na iraško, kjer se nadaljuje vsakdanji seznam smrti, ki jo sejejo samomorilski napadalci. V ZDA se očitno utrjuje mnenje, da je vztrajanje v Iraku pogubno, še posebno leto pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Dnevnik New York Times je včeraj anticipiral novo strategijo, s katero želi Bela hiša zajeziti naraščajoči val kritike proti njeni politiki v Iraku. Kot napoveduje ugledni newyorški časopis, bo predsednik Bush novo strategijo za Irak, zasnovano na postopnem krčenju števila vojaških sil, predstavil v kongresu septembra. Zmanjševanje števila ameriških vojakov v Iraku naj bi se začelo v prvi polovici prihodnjega leta. Afganistanski policisti med iskanjem ugrabljene nemške državljanke ansa ZAŠČITNI ZAKON - Pričakovana poteza tržaškega prvaka NZ Menia poziva Napolitana, • I »V I v» naj ne podpise seznama občin TRST - Predsednik republike Giorgio Napolitano naj ne podpiše odloka s seznamom občin, v katerih naj bi se izvajal zakon št. 38 iz leta 2001 za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Ta poziv je na državnega poglavarja naslovil tržaški prvak Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, sicer strankin deželni tajnik in podpredsednik skupine NZ v poslanski zbornici. Odlok je, kot znano, pred dvema tednoma odobril ministrski svet, in sicer na predlog paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, kot to predvideva sam zaščitni zakon. »Zaupajoč v skrbnost, s katero opravljate svojo nalogo najvišjega garanta demokratičnih in nacionalnih vrednot, Vas pozivam, da ne podpišete akta, ki bi bil v nasprotju s splošnim interesom in bi ranil nacionalno identiteto ter italijanska čustva naših ljudi,« je zapisal Menia v pismu. Tržaški poslanec nato opozarja, da je dobesedno isti akt v preteklosti že zavrnila Berlusconijeva vlada. Po njegovi oceni gre za izdelek paritetnega odbora, sestavljenega iz desetih dr- Roberto Menia žavljanov italijanskega materinega jezika in desetih državljanov slovenskega materinega jezika, ki se je »zaradi svojega jezikovno-političnega sestava izkazal brez potrebne uravnovešenosti in je dejansko sprejel najbolj maksimalistična stališča glede zgodovinske prisotnosti in naseljenosti slovenske manjšine«. Menia naposled poudarja, da so nekatere občine uradno sprejele stališča, ki so v nasprotju s sklepi paritetnega odbora. To naj bi veljalo za občine Trst, Gorica, Čedad, Tipana, Tavorjana, Srednje in Podbonesec. Njihova stališča bi po njegovem morala vsekakor prevladati v skladu s spoštovanjem demokratičnih načel in ljudske volje. Spomnimo naj, daje paritetni odbor večkrat določil zemljepisno območje, na katerem naj bi se izvajal zaščitni zakon. V skladu s postopkom, ki ga predvideva sam zakon, je sestavil seznam 32 občin v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Ta seznam je prvič odobril septembra 2003 in ga posredoval tedanji desnosredinski vladi Silvia Berlusconija, ki pa seznama ni odobrila in ga je poslala v presojo Državnemu svetu. Le-ta je paritetni odbor povabil, naj seznam preveri, paritetni odbor pa je decembra 2003 potrdil seznam 32 občin. Ker vlada seznama ni hotela sprejeti, je paritetni odbor novembra 2005 odobril dodatna pojasnila o izvajanju zaščite v Trstu, Gorici in Čedadu, a tudi to ni nič zaleglo. Po parlamentarnih volitvah je obnovljeni paritetni odbor seznam 32 občin spet odobril 15. junija letos, vlada pa ga je sprejela minulega 3. avgusta. Zadevni odlok bi moral zdaj podpisati predsednik republike. Furlanski prevozniki jezni na Avstrijo VIDEM - Za cestnino med Trbižem in Dunajem bo moral tovornjak po novem plačati okrog 250 evrov. Avstrijski transportni minister Werner Vei-mann je namreč sklenil zvišati oziroma skoraj podvojiti cestnine za težka vozila od dosedanjih 26 na 52 centov na kilometer, odločitev pa se uokvirja v prizadevanja uradnega Dunaja, da čim več tovornega prometa spravi s cest na železnice. Strokovnjaki so namreč izračunali, da se bo težak promet s sedanjo stopnjo letne rasti do leta 2015 podvojil, kar je za Avstrijo kot pretežno tranzitno državo razumljivo nesprejemnljivo. Jeza italijanskih prevoznikov je ob tem razumljiva, vendar neutemeljena, če pomislimo na odpor, ki ga gradnja sodobnih železniških povezav zbuja v Italiji. Provenzanoje vlagal v turizem PALERMO - Mafijski bos Bernardo Provenzano je vlagal svoje nelegalne zaslužke tudi v turistične strukture. Z zaplembo njegovega premoženja po lanskem ujetju mafijca je palermska finančna straža zdaj začela popisovati premoženje, ki mu je pripadalo neposredno. Doslej so finančni stražniki sek-vestrirali družbo za turistične dejavnosti in tri nepremičnine v obmorskem kraju San Vito Lo Capo v pokrajini Tra-pani. Premoženje je sicer napisano na sposojena imena, vendar so preiskovalci prepričani, da gre za neposredno posest korleonskega mafijskega vodje. Alkohol na cesti zahteval novi žrtvi VERONA - V petek pozno zvečer se je na deželni cesti v bližini Verone pripetila tragična prometna nesreča, ki ji je botroval alhkohol in tudi kokain. 22-letni Claudio Bignotto iz kraja Soave pri Veroni in njegov 25-letni sirski prijatelj Osama Alsahi, ki je bil pri njemu na počitnicah, sta se vračala z izleta, ko je v njun punto z vso silo treščila 32-letna voznica z mercedesom. Punto je ob tem zaneslo s ceste v prepad, fanta pa sta oba umrla. Voznica je bila popolnoma vinjena, saj je imela v krvi štirikrat več alkohola od dovoljene stopnje, zraven pa tudi sledove kokaina. Deset ranjenih zaradi podrtja terase nad morjem SALERNO - Včeraj popoldne se je podrla terasa vile v Conca dei Marini na Amalfitanski obali, pri čemer se je poškodovalo devet ljudi, od tega štirje težje. Vila stoji v strmini nad skalnato obalo, v višini 70 do 80 metrov nad morsko gladino. Dve osebi sta padli v morje, druge pa na skale, približno deset metrov globoko. Najtežje poškodovane ponesrečence so odpeljali v bolnišnico s helikopterjem, druge pa so rešili z morja. TERORIZEM - Na letalu, ki je letelo s Severnega Cipra v Turčijo, je bilo 142 potnikov Podvig dveh amaterskih ugrabiteljev se je na srečo končal povsem brez posledic padiazočetovih ramen Štiriletna deklica Ugrabljeno letalo turške družbe Atlas Jet na letališču v Antalyji ansa ISTAMBUL - Razglašala sta se za člana teroristične mreže Al Kaida, pa sta bila zelo amaterska ugrabitelja. Med poletom letala turške zasebne družbe Atlas Jet s Severnega Cipra v Istambul sta ugrabitelja zahtevala, naj pilot letalo preusmeri v Iran, ker pa letalo ni imelo dovolj goriva za polet v Iran, je zasilno pristalo na letališču v letoviškem mestu Antalya na turški sredozemski obali. Na letalu je bilo 136 potnikov in šest članov posadke. V Antalyji je večini potnikov in obema pilotoma uspelo zbežati z letala, kjer sta na koncu ostali le obe stevardesi in štirje potniki. Kot je povedal eden od pot-nikov,jim je po pristanku uspelo odpreti zadnja vrata in zbežati. Ugrabitelja sta bila v tem času v sprednjem delu letala, kjer so skušali odpreti vrata, da bi izpustili ženske in otroke. Po dolgih pogajanjih s turškimi varnostnimi silami sta se ugrabitelja, eden turški in drugi sirski državljan palestinskega rodu, predala. Izkazalo se je, da sta imela namesto bomb v svoji prtljagi povsem nedožno glino. LIGNANO - Tragičen konec počitnic za mlado družino iz Padove. Ko so se mati, oče in hčerkica v petek sprehajali po središču Lignana, si je oče štiriletno deklico naložil na ramena, da se ne bi v gneči izgubila. Toda otrok se je nenadoma nagnil nazaj in oče ni uspel preprečiti vzvratnega padca punčke, ki je treščila z glavo ob pločnik. Reševalci so jo v globoki nezavesti prepeljali v najbližjo bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Furlanski motociklist umrl na Reki REKA - Na dirkališču Grobnik na Reki se je v petek popoldne med preizkušnjami za nedeljsko tekmo smrtno ponesrečil Flavio Calligaro iz Maiana v videmski pokrajini. 39-letni mehanik, ki zapušča ženo in 14-letnega sina, bi moral danes sodelovati na dirki Alpe Adria 2007. Calligaro je padel na posebno hitrem delu dirkališča in je bil pri priči mrtev. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Nedelja, 19. avgusta 2007 3 APrimorski ~ dnevnik KRAŠKA OHCET - Kako sta se Jana in Tom naposled odločila za življenjski korak On je zaman poskušal spati, ona pa je neutrudno vlekla na harmoniko Recept za večno ljubezen: jo stalno dograjevati, negovati iskren dialog in vztrajnost Velikan italijanske literature Dante Alighieri bi najbrž zapisal nekako tako: »galeotta fu« zadnja izvedba Kraške ohceti... Zakaj pa? Ker sta se sredi veselega petja in poskočnega plesa v nošah, malo za šalo, malo zares, zaljubljenca Jana in Tom začela pogovarjati, ali se ne bi tudi sama odločila za tako pomemben korak ravno na Kraški ohceti. Prvi se je za to ogrel Tom, ki je nato Jano zasul s svojimi »daj, daj, daj«, dokler le ni pristala. »Takrat sem si sicer rekla, da bo to šele čez štiri leta, nikakor pa ne na naslednji ohceti...«je povedala Jana. Pa se je pošteno uštela! Devetindvajsetletni Tom in štiri-indvajsetletna (okrogla leta bo dopolnila ravno na dan dekliške!!) Jana se poznata že dolgo let, pred tremi leti pa sta se v osmici v Prečniku nekoliko približala in se tako rekoč »bolje« spoznala. Od prve večerje pa telefon še ni prenehal zaljubljeno brneti... »Thats amo-re!« Tom se sicer svoje izbranke spominja še od prej, »od takrat namreč, ko sem hodil k teti v Šempolaj na popoldanski počitek, Jana pa je bila ravno ob isti uri pri njej zmenjena za lekcijo harmonike. Zaman sem skušal spati, saj je ona neutrudno vlekla harmoniko. Recimo, da ni šla mimo neopazno...« Le kdo bi si mislil, da se bosta njuni življenjski poti nekoč srečali? Na neizogibno vprašanje, zakaj sta se odločila za poroko na Kraški ohceti, nam je Jana zaupala, da si je sicer vedno predstavljala tradicionalno po ro ko v be li ob le ki, v do ma či, ba zov -ski cerkvi. Ko pa ji je Tom predlagal privlačno alternativo, je nekoliko razmislila, pretehtala vse možnosti za in tiste proti, ter si naposled rekla, » zakaj pa ne?« Kraške ohceti se že dolgo let oba udeležujeta v noši, občutita torej pomen njene tradicije in prepričana sta, da jima bo tovrstna poroka ostala v še trajnejšem spominu. Priprave, ki so stekle že februarja, se pravi ta- koj, ko sta izvedela, da bosta protagonista najimenitnejšega dogodka zamejskega poletja, jima niso povzročile nikakršnih težav. Vse sprejemata izredno umirjeno in brez strahu, saj sta prepričana v to, kar sta izbrala in se svoje pomembne naloge sploh ne bo-jita. »Saj ni Kraška ohcet nič tako hudega!« je povedal Tom, Jana pa je dodala, da moraš biti samo sproščen in takrat uživaš! Mlada ženin in nevesta se najbolj veselita tistega posebnega navdušenja, ki se vedno razvije ob prazniku in pa prijetnega, veselega vzdušja, ki ga občutiš v krogu staršev in prijateljev. Ravno slednji so poskrbeli za presenečenje: številni med njimi so se namreč odločili, da si sešije-jo nošo ali pa jo vsaj za to priložnost najamejo, tako da bo poroka še bolj doživeta. Novoporočenca smo povprašali, kakšen je recept za večno ljubezen. »Brez dialoga nikakor ne gre!« je poudarila nevesta. Osnovna sestavina skupnega življenja je torej odkritosrčen pogovor, brez skrivnosti in laži. »Obenem pa je treba odnos stalno graditi,« je pristavil Tom. Oba pa sta si bila edina glede dejstva, da se mora ljubezenska zveza nenehno razvijati in dopolnjevati; pretirano ljubosumje pa ji lahko samo škodi. V »ek-stremnem primeru« pa bosta zaigrala svoj zmagoviti adut, se pravi, da bosta vztrajala, kajti »če si res zaljubljen, velja nadaljevati, verjeti v odnos in sprejemati tako lepe kot grde trenutke.« Tako bosta naša kraška zaljubljenca kljubovala tudi sodobnemu negativnemu trendu, po katerem se na žalost vse več parov razide. Po napornem, vendar enkratnem tednu jo bosta novoporočenca mahnila na dolgo pričakovano poročno potovanje v Južno Afriko in na otok Mauritius, kjer si bosta končno izborila nekaj časa samo zase... Srečno torej! (sas) Prvi se je za poroko na Kraški ohceti ogrel Tom, ki je nato Jano zasul s svojimi »daj, daj, daj, dokler ni pristala. Sedaj se veselita navdušenja in prijetnega dogajanja, ki je značilno za najimenitnejši dogodek kraškega poletja PRISPEVKI Košara darov za kraški par Ob priliki 23. izvedbe Kraške ohceti so doslej v »košaro darov« za novoporočenca prispevale naslednje organizacije, podjetja ( oz. posamezniki): Narodna noša za ženina - darilo SKGZ in SSO Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin Prispevek za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora Poročni šopek in 200 rdečih nageljnov - darilo cvetličarne Švagelj z Opčin Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin Srebrni okvir - darilo draguljarne Skerlavai - Trst Podstavek z noži in kuhinjska deska (ploh) iz masivnega lesa - darilo pohištva Kralj z Opčin Okrasitev cerkve za poroko - cvetličarna Mara iz Bazovice Kdor bi želel še obogatiti »košaro darov«, naj ti sporoči na tel številko 040/327335 - g.a Tamara (občina Repentabor), od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure. Prireditelji ohceti prav tako računajo na prispevek, slaščičarn, pekarn in prodajaln pijač za tradicionalni »fruštek« v pogostitev narodnih noš, ki bo pri Furlanu na Colu po poročni maši. Tudi za to je na razpolago gospa Tamara na navedenem naslovu občine Repentabor. REPEN - Premierna predstavitev filma Kraška hiša na robu časa Kraška stavbna dediščina • v • v* • nezmotljivo pričevanje o življenju Zanimanje za kraške ljudi, običaje, arhitekturo in prehrano postaja v zadnjih letih vse večje tostran in onstran državne meje, ki bo v nekaj mesecih dokončno izginila. Povečano zanimanje za Kras je v zadnjem času opaziti predvsem v osrednji Sloveniji. Ob vikendih je namreč na kraških cestah moč videti precej avtomobilov z registrskimi oznakami iz osrednje Slovenije. Slovenci, ki živimo tostran meje, večkrat radi potožimo, da nam matica ne posveča tiste pozornosti, ki smo je vredni. Hvala bogu pa se na tem področju marsikaj spreminja. O tem nam priča dokumentarni film Kraška hiša na robu časa, ki je v desetletju 1997 - 2007 nastal v produkciji izobraževalnega programa slovenske radiotelevizije. Film so ob prisotnosti scenarista Jadrana Sterleta, snemalcev, montažerjev in fotografov, ki so sodelovali pri nastajanju filma, premierno predstavili predsi-nočnjim v Pokrajinskem muzeju v Repnu. Filmsko režijo je začel prera-no preminuli Tomaž Kralj, njegovo delo je nato prevzel in dokončal Jure Pervanje. Pri premierni predstavitvi filma sta poleg Televizije Slove- Predsinočnje predstavitve filma o Kraški hiši se je udeležilo veliko število ljudi kroma nija sodelovala tudi Zadruga Naš Kras in KD Kraški dom z Repentab-ra. Scenarist Jadran Sterle, ki je hkrati urednik izobraževalnega programa RTV Slovenija, je v svojem krajšem posegu nakazal nastajanje filma. Uredniško izbiro, da se loti snemanja takega filma, je utemeljil z dejstvom, da se v našem času v kraškem prostoru marsikaj spreminja. Nekoč so Kras povezovale zemlja in dejavnosti, ki so bile z njo povezane. Pokrajina se je vsestransko spremenila do take mere, da je danes moč najti več krav na obcestni signalizaciji kot pa v hlevih. Slabo uro trajajoči dokumentarni film bo gledalcu ponudil marsikaj, od pogleda na akvarele sežanskega ustvarjalca Marjana Miklavca, mnenj strokovnjaka za kraški kamen Staneta Renčlja in besede arhitekta Ljuba Laha. Jame, ponori vode, torej kamen. Prav kamen je tisti element, ki najbolj zaznamuje Kras. Zemlja je-rina ali terrarossa odteka iz gričev v doline in globeli, zato so naselja postavljena na kamnu vrh vzpetin, do- linice pa so obdelane, posajene z vinsko trto. Iz kamna so zgrajene kraške hiše, ognjišča, spahnjenice (peči), štirne (vodnjaki) in še marsikaj druge ga. Posebno poglavje v filmu je posvečeno Kraški hiši v Repnu. V tem delu filma nastopata tudi predsednica Zadruge Naš Kras Martina Repinc in vsestranska javna delavka Vesna Guštin. Kraška hiša se je v muzej spremenila ob koncu šestdesetih, ko so tradicionalno kraško arhitekturo začeli počasi izpodrivati sodobnejši načini gradnje. Daljnovidni ustanovitelji zadruge so tedaj sklenili, da odkupijo staro kraško domačijo v središču Repna. Obiskovalcev je danes v Kraški hiši zelo veliko, prihajajo od vsepovsod, nemalo pa jih v knjigi vtisov tudi pusti svoje laskave pohvale. Film, ki je bil premierno predstavljen v petek v Repnu, bo pred samim televizijskim predvajanjem na ogled še v sklopu občinskega praznika v Sežani, in sicer v torek, 28. avgusta ob 18. uri. Na ekranih prvega sporeda Televizije Slovenija pa si ga bo mogoče ogledati teden dni kasneje, in sicer v torek, 4. septembra ob 21. uri. (ps) 4 Nedelja, 19. avgusta 2007 POTOPIS REPENTABRSKA OBČINA - Domačini so jih namestili včeraj Zeleni slavoloki, spremljevalci kraške ohceti Postavili so jih ob vhodu na repenski trg, na Colu in pred Kraško hišo Vhoda na repenski trg in na Col od včeraj krasita velika brinjevo-borov-čeva slavoloka, obokan slavolok pa bogati tudi vhod v Kraško hišo: tri vidna znamenja letošnje kraške ohceti, ki bo čez teden dni doživela svoj višek s poroko letošnjega para, Jane in Toma, v cerkvici na Tabru. Postavljanje slavolokov sodi med »obvezne«, tradicionalne dejavnosti kraške ohceti. Zeleni mostovi čez cesto so zrastli že ob prvi prireditvi in so odtlej zaživeli ob vsaki izvedbi. Postavitev ni od muh. Že priprava je zelo zahtevna. Najprej si je treba pre skr be ti mla de, vi so ke in pred vsem ravne borovce za ogrodje slavoloka. Ob njih še brinje za zeleni okras. Vse do tudi letos iztaknili »vrhi Pača«, kot pravijo domačini območju, kjer tudi »streljajo vojaki«. Borovci morajo biti visoki vsaj sedem metrov. Tako visoko silijo proti ne bu ob stra neh. Vče raj po pold ne so borovcem najprej oklestili spodnje veje, nato so jih namestili ob strani ceste ob vho du na re pen ski trg: na vsa ki stra ni po šti ri, ki so jih zdru ži li z des -kami. Skoraj na vrhu debel so nato namestili nadaljnja štiri borova debla počez, od ene ga do dru ge ga steb ra. Pred nekaj leti je bil slavolok nižji, pa ga je to vor njak kar po ne sel s sa -bo, zato so se Repenci odločili, da mora biti most slavoloka primerno visok: štiri metre in pol, so odločili in z lesenim zložljivim metrom izmerili pravilno višino. Tudi borovce počez, od enega do dru ge ga steb ra, so zdru ži li z des ka mi. Tako je čez cesto nastala nekakšna bo-rovčeva brv, po kateri sta se vešče - kot nekakšna kraška različica Indiane Jonesa - smukala Egon in Bine. Egon je sploh eden od ve te ra nov: pri po stav -ljanju slavolokov sodeluje vse od prve kraške ohceti. To delo je bilo še do pred štirimi le ti ne ka ko v za ku pu sta rej ših, je po -vedal Walter, sicer Križan, a z jasnimi repenskimi koreninami, kot izdaja njegov priimek: Purič. Ob zadnjih dveh izvedbah so začeli pri postavljanju slavolokov zagnano sodelovati tudi mlajši. Podmladek je sicer opravljal manj zahtevna dela, ker so glavni protagonisti slavolokov še vedno »stari repenski mački«. Giordano in Vinko sta posredovala vse potrebno Egoni in Bine-tu na brvi. Milko Štefkov j e s kleščami rezal žico za pritrjevanje brinja. Med mladimi je bivši jadranovec in bivši sokolovec Marko Hmeljak dokazoval, da zna, poleg zabijanja žoge v koš, uspešno zabijati tudi žeblje v svežo, po smoli vonjajočo borovino. Ženinov brat Dean Oberdan je asistiral pri odbiranju brinja, kot drugi brat Alan. Medtem ko je bil slavolok pri Kraški hiši kmalu dokončan, je bilo treba ob vho du na re pen ski trg še mnogo postoriti. Delo je šlo hitro od rok: ko je bilo ogrodje brezhibno utrjeno, je prišel na vrsto brin. Največji vrh sta Egon in Bine pritrdila na sredo brvi-mosta, zatem so s kovinsko žico privezali na ogrodje še ostalo brinje. Podoben delovni vrvež je bilo popoldne zaznati tudi ob vhodu na Col. Tu se j e zbrajo od 15 do 20 dejavcev (nekdo je prišel, drugi odšel...), mlajših od repenskih veteranov. Slavolok je hitro zrastel, kar je na lastne oči preve ri la tu di tu zbra na ob čin ska no men -klatura z županom Aleksijem Križma-nom (v kratkih hlačkah in telovadnih co pa tah) in od bor ni co za šol stvo Ni -ves Guštin na čelu (ki se jim je kmalu pridružila tudi »duša« domačega društva Kraški dom Vesna Guštin). Ko je bilo brinje nameščeno, je bilo treba slavoloke le še okrasiti s papirnatim cvetjem, ki so ga v prejšnjih dneh izdelala domača dekleta, in ti zeleni pomniki kraške ohceti so zaživeli v vse svoji lepoti. Postavljanje slavoloka v Repnu kroma DOLINA - Zagotovila županje Fulvie Premolin Dolinski športni center: septembra bo igrišče urejeno Nogometaši Brega že trenirajo na prenovljenem nogometnem igrišču kroma Tehniki KZ bodo jutri merili zrelost grozdja Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnosti sladkorja) v ponedeljek, 20. avgusta (jutri) v kleti Robija Ote v Boljun-cu. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14. do 16. ure. Vpisovanje na univerzo Jutri, 20. t.m. ob 11.30 se zaključi vpisovanje za vstopni test na fakulteti za mednarodne in diplomatske vede na tržaški univerzi s sedežem v Gorici. Na razpolago je 120 mest: 100 za italijanske državljane, za državljane EU in njim parifici-rane ter 20 za tuje državljane z bivališčem v tujini. Vpis je mogoč edinole preko interneta. Vstopni izpit predvideva tri preizkušnje, prva bo 4. septembra ob 9. uri na sedežu v Ul. Al-viano 18 v Gorici. Tistega dne bodo tudi sporočili datuma drugih dveh preizkušenj. V torek, 21. t.m., pa se zaključi vpisovanje za vstopni test za tečaj medjezikovne komunikacije na Visoki šoli za moderne jezike za prevajalce in tolmače na tržaški univerzi. Za italijanske državljane, za državljane EU in tiste, ki so jim izenačeni, je število mest neomejeno, za ostale je na razpolago 60 mest. Vpisovanje je po internetu, vstopni izpiti bodo od 3. do 5. septembra v Ul. Filzi 14. Obnavljanje v Burlu V bolnišnici Burlo Garofolo so pričeli z obnovo operacijskih sob, zaradi česar sproti spreminjajo dostop do operacijskih oddelkov in oddelka za oživljanje. Za obnovo so se odločili, ker želijo ohraniti sedanje standarde učinkovitosti in varnosti. O takšnih obnovitvenih delih so nevšečnosti seveda neizogibne, vendar jih uprava bolnišnice skuša čimbolj omiliti. Predstaviti prošnjo za sekanje drv Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na ju-sarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra pri okencu občinske izpostave na Opčinah, ulica Doberdob 20/3 s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure. v torek in v četrtek tudi od 14. do 16.30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. Dela v dolinskem športnem centru se pospešeno nadaljujejo, da bodo športne strukture prihodnji mesec, ob začetku prvenstev, primerno pripravljene. Tako je zagotovila dolinska županja Fulvia Premolin, ki je skupno z občinskim odbornikom za šport Antoniom Ghersinichem pozorno sledila poteku obnovitve nogometnega igrišča in vzdrževalnih del v telovadnici. Nogometno igrišče je bilo zaradi temeljite prenove več časa neuporabno. Dela se sedaj bližajo koncu. Igrišče je bilo popolnoma obnovljeno in ga lahko nogometaši domačega Brega že uporabljajo za treninge. Zataknilo se je sicer z ograjo, ki še ni bila nameščena. Županja Premolinova je pojasnila, da je prišlo do kratkega stika s podjetjem, ki bi ga moralo namestiti. Zadeva je bila vsekakor rešena: podjetje bo ograjo okoli igrišča namestilo, občina bo krila stroške. »V teku septembra bo vse končano«, je zagotovila županja. Druga dela bodo opravili v telovadnici. Prepleskali jo bodo, tako bo telovadnica zadišala po svežem. Tudi telovadnica bo pripravljena pred začetkom prvenstev. Županja Premolinova je opozorila še na nekatera pomembna javna dela v občini. V kratkem bodo prepleskali nov prizidek ob občinskem sedežu. Sem se bo preselil občinski tehnični urad z vsemi svojimi strukturami. TRŽAŠKA OBČINA - Resolucija Emiliana Edera (Rovisova lista) Načrt okoljske vzgoje Poziv občinski upravi: ločeno zbiranje odpadkov v vrtcih in šolah Tržaška občinska uprava naj spodbudi načrt okoljske vzgoje v otroških vrtcih in osnovnih šolah. Tako poziva občinski svetnik Rovisove liste Avtonomija in pravica Emiliano Edera v resoluciji, ki jo je predložil mestni skupščini. Pobudo je pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci. Med naloge občinske uprave sodi tudi krepitev kulture družbene omike. V ta okvir gre vključiti tudi kakovost okolja. Gre za aktualno vprašanje, neposredno povezano z ločenim zbiranjem odpadkov, kateremu pa mestna uprava, vsaj po oceni Edere, ne posveča dovolj pozornosti. Dokaz? Po določilih odloka nekdanjega okoljskega ministra Ronchija bi morale italijanske občine ločeno zbrati vsaj 35 odstotkov vseh odpadkov. Tr žaš ka ob či na je krep ko pod to mejo, saj znaša količina ločeno zbranih odpadkov le 25 odstotkov vseh odpadkov. Potrebna je zato konkretna akcija, ki naj bi že pri mla dih spod bu di la Emiliano Edera kroma skrb za okolje in za ločeno zbiranje odpadkov, je poudaril svetnik Rovisove liste. Ta akcija naj bi bila koordinirana: pri njej naj bi sodelovali tržaška občinska in pokrajinska uprava ter didaktična ravnateljstva in še posebej vzgojitelji in učitelji. Sodila pa bi v okvir peda goš ke ga pro ce sa. Ede ra je na ka zal, ka ko naj bi ak -cija stekla. Predstavnik občine naj bi po vrtcih in šolah predstavil načrt. Tako bi se »politika približala ljudem, in najmlajšim še posebej,« je podčrtal. V vsaki šoli in vrtcu naj bi namestili vrsto za- boj ni kov: za pa pir, za plas ti ko, za alu -minij in za odrabljene baterije. Po razredih naj bi pripravili specifične programe o odrabljenih materialih. Odpadke bi sortirali, ob koncu šolskega leta pa bi le-ti postali koristni rekviziti za izdelavo različnih ročnih del in drugih predmetov, ki bi jih nato razstavili pod pokroviteljstvom tržaške občine. Mladi bi na ta način uvideli, kaj vse je mogoče postoriti iz predmetov, ki bi šli dru ga če na od pad. Svetnik Emiliano Edera je menil, da bi načrt lahko spodbudil »vzvraten« vzgojni proces. Navadno so starši tisti, ki vzgajajo otroke. V tem primeru pa bi tudi otroci »vzgojili« starše, da bi z domačimi odpadki ravnali tako, kot v vrtcih in šolah, in jih spodbudili k ločenemu zbiranju. Predstavnik Rovisove liste je vložil še drugo resolucijo, v kateri poziva občinsko upravo, naj dodeli Združenju italijanskih pevskih zborov iz tržaške pokrajine (Usci) primeren sedež. Us-ci združuje 33 pevskih zborov. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 OKROGLA MIZA - Sinoči na Prazniku Unita in Novega Dela v Prosvetnem domu na Opčinah Včeraj danes 5 Usklajevanje stališč med izvoljenimi predstavniki LD, Marjetice in SSk Gre za občuteno potrebo ob rojevanju Demokratske stranke, pa tudi ob skorajšnjih deželnih volitvah Kako naj v prehodnem obdobju rojevanja Demokratske stranke med seboj sodelujejo izvoljeni predstavniki političnih sil, ki bodo s snujočo stranko tako ali drugače povezani oz. jo bodo nekoč predstavljali? Okrog tega vprašanja se je sukala javna razprava, ki je bila sinoči na sporedu v okviru Praznika Unita in Novega Dela v Prosvetnem domu na Opčinah. Diskusijskega srečanja so se udeležili izvoljeni predstavniki Levih demokratov, Marjetice in Slovenske skupnosti, potekalo pa je v sproščenem vzdušju. Uvedli so ga tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar, ki je odgovoren za izvoljene predstavnike pri LD, tržaški občinski svetnik Marco Toncelli, kije odgovoren za izvoljene predstavnike pri Marjetici, in dolinski občinski svetnik Sergij Mahnič, ki je sicer tudi pokrajinski predsednik SSk. Ukmar je opozoril, da nastajanje Demokratske stranke zahteva usklajevanje stališč med izvoljenimi predstavniki, ki so z njo talo ali drugače povezani, tudi na krajevni ravni, se pravi v rajonskih, občinkih in pokrajinskih svetih. Gre za ne-lahko delo, ki zahteva napor vseh. Pri nas so povrh na obzorju deželne volitve, ki bodo pomembna preizkušnja za novo politično formacijo. Toncelli je menil, da je politika v očeh navadnih državljanov ta čas dosegla najnižjo raven. Ljudje so naveličani političnih spletkarjenj, ki so sama sebi namen, in od izvoljenih predstavnikov zahtevajo, da rešujejo konkretna vprašanja. V tem smislu po njegovem veliko pričakujejo tudi od snujoče se Demokratske stranke. Mahnič pa je opozoril, kako je SSk vseskozi aktivno prisotna v Oljki, iz katere se rojeva nova stranka. SSk pozorno in od blizu spremlja to dogajanje ter pri njem tudi sodeluje, postavlja pa si vprašanje, kaj narediti, da se bi se ohranila specifična slovenska identiteta tudi na politični ravni. Po uvodnih izvajanjih je stekla splošna razprava, v kateri so sodelovali občinski svetniki Bruna Tam, Tarcisio Barbo in Ladi Budin, Luciano Kakovic ter rajonski svetniki Igor Merku, Sergij Petaros, Luigi Franzil, Lucia Barbo in Domiz-iana Avanzini. Kot je ugotovil Stefano Ukmar v svoji sklepni besedi, je prišla do izraza predvsem potreba po večji koordinaciji. Danes ob 18.30 bo v okviru Praznika Unita in Novega Dela diskusijsko srečanje o izzivu evropske integracije na Balkanu. Uvedel ga bo deželni tajnik ML LD Štefan Čok, sklenil pa vladni podtajnik Miloš Budin. Pogled na udeležence sinočnje okrogle mize kroma OPČINE - Ob 9. uri procesija Danes začetek Jernejevega tedna Zadnji del meseca avgusta poteka v znamenju številnih vaških verskih praznikov. Po Repentabru in Nabrežini so zdaj na vrsti Opčine, kjer praznujejo farnega zavetnika svetega Jerneja (ki ga sicer častijo kot svojega zavetnika tudi v Barkovljah in Mačkoljah). Čeprav pade letos praznik svetega Jerneja šele na petek, so na Opčinah sklenili, da začnejo s praznovanji na nedeljo pred praznikom, saj se bo prihodnji teden v sosednji vasi, Repnu, odvijala Kraška ohcet. Jernejev teden se začenja torej že danes ob 9. uri zjutraj s procesijo okoli cerkve in slovesno sveto mašo. Kot v starih časih bo obenem bo vse naokoli odmevalo slovesno pritrkavanje zvonov. Družabni del praznika se bo nadaljeval popoldne, ko se bo pod lipami za cerkvijo odvijal vesel Jernejev popoldan. Ob obloženih mizah bo obiskovalce razveseljeval bogat srečelov, za dobro voljo pa se bo vmes zvrstilo še nekaj zabavnih prizorčkov. V ponedeljek se bodo vsi tisti, ki radi hodijo in spoznavajo skrite kotičke naših vasi, zbrali ob 16. uri pred cerkvijo za že sedmi pohod po openskih poteh. V torek bo sledilo avtobusno romanje na Sv. Višarje, ki se bo zaključilo z vodenim ogledom mesta Humina (Gemone). V sredo bo na vrsti kulturni dogodek, ki pa bo gotovo tudi duhovno obogatil poslušalce. Ob 20.30 bo namreč v farni cerkvi sv. Jerneja na Opčinah koncert duhovnih pesmi. Izvajala ga bo priznana in priljubljena pevka Martina Feri, na orgle pa jo bo spremljal Iztok Cergol. V četrtek, na predvečer Jernejevega praznika, bo na prostem za cerkvijo predpraznična maša s slovesnim pritrkavanjem. Praznovanje farnega zavetnika se bo zaključilo na sam praznik, v petek, ko bo slovesno bogoslužje ob 19. uri vodil bivši openski župnik in dekan dr.Zvone Štrubelj in tako proslavil svojo 25-letnico mašniškega posvečenja. Njegov obisk bo gotovo razveselil vse tiste, ki ga pogrešajo, odkar se se odselil v daljni Stuttgart. Tudi tokrat se bodo s slovesnim zvonjenjem izkazali vaški pritrkovalci. Po maši bo pod lipami za cerkvijo še družabno srečanje, s katerim se bomo poslovili od letošnjega bogatega Jernejevega tedna. Lučka Susič OBČINE sklad za družine Občine socialno - skrbstvenega okraja 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil ustavljen deželni sklad za družine, namenjen znižanju me-sečnin otroških jasli v šolskem letu 2006/2007. Občine obveščajo obe nem, da bo do pos kr be le za iz -plačilo prispevkov družinam s stalnim prebivališčem. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo do 15. sep-tem bra 2007 pred lo ži ti kot pri lo -go prošnji obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Čas odprtja za javnost: Devin Nabrežina: torek, sreda in petek od 8.30 do 10.30 - tel. 040-2017382-384-385-386; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - tel. 040-229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - tel. 040-327122. PROMET - Povratek proti domu je bil za marsikoga zelo težak Dolga vrsta pri Bazovici ustavljenih vozil in od Škofij proti Žavljam Mučno čakanje na cesti iz Bazovice poroti Trstu kroma Danes, NEDELJA, 19. avgusta 2007 LJUDEVIT Son ce vzi de ob 6.09 in za to ne ob 20.07 - Dolžina dneva 13.58 - luna vzide ob 13.00 in za to ne ob 22.22. Jutri, PONEDELJEK, 20. av gus ta 2007 BERNARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,1 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 43 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 56-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje C. OKLICI: Russo Davide in Terdoslavich Michela, Trivillin Aldo in Hirst Flavia, Piccoli Guido in Lazzaro Simona, Pa-nareo Stefano in Cianci Maria Grazia, Prtri Christoph in Bearzotti Chiara, Sfreddo Luca in Nives Perez Blanca Yessica, Pangos Alessio in Cipitelo Rozmari, Gei Maurizio in Usberti Veronica, Castellani Fabio in Rocconi Sara, Mistretta Ignazio in Cirina Rossana, Charif Rachid in Gullo Novella. [13 Lekarne Za marsikoga je bil včeraj povratek z dopusta zelo mučen, še zlasti za tiste, ki so se vračali preko mejnega prehoda na Pesku in pri Škofijah. Bolj kot gneča na mejnih prehodih, kjer so skušali čim bolj olajšati prestop, sta kilometrske zastoje povzročali že znani »nepropustni« mesti, križišče nad Katinaro in semafor v Žavljah. Od tako imenovanega križišča »H« nad Katinaro se je vrsta ustavljenih avtomobilov začela daljšati proti Bazovici že v jutranjih urah in popoldne se razmere še vedno niso normalizirale. Tukajšnji avtomobilisti, ki so bili namenjeni v mesto, so v Bazovici zavili proti Padričam, Hudemu letu ter Katinari, drugi so peljali preko Padrič do hitre ceste, nekateri pa proti Jezeru in dalje do Boršta. Ostal so bili ukleščeni v vrsti, ki je segala celo do križišča za Drago. Še dobro, daje bilo vreme vetrovno in daje vročina precej popustila, tako da se vsaj niso dodatno mučili v razbeljeni pločevini (vsaj tisti, ki nimajo klima naprave). V popoldanskih urah pa so se razmere zelo poslabšale pri Škofijah. Na avtocesti na slovenski strani sta dve vresti vozil segali skoraj do umetnega predora pri Škofijah, pa ne zato, ker bi zastoj povzročale formalnosti na meji: lahko bi vrst bilo tudi več, a kaj pomaga, ko se zatem vse morajo strniti v eno samo, ki se ne more izogniti semaforu v Žavljah (ne gre pozabiti, da se vozilom, ki prihajajo s Slovenije, pridružijo še vsa tista iz Milj in tamkajšnje industrijske cone). Nekateri si pomagajo tako, da zapeljejo proti Križpo-ti in Mačkoljam, vendar se morajo pravočasno zavedeti, daje gneča na cesti: čim se znajdejo v vrsti, so kot ujetniki, saj tamkajšnje enosmerne ceste ne dopuščajo veliko manevrskega prostora. Popoldne se je vrsta dejansko ustavljenih vozil vila vse od Škofij preko mejnega prehoda, novega odseka avtoceste po industrijski coni, preko predora do semafora v Žavljah, kjer se je promet naposled le sprostil. Verjetno pa muk s tem za marsikoga še ni bilo konec: o zastojih so poročali tudi iz drugih krajev dežele, saj je bil promet povsod povečan, posebno od Palmanove proti Mestram ter od Latisane proti Roncadam (Treviso). Nedelja, 19. avgusta 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Le kar ne od pr te od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 7721489). Od ponedeljka, 20. avgusta, do sobote, 25. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim re-cep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. NAROČNIKOM ERIIIMORSIKEGA a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. 6 Nedelja, 19. avgusta 2007 POTOPIS t Ave Praznik Unita in Novega Dela OPČINE, 19. in 20. avgust PROSVETNI DOM - Ul. Ricreatorio 2 DANES, 19. avgusta Ob 17.00 odprtje kioskov Ob 19.00 posega pokrajinske odbornice MARINE GUGLIELMI in deželnega tajnika LD BRUNA ZVECHA Ob 20.00 ples z ansamblom OASI JUTRI. 20. avgusta Ob 18.00 odprtje kioskov Ob 18.30 srečanje: EVROPA: WORK IN PROGRESS-IZZIV EVROPSKE INTEGRACIJE NA BALKANIH. Moderator: deželni tajnik ML LD Štefan Čok. Sodelovali bodo: državna odgovorna za medn. zadeve ML LD Federica Mariotti, bivši predsednik Mladega Foruma Slov. Socialnih Demokratov Luka Juri in članica Foruma Mladih Socialdemokratske Partije Hrvatske in podpredsednica IUSY Mladinske Socialistične Internacionale Tanja Vrbat. Zaključki: vladni podtajnik Miloš Budin. Ob 20.30 glasbeni večer z ansamblom MAKAKO JUMP - (ML) Slovensko kulturno društvo Barkovlje Zveza slovenskih kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Slovenska prosveta trtd^o na £oKce,rtpod zvezdami SLOVENSKEGA MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA dirigent Marjan Grdadolnik v- Sfce>do) 22. CLufusta 2007, oš 20. m Mftca. Bona^ata 6\ Bar&otdfe, Kam po bencin d Obvestila Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Loterija 18. avgusta 2007 Bari 67 9 58 2 61 Cagliari 85 48 19 28 10 Firence 60 28 47 64 56 Genova 75 6 19 56 83 Milan 87 51 59 84 39 Neapelj 88 46 64 49 90 Palermo 25 78 51 9 38 Rim 1 18 17 67 63 Turin 67 7 51 82 61 Benetke 75 4 60 67 87 Nazionale 14 57 47 13 81 Super Enalotto Št. 99 1 25 60 67 87 88 jolly 75 Nagradni sklad 3.302.532,33 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 31.426.458,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 12 dobitnikov s 5 točkami 55.042,21 € 1.325 dobitnikov s 4 točkami 498,49 € 54.779 dobitnikov s 3 točkami 12,05 € Superstar 14 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 49.849,00 € 185 dobitnikov s 3 točkami 1.205,00 € 2.772 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.323 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.610 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € VZPI-ANPIOPČINE-BANI-FERLUGI-PI-ŠČANCI prireja v sredo, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Man-driji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKEGA OBVEŠČA, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JE-ZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040567751, 320-2717508 (tanja) ali e-poš-ta: »mailto:franmilcinsk@libero.it«. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Op-čine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. DANES, 19. AVGUSTA 2007- PRAZNIK SV. ROKAV NABREŽINI ob 10. uri bo gospod Marko Rijavec, novomašnik, daroval slovesno sv. mašo. Sledita procesija z Najsvetejšim in blagoslov pred cerkvijo. Ob 20. uri bo na župnijskem vrtu koncert nabrežinske godbe. V župnijski dvorani razstavljata svoje slike Maria in Eugenio Pankrazi. Ogled je možen od 18. do 22. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK »DOBERDOB« obvešča člane, da so stekla dela za pripravo in delo v lovski os-mici, ob priliki Kraške ohceti v Repnu. Se dobimo vsak dan po 17. uri. Dobrodošli! DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež). KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. PRED MA RI JI NO KA PE LI CO PRI LA - TPK SIRENA prireja tradicionalno KARAMALAD0 OD 17. DO 19. AVGUSTA Danes, 19. avgusta PLES S HAPPY MY ODPRTJE KIOSKOV OB 19.00 PLES SE ZAČNE OB 20.30 JNARJIH bo danes, 19. avgusta, ob 18.-uri, vsakoletna sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Franc Vončina. Vabljeni Marijini častilci od blizu in daleč! TPK SIRENA prireja tradicionalno Kala-marado od 17. do 19. avgusta 2007. Danes, 19. avgusta, ob 20.30, bo ples z ansamblom Happy day. Odprtje kioskov ob 19. uri. V PROSVETNEM DOMU NAOPČINAH se bo 17., 18., 19., in 20. avgusta vršil Praznik Unità in Novega Dela. Danes, 19. avgusta, bosta ob 19. uri posegla Marina Guglielmi in Bruno Zvech. Danes bodo kioski odprti od 17. ure dalje. Ob 20. uri ples z ansamblom Oasi. V ponedeljek, 20. avgusta bo ob 18.30 srečanje/razprava: Evropa: Work in progress / Izziv evropske integracije na Balkanih. Ob 20.30 Mladinska levica prireja glasbeni večer z ansamblom Makako Jump. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta. OPENSKI JUS SKLICUJE TISKOVNO KONFERENCO Upravni odbor open-skega jusa obvešča, da je javni tožilec dr. Maddalena Chergia zavrnila kazensko prijavo Gozdnega poveljstva na Opčinah proti openskemu jusu. Svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da openski jus ni izvedel sečnje na tujem, ampak na svojem zemljišču. Tiskovna konferenca bo v sredo, 22. avgusta, ob 11. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Prisrčno vabljeni. PLANINSKA ŠOLA S P DT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 3384913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni! MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V petek, 24. avgusta, ob 19. uri, v župnijski cerkvi slovesna evharis-tija: somaševanje vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Med mašo bo podelitev zakramenta birme. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrkovalcev; ob 19. uri, slovesna evharistija - somaševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Vodi Breda Susič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel. št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporo- ča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 improvizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Igo Gruden iz Nabre-žine in nastop plesne skupine MOSP. V soboto, 1. septembra, gledališki in plesni nastop udeležencev Festivala mladinske ustvarjalnosti, odprtje razstave udeležencev likovne delavnice. Za dodatne informacije in prijave: www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raffa-ella, Patrizia). GLEDALIŠKA DELAVNICA vokviruFes-tivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Lučka Peterlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). LIKOVNA DELAVNICAvokviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijaniš-ča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Ma-nica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raffa-ella, Patrizia). USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040/370846 (Raf-faella, Patrizia). OB ČI NA DEVIN NA BRE ŽI NA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabre-žina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico (v primeru, da ima lastnik več avto- Upravni in nadzorni odbor, osebje, sodelavci Narodne in študijske knjižnice izrekajo iskrene čestitke svojemu članu in tajniku Dušanu Križmanu ob njegovi 60-letnici. Rojstvo male - velike Dare je razveselilo Norino, Dejana in Alisho. Obilo srečnih in veselih dni jim želijo nona Olga, nono Marino, Ašira, Minej, Walter in Karin mobilov, pa eno kartico za vsak avtomobil); za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino- aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ANED-ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTI-RANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Fin-žgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žer-jal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raffa-ella, Patrizia). KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof. KO LE SAR SKI KLUB AD RI A prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 3356140379. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. SKD LO NJER KATI NA RA IN PI HAL NI OR KE STER RIC MA NJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 7 H Čestitke Jutri bo ugasnil dve svečki na torti naš mali GABRIEL. Bratec Ruben mu pošilja en poljubček na vsako stran, Andreja in Jana pa najlepša voščila za rojstni dan. Na uho nam je prispelo, da je v Ricmanjih spet veselo. Hip, hip hura, naš Anej bratca EVANA ima! Srečni družinici iskreno čestitamo malčki in vzgojiteljici otroškega vrtca Palčica iz Ricmanj. 15. avgusta je privekal mali EVAN. Novorojenčku, mami Tamari, očku Ediju in bratu Aneju iskreno čestitajo Sonja in Dino, Tiziana in David, Monika in Valentina. Le povejte mi, kdo bi si ne želel imeti ljubečo in potrpežljivo mamico, vedno pripravljeno, da se s tabo igra, da ti prebira knjigice, da se ti vsak trenutek razdaja?! Meni se je ta sreča izpolnila. Srečna sem, da imam mojo, za mene na svetu edino, tako mamo SONJO, ki jutri praznuje njen rojstni dan. Vse najboljše mama! Tvoja Josette in seveda tvoj Marko. Naj dnevnik poskrbi, da naša SONJA čestitko v njem dobi. Pohvalo in priznanje izrekamo ti za vse tvoje življenjsko delo dosedanje. Zdrav in srečen stil pa naj ti bo izziv za tvoje nadaljnje delovanje! Tvoji mama, tata in Erika. Danes slavi naš balinar KARLO (NENDO) svoj 75. rojstni dan. Še mnogo zdravih in veselih dni ti iskreno voščijo balinarji ŠD Zarja. Naš pevec KARLO GRGIČ slavi danes 75 let. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ P. Tomažič. Jutri praznujeta TANJA in RENATO 30 letnico poroke. Še mnogo zdravih in srečnih skupnih let jima želi cela družina. Gaja pa pošilja teti in stricu 30 poljubčkov. 0 Mali oglasi PO UGODNI CENI PRODAM nove ženske čevlje »Valleverde«, št. 38 in pol, primerne za narodno nošo. Klicati na tel. št.: 348-4702070. PRODAM VINOGRAD v dolinski občini, Mačkolje - Križpot. Tel. na št.: 040231578. PRODAM leseno kostanjevo kad za kuhanje vina. Kapaciteta 10 hl. Tel. na št.: 339-6228540. PRODAM pravico sajenja trt na površini 1.100 kv.m. Tel. na št.: 339-7064120. IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R.M.Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Odvo-zlanke). Tel. na št.: 338-6036203. PRODAM motorno kolo 50 cc., model GROZDJE: rebula, rizling, mal-vazija in merlot ter vino: kabernet, sauvignon in mešano belo prodam. Možna dostava. Tel. 00386-51-325199 PODJETJE IZ TRSTA NUJNO ZAPOSLI URADNICO/KA, po možnosti do 25 let, z izkušnjami dela v uradu in s publiko ter dobrim znanjem slovenščine. Ponudbe na e-mail: job@senza-frontiera.it POTREBUJETE NEGO NA DOMU bolnih, ostarelih oseb? Tudi 24 ur. Tel. 00386-51-235947. PRODAM BELO IN RDEČE GROZDJE. Telefonirati 0038641-216542 od 13.00 do 15.00. »yamaha Jog«, letnik 2005, 12.000 km, edini lastnik. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 338-7613950. DAJEM V NAJEM GARAŽO v bližini železniške postaje. Tel. 329-4128363 ali 040-415336. KMEČKI TURIZEM na Krasu išče izkušeno kuhinjsko pomočnico in natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 040229253 ali 348-3721844. LEKCIJE fizike in matematike nudim za univerzitetni in višješolski nivo. Tel. 329156 3648. ODDAM dolgodlake psičke srednje rasti. Tel. na št.: 040-200210. PRODAJAM krompir v Doberdobu na Tržaški ulici 25. Tel. 0481-78066. PRODAM knjige za vse razrede klasičnega liceja France Prešeren. Tel. 338-4791301 PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja, smeri A ali B. Tel. na št.: 3477533435. PRODAM lancio K v zelo dobrem stanju, za 1.800,00 evrov. Tel. št.: 3393924888. PRODAM scooter phantom 100, mala-gutti po ugodni ceni, letnik 1999, 13 tisoč km. Tel. 0481-537525 v večernih urah. 15 Osmice OB PRILIKI KRAŠKE OHCETI je odprta osmica pri Batkovih. Tel.: 040-327240. IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico. SANDRA IN JOŽKO ŠKERK sta v Saležu odprla osmico DARIO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Cero-vljah. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Ma-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450. OSMICO ima odprto Stubelj v Šempola-ju. V KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico. U Kino tector: La legge del Muay Thai«; 20.40, 22.20 »Feed«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Il brutto anatroccolo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Smokin' aces«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Ratatouille«; 14.10, 16.00, 17.45 »Divji valovi«; 19.30, 22.00 »Napum-pana«; 13.20, 16.10, 19.00, 21.50 »Tran-sformerji«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 20.10 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«; 18.40, 22.20 »Il mio ragaz-zo e un bastardo«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Il cane pompiere«; 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Catacombs - Il mondo dei morti«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.10, 22.10 »Disturbia«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; 17.30, 19.50, 22.10 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«; 18.10, 20.15, 22.20 »Fast food nation«; 17.40, 20.00, 22.20 »La du-chessa di Langeais«. H Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s for-mativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007. M Izleti ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Disturbia«. ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Fly boys - Giovani acquile«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Li-cenza di matrimonio«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.00 »Disturbia«;14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Alla deriva«; 15.00, 15.45, 16.35, 17.45, 18.30, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«; 15.20, 20.00 »Material girls«; 17.40, 22.00 »The Protector: La legge del Muay Thai«; 14.50 »I fantastici 4 e silver surfer«; 15.30, 18.30, 21.30 »Transformers«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI - 16.10, 17.40, 19.10 »The Pro- SPDT NA TRIGLAV Po daljšem času smo se planinci SPDT spet odločili da se odpravimo na Triglav. Tridnevni pohod od 20. do 22. avgusta se bo pričel na Rudnem polju na Pokljuki. Pohod je zahteven, priporočljiva sta čelada in samo-zavarovanje. Na razpolago bo društveni kombi. Število pohodnikov je omejeno. Odhod ob 7. uri zjutraj pred hotelom Daneu na Opčinah. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 040220155 Livio in 338-4913458 Franc. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel. št. 349-7597763 Nastja. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom! KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072. 0 Prireditve OPENSKA ŽUPNIJA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na praznovanja farnega zavetnika svetega Jerneja. JERNEJEV TEDEN se bo začel danes, 19. avgusta, ob 9. uri, s procesijo okoli cerkve in slovesno sv. mašo, popoldne, ob 17. uri, pa bo pod lipami za cerkvijo vesel Jernejev popoldan s srečelovom; v ponedeljek, 20. avgusta, bo Jernejev pohod po openskih poteh (zbirališče ob 16. uri pred cerkvijo); v torek, 21. avgusta, bo romanje na Sv. Višarje in ogled Humina; v sredo, 22. avgusta, ob 20.30, bo koncert duhovnih pesmi, ki jih bo v farni cerkvi izvajala Martina Feri ob orgelski spremljavi Iztoka Cergola; v četrtek, 23. avgusta, bo ob 20. uri predpraznična sv. maša na prostem za cerkvijo; v petek, 24. avgusta, pa bo slovesna sv. maša, ki jo bo vodil bivši župnik dr. Zvone Štrubelj ob 25. letnici mašniškega posvečenja, po njej pa družabno srečanje pod lipami za cerkvijo. V nedeljo, v četrtek in petek bo bogoslužja obogatilo tudi slovesno pritrkavanje zvonov. SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadolnik) v sredo, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bonafata 6, Bar-kovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ^ Zapustila nas je Zdenka Pertot por. Gruden Žalostno vest sporočajo mož Stanko, hči Tatiana in sin Sergio z družinama, brata in ostalo sorodstvo Pogreb z žaro bo v sredo, 22. avgusta ob 11. uri v nabrežinski cerkvi. Nabrežina, 19. avgusta 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Žalovanju se pridružujejo Silvjo, Marjuči, Ivan in Nadja z družino Ob izgubi mame Zdenke Pertot por. Gruden izreka iskreno sožalje sorodnikom Jus Nabrežina ZAHVALA Elena Terzoni Grgič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin Svojci Prečnik, 19. avgusta 2007 t Zapustila nas je naša draga mama Aleksandra Bratoš vd. Milič (Saša) Žalostno vest sporočata hčeri Sonja in Nada z družinama. Pogreb bo v torek, 21. avgusta ob 17. uri v cerkvi Marije Vnebovzete v Vremah. Namesto cvetja darujte za AGMEN t/rn 17078346. Repnič, 19. avgusta 2007 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Po slovesu od našega dragega Bernarda Bandija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin Svojci Boljunec, 19. avgusta 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Milje ZAHVALA Maria Raseni Grozdana Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gre g. župniku Iztoku Mozetiču iz Rodika za pogrebni obred in Svetu Grgiču za zvonenje. Svojci Padriče, Opčine, 19. avgusta 2007 20.8.1987 20.8.2007 Guerino Husu Ob 20-letnici smrti dragega očeta se ga z ljubeznijo spominjajo sinovi Edi, Darko in Sergij z družinami Prosek, 19. avgusta 2007 24.8.1997 24.8.2007 Tam gor, kjer proti nebu ciprese rastejo visoko, tam gor vsakdo življenja utrujen se umiri, tam gor lepo diši po smoli in smola kot ljubezen tud' srčne rane nam s časom malo zaceli. Valter Pala Spomnili se ga bomo v četrtek, 23. avgusta ob 19.00 med sv. mašo v kapelici pri Domju. 8 Nedelja, 19. avgusta 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it S prodajo luksuzne jahte so na črno zaslužili nekaj več kot milijon evrov arhivski posnetek TRŽIČ - Finančna straža odkrila goljufivo dejavnost družbe, ki je izposojala športna plovila S sedežem na otoku Malta utajili milijon in pol evrov davkov Sodnim oblastem prijavili Tržičana in njegove tri pajdaše - Luksuzno jahto uvozili v Italijo Uradno je bila ustanovljena na otoku Malta, v resnici pa je imela davčno predstavništvo v Tržiču. Vodil jo je Tržičan, kateremu so pri poslovanju pomagali še moški iz Pordenona in dva pajdaša iz dežele Veneto. Dodatnih podrobnosti o članih družbe, ki se je ukvarjala z izposojo športnih plovil in jo tržiška finančna straža krivi goljufije, zaenkrat ni dano vedeti. Sile javnega reda so po temeljiti preiskavi, ki je potekala tudi v tujini, ugotovile, da je družba utajila en milijon in pol evrov davkov, iz tega razloga pa so bili njeni štirje člani prijavljeni sodnim oblastem. Družba je na otoku Malta naročila podjetju gradnjo luksuzne jahte, ki je bila dolga preko 27 metrov. Družba si je najprej ustvarila davčno predstavništvo v Tržiču in tako izkoristila nekaj davčnih ugodnosti, ko je bilo plovilo zgrajeno, pa ga je uvozila v Italijo. Jahta je bila vredna skoraj tri milijone evrov, carini pa je družba prijavila bistveno manjšo vrednost, in sicer 400.000 evrov. Plovilo so nato Tržičan in njegovi pajdaši prodali na italijanskem trgu, pri tem pa so na čr no zaslu žili več kot en milijon evrov. Povečane vrednosti niso prijavili, saj je uradno šlo za tujo družbo. Goriško pokrajinsko poveljstvo finančne straže si s svojimi enotami, ki so razpršene na teritoriju, že dalj časa prizadeva za omejevanje in preprečevanje davčne utaje. Posebno pozornost namenjajo predvsem italijanskim subjektom, ki imajo fiktiven sedež v državah z ugodnejšim davčnim sistemom in se z raznimi goljufijami izognejo plačevanju davkov v Italiji. Mehanizem je navidezno izredno enostaven: določi se državo izven Evropske unije, v kateri so davki mnogo nižji od italijanskih ter s katero italijanski davčni sistem nima kontaktov in si torej ne more izmenjati informacij. V tej državi se formalno ustanovi družba, podjetniške dejavnosti pa efektivno potekajo v Italiji, kjer družba ni registrirana in se na ta način izogiba fiskusu. Družbe, ki se poslužujejo teh igric, ne prijavljajo zaslužka v Italiji, včasih pa ga ne prijavljajo niti v državah, kjer imajo svoj uradni sedež. Stroške, ki vsekakor niso posebno visoki, imajo le pri ustanovitvi družbe. TRŽIČ Odpadki so jih drago stali Tržiški mestni redarji so za-solili po 60 evrov globe petim občanom, ki so kršili občinski pravilnik o odpadkih, saj so svoje smeti odvrgli na nedovoljenih mestih. Ob tem so redarji med rednimi obhodi mesta izsledili dva lastnika psov, ki sta pustila iztrebke svojih pasjih ljubljenčkov sredi pločnika; oba sta prejela globo. Po uvedbi ločenega sistema zbiranja odpadkov v začetku julija je kar nekaj Tržičanov puščalo vreče z najrazličnejšimi smetmi po mestu, namesto da bi svoje odpadke s sortiranjem namenjalo recikliranju. V zadnjih dneh je v mestu manj nezakonito odvrženih vreč, kljub temu pa so pone kod že opazili podgane in miši, ki so veselo skakljale med odpadki. Mestni redarji bodo s kontrolami nadaljevali, sicer pa je kršitelje pravilnika težko izslediti, saj večinoma svoje odpadke puščajo po ulicah pod krinko noči. Križišče, kjer naj bi mestna občina gradila na črno fotos.j. NOVA GORICA - Mestna občina obtožena črne gradnje Ali se SGP maščuje občini? Jabolko spora zemljišče ob ulici Gradnikove brigade, kjer postavljajo začasno krožišče Novogoriško stanovanjsko gradbenega podjetje SGP v teh dneh javnost preko medijev obvešča, da mestna občina Nova Gorica na križišču med Lavričevo ulico in ulico Gradnikove brigade postavlja začasno montažno križišče na črno. Novogoriški župan Mirko Brulc včeraj obtožb ni komentiral, ker o tem ni bil osebno ob-ve ščen. Po navajanju družbe SGP je sporna ureditev križišča, ki je že dolgo črna točka v mes tu in kjer je ogrože na predvsem var nost ude le žen cev v pro -metu. Lastnik zemljišča, kjer občina ureja križišče, pa je SGP Nova Gorica in ta trdi, da občina nima pravne podlage, ne dovoljenja lastnika za ta poseg. »Niti družba Komunala Nova Gorica, ki za investitorja mestno občino Nova Gorica gradi začasno krožišče, niti investitor sam, nista poskušala vzpostaviti stika z nami kot lastniki in skleniti ustrezne pogodbe, ki bi dovoljevala posege na tuje zemljišče,« so zapisali v sporočilu za javnost predstavniki podjetja SGP. V četrtek, 16. avgusta, so o nedovoljenih posegih obvestili Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter družbi Komunala prepovedali izvajati vsa gradbena dela in zahtevali odstranitev gradbene mehanizacije. Direktor družbe Komuna la nam je potr dil, da so tega dne prejeli zahtevek za ustavitev del, pojasnil pa je tudi, da je Komuna la le podiz -vajalec, glavni izvajalec pa je Cestno podjetje. Trenutno nadaljujejo z deli na zemljišču, ki je v lasti mestne občine in čakajo, da se ta s SGP-jem do go vo -ri glede spornega zemljišča. »Zemljišče, na katerem občina ureja začasno kro žišče je eno tis tih, ki so v predlo gu za menjavo med družbo SGP in občino,« še v SGP-ju navajajo v izjavi za javnost. Naj spo mni mo, da družba SGP ponuja občini zemljišča v bližini sta-no vanjskih blo kov; ve či no ma gre za parkirne prostore in javne površine v mestu, ki naj bi bila v zemljiški knjigi vodena kot lastništvo družbe SGP. V zameno pa želijo dobiti zazidalno zemljišče pri sodišču. Novogoriška občina takšne pogodbe ne namerava skle ni ti, zato lah ko skle pamo, da si SGP z opominjanjem občine, kje naj bi kršila zakonodajo, izboljšuje pogajalsko pozicijo. (sj) Vozili so prehitro Mestni redarji iz Tržiča so v prejšnjih dneh opravili serijo kontrol v ulicah Boi-to in Duca d'Aosta. V noči med soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, so naložili tri globe zaradi prehitre vožnje v ulici Boito, ob tem pa so zasegli avtomobil, ker naj bi imel ponarejno zavarovalnico. V torek in sredo, 14. in 15. avgusta, so pregledali dvajset avtomobilov. Zaradi prehitre vožnje so naložili globo trem voznikom v ulici Boito in po enemu v ulicah Duca d'Aosta in Valentinis. V ulici Plinio so izsledili avtomobil, ki je ponoči vozil brez luči, v ulici Bixio pa dva voznika brez vozniškega dovoljenja. Ob tem so enemu vozniku odvzeli vozniško dovoljenje, ker je imal v krvi previsoko stopnjo alkohola. Prijavili dva vinjena voznika Karabinjerji so na veliki šmaren v Tržiču, Ronkah, Marini Juliji in Škocjanu naložili deset glob zaradi prekrškov prometnega zakonika, ob tem pa so opravili analizo stopnje alkohola v krvi tridesetim osebam. Dva voznika sta pregloboko pogledala v kozarec, zato pa so jima odvzeli vozniško dovoljenje in ju prijavili zaradi kršitve 186. člena prometnega zakonika. Pesniška večera v Moraru Kulturno združenje Par Morar prireja v prihodnjih dneh dva pesniška večera. V četrtek, 23. avgusta, ob 21. uri bodo v agri-turizmu Da Vanda svoje pesmi prebirali Manuela Pecorari iz Šlovrenca, Ivan Crico iz Pierisa, Renzo Furlano iz Krmi-na in Giacomo Sandron iz Portogruara. Za glasbeno popestritev bo skrbel Mauro Radigna. V petek, 24. avgusta, ob 21. uri bo v agriturizmu Al Diaul Hans Kitz-muller predstavil zbirko pesmi avstralske pesnice; le-ta je odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je čilski pesnik Pablo Ne-ruda postavil v svoji knjigi Libro de las preguntas. Novo naselje Mlacv Ozeljanu Jutri ob 18. uri bo v avli mestne občine Nova Gorica razstava natečajnih rešitev za projekt Mlac, ki je zasnovan kot naselje tridesetih stanovanjskih hiš v bližini strnjenega naselja Ozeljan. Ta se bo, po napovedih investitorja podjetja Euroin-vest, od ostalih gradenj razlikovala po dovršenem sodobnem stilu, načinu gradnje nizko energetskih hiš in po skrbni vpetosti v vaško okolje. Naselje naj bi bilo zlito s stavbarsko dediščino in tradicijo kraja. Na natečaj se je odzvalo sedem avtorskih hiš, prvo nagrado pa je prejel elaborat imenovan Ozeland Razstavi bo sledilo predavanje magistra Petra Gabri-jelčiča, dekana Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, z naslovom Furlanizacija Slovenije: Pretnja ali izziv. GORICA - Poletna košarka na igrišču Dijaškega doma Za zabavo in zares Za žogo se vsak teden podi več generacij košarkarskih navdušencev Poletno igranje košarke na odprtem igrišču Dijaškega doma »Simon Gregorčič« v Gorici ima za sa bo prav go tovo več kot tri de set- letno tradicijo. Že od samega začetka je bilo pobudnik košarkarskih tekem športno združenje Dom, ki je v poletnem času privabljalo v Svetogorsko ulico številne ljubitelje košarke. Čeprav se generacije zamenjujejo, poletno rekreacijsko igranje košarke še vedno uspeva ter zadobiva nove impulze in motivacije. Letošnja sezona je še posebej us peš na, saj se ob robu igrišča Dijaškega doma zbira precejšnje število aktivnih igralcev in rekreativcev raznih generacij. Košarko igrajo v večernih urah (po 19. uri) dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih. Še posebej množična udeležba (tudi preko 20 igralcev) je na torkovem večeru, ne glede na to pa vsi igralci pridejo na svoj račun. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 9 GORICA - Pogovor s prevajalko na uradu za manjšino pri goriški občini Niko Simoniti Mladim svetuje upoštevanje ■ v v« • • I • • • slovenščine pri izbiri univerze 28-letni Novogoričanki so julija na Videmski univerzi podelili prvo specialistično diplomo iz slovenskega jezika Julija so na goriškem sedežu Videm-ske univerze podelili prvo specialistično diplomo iz slovenščine po novi razporeditvi univerzitetnega študija v Italiji. Nalogo iz prevajanja v slovenščino je zagovarjala 28-letna študentka fakultete za tuje jezike Nika Simoniti Jenko, ki je svojo študijsko kariero zaključila z oceno 105. Nika je doma iz Nove Gorice, čez mejo pa je še pred univerzo obiskovala višjo srednjo šolo, in sicer slovenski klasični licej Primož Trubar. Po opravljenem državnem izpitu se je najprej odločila za univerzo v Ljubljani, nato pa se je prepisala na Videmsko univerzo. V Gorici se je po zaključenem triletnem študiju zaposlila kot prevajalka in tolma-čica v uradu za slovensko manjšino na goriški občini, kar predstavlja prvi primer zaposlitve tujega državljana v italijanski javni upravi. Svojo prevajalsko pot ste začeli v Ljubljani. Zakaj ste se kasneje odločili za povratek v Gorico? Od nekdaj sem »zaljubljena« v jezike, zato nisem imela pri izbiri univerzitetne smeri nikakršnega dvoma. Želela pa sem si ostati na Goriškem, saj je ta prostor zelo zanimiv; ob tem tudi dela ne manjka. Odločiti sem se vendar morala najprej za Ljubljano, ker je bila smer za prevajalce in tolmače v Gorici takrat le triletni diplomski tečaj. Ko je pridobila status prave univerzitetne študijske smeri, sem se prepisala na goriško smer za prevajalce in tolmače. Kot tuja jezika sem izbrala slovenščino in angleščino. Študij v Gorici mi je nudil tudi možnost, da izpopolnjujem svojo italijanščino: vse priložnosti, ki se mi predstavljajo, jemljem kot življenjsko učenje. Vaša diplomska naloga je prevod zbornika z naslovom Trst: umetnost in glasba ob meji v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja, ki ga je uredil Aleksander Rojc. Kako ste se odločila za to temo? Predlog mi je dala Tatjana Rojc, profesorica na fakulteti za prevajanje in tolmačenje, ki je bila moja mentorica. Gre za prevod posegov udeležencev simpozija, ki je v Trstu potekal jeseni 2004. Prevajanje sta mi zaupali ZRC SAZU v Ljubljani in Glasbena matica, ki sta tudi izdali zbornik leta 2006. Pri prevajanju sem se morala spoprijeti s specifičnim jezikom, literarno kritiko, poezijo, glasbo in umetnostjo. Zelo velik poudarek je imela tematika meje ter pogled slovenskih in italijanskih umetnikov nanjo. Predlog sem sprejela, ker mi tema meje zelo leži, istočasno pa mi je všeč tudi jezikovna analiza. Ne nazadnje sem se za tovrstno diplomsko nalogo odločila zaradi osebnih razlogov, ki me vežejo na problematiko slovenske manjšine v Italiji. Že Nika Simoniti v uradu za slovensko manjšino na goriški občini bumbaca vrsto let iz študijskih in poklicnih razlogov dnevno prečkam mejo, kar mi je omogočilo, da sem postala posebno občutljiva do vprašanj, ki zadevajo Slovence v Italiji. Jezikovno plat sem v diplomski nalogi zelo poglobila: obravnavala sem razlike med standardno slovenščino in slovenščino ob meji, odnos med slovenščino in italijanščino ter vpliv jezika večine na jezik manjšine. Na Videmski univerzi ste bili prva študentka, ki se je po triletni diplomi prve stopnje vpisala še na specialistično diplomo iz slovenščine. Zahvaliti se moram profesoricama Tatjani Rojc in Marjeti Kranner, ki sta me spodbujali in se žrtvovali, da sem lahko dokončala študij. Profesorici, ki na Videmski univerzi učita prevajanje in tolmačenje, se zelo trudita, da bi se slovenska smer ohranila. Če ne bo dovolj vpisov, grozi namreč slovenščini kot učnemu študijskemu jeziku ukinitev, kar bi bilo prava škoda. Zato naslavljam apel na mlade zamejce, ki so pred izbiro univerzitetne smeri in jim jeziki ležijo: vpišite se na smer za prevajalce in tolmače na Videmski univerzi in izberite slovenščino! Vam je ta izbira omogočila, da ste se zaposlili na goriški občini. Ravno zato svetujem mladim zamejcem, da upoštevajo možnost študija slovenščine. Čeprav sem slovenska državljanka, sem se zaposlila v javni upravi. Mesto bi lahko dobil tudi kakšen za- mejski Slovenec. Na občini sem začela kot stažistka, delo v uradu za manjšino pa mi je bilo izredno všeč. Zato sem se pred dvema letoma prijavila na natečaj in dobila mesto. Katere so pravzaprav naloge urada za slovensko manjšino? S kolegico Tanjo Curto skrbiva v bistvu za izvajanje zakonov 482/99 in 38/01. Dejavnost je res pestra: v številnih institucionalnih ali tudi neformalnih priložnostih tolmačiva v slovenščino in v italijanščino, prevajava dokumente, ki pridejo na občino, pripravljava in prevajava akte znotraj slo- venske konzulte, prevajava osmrtnice in pisma slovenskih občanov ter pomagava pri povračilu originalnih imen in priimkov. Ob tem sva pri projektu dvojezičnih osebnih izkaznic in certifikatov prevedli vse podatkovne baze v slovenščino in jih jezikovno uskadili s slovensko zakonodajo, prevedle pa sva tudi več občinskih uradnih aktov. Ne nazadnje skrbiva za kontakte in organizacijo raznih projektov sodelovanja s slovensko stranjo in komunikacijo s slovenskimi šolami. Naštevala bi lahko še in še... Aleksija Ambrosi JASIH - Praznik Prejeli papeževo sporočilo Papež Benedikt XVI. je pisal prirediteljem Praznika narodov, ki bo danes v Krminu in Jasihu dosegel svoj višek. Paolo Petiziol, predsednik društva Mitteleuropa, ki že triintrideset let obeležuje obletnico rojstva avstroogr-skega cesarja Franca Jožefa, včeraj ni želel razkriti vsebine papeževega sporočila, sicer pa ga bodo prebrali med današnjo slovesno mašo v krminski stolni ci. Praznični dan se bo danes pričel že ob 9. uri, ko se bodo v Krminu zbrale folklorne skupine iz vseh držav srednje Evrope. Ob 10. uri bo mimohod po mestnem središču, ob 11. uri pa maša, med katero bodo prebrali papeževo sporočilo, nato pa še prošnje v raznih srednjeevropskih jezikih. Opoldne bodo na vrsti priložnostni nagovori krajevnih upraviteljev in predstavnikov gostujočih delegacij iz osmih srednjeevropskih držav, nato pa se bo praznično druženje nadaljevalo v Jasihu. Od 15. ure dalje bodo nastopili skupine Musikkapelle Friesach s Koroške, Bu-kovinka iz Češke republike, Majeranki iz Poljske, Bintars iz Furlanije, Banda Refolo iz Trsta in novogoriško folklorno društvo Gartrož. Na prazniku pričakujejo več tisoč obiskovalcev iz vsega srednjeevropskega prostora, ki si bodo med drugim lahko ogledali stojnice s tipičnimi izdelki iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Češke republike, Madžarske, Slovaške in iz naše dežele. Seveda ne bo manjkalo niti domačih jedi in žlahtne briške kapljice, prisotna pa tudi lanska zmagovalka lepotnega tekmovanja Alpe-Jadran, Mariborčanka Tja-ša Vezjak. GRADEŽ - Jutri začetek Puppet Festivala Fagiolino bo dvignil zastor nad festivalom Jutri se bo v Gradežu začel festival lutkovnega gledališča Puppet Festival, ki ga prireja goriški center CTA s pokroviteljstvom goriške pokrajine in občine, občine Gradež, deželne gledališke ustanove, deželnega turističnega podjetja in Fundacije Goriške hranilnice. Festival se bo odprl s predstavo »Storie mannare«, ki j o bo ob 17.30 na glavni plaži v Gradežu uprizorila skupina Laboratorio del Mago. V predstavi nastopajo tradicionalne osebnosti lutkovnega gledališča, v osredju pa bodo dogodivščine hrabrega Fagiolina. Jutri ob 19. uri bo v kraju Costa Azzurra v Gradežu na sporedu druga predstava Puppet Festivala, »Il principe ranocchio«, pri kateri gre za komično re-interpretacijo pravljice bratov Grimm. Ob 21. uri bo v kraju Campo Patriarca Elia umetnik Alberto De Bastiani uprizoril igro »Santi e briganti«. Jutri se bo ob 18.30 v vili Russiz v Koprivnem začel tudi briški del Puppet Festivala, ki ga bo odprla predstava »Legno, diavoli e vec-chiette...storie di marionette«. (Ale) ŠEMPETER - V polnem teku obnova vile Coronini Dvorcu vračajo sijaj Valenčič: »Palača se bo prelevila v središče občinskega dogajanja« Veličastni dvorec Coronini, ki je bil nekdaj v lasti šempetrske bolnišnice, danes pa občina Šempeter-Vrtojba v njem ureja svoje prostore, dobiva novo podobo. Iz razpadle vile, ki je izgubila sijaj, v lepem, prav tako neurejenem parku, se bo dvorec po napovedih župana Dragana Valenčiča že do leta 2009 prelevil v ču do vi to sre diš če ob čin ske ga do ga -janja. V dvorcu so že prenovili vezne plošče, talne in med nadstropji, ter v celoti prenovili streho. V naslednji fa zi, ki se bo za če la le tos je se ni, bo -do uredili drugo nadstropje, stopniš- če in pritličje. Dela naj bi bila v tej fa zi do kon ča na v pe tih me se cih. Za naslednja leta ostane prenovitveni poseg v prvem nadstropju in na podstrešju, kjer bodo uredili prostore, žu pan še ni bil na tan čen, če mu bo -do služili, arhiv ter vso instalacijo, ki bo nameščena na podstrešju. Občina, ki zdaj za pro sto re v ka te rih se nahaja, plačuje razmeroma visoko najemnino, seveda komaj čaka na preselitev, vendar bo po županovih besedah, to po končani prvi fazi čez pet me se cev ne mo go če, saj se bo do dela nadaljevala še v prvem nadstropju, to pa pomeni tudi rušenje Gradbišče pred Coroninijevim dvorcem v Šempetru foto s. j. sten in po dob no. Ob či na Šem pe ter-Vrtojba lahko računa na preselitev občinske uprave v letu 2009, vendar le pod pogojem, da bo obnova Co-roninijevega dvorca prioritetna postavka v proračunu naslednje leto. Na Coroninijev dvorec ne čaka le občinska uprava, ampak tudi najrazličnejša kulturna in druga društva, ki bodo tam dobila svoje prostore. Ko li kor je zna no do zdaj, bo po -memben del pritličja zavzela galerija, v dvorcu pa naj bi uredili tudi občinsko knjižnico, podružnico novo-goriške knjižnice Franceta Bevka. Saška Jug 10 Nedelja, 19. avgusta 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V četrtek se začenja 37. festival folklore Prvič iz Singapurja in Paragvaja Veliko pričakovanje tudi za skupino z Velikonočnih otokov Na 37. goriškem festivalu folklore, ki se bo pričel v četrtek, 23. avgusta, bodo prvič nastopili plesalci in plesalke iz Paragvaja in Singapurja, novost pa predstavlja tudi skupina z Velikonočnih otokov. Ob omenjenih bodo na potezi še folkloristi iz Južne Koreje, Egipta, Bolgarije in s Kamčatke, ki se bodo zvrstili na trgu Battisti od četrtka, 23. avgusta, do sobote, 25. avgusta. Vrhunec bo festival doživel v nedeljo, 26. avgusta, ko bo na sporedu že 42. folklorna parada po mestnih ulicah. Folkloristi bodo svoj obhod mesta začeli ob 16. uri na korzu Italia, od koder se bodo napotili proti trgu Battisti, kjer se bo sprevod zaključil. Na paradi bodo sodelovale tudi folklorne in glasbene skupine iz Italija in Avstrije, slovensko narodno zakladnico pa bodo predstavljali Lese ni ro gis ti iz Kres nic. Med tem so prireditelji festivala, združenje Pro Loco, sporočili, da bo letošnje priznanje »Mauro Ungaro« prejel dolgoletni član folklorne skupine »Santa Gorizia« Giampiero Crismani. Goriški festival so pred leti oživili folkloristi iz Peruja, letos pa bodo na potezi njihovi sosedje iz Čileja oz. z Velikonočnih otokov bumbaca IZLET - Na pobudo Društva goriških upokojencev Obiskali Prešernov gaj v Kranju in Linhartovo Radovljico Glavni cilj letošnjega poletnega izleta ali piknika Društva slovenskih upokojencev za Goriško sta bili mesti Kranj in Radovljica. Dne 4. avgusta 2007 sta že zgodaj zjutraj polna avtobusa krenila proti krasni gorati Gorenjski. Ob lepem vremenu so se upokojenci in prijatelji iz vse Goriške pripeljali najprej do Kranja in stopili v Prešernov gaj, na nekdanje kranjsko pokopališče, kjer počivata med brezami France Prešeren in Simon Jenko. Poklonili so se najprej Prešernu in k spomeniku položili venec, nato se ustavili pred Jenkovim nagrobnikom ter pred spomenikom bazoviškim junakom, Marušiču, Milošu, Bidovcu in Valenčiču. Drugi cilj izleta je bilo pomembno, zanimivo in kulturno bogato Linhartovo mesto Radovljica, kjer so si ob primerni vodnikovi razlagi z zanimanjem ogledali mestne zanimivosti, Linhartov trg in lepo gotsko cerkev ter znani Čebelarski muzej. Za Slovence je Radovljičan Anton Tomaž Linhart izredna osebnost, saj je bil prvi slovenski dramatik (znani sta njegovi veseloigri Županova Micka in Matiček se ženi), zgodovinar in prosvetitelj, človek naprednih idej tedanje dobe pro-svetljenstva. Lani so proslavljali 250-letni-co njegovega rojstva. Izletniki so se tudi poklonili pred spomenikom padlim junakom NOV in položili venec ob prisotnosti podpredsednice Krajevne skupnosti ter predsednika zveze borcev. Popoldne je sledilo v restavraciji Kunstelj živahno družabno srečanje. Proti večeru so se navdušeni in veseli odpeljali še na ogled Blejskega jezera, bisera Slovenije. EPD [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. U Kino GORICA KI NEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.10 »Disturbia«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 22.15 »Al-la deriva«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 20.10 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 4: 18.10 - 20.15 - 22.20 »Fast Food Nation«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.20 »La duchessa di Langeais«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski Pred Prešernovim nagrobnikom v Prešernovem gaju v Kranju foto epd šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregor-čič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 0481-78061 (Ana K.). KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481530927. PD VRH SV. MIHAELA organizira celo- . fl Koncertna sezona ■ 2007-2008 MLADINSKI ZBOR VESNA iz Moskve Aleksander Ponomarev, dirigent Nadezhda Averina, zborovodja Ivan Velichko, pianist Kulturni center Lojze Bratuž torek, 28. avgusta 2007, ob 20.30 Predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445 v jutranjih urah ¿j Čestitke Nono JULKO! Ob tvojem 70. rojstnem dnevu ti želiva vse najboljše. Petra in Filip. Čestitkam se pridružujeta Flavio in Martina. Ü3 Obvestila NAROČNIKOM KRIMSKEGA a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. dnevni pevski in družabni izlet v Škof-jo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina) do 22. avgusta. PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Ga-brij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 048178398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121). ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ulici Mameli v Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB obvešča člane, da so stekla dela (vsak dan po 17. uri) za pripravo in delo v lovski osmici ob priložnosti Kraške ohceti v Repnu. Vsaka pomoč bo dobrodošla. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688. GORIŠKI URAD ZSKD je odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. OVERNIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Po-car 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valen-tinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957. POKRAJINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaprti do 29. avgusta. SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt. SKD HRAST prireja predvajanje risanke za otroke sinhronizirano v slovenskem jeziku v četrtek, 23. avgusta, ob 20.45 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. URADI GLASBENE MATICE GORICA bodo od 20. avgusta odprti od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure. Prireditve »MON FALCON E ESTATE« v organizaciji občine Tržič: od petka, 24. avgusta, do sobote, 1. septembra, (Lisert) v organizaciji združenja »Scimmie Bi-siache« 6. izvedba razstavnih postavitev »Scimmie in gabbia - L'alluce op-ponibile«; v soboto, 25. avgusta, ob 21. uri (trg Republike) glasbena prireditev radia Birikina in radia Bella & mo-nella. Večer bo vodila Ela Weber. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU PRI GORICI bo med 19. in 25. avgustom s plesnimi delavnicami in plesnimi predstavami: drevi ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru; 22. avgusta, ob 21.30 na vrtu HIT restavracije Mark v Šempetru; 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru;25. avgusta ob 19.30 v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba v Šempetru. SVETOVNI FOLKLORNI FESTIVAL: četrtek, 23. avgusta, ob 20. uri koncert godbe na pihala »Citta di Gori-zia«; ob 20.45 odprtje festivala; ob 21. uri nastopi skupin iz Južne Koreje, Kamčatke in Čileja. Petek, 24. avgusta, ob 20.30 nastopi skupin iz Singa-purja, kraja Castiglione del Lago (-PG), Egipta, Paragvaja in Bolgarje. Sobota, 25. avgusta, ob 20.30 koncert bolgarske skupine Berkovska duhova musika; ob 21. uri nastop vseh folklornih skupin; ob 24. uri Praznik prijateljstva. Nedelja, 26. avgusta, ob 11. uri v ljudskem in spominskem parku koncerti godb iz Berkovitsa, Glanta-la, Kresnic in Lienza; ob 11.30 na trgu pred županstvom glasbeni nastopi; ob 16. uri odhod folklornih skupin iz korza Italia, skozi korzo Verdi, ul. Petrarca in s prihodom v trg Battis-ti; ob 18. uri na trgu Battisti zaključna prireditev in nagrajevanje; ob 21. uri Folklorni gran gala z vsemi folklornimi skupinami. V VILI CODELLI v Mošu je v teku prireditev Glasbeni večeri v vili Codelli: drevi ob 21. uri klavirski večer z Mai-o Glouchkovo in Luco Trabuccom z naslovom Simfonični klavir. Vstop prost. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. avgusta 2007 1 J APrimorski r dnevnik M Čeprav sta oba doma parlamenta zaprla duri in se je tudi večina ministrov odpravila na poletne počitnice, politična debata v Italiji ni zamrla, politiki so s svojimi izjavami prav tako prisotni na radiu, televiziji časopisnih straneh in agencijskih novicah kot pred poletnim premorom. Edina razlika je morda v tem, da je vse to besedičenje še nekoliko manj konkretno kot "med rednim delovnim časom". Nedorečenost in ne povsem premišljene izjave pa samo še stopnjujejo prepirljivost, so olje na ogenj nepotrebnih polemik in poletnih neviht v kozarcu vode. Za Italijo to sicer ni nobena novost. Že od nekdaj italijanski politiki, vidni ali manj vidni, ne morejo iz svoje kože, vselej so pripravljeni nekaj povedati, ker menijo, da je medijska odmevnost njihovih stališč merilo njihovega vpliva. Zato je tudi obdobje počitnic dobrodošlo, saj v času, ko je veliko manj novic kot običajno, so mediji še bolj dovzetni za izjave politikov, ker tako lahko polnijo radijske in televizijske dnevnike in časopisne strani brez velikega truda. Ustvarja se neke vrste začaran krog, iz katerega je težko priti in iz katerega pravzaprav nihče niti ne išče poti, saj tako stanje očitno ustreza tako medijem kot politikom. Pred nekaj meseci, je premier Romano Prodi Uniji postavil 12 jasnih pogojev, preden je po krizi v senatu, ki jo je povzročilo glasovanje o zunanji politiki, zopet sprejel nalogo, da oblikuje vlado. Eden od teh pogojev je bil, da je Silvio Sircana edini pooblaščeni tiskovni predstavnik vlade in torej edini, ki lahko govori v imenu celotnega kabineta. Vseh dvanajst pogojev, ki jih je postavil premier, je šlo kaj kmalu v pozabo (tudi v sedanjih polemikah v večini se vsi sklicujejo na volilni program Unije, nihče pa ne omenja več dokumenta, ki je bil pogoj, da Prodi ostane za vladnim krmilom), med prvimi pa je bil "arhiviran" prav tisti o tiskovnem predstavniku vlade. Že nekaj dni potem, ko je parlament potrdil zaupnico Prodijevi vladi, so vsi - vključno s premierom - pozabili na Sircano in nadaljevali z izjavljanjem, kot da bi se nič ne zgodilo. Sircana je bil kmalu pozabljen, medijsko pozornost je zopet pritegnil samo za nekaj dni, potem ko je bila objavljena fotografija njegovega avtomobila na drevoredu, kjer rimski transvestiti ponujajo svoje usluge. Vse to besedičenje je v veliki meri prispevalo k dejstvu, da je politična temperatura v Uniji zopet visoka in da napetost ni popustila niti v teh avgustovskih tednih. Refor-mistične sile, radikalna levica in peščica centristov, ki so se zbrali v Uniji, niso znali in tudi niso doslej hoteli poiskati politične sinteze, ki bi vladi olajšala delo, ampak nadaljujejo z dosedanjo politiko, v kateri vsak vleče vrv na svojo stran. Paradoksalna posledica tega je dejstvo, da so na ta način tudi sami prispevali k stopnjevanju nepriljubljenosti vlade, čeprav se Prodi in njegov kabinet lahko ponašata z obračunom dela, ki je vse prej kot negativen. Potem ko je z lanskim finančnim zakonom sanirala razmere v državni blagajni in dala zopetni zagon gospodarski proizvodnji, je vlada po dolgih podajanjih s sindikati in s predstavniki delodajalcev pripravila reformo socialne države in reformo pokojninskega sistema, ki zagotavlja varstvenemu sistemu večjo zdržnost in obenem tudi manj krivično porazdelitev bre- men. Oblikovan je bil predlog za drugačno, bolj humano imigracijsko politiko, z reformo sodnega ustroja pa je vlada popravila vsaj najbolj kričeče nedoslednosti iz obdobja vladanja Silvia Berlusconija. Temu je treba dodati tudi nekaj dosežkov v zunanji politiki, saj je Rim znatno prispeval k ohladitvi libanonske krize in k iskanju nekoliko drugačne politike za stabilizacijo Afganistana. Že to nepopolno naštevanje kaže, da je obračun dela vlade dober in da je sedanja vlada v slabem poldrugem letu naredila veliko več kot mnoge druge v veliko daljšem obdobju. Kljub temu pa javnomnenjske raziskave kažejo, da je priljubljenost vlade pri ljudeh majhna in da tudi podpora strankam Unije upada, medtem ko se veča podpora desni sredini kljub katastrofalnemu obračunu petletnega vladanja Doma svoboščin in Silvia Berlusconija. Če je po eni strani razumljivo, da državljani tudi kritično reagirajo na politiko zategovanja pasu in varčevanja, ki jo je vlada uvedla s finančnim zakonom in reagirajo negativno na večjo kontrolo davkarije (še posebej ker politika pri tem ni znala in hotela dati dobrega zgleda in si parlamentarci niso prvi znižali plače), pa je povsem neverjetno, da sile, ki vlado podpirajo, ne skušajo ovrednotiti njenih pozitivnih dosežkov, ampak napovedujejo ali so celo že organizirale demonstracije proti lastni vladi. Zadnji primer je protokol o reformi socialne države, ki ga je vlada uskladila s sindikati in delodajalci. Čeprav predstavlja ta protokol pomemben korak naprej, se zdi strankam radikalne levice to še vedno premalo, zahtevajo odpravo še nekaterih členov zakona , ki je dobil ime po umorjenem Marcu Biagiju in ureja področje terminskih pogodb ter prekernega dela. Skorajda ne mine dan, da ne bi kdo od predstavnikov komunistične prenove, italijanskih komunistov ali Zelenih zagrozil s padcem vlade, če njihovim zahtevam ne bo zadoščeno. Te stranke so za 20. oktober že napovedale celo demonstracijo proti socialni politiki vlade, na kateri naj bi sodelovali tudi trije ali štirje ministri in vrsta podsekretarjev in na kateri bodo nedvomno prisotni vsi voditelj teh VISOKA TEMPERATURA V VRSTAH PRODIJEVE UNIJE Oglušujoča politična kakofonija Vojmir Tavčar strank in najbrž tudi del frakcije Levih demokratov, ki ne bo pristopila v nastajajočo Demokratsko stranko. Demonstracijo pa je baje zasnoval predsednik zbornice Fausto Berti-notti (SKP), ki kljub svoji funkciji predsednika spodnjega doma še vedno rad nastopa kot strankarski voditelj in se vse bolj zavzema za rojstvo povezave med strankami radikalne levice ("rdeča stvar") kot odgovor na nastajajočo Demokratsko stranko. Na drugi strani pa nategujejo vrv tudi sredinski partnerji v Uniji. Pravosodni minister Clemente Mastella in njegova UDEUR, ministrica za zunanjo trgovino Emma Bonino, parlamentarci kot nekdanji premier Lamberto Dini grozijo, da ne bodo več podprli vlade, če bo popustila izsiljevanju skrajne levice. Predsednik Marjetice Francesco Rutelli pa je namignil tudi na možnost drugačnih zavezništev. Ob tako raznoliki povezavi, kakršna je levosredinska Unija, je povsem normalno, da stališča koalicijskih partnerjev niso enaka in da vsak od njih skuša uveljaviti kar največji del svojih stališč in pogledov. To lahko prispeva k pozitivni sintezi, če je želja vseh partnerjev, da stališča uskladijo in poglede poenotijo tudi v zelo živahnem, vendar tvornem internem dialektičnem odnosu, ki ima kot cilj iskanje pozitivnega kompromisa. Toda v Uniji ni videti tvornega dialektičnega pristopa, tudi potem ko so bila stališča z veliko muko in z javnim prerekanjem usklajena, vsak od partnerjev nato še vedno vleče vrv na svojo stran. In pri tem so stranke radikalne levice in centristi Cle-menteja Mastelle še najbolj glasni. Mastella zato, da bi ohranil vezi s tistimi silami (predvsem z UDC Pier-ferdinanda Casinija), ki se borijo proti bipolarnemu sistemu in se zavzemajo, da bi obnovili takšno politično silo, kakršna je bila nekoč Krščanska demokracija, radikalna levica pa zato, ker še vedno ni presegla razdvojenosti med antagonizmom in sodelovanjem v vladi in ker se boji, da bi s sodelovanjem v vladi izgubila del lastne identitete in podpore pri ljudeh (morda ni naključje dejstvo, da je radikalna levica začela nastopati še bolj ostro, potem ko so na univerzi zvižgali Faustu Bertinottiju). Premier Romano Prodi ni znal (in najbrž tudi ne bi bilo mogoče) oblikovati skupne sinteze in v večji meri poenotiti koalicijskih partnerjev, kljub vsemu pa je pokazal skoraj neverjetno vzdržljivost, saj je njegova vlada kljub tej kakofoniji dosegla - kot je bilo že rečeno - nekaj pomembnih rezultatov. Njegova moč je predvsem v dejstvu, da trenutno ni nobene druge alternative, pa tudi morebitne predčasne volitve s sedanjim skrpucanim volilnim zakonom ne bi bile rešitev. Zaradi tega je zelo verjetno, da bo sedanji vladi uspelo prebresti jesen, ki jo mnogi napovedujejo kot vročo, ko bo treba odobriti nov finančni zakon in se istočasno izreči tudi o reformi socialne države. Premier in vlada zaradi tega po vsej verjetnosti še nista prišla do končne postaje, skoraj gotovo pa ju bo vse do konca njene poti spremljala sedanja kakofonija, ki je verjetno tudi rojstvo Demokratske stranke in morda njej vzporedne "rdeče stvari" ne bo veliko ublažilo. Vse to pa ljudi ne bo približalo politiki, prav nasprotno; stranke tvegajo, da se bo prepad še poglobil in a se bo razpoloženje proti politiki še bolj razširilo, z vsemi posledicami, ki jih to lahko ima. 320 Nedelja, 19. avgusta 2007 NEDELJSKE TEME / JAS V DOLINI 2006/2007 V jaslih ... .se igramo ...rišemo, barvamo, lepimo, strižemo, gne te mo... V5 ...skačemo, plešemo in še marsikaj ČEBELICE Tessa Tea Aurora Jana Marko Mattia Ii! Uli ...se igramo s kockami PIKAPOLONICE Filippo Leonardo Rohan Sara Martina V. Simone Virginia Ele na Mar ti na S. ...si umivamo zobe V T M ...pretakamo te ste ni ne skupaj s prijateljčki / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 13 ...se preoblačimo Gaja Tanja Loiry Dana Kim Karin Naomi Nicolo Peter Francesco Tilen Martina C. .spoznavamo KAKO PREŽIVIMO DAN V DOLINSKIH JASLI Vsako jutro se v spremstvu staršev podamo v naše jasli. Skupaj z vzgojiteljicami se zberemo v sobi psihomotorike, kjer se posedemo v kotiček in skupaj zapojemo nekaj pesmic za dobro jutro. Nato vzamemo košarico v kateri vsak izmed nas poišče osebno slikico, jo zalepi na steno in s tem potrdi svojo dnevno prisotnost. Končno napoči čas, ko si skrbno umijemo rokice in pridno pomalicamo. Vsak dan se razdelimo v tri skupine in sicer mravljice, čebelice in pikapolonice. Vzgojiteljica pospremi vsako skupino v svojo sobo kjer se lotimo najrazličnejših de-javnosti:barvamo, lepimo, skačemo, plešemo in se zelo zabavamo. Vsi skupaj se združimo za kosilo, zatem si umijemo zobke, zamenjamo si pleničke, uležemo se na naše posteljice in mirno zaspimo. Kmalu nas vzgojiteljice prebudijo, čeprav bi marsikdo od nas še malo pospančkal. Ura je že pozna in čas je za popoldansko malico. Nakar vsi skupaj nestrpno pričakujemo mamice, očke, nonote, babice, ki nas veselo peljejo domov. Vjaslih imamo dve sekciji, italijansko in slovensko. Jasli lahko otroci obiskujejo na izbiro od dvakrat do petkrat tedensko od 7.30 do 16.30. Jasli so odprte celo leto, delujejo zimski, pomladanski in poletni center. V mesecu februarju potekajo vpisnine, vtem obdobju si starši in otroci lahko ogledajo jasli. ...skupaj s starši se zabavamo v likovnih pustnih in pomladanskih delavnicah ...nas obiščejo tu di ded ki in ba bi ce, ki nam pripovedujejo zgod bi ce 14 Nedelja, 19. avgusta 2007 NEDELJSKE TEME POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Karla Grmek Ponikvar Amaterska igralka, družbena delavka in publicistka (1864 - / 1924) Ko gledamo okoli sebe, vsak dan znova opažamo, kako se naši ljudje zapirajo v svoje ozke družinske kroge, pogosto tudi brez prisile poitalijančujejo, obenem pa - kar je razumljiva posledica - izgubljajo navezanost na svojo narodnost in imajo brezbrižen odnos do materinega jezika. Ob takih spoznanjih mi pogled vsak dan bolj uhaja v preteklost, v čase, ko je bil Trst največje slovensko mesto, ko je v njem živelo po ljudskem štetju l.1910 kar 56.916 Slovencev, po mnenju nekaterih pa še precej več. Po teh podatkih postane še toliko bolj zanimivo in spodbudno brskanje po naši preteklosti, prelistavanje starih časopisov in pri tem odkrivanje novih imen, hkrati pa tudi osvetljevanje vseh tistih, ki smo jih v tisku iz tistih časov že srečali. Če smo dovolj vztrajni, zaživi pred nami življenjski utrip iz let ob prelomu 19. v dvajseto stoletje, ob katerem spoznamo in začutimo tisto izrazito bogato vzdušje, ki so ga s svojim delom ustvarjali in v njem živeli naši predniki pred stoletjem. Med imeni družbenih delavcev, s katerimi se srečujemo v tisku tistih časov, je tudi Karla Grmek Ponikvar. Nič posebnega ni ustvarila, bi morda rekel kdo danes, če bi sodil samo po tistem, kar ostane zapisano v zgodovini ali pa je bilo kje objavljeno. Ni bila ne pisateljica ne pesnica, pa tudi slikarka ali glasbenica ne, in vendar je v svojem času naši slovenski tržaški družbi dala mnogo več, kot je ostalo zabeleženo v skromnih poročilih. Če so takrat razna društva zaživela bogato in polno življenje, je bila to brez dvoma tudi njena zasluga, saj je bila dolga leta ena izmed najvidnejših narodnih in kulturnih delavk pri Sv. Ivanu. Uveljavila pa se je tudi kot publicistka in še bolj kot igralka. Karla Grmek Ponikvar je bila sestra nekaj let mlajšega Antona Grmeka, moža Antonije Nadlišek, učitelja in prizadevnega javnega delavca. Njegov lik je upodobil pisatelj Jože Pahor v svojem romanu Matija Gorjan, in sicer v podobi upornega kmeta Punčuha, »podoba moža« je zapisal, »podoba moža, ki ni bil več mlad, ki ni mnogo govoril, ki pa je določal stvari že s svojo zrelo možatostjo. Bil je močan.« (str. 205, Izd. Gregorčičeva zal, Ts. 1946) Oba, Karla in Anton sta doraščala v zavedni slovenski družini pri Sv. Ivanu v Trstu. Njun oče Ivan Grmek (tudi Ger-mek) je bil Beneški Slovenec, krošnjar, ki se je najprej naselil v Velikih Žabljah na Vipavskem. Od tam je prišel v Trst in pri Sv. Ivanu najel zemljo, ki jo je skupaj s svojo ženo Marijo Rener vestno obdeloval, pozneje pa odprl trgovino z železnino. Karla se je, prav tako kakor pozneje njen brat, odločila za učiteljski poklic. Rodila se je 28. oktobra 1864. leta pri Sv. Ivanu, kjer je dokončala osnovno šolo in se l. 1879 vpisala na učiteljsko pripravnico v Kobaridu, leto pozneje pa na učiteljišče v Gorici. Prvo leto po maturi (1883/84) je poučevala v Skriljah na Vipavskem, naslednje leto na Katinari pri Trstu, nato v Rojanu in potem do 1.1992 pri Sv. Ivanu. Tisto leto se je bila zaradi poroke s Franom Ponikvarjem (po takratnem zakonu za učiteljice) prisiljena odpovedati službi. Vendar ni mirovala. Nasprotno, vse svoje moči je posvetila družbenemu in kulturnemu delu. Izredno rada je igrala. Nekatera poročila navajajo, da je komaj dvajset let stara z velikim uspehom nastopila v igri Mlinar in njegova hči. Bila je poleg svakinje Antonije Nadlišek, Nine Odinal in Ljudmile Modic ena od pobudnic in sklicate-ljic (poleg treh moških) ustanovnega občnega zbora Dramatičnega društva, in seveda potem tudi ena od prvih in najbolj vnetih članic. V Dramatičnem društvu je tudi odigrala največ glavnih in velikih vlog. Igranje na odru je bilo v njenem času ena izmed pomembnih oblik kulturne in družbene dejavnosti, zato najdemo med igralci in igralkami imena sinov in hčera znanih tržaških družin, med katerimi je Sv. Ivan častno zastopan. Poleg nastopanja na odrskih deskah, so se tržaške Slovenke posvečale tudi delu v društvih, kjer se je pokazala potreba po požrtvovalnem prostovoljnem delu. Leta 1887 so v Trstu ustanovili Žensko podružnico Ciril-Metodove družbe (CMD) in Karla Grmek je bila med njenimi prvimi članicami. Kako aktivne so bile te članice, nam kaže podatek, da je Družba še isto leto ustanovila pri Sv. Jakobu otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom, že naslednje leto pa zasebno enorazredno osnovno šolo, na katero se je že prvo leto vpisalo 74 otrok, tako da so morali odpreti kar dva oddelka. Pet let pozneje je imela šola že pet razredov in 320 vpisa- nih otrok. Prijav je bilo veliko več, a zaradi pomanjkanje prostorov so morali vpis omej iti na 320 učencev. Kolikšen pomen je imela ta šola, se zavemo, ko se ozremo na zgodovinsko pot slovenske šole v Trstu. Prvo okoliško slovensko šolo je dobila Katinara leta 1795. Tej so sledile druge. 73 let pozneje, ko je te šole prevzela tržaška občina, jih je bilo enajst, razen dveh vse enoraz-rednice, kar pomeni, da so bili otroci vseh Ob prelomu 19. v dvajseto stoletje je med imeni družbenih delavcev, s katerimi se srečujemo v tisku tistih časov, tudi Karla Grmek Ponikvar razredov v enem samem skupnem oddelku. V šolah so takrat poučevali skoraj povsod duhovniki, posvetnih učiteljev je bilo zelo malo. Zanimiv je urnik slovenske šole iz tistih prvih časov. Ohranil se je na kontovelski šoli, kjer je napisano: Rasta-lenje teh Ur poleitnim Cursi 1829. Sledijo učni predmeti: Brat, Katehismus, Pisat inu popraulat, Sprashanje is branga, Sprahovnik, v Sprahi se mujat, Pisat, S glave se vushit, Buhstabe poznat, Buhstabi-rat, Regelze shes taistu, Potihu brat, Dictando, v Nemshki Sprahi se mujat, Pisano popraulat, S glave Raitat, S ciframi raitat, Katehet, Katehismus repetirat, Evangelium, Pridiga, Dolhsnosti tih Podlos-chnih, Ministranz, Pojet, Muska. Če pomislimo, da je imel tisto leto Prešeren že 28 let, medtem ko je bilo treba v slovenski šoli šele orati ledino, posebno na jezikovnem področju. Razmere v šolah so se počasi izboljševale, vendar so imele naše prve poklicne učiteljice še vedno veliko, lahko bi rekli, pionirskega dela. Med njimi je bila tudi Karla Grmekova, dokler je smela poučevati. Po poroki, pa se je vsa posvetila organizacijskemu delu. Že leta 1892 je postala podpredsednica Ženske podružnice CMD, leta 1909 pa njena predsednica. To funkcijo je obdržala do 1.1914, ko se ji je sama odpovedala. Pod njenim vodstvom se je CMD izredno lepo razvijala. S požrtvovalnim delom članic je 1.1912 zraslo pri Sv. Jakobu novo veliko šolsko poslopje (danes sedež Primorskega dnevnika), kamor sta se vselili dekliška osemrazredni-ca in deška petrazrednica, ki se je v nekaj letih razvila do osmega razreda in postala nižja srednja (meščanska) šola. Obe šoli sta bili sicer zasebni, a sta imeli pravico javnosti. Dve šoli l e imela družba CMD tudi v mestnem središču na Acquedottu, in sicer dekliško osemrazrednico in deško petrazrednico, v mestni okolici pa še osem otroških vrtcev. Da so vse te šole sploh zaživele, potem pa uspešno delale se razvijale in uveljavljale, je bila predvsem zasluga predsednice in članic CMD. Morale so zbrati sredstva za lastno stavbo in tudi za delovanje vseh šol in vrtcev. Ker so bili učenci večinoma iz revnih slojev, jim je bilo treba pomagati z oblačili in obutvijo. Prizadevne članice CMD so redno pobirale članarino, organizirale so dobrodelne koncerte, gledališke predstave in same na njih nastopale. Vsako leto so pripravile božičnico za revnejše otroke in obiskovale njihove družine. Zbirale so prispevke v denarju in blagu in sodelovale z učiteljstvom na šolah. Gonilna moč pri tem delu je bila ravno Karla. Na glavnih skupščinah CMD so moški odborniki CMD večkrat poudarjali, da bi bilo njihovo delo brez ženske pomoči kakor drevo s suhimi vejami. Karla Grmek Ponikvar, srečujemo jo pod obema priimkoma, je bila celih 22 let, najprej kot podpredsednica in potem predsednica duša tržaške Ženske podružnice CMD in ena izmed njenih najbolj požrtvovalnih delavk. Šola in CMD pa ni bilo njeno edino delovno področje. Že leta 1905je prevzela predsedniško mesto pri Zavodu Sv. Nikolaja v Trstu, ki ga je 1.1889 ustanovila Marija Skrinjarjeva kot zavetišče za brezposelne služkinje. Karla je bila zadnja predsednica tega zavoda, ki so ga morali po 1.1918 zapreti. Ta zavod v ul. Far-netto je zahteval celega človeka, posebno potem, ko je njegova ustanoviteljica po nesrečnem padcu izgubila nogo. Delo je bilo res že vpeljano, a brez skrbnega nadzora in usklajevanja bi prav gotovo ne teklo tako, kakor je bilo treba. V tistih letih je prihajalo s slovenskega podeželja v Trst vsak dan kar precej deklet, ki bi prav lahko zašla na kriva pota. Preprečevanje tega je bila naloga zavoda Sv. Nikolaja, kjer so brezposelna dekleta dobila prenočišče in hrano, za kar so bila potrebna velika denarna sredstva. Ob vsem tem delu je Ponikvarjeva našla čas še za delo pri svetoivanskem odseku Ženskega dobrodelnega društva. Zbiranje prispevkov in organiziranje dobrodelnih prireditev je slonelo v veliki meri prav na Karli. Zbrani prispevki so bili glavni viri tako CMD kakor tudi Zavoda Sv. Nikolaja in Ženskega dobrodelnega društva. Poleg tega pa je Karla delala kot publicistka, tako Edinost kot slovenski narod sta objavljala njene, na žalost največkrat anonimne prispevke. Vse kar vemo je omenjeno samo v bežnih zapiskih, zdaj tu zdaj tam. Z gotovostjo pa vemo, da je prišla izpod njenega peresa zelo ostra in stroga kritika knjige Zofke Kvedrove Misterij žene, kije bila pod imenom Marija Ana objavljena 20 in 21. avgusta 1900. v Slovenskem narodu. V njej se zgraža nad vsebino črtic, nad njihovo nemoralnostjo in škodljivostjo. Časi še niso bili zreli ne za realistično podobo sveta ne za socialno kritiko družbe. Karla se je še vedno navduševala za idiličnost »pisanih livad in bistrih potokov«. Zdelo se ji je, da si mora človek ob teh črticah »mašiti ušesa in bežati«. Želi si knjigo, »ki bo lahko ležala v priprosti sobici šestnajstletnega dekleta ali pa v ponosnem salonu izkušenih gospa.« Obenem pa »v imenu vsega trezno mislečega slovenskega žen-stva« odklanja »tako zagovornico« ženskih pravic, kakršna je pisateljica Miste-rija žene. Čas je to ostro in odklonilno oceno ovrgel, ni pa mogel ovreči ali izbrisati vsega, kar je Karla Grmek Ponikvar v svojem šestdesetletnem življenju dala in naredila za svoje ljudstvo. Vgrajena je, večkrat anonimno, v našo tržaško zgodovino, postala je del naše zavesti, del tega, kar smo. Zapisana je tudi v zgodovini tržaškega in slovenskega gledališča. V 50-51. številki Dokumentov Slov. gled. muzeja v Lj. sta ohranjeni dve njeni fotografiji. Ko je 6.oktobra 1924 v Trstu umrla, so vsi vedeli, da so izgubili dragoceno javno delavko. Lelja Rehar Sancin Popravek Josip Nagode je ustanovil amatersko gledališče pri Sv. Ivanu leta 1882 in ne 1888, kot je bilo zapisano v članku o Antoniji Nadlišek Grmek, ki je bil objavljen 12. avgusta 2007. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 15 MANJŠINE Walserji kljub maloštevilnosti ohranjajo tradicije in identiteto Kdo so Walserji? Skupnost Walserjev je danes prisotna v Švici, Franciji (na majhnem območju blizu Mont Blanca, v kraju Vallorcine), Italiji (v Dolini Aoste v krajih Gressoney in Issime, ter v dveh pokrajinah - Verbano-Cus-sio-Ossola in Vercelli - v krajih Ri-mella in Alagna), Avstriji (na Tirolskem, točneje v Voralbergu) in Liechtensteins Za skupnost je značilna uporaba nemškega narečja iz 13. in 14. stoletja. Walserji so zaradi naselitve v visokogorju razvili posebno arhitekturo in običaje v sozvočju z gorsko naravo. Migracije Walserjev/ Zgodovina in vzroki za selitve iz območja Wallis Skupnost Walserjev izhaja iz današnje južne Nemčije in Švice (t.i. Alemani). Prav v švicarskem visokogorju je skupnost danes še vedno številčno najbolj prisotna. Walserji so si za svoje gibanje izbrali ta logotip Prve skupine Walserjev so iz območja Wallis, v današnji Švici, prečkale gorske prelaze in se naselile v sosednjih alpskih dolinah. Selitve so bile najpogostejše v 13. stoletju in so se zaključile 150 let kasneje. Vzroki za selitev takratnih kmetov in pastirjev še danes niso pojasnjeni. Tudi strokovnjaki še vedno ne vedo zakaj so se iz območja »Goms« ljudje selili proti jugo-vzhodu ter tako iz prebivalcev območja Wallis oz. »Wallisern« postali »Walser-ji«. Ali so jih v to prisilili demografski dejavniki (številne družine)? Ali pa naravne nesreče oz. klimatske spremembe, ki so pred 400 leti povzročile vročino in sušo? Ali je bil poglaviten vzrok za selitev epidemija kuge ali pa samo želja po novih obzorjih? Nihče nam ne more odgovoriti in zapisov na to temo preprosto ni. Pomembno vlogo so prav gotovo imeli fevdalci, ki so Walserjem omogočili naselitev v visokogorju. Wal-serji so se dobro prilagodili okolju, o tem priča število njihovih naselij in pestrost kmetijskih pridelkov in izdelkov. To je koristilo še zlasti fevdalcem, ki so na tak način lahko ohranjali nadzor nad poseljenimi območji. V zameno so koloni uživali osebno svobodo, svobodo združevanja v svoje občinske enote ter dedne pravice (prehod posesti iz roda v rod, kmetije Walserjev so se dejansko dedovale). Zgoraj omenjene pravice so Walserji pridobili v zameno za skromno najemnino in za služenje vojske v primeru vojne. Alemanska jezikovna skupnost in jezik danes Narečja območja Wallis v Švici so sorodna govorici Walserjev na vseh naseljenih območjih v 13. in 14. stoletju in sodijo v alemansko jezikovno skupino (tudi t.i. »Zinali«). Značilni zvokovi, oblike in arhaični izrazi izhajajo iz nemščine, oz. iz nemške različice, ki se govori v Švici. Zaradi oddaljenosti med »kolonijami« pa se je jezik v 700 letih na vsakem območju razvil rahlo dru- gače. Vplivala je namreč bližina romanskih jezikov; zanimivo je, da je izven Švice opaziti jezikovne oblike, ki so v izvornem območju izginile. Izvorno območje pa je že samo po sebi jezikovno zelo razgibano, saj se govorice prebivalcev švicarskih dolin Lötschental, Gommer ali Zermatt, včasih celo od vasi do vasi zelo razlikujejo. Jezikoslovci so skupnosti Wal-serjev izven Švice razdelili v dve skupini. Prva skupina se je iz severnega dela območja Wallis preselila v Po-matt in nato v Obersaxen na območju Rheinwald, v Vals, Safien in Avers. Druga skupina pa se je iz zahodnega dela območja Wallis naselila na območju mesta Davos in v Vorarlberg. Danes se poučevanje jezika Walserjev bistveno razlikuje od območja do območja. Glavne težave izvirajo iz pomanjkanja skupnih kriterijev pri zapisovanju jezika. V zadnjih letih so izšli prvi priročniki, želja skupnosti pa je najti skupna izhodišča in se poučevanja lotiti bolj sistematično. Arhitektura Walserjev Kot se med sabo razlikujejo alpske doline, kjer so se Walserji naselili, tako se razlikujejo tudi poslopja in vrste naselij. Če je bilo v visokogorju dovolj prostora in so razmere to omogočale (nujna je bila zaščita pred plazovi, poplavami...), so bila naselja v dolini široko razpotegnje-na. Vsaka hiša je v bližini imela svoja zemljišča. Če pa so razmere narekovale drugače, so nastala bolj strnjena naselja. Družine so poleg hiše imele še ločena gospodarska poslopja. Obe stavbi sta bili praviloma zgrajeni iz kamna in lesa. Kamen kot gradbeni material povsem prevladuje na območjih, ki so značilna za pomanjkanje lesa. Tovrstna arhitektura se je v »kolonijah« različno ohranila. Šele okoli leta 1970 so se prebivalci in varuhi kulturne dediščine lotili zaščite poslopij. Najbolje so se ohranila gospodarska poslopja v visokogorju, na pašnikih in v bližini polj, saj so ostala oddaljena od naselij in se desetletja dolgo sploh niso več uporabljala. Ohranjanje izročila Od leta 1962 Walserji organizirajo vsake 3 leta veliko srečanje. Udeleži se ga približno 2000 Walserjev v tipičnih nošah. Na srečanju so prisotne glasbene skupine, pevski zbori in godbeniki. Prireditev se običajno zaključi s skupno mašo in mimohodom udeležencev srečanja, ki nosijo tradicionalna oblačila. Noše so zelo barvite in so različne za vsako alpsko dolino. Vredno je omeniti, da so na barve in obliko noše zelo vplivale zgodovinske razmere: včasih se je noša urbanih prebivalcev zelo razlikovala od noše prebivalcev podeželja. Ta razlika je začasno izginila v obdobju po francoski revoluciji ter se nato znova pojavila. Noše v posameznih dolinah so pridobile današnji izgled v obdobju med 1780 in 1830 in predstavljajo še danes ponos in tipično značilnost posamezne doline. Letos jeseni se bo tradicionalno srečanje Walserjev odvijalo v Pie-montu. Pogled v prihodnost Skupnost Walserjev se je pred dobrimi petimi leti lotila priprave in izvajanja projekta »Walser Alps«, ki ga finančno podpira evropski program Interreg IIIB za območje Alp. Vanj so vključena vsa območja, kjer živijo Walserji, tudi tista kjer je danes vsakdanja raba jezika že skoraj izumrla (Francija, Piemont v Italiji). Coira, eno domovanj Walserjev. Na spodnji sliki zasedanje v okviru projekta Walser Alps Več o skupnosti in projektu lahko najdete na spletni strani: www.wal-ser-alps.eu Projekt je trenutno v zaključni fazi, 10. in 11. maja letos se je vršilo zaključno srečanje sodelujočih v dolini Aoste, točneje v kraju Gressoney. T.i. »Konference za prihodnost« so se udeležili predstavniki vseh ustanov in inštitutov, ki so aktivno sodelovali v okviru projekta, povabljeni pa so bili tudi pripadniki drugih manjšinskih skupnosti v Italiji (slovensko manjšino je predstavljal sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštitu-ta-SLORI). Po uvodnem pozdravu krajevnih političnih predstavnikov in predstavnika italijanskega Ministrstva za promet so potekale delavnice operativnega značaja. Med delavnicami so partnerji projekta predstavili opravljeno delo in dosežke ter razčlenili najbolj aktualne probleme in žgoča vprašanja v zvezi s skupnostjo Walserjev v Italiji, Švici, Avstriji in Franciji. V ospredju je bilo predvsem vprašanje ohranjanja manjšinskega jezika, in sicer v smeri iskanja novih priložnosti za njegovo rabo ter novih potencialnih govorcev. Veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi ovrednotenju kulturne dediščine Walserjev v turistične namene, saj turizem predstavlja največji vir krajevnega dohodka. Ob koncu so udeleženci izpostavili temeljna spoznanja ter predlagali možna izhodišča za nadaljnje skupno sodelovanje. Anuška Štoka Devan Jagodic 16 Nedelja, 19. avgusta 2007 NEDELJSKE TEME / SPOMIN ŠENTJAKOBSKEGA ROJAKA MIRA IVANCICA 1947: V Prago na svetovni festival demokratične mladine V petek, 27. julija smo se Nabre-žinci s krajšo, a občuteno slovesnostjo spomnili 60-letnice odkritja prvega obeležja padlih v NOB. Na oširku pred spomenikom se je zbralo precej ljudi, med temi tovariš Casimiro Gi-ovannini, ali - kot se sam raje imenuje - Miro Ivančič, doma pri Sv. Jakobu. Razkril mi j e, kako se j e točno pred 60-leti, med 25. julijem in 5. avgustom 1947 s skupino mladih iz Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) udeležil prvega Svetovnega festivala mladih v Pragi, in me prosil, če bi lahko o tem kaj napisala. Tako sva se dan kasneje srečala v naši Kavarni Gruden in nastalo je kratko, a zgodovinsko zanimivo poročilo. Na začetku poletja 1947 je Zveza Antifašistične Mladine STO-ja (Svobodnega Tržaškega Ozemlja) prejela najvišje priznanje, to je uvrstitev v Svetovno Federacijo Demokratske Mladine. Tudi sam sem bil član te Zveze, največje mladinske organizacije STO-ja, ki je združevala Slovence in Italijane, dijake, delavce in kmete. Naš cilj je bil predvsem izkoreniniti to, kar je fašizem uvedel in utrdil z namenom, da bi omejil in preprečil vsak poskus svobodnega razvoja mladine. Mladina bi po mnenju fašistične ideologije morala služiti le kot nezavedna masa za manevre reakcije in kot slep borec za interese imperialistov. Naše demokratično delovanje pa je želelo pretrgati te vezi. Program smo določili na 2. Konferenci Z.A.M., 10. novembra 1946 in glavne točke so bile: braniti mir in boriti se proti fašizmu in nacionalizmu, doseči demokratično življenje, neodvisnost, gospodarski dvig STO-ja, utrditev bratstva med Italijani in Slovenci. Izbojevati vse pravične mladinske zahteve, pravico do enake plače za enako delo, dostopnost šole in univerze nadarjenim mladincem. Dati možnost vsem mladim, da se izobrazijo v okviru svoje narodne kulture, osvoboditi šport vsakega monopolizma in špekulacije ter združiti vse tr žaš ke šport ni ke v en sam or gani -zem, pri znan po Olim pij skem Med -narodnem Odboru. To smo sku ša li do seči v mar si -katerih akcijah, kot so bile velika agitacija delavske mladine za delavsko pogodbo, dijaške stavke za razširjene pravice do dostopa na univerzo, sodelovanje na Svetovnem mladinskem ted nu, na ve li kih ma ni fes taci -jah ob 1. maju ter na Mladinskem festivalu STO-ja. Vsaka od teh akcij, mala ali veli ka, in vsak us peh so bi li po en ko -rak naprej za enotnost vseh tržaških mladincev k obsežnejšemu in enot-nej šemu mla din ske mu gibanju. Naš trud je bil poplačan, kot sem ti že ome nil na začet ku, z na šim vstopom v Svetovno Federacijo Demokratične Mladine (SFDM). S tem smo tudi formalno postali del velike družine svetovne mladine, kar nam je doprineslo še več mo či v upo ru pro ti im peri-a liz mu za ob ram bo mi ru, saj smo začeli delovati v okviru organizacije, ki je takrat štela 47 milijonov mladincev iz vsega sveta. Kmalu zatem je SFDM organizirala v Pragi prvi svetovni festival demo kra tič ne mla di ne, na katerega smo bili povabljeni tudi mladinci STO-ja. Pravzaprav nas je bilo povabljenih le 200, čeprav je naša organizacija štela veliko več vpisanih. Pojavila se je težava v selekcijah mladih, zato je mestni komite organiziral festival v malem, in sicer Tržaški Mladinski Festival, ki je potekal med 29. junijem in 6. julijem 1947. Tu smo imeli mladi priložnost, da se izkažemo na športnem, pevskem, političnem, kulturnem, likovnem in še na marsikaterem področju, saj so lahko le naj bolj ši izmed nas sto pi li v vrs te tistih, ki bodo odpotovali v Prago. Tudi sam se se tekmovanj udeležil in 10. julija sem od Tržaškega odbora za festival v Pragi prejel sporoči lo, da sem bil izbran in naj se na -slednje jutro predstavim v tajništvu, na Trgu Ponterosso št.6/II za formalizacijo potnega lista. Petek, 25. julij, dan odhoda v Prago, je prišel kot bi trenil. Delegacijo STO-ja je sestavljalo 106 predstavnikov, Slovencev, Italijanov in Hrvatov. Vlak je iz Trsta odrinil ob 14. uri, šest ur kasneje pa nas je v Ljubljani pričakala slovenska delegacija demokratične mladine in delimo z Italijani, Grki, Jugoslovani, Švedi, Norvežani in Avstrijci. Prejeli smo značko, ki jo še sedaj skrbno hranim in izkaznico, na kateri je pisalo v šti rih jezikih, an gle šči ni, rušči ni, francoščini in španščini, daje to festival, na katerem so »young unite forward for lasting peace«. Imela je številko 5.099, vseh skupaj pa nas je bilo približno 20.000 mladih iz 72 držav, ki smo delovali zato, da se vzpostavijo in okrepijo prijateljske vezi z demokratičnimi mladinci vseh dežel. Kmalu sem se privadil življenja ogledal selekcijo najboljših pevskih zborov, udeležil pa sem se tudi narodnih plesov v dvorani Sokolovne, ki je bi la tako ob sež na, da je lah ko v njej plesalo 2000 dvojic naenkrat. V tistih devetih dneh sem sklenil prijateljstva s številnimi mladimi Italijani, Jugoslovani, Čehoslovaki, Francozi, Američani, Albanci, Alžir-ci, Grki, Siamci, Kitajci, Madžari, in še bi lahko naštel. Sporazumevali smo se malo po francosko, malo po nemško in veliko s kretnjami in gibi rok. Tako sem spoznal Dušanko Žegorač, Na fotografiji desno je Miro Ivančič z naočniki v dvorednem jopiču, nasmejan v skupini mladincev in mladink, spodaj značka mladinskega festivala, desno spodaj panorama Prage leta 1947 šah, s pridelki, klasjem, jabolki, lanom in poljskim orodjem v rokah, na katerih piše v francoščini »pozdrav od demokratične bolgarske mladine, ki zase gradi svobodno in lepo domovino«. Pripisane pa so besede G.Dimitrova: »Notre pays doit réaliser en une ou deux décades, ce que les autres peiples ont réalisé en un siéc le«. Ob tem pa se še danes spomnim, kako mi je mlada Jugoslovan-ka v spomin dala šivano zastavico Jugoslavije, ki si jo je strgala s svoje obleke. Žareči obrazi mladine iz Sarajeva, Beograda in drugih jugoslovanskih mest so kazali na ponos hra bre -ga naroda, ki si je pod izjemno roko maršala Tita priboril svobodo za ceno miljona sedemsto tisoč življenj. Dne vi v Pra gi so mi ni li kot bi tre nil. Spo znal sem mla de iz raz lič -nih držav in ponesel malo pričevanje o tem, kako smo se tržaški mladinci borili za demokratično življenje, za neodvisnost, za boljše življenjske raz me re, za bratstvo in za do sego svojih zahtev. Ponesel sem en kanček volje do miru in bratstva med narodi v svetu, ki se je v tistih nekaj dneh združil z ideali in željami ostalih predstavnikov in delegacij v eno samo, neizmerno morje složnosti. Ko sedaj, po 60-ih letih listam po albumu -polnem slik, značk, na pi sov in raz glednic, sa mih spo mi -nov-, ki sem ga sestavil po vrnitvi v Trst, se mi pred očmi prikažejo tisti mladi fantje in tista mlada dekleta, Danci, Norvežani, Jugoslovani, Italijani, Francozi, celo Indijanci in Kitajci... s katerimi sem imel čast doživeti prvi mednarodni festival demokratične mladine daljnega leta 1947! Tovariš Miro Ivančič mi je do- nam porazdelila hrano in cvetje. Pot smo nadaljevali proti Zidanemu mostu, stalno nas je spremljala čudovita Sava. Končno Celje in nato Madžarska. Dob re šti ri ure smo se vo zili ob Blatnem jezeru in ob 11. uri dopoldne (26. julija) dosegli Budimpešto, od koder smo odrinili dve uri kasneje. Madžarska je ravno nekaj tednov prej doživela politične spremembe in kritična situacija je bila razvidna na vsakem koraku. Lokalna mladina nas je povabila na kavo, ogledali smo si mesto in -čeprav zelo na hitro- imeli možnost dati kaj pod zob. Na mejo s Českoslovaško smo dospeli ob 18. uri in takoj opazili razliko med državama: Češkoslovaška je bila vsa cvetoča in v razvoju, medtem ko je bila Madžarska ena sama velika neobdelana ravnina. Kakšna razlika z Jugoslavijo! Brno, Bratislava in... v nedeljo (27. julija) zjutraj smo konč no dos peli v Pra go. Praga, prestolnica Evrope, nas je sprejela z navdušenjem. V parku ob železniški postaji so v vetru plapolale zastave vseh sodelujočih držav. Z avtomobili smo se odpeljali do kolegija v ul.Potokeho, kjer smo si postavili šotore in ugotovili, da si stavbo v velikem mestu. V tistih devetih dneh sem si ogledal Svetovno mladinsko razstavo, muzeje, parke in bregove reke Vltave. Še posebno se spominjam Svetovne mladinske razstave na dan praznika komunističnega časopisa »Rude Pravo«: v več kot 50-ih raz-stavljalnih krilih so mladi skušali pri kazati naj lep še pogle de nji ho vih držav. Pred razstavnim prostorom Jugoslavije in Češkoslovaške sta ponosno stala kipa Tita in Stalina, z napisom »Jednota mladeže- svetovy mir«. Vsak ve čer smo se ude le žili predstave na Sokolovni, ki jo je oblikovala skupina mladih iz 15-ih držav: poslušali smo harmonikaše, občudovali ritmične gimnastičarke in se navdušili ob poslušanju pevskega zbora »Ivo Lola Ribar« iz Beograda. V gledališču Rudolph Theater sem si študentko medicine iz Beograda, ki mi je pred slovesom podarila sliko Maršala Tita s pripisom »Mnogo sreče u dalnji borbi za dobro i mir ce-log čovečanstva želi ti Dušanka«. Prav tako mi je sovjetski oficir iz Kijeva podaril Stalinovo podobo (na hrbtni strani piše posvetilo v ruščini), mlada španska republikanka -ki sem jo čisto slučajno srečal na sedežu »Ko-munisticke stane Češkoslovenske« pa mi je poda rila sli ko Dolo res »Pa -sionarie«, s pripisom, da 125.000 španskih žena trpi v Frankovih verigah. Člani češkoslovaške komunistične stranke pa mi niso mogli dati drugega kot, še danes skrbno hranjene, Stalinove in Leninove portrete. »Za Dimitrova in Bulgarijo« pa je bi lo ges lo predstavni kov bol gar ske de mo kra tič ne mla di ne, ki so nam de -lili razglednice mladih v narodnih no- mov posodil album. Ko sem odprla us nje no platni co, so se pred me noj zvrstile skrbno urejene strani, ki so korak za korakom opisovale Mirovo pot do Pra ge. Tu pa tam je pri peta značka, narisane so zastave držav, katerih mladi so se Festivala udeležili in shranjeni so vsi spominki, ki so si jih mladi v tistih dneh izmenjali. Spoznala sem vzdušje, ki je takrat združevalo mlade z voljo do mirne, srečne, bratske prihodnosti. Spoznala sem trud, s katerim so pri šli do tega, kar sedaj mi imamo in uživamo. Spoznala sem upor nost in zre lost takratne mladine! Hvala tovariš Miro. Morda bi se mo ra li mi mla di no ve ga ti soč -letja od tega marsikaj naučiti. V Nabrežini, 31. julija 2007. Po pripovedovanju Mira Ivančiča zapisala Zulejka Paskulin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. avgusta 2007 1 J KMEČKA ZVEZA OPOZARJA NA KOČLJIV PROBLEM Ob trgatvi ne pozabimo na zavarovanje trgačev V DEŽELI Tudi letos bo izšel vinski vodnik Tudi letos bo izšel, osmič zaporedoma, deželni vodnik vin s kontroliranim poreklom (DOC) ali tipično geografsko oznako (IGT). Kot znano je vodnik nastal na pobudo Trgovinskih zbornic vseh štirih pokrajin naše dežele. Gre za izredno pomembno pobudo, saj si vodnik postavlja predvsem cilj, da se deželno in širšo javnost seznani o kakovostni vinski proizvodnji vseh štirih pokrajin ter da se spodbuja proizvajalce k proizvodnji vedno kvalitetnejših vin. Istočasno pa je namembnost vodnika tudi usmerjanje potrošnika pri izbiri vin in na ta način pripomoči k rasti kulture uživanja vina. V pripravljalnem odboru zastopajo tržaško pokrajino dr. Walter Stanissa kot predstavnik tržaške Trgovinske zbornice, vinogradnik Euro Parovel ter dr. Mario Gregorič kot izvedenec za tržaško pokrajino, ki ga je imenovala krajevna zbornica. Po zadnjih podatkih, ki potrjujejo stalno rast števila vinarstev, bo letos prisotnih v vodniku 264 kmetij, leta 2003 j ih j e bilo 181, lani pa 259. Tudi število vzorcev vina stalno narašča, leta 2003 jih je bilo prisotnih 576, lani 1.071, v letošnji izdaji pa 1.159. Prisotnost naših vinogradnikov je, upoštevajoč tržaško vinogradniško stvarnost, zadovoljiva. Tržaška vinska proizvodnja (11 - 12.000 hl vina letno) predstavlja približno 1% celotne deželne proizvodnje vina (1.100.000 - 1.200.000 hl). Zalo j e število vzorcev vina s Tržaškega (18) nad omenjenim razmerjem, saj predstavlja 1,6% celotnega števila vzorcev. V primerjavi z lanskim vodnikom je število tržaških vzorcev v letošnjem poraslo od 13 na 18, njihova zastopanost pa od 1,3 na 1,6%. Res je, da bi bila prisotnost naših vinogradnikov in vin, upoštevajoč edinstvene značilnosti tržaških vin, posebno vitovske in terana, lahko višja, smo pa kljub vsemu z njo zadovoljni. Trgatev se je ponekod, zlasti v Br-dih, že začela, na Krasu pa se bo kmalu. Našim vinogradnikom ponavadi pomagajo pri trganju grozdja poleg sorodnikov tudi prijatelji in znanci. Trgatev v naši tradiciji ni le opravilo, s katerim se zaključi pridelovalni krog grozdja, temveč tudi prilika za družabnost, na kateri radi sodelujejo tudi ljudje, ki se ne posvečajo gojenju trte. Tu pa nastanejo težave. Po obstoječi zakonodaji mora namreč vinogradnik, upravitelj kmetije, izpolniti zahtevne obveznosti v zvezi z delovno silo, ki mu pomaga, ne glede na to, če je plačana ali to opravlja prijateljsko, brezplačno. Pri tem so izvzeti upraviteljevi sorodniki do tretje stopnje in soprogovi ali so-progini sorodniki do druge stopnje za katere ni predvidena nobena obveznost, zato lahko prosto pomagajo pri trgatvi. Seznam teh sorodnikov, je prikazan v shemi tu ob strani. Za vse ostale, najeto delovno silo, prijatelje in znance, pa je treba zadostiti obveznostim, ki jih navajamo v nadaljevanju. Upravitelj kmetije mora zaprositi za vpis svojega posestva v Zavod za socialno varstvo (INPS). Slednji mu dodeli status kmetije, ki ima pravico, da najame delovno silo. Po dodelitvi tega statusa, omenjeni zavod izda kmetiji register (Registro imprese), s katerim se najetega delavca ali kogar koli pomaga pri trgatvi vpiše na zavod sam in na urad za delo (Ufficio del lavoro). Povprečen čas za pridobitev zgoraj navedenih dokumentov sta dva tedna, zato vabi Kmečka zveza vse zainteresirane, da se čimprej javijo v njenih uradih za izpolnitev potrebnih obrazcev. Ob koncu pa še nekaj pomembnih informacij: Za najem delovne sile mora biti kmetija vpisana v seznam podjetij pri Trgovinski zbornici in imeti svojo davčno številko. Vsi delodajalci morajo imeti opravljen tečaj v smislu zakonskega odloka 626 Za vse, ki jih upravitelj kmetije namerava vpisati v seznam tistih, ki pomagajo pri trgatvi, mora razpolagati z njihovo davčno kodo (codice fiscale) in veljavnim osebnim dokumentom. Če so trgači iz Slovenije, morajo zaprositi v Italiji za davčno kodo. Še enkrat vabimo vse vinogradnike, da strogo spoštujejo zakonske obveznosti, ker so možne kontrole javnih organov, kot se že vrsto let dogaja v sosednih pokrajinah, in so v primeru nespoš-tovanja zakona podvrženi globi in kazenskemu ukrepu. USPEH - Zapis v tedniku Agrisole ekstradeviško Posnetek z lanske trgatve. Bo letošnja prav tako uspešna? kroma ČAS, KO MALONE V VSAKEM VRTU ZORIJO PRIDELKI Prehrambene in zdravilne lastnosti paradižnika, bučk in kumar olje postaja zanimivo, kakovost pa vse bolj cenejna Tednik Agrisole, ki ga izdaja najpomembnejši italijanski ekonomski časopis Il sole 24 ore, j e posvetil pred kratkim v svoj i zadnji številki (6 - 12. julij 2007) veliko pozornost tržaškemu ekstradeviškemu olju z Zaščiteno označbo porekla (ZOP Tergeste - Denominazione di Origine Controllata DOP - Ter-ges te). V svojem članku je avtor na zanimiv način prikazal sicer težke, a edinstvene naravne razmere (tla, burja), v katerih rastejo tržaški oljčniki. Tem razmeram, nadaljuje avtor, se je odlično prilagodila avtohtona sorta belica, ki je s svojo odpornostjo proti mrazu in skromnimi zahtevami po padavinah našla svoj habitat v flišastih tleh tržaškega brega. Njene organoleptične značilnosti, visoka vsebnost polifenolov, izrazita pikantnost in izstopajoča sad-nost zaznamujejo tržaško ekstradeviško oljčno olje ZOP, v katerem mora biti belica prisotna vsaj z 20 % deležem. Vedno večje zanimanje za to olje, ki je zasluga marljivih rok oljkarjev in pripravljalnega odbora za njegovo vrednotenje, je pripomoglo k hitremu porastu obsega tržaških oljčnikov. Ta obseg je v letih 80 prejšnjega stoletja zajemal 33 ha oljčnih nasadov, danes pa več kot 100, kar pomeni, da je dober del oljčnikov mladih in šele v začetku rodnosti ali tik pred njo, zato se bo količina tržaškega ekstradeviškega oljčnega olja v prihodnjih letih močno povečala. K temu gre do da ti, da se olj kar stvo na Tr žaš kem ši ri tu di nad kraš ki rob, kjer ni bi -lo tradicionalno prisotno, a se vsled otoplitve podnebja prilagaja tudi podnebnim razmeram nižjih predelov kraške planote. Članek v tako prestižnemu tedniku je vsekakor veliko priznanje za naše oljkarstvo, ki po kakovosti ne zaostaja za drugimi območji z dolgo i bogato olj-karsko tradicijo ter lažjimi proizvodnimi dejavniki. Svetovalna služba KZ V tem času, ko malone v vsakem domačem vrtu zorijo paradižniki, bučke, kumare in druge zele-njadnice, bomo opisali prehrambene in zdravilne lastnosti nekaterih. PARADIŽNIK je zelo priljubljena zelenjadnica, ki jo tudi pri nas veliko uživamo, bodisi kot svežega v solati, kot v omaki. Paradižnik vsebuje veliko karotena (predhodnika vitamina A), vitamina C in E, pa tudi nekaj vitamin B1 in B2. Med minerali omenimo kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo, natrij in druge. Paradižnik vsebuje pektin, oksalno kislino, sladkorje, predvsem glukozo in galaktozo. V zrelem paradižniku je tudi jabolčna in citronska kislina. Dobro deluje proti infekcijam, je diure-tičen, osveži obogati telo z minerali. Zelo dober je v primeru zaprtosti in pomanjkanja teka. Zelo važna je pa velika prisotnost likopina. To je eden od pigmentov, ki daje paradižniku tipično rdečo barvo. V zadnjih časih so ugotovili, da ima likopin odlične pozitivne lastnosti. Najvažnejša je, da likopin brani celice in tkiva pred negativnimi učinki prostih radikalov. Tako sta proces degeneracije in staranja celic upočasnjena. Veliko se zmanjša možnost bolezni srca, ožilja in nekaterih tumorjev, predvsem tumorja na pljučih, na želodcu, v ustih, v grlu in na prostati. Obenem visoka prisotnost likopi-na v krvi zmanjša možnost možganske kapi. Likopin je pa prisoten le v rdečih in dobro zrelih paradižnikih, medtem ko ga je v zelenih plodovih tudi 10 krat manj. Ugotovili so tudi, da telo bolj učinkovito vsrka likopin, ko paradižnik kuhamo in ko ga uživamo z maščobami. Paradižnikova omaka skupaj z oljčnim oljem na primer doprinese organizmu veliko količino likopina. Omako pa moramo čim manj kuhati, drugače postane manj prebavljiva. Če pa omaki dodamo baziliko ali druge začimbe, se prebavljivost poveča. V lekarnah dobimo tudi inte-gratorje na podlagi likopina. Kdor pa goji paradižnik v domačem vrtu, jih prav gotovo ne potrebuje, saj so zreli paradižniki veliko boljši vir likopina, kot pa umetne table- te. Zgleda tudi, da če uživamo svež in zrel paradižnik, telo veliko bolje asimilira likopin, kot če uživamo tablete. Poleg tega je uživanje zrelega paradižnika veliko bolj poceni. Paradižnik pospešuje nastajanje krvi in prekrvavitev, znižuje krvni tlak, pospešuje izločanje želodčnega soka. Uživanje paradižnikovega soka brani pljuča pred onesnaženjem ozračja. Paradižnik je torej najbolj zdravilen, ko je dobro zrel. Obenem je najbolje, da ga uživamo takrat, ko je njegov letni čas. Takrat je tudi najbolj okusen. Idealno bi bilo uživanje paradižnika le v tem času, ko ga je v vrtu na pretek in dobro zrelega, posebno pa tistega, ki ga sproti pobiramo. Če pa kupimo paradižnik v hladnih mesecih, ko ga gojijo v rastlinjakih in zunaj sezone, paradižnik vsebuje veliko manj hranilnih snovi, je brez posebnega okusa in tudi dražji. Še zelen paradižnik obenem vsebuje so-lanin, to je strupena snov, ki se z zrelostjo razgradi. V paradižniku je obenem antibiotik in alkaloid z imenom tomatin, posebno v listih. Zgleda, da deluje toksično na ličinke koloradskega hrošča in na številne glive ter bakterije. Gre povedati tudi, da listi paradižnika oddaljujejo komarje in ose. V tem času nam zelenjadni vrt ponuja tudi BUČKE (Cucurbita pepo), ki prav tako, kot paradižnik, imajo veliko prehrambenih in zdravilnih lastnosti. Najbolj okusne so takrat, ko jih poberemo majhne, do 20 cm dolge. Takrat vsebujejo tudi veliko mineralnih snovi, posebno kalija. V poletnem času zaradi vročine človeško telo izgubi veliko vode in mineralnih snovi, zato je uživanje bučk kot nalašč, da jih nadoknadimo. Bučke so torej izredno dobra zelenjava za poletni čas, tudi ker vsebuje do 95 % vode. Bučke vsebujejo veliko kalija in le 0,1 % maščob: 100 gr bučk nam nudi le 11 kalorij. Odlične so torej za shujševalne kure. Bučke obenem vsebujejo nekaj vitamine C in A, pa čeprav buče vsebuje veliko več vitamine A. 100 gr buče namreč nudi skoraj celotno dnevno potrebo po A vitamini. Bučke vsebujejo ze- lo malo sol in tudi vitamine B1, B2, C in PP, kalcij, železo in fosfor. Bučke so zelo dobre v primeru ljudi, ki imajo probleme s prebavo, zaprtje in s hemoroidi. So osvežilne in diuretične. Zelo zdravilni je olupek, ki ga žal po navadi odstranimo. Posebno pri majhnih bučkah je dobro, da olupek pustimo in ga jemo. Olupek vsebuje fo-lično kislino. 100 g ne preveč kuhanih bučk vsebuje 1 vse dnevne potrebe po tej važni kislini. Bučke vsebujejo tudi karotenoide, ki ščitijo kožo. Surove ohranijo največ prvotnih lastnosti. Zelo malo izgubijo, če jih le malo dušimo. Če pa jih kuhamo v vodi, posebno več časa, izgubijo veliko prvotnih snovi, kot so vitamini in minerali. Bučke so osvežilne in lahko prebavljive, zato zelo dobre tudi za otroke in starejše ljudi. Obenem so diuretične. Bučke uporabljamo tudi v kozmetiki, saj hranijo in osvežijo suho kožo. V isto botanično družino kot bučke, pripadajo tudi KUMARE. Tudi slednje so zelo priporočljive za shujševalno kuro, saj na 100 gr zelenjadnice je le 14 kalorij. Obenem, podobno kot bučke, kumare vsebujejo kar 97 % vode. Zato je kumara diuretična, osvežilna in zelo dobro očisti telo. Kumare vsebujejo veliko kalija, pa tudi kalcija, fosforja in vitamina A in nekaj vitamine C. Večkrat kumare niso dovolj prebavljive. Zato večkrat jih režemo na rezine, nato jih potre-semo s soljo. Od vselej rezine kumare dobro denejo, če jih postavimo na kožo, posebno na obraz. kot sredstvo za čiščenje in hidriranje kože. S sveže odrezanimi kolobarji odpravimo podočnjake. Ob prvih rdečicah zaradi sončne pripeke, kumare precej omilijo rdečico. Dobe so za osebe, ki bolehajo za revmo. Kumare čistijo kri in so zelo dobre za diabetike. Sveži sok kumar odvaja strupene snovi iz telesa. Kumare vsebujejo grenčine kukurbitacine, ki se nahajajo v plodovih. V večjih količinah so strupeni. Kumare vsebujejo še sladkorje, celulozo, hemicelulozo, pen-tozne, pektinske snovi, adenin, ar-ginin in eterična olja. Magda Šturman 1 8 Nedelja, 19. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Pancotto: »Izkušena ekipa, nikakor priletna« Trener zavrača očitke, da je sestavil ekipo »starčkov«- Letos pričakujejo več Poznavalci in tisti, ki so neposredno akterji italijanske košarkarske A lige napovedujejo, da bo letošnje prvenstvo eno izmed najatraktivnejših. »Izenačeno in kvalitetno prvenstvo je seveda tudi izziv za vse ekipe,« nam je potrdil napovedi trener vi-demskega Snaidera Cesare Pancotto. Osemnajst ekip z odličnimi igralskimi kadri bo bržkone prava poslastica za vse ljubitelje košarke. Pravih favoritov ni, tako da bo tekma za prva mesta odprta vse do zadnjega kola. Tega mnenja je tudi Pancotto, ki je s svojimi varovanci začel s pripravljalnim obdobjem že v četrtek, v ponedeljek pa odpotuje v Trbiž na tedenske priprave. Če je Snaidero prva ekipa med prvoligaši, ki je javnosti predstavila spisek igralcev, je to predvsem zato, ker so bili cilji letošnje sezone bržkone že zgodaj dodelani. Izboljšanje lanskih prvenstvenih nastopov in končnega 12. mesta so tudi za potrjenega trenerja Pancotta, ki bo tretjo sezono vodil Snaidero, nesporni. »Z nakupi in kontakti željenih igralcev smo začeli že takoj po zaključku prvenstva. Tudi naše odločitve so bile takojšnje, kar nam je omogočilo, da smo spisek takoj zapolnili,« nam je pred včerajšnjim večernim treningom povedal Pancotto. Zvestobo »oranžni« majici je obnovilo pet igralcev: Pen-berthy, Antonutti, Di Giuliomaria, Zacchetti, Allen in Lovatti. Igralski kader pa so zapolnili štirje tujci, in Italian Riccardo Truc-colo, ki je lani igral v drugi ligi pri Edimes Pavia. Dva Američana (Brook Sales in Nate Green), Grk Nicos Vetoulas in Nemec Sven Schultze so važne okrepitve, ki bodo bržkone dopolnjene tudi z Američano Lucianom Pesoli, ki ima italijanske korenine. »Izkušena ekipa, nikakor pa ne priletna,« odgovoraja trener Pancotto, ki se nikakor ne strinja z izjavami, da je sestavil ekipo »starčkov«. »To je ekipa, ki bo trdo trenirala, da bo dosegla zastavljene cilje in predvsem, da bo vsem gledalcem pokazala lepo košarko.« Steber ekipe ostaja veteran Allen, 34-letni organiziator igre, ki ima po mnenju trenerja dodelano osebnost, predvsem pa ostaja zgled za vse ostale. Kljub temu pa poudarja trener Pancotto si bo vsak igralec moral vsakič znova zagotoviti mesto v začetni peterki: »Ekipo sestavljajo res kvalitetni igralci, kar mi lahko omogoča, da vsako tekmo začnem z drugo postavo. Mesto v začetni peterki bo imel le tisti, ki si bo to zaslužil: to poudarjam predvsem zato, ker bi rad, da bi bili vsi vseskozi motivirani,« je načrte orisal Pancotto in dodal, da sestavlja moštvo kar pet italijanskih igralcev (Zacchetti, Di Giuliomaria, Antonut-ti,Adami in Lovatti), ki jih je formiralo videmsko moštvo. Dodana vrednost pripravljalnemu obdobju bodo prav gotovo številna prijateljska srečanja in nastopi na različnih turnirjih. Videmska peterka se bo pomerila tudi z ljubljanskim Slovanom (25. septembra), Unionom Olimpijo (1. septembra) in s košarkarskim klubom Elektra iz Šoštanja. Pripravljalne tekme bodo trenerju pokazale, ali je delo kvalitetno in če so smernice tehničnih odločitev igre pravilne. Cesare Pancotto (zgoraj) je s pomočjo generalnega direktorja Maria Ghiaccija sestavil v Vidmu konkurenčno moštvo, v katerem Mike Penberthy (desno) še vedno eden od stebrov kroma, ansa Videmski Snaidero je že tri leta edina deželna ekipa, ki nastopa v najvišji državni košarkarski ligi. Košarkarsko gibanje je namreč v zadnjih letih v naši deželi nekoliko splahnelo, saj je tržaško moštvo zašlo v težave in že nekaj let ne nastopa na višji ravni. Kar štiri sezone (od leta 2000 do leta 2004) sta nastopali v A-ligi istočasno dve ekipi: Trst in Videm. Tržaško in nasploh deželno relanost trener Pancotto dobro pozna: želja, da bi Trst, Gorica in Pordenon ponovno povzdignila košarko na višji nivo, je po njegovem mnenju realna: »Seveda je potrebna mogočna struktura, število oseb, ideje, volja in seveda finančna sredstva, ki so danes v globaliziranem športu nujna.« Kaj pa meni trener o bližajočem se evropskem prvenstvu? »Prvenstvo vključuje veliko tekem, ki bodo odigrane v zelo kratkem času. Tak tip tekmovanja zahteva od igralcev veliko fizično pripravljenost. Če se osredotočim na Recalcatijevo Italijo, verjamem, da je ekipa letos odlično pripravljana in ima fizične in tehnične kvalitete, obenem pa tudi igra s srcem. Vsak trener bi rad treniral tako ekipo,« meni Pancotto, ki pričakuje dober nastop italijanske reprezentance. Ali bo Recalcati s svojimi varovanci dosegel medaljo ali ne, je še vprašanje: prvi cilj je osvojitev mesta, ki vodi neposredno v Peking. Veronika Sossa NOGOMET Triestina po 11-m izločila Bologno Bologna - Triestina 4:5 po 11-m (1:0, 1:1) STRELCA: Mingazzini (B) v 20., Graffiedi (T) v 70. min. TRIESTINA: Rossi, Milani, Mezzano, Lima, Pesaresi, Piangerel-li, Testini, Gorgone (od 72. Da Dalt), Granoche (od 46. Graffiedi), Alle-gretti, Šedivec (od 60. Sgrigna). BOLOGNA - Triestina je po streljanju 11- m (z bele točke so zadela Testini, Graffiedi, Sgrigna in vratar Rossi, zgrešil je Pesaresi) se je Triestina uvrstila v 3. krog državnega pokala, v katerem se bo 29. avgusta doma pomerila s Catanio. Tekma je bila izenačena. Bologna je bila boljša v prvem delu (dva posega Rossija), Triestina pa je bila nevarna le po prostem strelu Allegret-tija, ki ga je domači vratar odbil v kot. Gol je padel po zaslugi aktivnega Ma-razzine, njegov strel v prečko pa je v mrežo potisnil Mingazzini. V drugem polčasu je prišla na dan dobra telesna pripravljenost gostov, Graffiedi in Sgrigna pa sta pokazala več kot Gra-noche in Šedivec v prvem polčasu. V 70. min. se je po napaki Bologne žoge polastil Sgrigna, jo podal Graffiediju, ki iz ugodnega položaja ni zgrešil. V 6. min. podaljška je Allegretti po prekršku nad Testinijem (in izključitvi Castellinija) zastreljal enajstmetrovko, sodnik pa je v 112. še razveljavil gol Bologne. Ostali izidi: Bari - Vicenza 2:0, Ascoli - Genoa 3:2 po podaljških, Rimini - Treviso 3:1, Napoli - Pisa 3:1 po podaljških, Ravenna - Piacenza 1:2. Materazzi razkril skrivnost RIM - Tednik Sorrisi e canzoni TV je razkril skrivnostno žalitev, ki jo je Marco Materazzi izrekel na račun Zinedina Zidana med finalno tekmo nogometnega SP v Nemčiji. Zidanovo sestro je ozmerjal s kurbo. Stavek je zapisan v avtobiografski knjigi, ki jo bo Materazzi objavil v začetku septembra. Donadoni izbral tudi Quagliarello in Di Nataleja RIM - Za prijateljsko tekmo v Budimpešti proti Madžarski (v sredo 22. avgusta, Tv raiuno ob 20.50) je selektor Roberto Donadoni v reprezentanco povabil tudi napadalca Udineseja Quagliarello in Di Nataleja. Seznam, vratarji: Amelia (Livor-no), Buffon (Juve), Curci (Roma); branilci: Barzagli in Zaccardo (Palermo), Cannava-ro (Real Madrid), Grosso (Lyon), Materazzi (Inter), Oddo (Milan), Zambrotta (Barcelona). Sredina: Ambrosini, Gattuso in Pir-lo (Milan), Aquilani (Roma), Diana in Pa-lombo (Samp). Napadalci: Del Piero (Juve), Di Natale (Udinese), Inzaghi (Milan), Qua-gliarella (Udinese), Toni (Bayern). Kvalifikacije VN Češke: Stoner prvi, Rossi šesti BRNO - Avstralec Casey Stoner je bil najhitrejši v kvalifikacijah za današnjo motociklistično VN Češke v Brnu. Na prvi preizkušnji po skoraj mesecu dni premora je v elitnem razredu motoGP prvi voznik Ducatija prehitel svetovnega prvaka Američana Haydna (Honda), tretji čas pa si je privozil Španec Pedrosa (Honda).S 44 točkami zaostanka Stonerjev najbližji zasledovalec v SP, Valentino Rossi (Yamaha), je dosegel šesti čas, pred njim pa bosta dirko začela še Američan John Hopkins (Suzuki) in Francoz Randy de Puniet (Kawasaki). V četrtlitrskem razredu je bil najhitrejši Španec Jorge Lorenzo (Aprilia), v najšibkejšem razredu do 125 ccm pa Madžar Gabor Talmacsi (Aprilia). Voigt drugič zapored HANNOVER - Nemec Jens Voigt (CSC) je osvojil kolesarsko dirko po Nemčiji in hkrati postal prvi tekmovalec v zgodovini dirke - dirka po Nemčiji poteka že od leta 1911 -, ki je slavil dvakrat zapored. V 143 kilometrov dolgi deveti in hkrati zadnji etapi od Einbecka do Hannovra je zmagal Voigtov rojak Gerald Ciolek (T-Mo-bile), kar je že njegova tretja etapna zmaga na letošnji dirki. PRED ATLETSKIM SP V OSAKI Moški tek na 100 m: črnopolti za zmago, Matic Osovnikar za primat med belci ZDA bi skupaj z Jamajko lahko napolnile finalni tek - Spolzka tla razglabljanj o rasnih razlikah Finalni tek na 100 metrov za moške bo trajal manj kot deset sekund. Res se lahko zgodi, da bo neprimerno vreme to predvidevanje obrnilo na glavo. Le težko, v resnici je skoraj nemogoče, bomo v os-merici našli bledokožca. Genetske razlike med rasama že načenjata vnemo belcev za ta tek, kajti že vnaprej je zapisano, da z zmago na kakem velikem tekmovanju ne bo nič. Kdor more si enostavno »kupi« atleta na afriškem trgu (sem spadajo razuzdani petrolejski kralji) ali po prehitevalnem pasu dodeli možnost nastopanja atletu, ki je kam v Evropo prišel s trebuhom za kruhom. So pa tudi taki, ki so se atletsko že rodili v novih domovinah in jih nikakor ne moremo uvrščati med plačance. Zelo priljubljeno je že nekaj časa iskanje najhitrejšega belca. Po zaslugi Matica Osovnikarja v to iskanje posegamo tudi Slovenci. Na lanskem EP je bil Matic tretji na cilju, belopolto zlato pa mu je odvzel Rus Jepišin. Zmagal je seveda črnopolti Obikwelu, ki si kruh služi v portugalskem dresu. Za Osovnikarja, ki seje letos odlikoval s solidno serijo tekov in je po lastnih besedah pripravljen optimalno, so se odprle nove možnosti. Jepišina zaradi poškodbe v Osaki ne bo. To sicer ne pomeni posebno veliko, ker v teku na 100 metrov odločajo malenkosti, ki pretvor-jene v stotinke sekunde lahko spreminjajo vsa logična predvidevanja. ZDA, ki bi z Jamajko same lahko napolnile finalni tek, bodo v Osaki nastopile z letos prvouvrščenim Gayem (9,84), drugi bo manj znani Jelks, tretji pa skoraj neznan Samuels, ki ga najdemo samo na lestvici časov doseženih s pomočjo premočnega vetra in še tam z ne posebno ugledinimi 10,14. Na lestvici letos najhitrejših na svetu so bili pred Jelksom kar štirje drugi Američani, ki pa iz raznih vzrokov niso našli mesta v ekipi. Samuels je imel na papirju pred sabo vsaj 20 rojakov, bil pa je primerno uspešen na izbirnih tekmah. Iskanje belca na lestvici, ki jo sproti ažurira mednarodna atletska zveza, je mučna zadeva, izpade pa lahko tudi kot rasizem. Neki Jaysuma Saidy Ndure (letos 10,07) bo tekel za Norveško, dvomimo pa, daje belec. Britanski šprinterji so vsi črne polti. In že smo na ravni, ki jo obeta Osovnikar. Jamajčan Asafa Powell je letos z lahkoto dosegel čas 9,90 in ga lahko v Osaki imamo za prvega favorita, čeprav ga včasih že pestijo poškodbe ansa Povedal je, da se bo skušal prebiti v polfinale, kar tudi po njegovem ne izgleda preveč ambiciozno, stvarnost pa je taka. V primeru, da bodo obveljala predvidevanja o izboljševanju osebnega rekorda (sedaj pri 10,14), ga v polfinalu lahko mirno pričakujemo. In tudi ne samo kot statista. Ko gre za šprinterje črne polti iz ZDA in karibskega območja (ti pridobivajo brzino in moč pretežno v klubih iz ZDA), se od daljnega leta 1988, ko so na OI ujeli v protidopiško past Bena Johnso-na, porajajo dvomi o »čistosti« masivnih mišičnih strojev. Naj bo jasno, da so vsi čisti, dokler ni krivda dokazana. Nekdo je povedal, da so črnopolti ljudje iz nove celine prestali hudo selekcijo, ki jo je vsililo suženjstvo. Prebili so se najmočnejši in se po darwinski teoriji prelevili v superma-ne. Letošnja borza ni še razkrila vseh vrednosti. Sploh je eden svetovnih rekorderjev Justin Gatlin (9,77) »za zapahi« zaradi afere z dopingom. Jamajčan Asafa Powell je doslej tekel 9,90 in to z veliko lahkoto. Imeti ga moramo za prvega favorita, čeprav obstaja vtis, daje nekje na meji telesne vzdržljivosti in da se ogrodje v obliki poškodbe lahko nalomi. Lahkotnost njegovih zmag je bila vsaj delno odvisna od ne preostre konkurence. V Osaki izogibanje nasprotnikov ne bo mogoče in teči bo treba na vse ali nič. Še nekaj o zunanjosti črnopoltih šprinterjev: pred leti so se predstavljali z masivnimi zlatimi ogrlicami. (Bodimo pošteni in dodajmo, da so jih globalizacijsko posnemali tudi nekateri belci). Sedaj je ogrlic manj. Verjetno so jim dopovedali, da tistih 20-30 dkg zlata nekaj upočasnju-je tek. Pa saj gledajo dirke formule ena! Če bo kdo na zaslonu ob imenu Churandy Martina (letos 10,06) opazil oznako AHO naj ve, da gre za Holandske Antile. (dk) / ŠPORT Nedelja, 19. avgusta 2007 19 ODBOJKA Vitezova prvič v začetni postavi Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca si je že pred današnjim zadnjim kvalifikacijskim nastopom proti Braziliji zagotovila uvrstitev v zaključni četveroboj grand prixa 2007, ki bo konec prihodnjega tedna v Ningboju na Kitajskem. Poleg Italije so si finalni nastop že zagotovili tudi Kitajska, Brazilija in Rusija. V tekmi tretjega kroga kvalifikacij so »azzurre« včeraj na Taj-vanu s 3:1 (25:21, 25:19, 23:25, 25:16) odpravile Dominikansko republiko. Prvič na tej prestižni manifestaciji, kije po pomenu enaka svetovni ligi za moške, je naša odbojkarica Sandra Vitez začela tekmo v standardni postavi, saj jo je trener Massimo Barbolini uvrstil na krilo namesto Serene Orto-lani. Kontovelova odbojkarica, sicer članica Sassuola v A1 ligi, je v treh setih skupno zbrala devet točk in vpisala zadovoljive statistike. Skupno je namreč izvedla 16 napadov z izkupičkom šestih točk in štirih napak, dosegla je tudi dva bloka in eno točko na servisu (skupno 12 servisov in 3 zgrešeni servisi), solidno pa se je odrezala tudi v sprejemu servisa, saj je nasprotnikov servis sprejela 18-krat, od tega desetkrat brezhibno, en sprejem pa je zgrešila. »Predvsem se veselim dobrega sprejema, saj sem se tega najbolj bala. V ostalih elementih sem bila bolj povprečna,« je povedala Sandra po tekmi. Poleg Vitezove je Barbolini tokrat že od vsega začetka zaupal tudi Fiorinovi (16 točk). Gonilna sila ekipe je bila tudi tokrat Kuban-ka Taismary Aguero, ki je skupno dosegla 18 točk. »Azzurre« so proti nasprotnicam, ki so z blokom dosegle kar 16 točk (Italije le štiri), izgubile tretji set, kar je imelo za posledico prav zamenjavo Vitezove z bolj izkušeno Ortolanijevo, ki je v četrtem setu prispevala osem točk. Ostale točke za Italijo so bile takole porazdeljene: Fiorin 16, Guiggi 9 in Barazza 8. KOŠARKA - Začetek priprav D-ligašev Vrzeli v seznamu igralcev Brega in Kontovela Pri Kontovelu snubijo Doglio in Budina, pri Bregu pa edina novost center Jerman V letošnji D-ligi bomo imeli po štirih sezonah le dve naši ekipi, Breg in Kon-tovel. Sokol naj bi najbrž letos nastopal v promocijski ligi, čeprav ostaja odprto vprašanje igralskega kadra, ki ima še veliko vrzeli. Odločitve nekaterih igralcev in predvsem sestava ekipe Kontovela bo odločala o nastopanju nabrežinske ekipe. KONTOVEL - Čeprav bo Kontovel začel s treniranjem v sredo, 22. avgusta, ostaja spisek igralcev še ohlapen in deloma nezapolnjen. Po pogovoru s predsednikom Markom Banom in trenerjem Danijelom Šušteršič so bili vsi igralci prejšnje sezone potrjeni. Kot smo že poročali, se h Kontovelu vračata Peter Lisjak in Matej Guštin, ki sta lani igrala pri Jadranu. Okrepitev pod košem pa nedvomno predstavlja Matej Budin, ki se po enoletni odsotnosti zaradi poškodbe spet vrača na parket. Predsednik Kontovela nam je sicer povedal, da se v vrste vrača Denis Doglia, ki je lani igral pri Sokolu, trener pa je informacijo tudi potrdil. Novice pa ni potrdil zainteresirani, saj nam je sporočil, da ga zaenkrat snubijo v C2-ligi v Ronkah. V primeru ekipe pri Sokolu bo najbrž ostal v Nabrežini, kot nam je povedal tudi Marko Hmeljak. Kontovelove vrste naj bi okrepil tudi Gregor Budin, ki ga je društvo kon-taktiralo. Budina na prvem treningu v sredo ne bo (tako nam je zainteresirani tudi potrdil v telefonskem pogovoru), saj bo odločitev o njegovem nastopanju padla šele takrat, ko bo dorečena Sokolova usoda. Kontovelov dres zapušča Jan Sossi (jr), ki bo naslednjo sezono igral pri Sokolu. Informacijo je potrdil igralec. Dokončen spisek igralcev, ki bodo nastopali pod vodstvom Danijela Šušteršiča in Claudia Starc, pa bo znan danes, saj se bo vodstvo kluba zbralo na sestanku. BREG - Tudi pri tem društvu dokončnega spiska še nimajo. Po pogovoru s predsednikom Borisom Salvi smo ugotovili, da bo letos odhodov in prihodov kar nekaj, obenem pa košarkarsko sceno dopolnjuje še veliko odprtih vprašanj. Fizični del priprav bo najbrž potekal zadnji teden avgusta pod vodstvom Tineta Kraševca, drugi del pa v začetku septembra pod taktirko potrjenega trenerja Davida Pregarca. Odhodi. Organizator igre Saša Krčalič najbrž zapušča Breg: »Saša je izra- V primeru da nabrežinske ekipe ne bodo sestavili, bi Marko Hmeljak med številnimi ponudbami izbral slovensko društvo kroma zil željo, da bi se preizkusil le v trenerski vlogi pri Boru, dokončne odločitve pa še ni sprejel,« je povedal Salvi. Mauro Bem-bich se seli h Poggiju, kjer bo nastopal tudi v D-ligi, Dimitrij Markovič pa bo igral pri Kopru. Prihodi. Najvažnejša okrepitev Brega je prav gotovo prihod Pavla Križmana, ki se seli iz nabrežinskega društva. Po poškodbi se vrača Walter Widmann, ob njem pa bosta v plavem dresu najbrž nastopila Massimiliano Cerne in Mitja Ste-fančič. Cerne, ki je igral tudi pri Jadranu in Servolani, se na parket vrača po dveh letih mirovanja, Stefančič pa je lani igral pri Ciciboni, po povabilu Bregovega vodstva pa je takoj sprejel izziv. Oba prideta v poštev v primeru, da bo Saša Krčalič res zapustil Breg. Ekipo naj bi okrepil 28-let-ni Bojan Jerman, center, ki je igral pri Portorožu v drugi slovenski ligi. Ali bo ekipo res okrepil visoki Slovenec in do sedaj še edini center na Pregarčevem spisku, pa bo znano šele po prvih treningih v začetku septembra. Vprašljivi.. Ivan Ciacchi je sicer izrazil željo, da bi igral še pri Bregu, po- nudbo pa je dobil v Ronkah. Vprašljivo je tudi nastopanje Kristjana Škorje, saj bi s prihodom Jermana, bili že zapolnjeni obe mesti za tujce. Predsednik je potrdil 100 % prisotnost le štirih igralcev: Mitje Jevnikarja, Boruta Sile, Mitje Oblaka in Luke Udoviča. O usodi vseh ostalih igralcev - Klabjana, Lovrihe, Morellija, Posarja, Puzzerja in Se-mija - pa nam je predsednik Salvi povedal, da so seveda na seznamu, a se igralci in vodstvo še niso dokončno dorekli, predvsem zato, ker jim službene obveznosti ne dovoljujejo, da bi bili 100 % prisotni. Cilji o napredovanju so najbrž še vedno poglavitni tudi pri sestavi moštva, zato bo vodstvo sestavilo tako ekipo, ki bo 100 % na razpolago trenerju. Če bi to pogojevalo nekatere odhode igralcev, nam je predsednik Salvi povedal, da bi društvo lahko poiskalo nadomestitve, najbrž pri nabrežinskem Sokolu. V ožjem izboru je Marko Hmel-jak, ki pa še ne ve, ali bo naslednjo sezono še aktiven. Hmeljak nam je potrdil, da ga poleg Brega snubi kar nekaj ekip. Predsednik Salvi je tudi omenil Vidalija, ki pa bo saniral poškodbo šele januarja. ODBOJKA - V Gorico se je vrnilo precej kakovostnih igralk Govolley »previdno ambiciozno« S kombinacijo starejših in mlajših igralk naj bi v letošnji ženski D ligi odigrali še kar vidno vlogo Odločitev slovenskega goriškega društva Govolley, da od zmagovalca lanske goriške 1. divizije Pierisa prevzame pravico do igranja v ženski D ligi, je bilo eno od odbojkarskih poletnih prese-ne čenj. Druš tvo se je v pre teklih le tih povzpelo nič manj kot do B1 lige, previsoki let pa se je, kot se pogos tokrat zgodi, končal z nizkim padcem. Dobesedno, saj Govolley v minuli sezoni ni nastopal na članski ravni, njegove igralke pa so bogatile igralski kader drugih klubov. V klubu so si medtem časom li-zali rane in društvo kadrovsko ter finančno rekonstruirali, ocenili pa so, da je zdaj čas za odprtje novega cikla. »Ligo smo odkupili predvsem zato, da bi naše igralke spet združili pod isto streho in s kombinacijo starejših in mlajših odbojkaric ustvarili okolje, v katerem lahko delamo kvalitetno in resno hkrati. Po nekaj težkih in neuspešnih sezonah želimo požeti sadove dela, ki smo ga opravili na mladinski ravni,« je pove dal Raj ko Petejan, ki je eden od stebrov kluba in bo v novi sezoni tudi trener moštva. Govolley stopa v D ligo z ekipo, ki lahko v njej bržkone odigra vidno vlogo. »Domov« so se namreč vrnile sestri Tamara in Barbara Visintin (slednja je sicer trenutno poškodovana), Paola Med bolj izkušenimi igralkami, ki bodo spet branile barve Govolleya, je tudi Paola Uršič kroma Uršič, Isabel Mania in tudi mlada Ilaria Černic, vse pa so že igrale v deželnih in tudi državnih ligah. Pridobili so tudi Lucio Danielis, kije lani igrala za Mos-so (1. divizija), verjetno bo spet igrala tu- di Irene Costariol, v teku so še nekateri drugi pogovori, ekipo pa bodo dopolnili z mladimi iz vrst ekipe under 16. Gre za zelo mlade igralke od letnika 1992 do letnika 1994, ki so se na zahtevnejše nas- tope pripravile tudi tako, da so s Pete-janom redno vadile tudi med poletjem. »Na papirju je ekipa dobra. Če se bo ustvarilo pravo vzdušje, če bo začetek sezone uspešen, se lahko potegujemo za dobro uvrstitev, čeprav kakih visoko donečih napovedi ne bi dajal,« je še dejal Petejan. Razume pa se, da bi bili pri Govol-leyju zadovoljni, če bi se vsaj vključili v boj za play-off, ki so ga v ženski D ligi spet uvedli in bo zadeval uvrstitve od 2. do 5. mesta. Mlajši del ekipe se bo 26. avgusta odpravil na priprave v Novo mesto, naslednji teden pa bodo nadaljevali z vadbo doma. V D ligi bosta, kot znano, igrali tudi združena ekipa Bora in Brega ter Kontovela. Bor/Breg se bo na prvem treningu pod vodstvom Marka Kalca zbral 27. avgusta, ekipa pa bo enaka lanski, novost predstavlja le povratek podajal-ke Giulie Sadlowski (letnik 1980), ki zaradi službenih razlogov več let ni igrala. Kontovel bo s pripravami (trener Tanja Cerne) začel 10. septembra, ekipo pa bodo sestavljale igralke, ki so lani prepričljivo zmagale v 1. diviziji na Tržaškem. Chiara Fazarinc, kije bila lani članica Libertasa v B2 ligi, se h Kontovelu ne želi vrniti. □ Obvestila KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379. NK POMLAD sporoča, da bo prvi trening za ekipi naraščajnikov in najmlajših letnika 1993 jutri, 20. avgusta ob 17. uri v Dolini. FC PRIMORJE sporoča, da bo prvi trening ekipe mladincev jutri, 20. avgusta ob 18. uri na igrišču Ervatti. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Repnu. Za informacije 3289518440 (Maurizio). ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra (od 10.00 do 12.30) na odprtem igrišču Dijaškega doma (Svetogorska ul. 87), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. Možna je tudi prehodna, ustna prijava, dokončni vpis pa kar 3. septembra v Dijaškem domu pred pričetkom vadbe. ŠD SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini ba-sketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338 4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19.00 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici ponovno obratovala s poletnim urnikom od jutri dalje. OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: in-fo@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 3497597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349597763 Nastja. 20 + Nedelja, 19. avgusta 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Alpe Jadran - Dorbci: Večjezični pouk v Kanalski dolini 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: Živijo ohcet 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.10 Nad.: Sottocasa 7.00 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Linea verde - Obzorja 10.05 Aktualno: Tistega dne v Nazarethu - Zgodba katoliške cerkve 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave 13.30 Dnevnik 14.00 Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert, Fritz Wepper) 14.50 Variete: V pričakovanju izbora "Miss Italia" (vodi Claudia Andre-atti) 16.15 Dok.: Quark Atlante 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: Qualcosa di biondo (dram., It., '84, i. Sofia Loren) 19.05 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard) 20.00 Dnevnik 20.35 Nogomet: Inter - Roma (superpokal Italije) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.15 Aktualno: Oltremoda Reloaded 1.00 Nočni dnevnik/Knjige 1.20 Kinematograf Rai Due 6.10 Dok.: Svet koralov 6.45 Dok.: Morje ponoči 7.00 Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose Parkers 8.00 Jutranji dnevnik Tg2 8.20 Nan.: Freddie 9.00 Dnevnik 9.05 Variete: Random 10.30 Dnevnik 10.35 Variete: Random, vmes Art attack in Magic English 11.30 Nan.: Ed - Trenutki norosti (i. Tom Cavanagh, Evan Handler) 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) 13.00 Dnevnik 13.25 Tg2 Motorji 13.40 Tg2 Eat Parade 14.00 TV film: La scelta di Paula (kom., ZDA, '04, i. Jeff Daniels) 15.50 Nan.: Turbo 2 (krim., It., '99, i. Anna Valle, Roberto Farnesi) 17.20 Rai šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik, vreme 18.05 Dok.: Tg2 Dosje 18.50 Nan.: Jake 2.0 19.40 Risanke 20.30 Dnevnik Tg2 21.05 Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) 22.40 Nan.: Crime Stories 23.30 Nočni dnevnik Tg2 23.50 Športna nedelja 1.10 Rubrika o židovski kulturi V" Rai Tre 6.00 7.00 9.05 9.40 11.15 12.00 12.10 12.40 13.10 14.00 14.30 15.35 16.45 17.10 Fuori orario Variete za najmlajše Variete: Screensaver Film: Racconti romani (kom., It., '55, i. Vittorio De Sica) Nan.: Saranno famosi Dnevnik, šport, vreme Aktualno: Telecamere Okkupati Aktualno: Passepartout Dnevnik, deželne vesti Eduardovo gledališče: Quei figuri di tanti anni fa (i. Luca De Filippo, Luigi Uzzo) Šport: kolesarstvo Dok.: Geo magazine Film: Letti separati (kom., ZDA, '63, i. James Garner, Lee Remick) 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Il padrino - 3. del(dram., ZDA, '91, r. F.F. Coppola, i. Al Pa-cino, Diane Keaton, Andy Garcia) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Film: Blind Horizon (thriller, ZDA, '04, i. Val Kilmer, Nev Campbell) 0.25 Dnevnik, vreme 1.30 Fuori orario Rete 4 6.05 Nan.: Pot za Avonleo 7.00 Pregled tiska 7.20 Nan.: Don Tonino 9.35 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: C' era una volta un piccolo naviglio (kom., ZDA, '40) 15.20 Nan.: Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja 15.50 Film: Dalle Ardenne all' inferno (vojni, It., '67, i. Frederick Stafford) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falk, Ricardo Montalban) 21.15 Film: Torna a settembre (kom., It., '61, i. Rock Hudson, Gina Lollo-brigida) 23.20 Nan.: 24 od 5.00 do 7.00 (i. Kiefer Sutherland, Roger R. Cross) 1.00 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet - Meteo 5 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Dok.: Potovanje okrog sveta 9.20 Film: The War (dram., ZDA, '96, r. Jon Avnet, i. Kevin Costner, Elijah Wood) 11.00 Tg com/Meteo 5 12.00 Nan.: Summerland (i. Taylor Cole, Ryan Kwanten, Jesse McCartney) 13.00 Dnevnik, vreme 13.35 TV film: Il bello delle donne 2 - December (i. Stefania Sandrelli, Massimo Bellinzoni) 15.35 Film: Fantozzi in Paradiso (kom., It., '93, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio) 16.30 Tg com/Meteo5 17.30 Nan.: Carabinieri 5 (It., '05, i. Ales- sia Marcuzzi) 20.00 Dnevnik TG 5 in vreme 20.40 Film: The Unsaid (thriller, ZDA-Kan., '00, i. Andy Garcia, Vincent Kartheiser, Linda Cardellini) 22.00 Tg com/Meteo 5 23.00 Film: Mad City (dram., ZDA, '97, r. C. Costa-Gavras, i. Dustin Hoffman, John Travolta) 1.20 Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.35 Nan.: Off Centre, 7.00 Lois & Clark 7.50 Variete za najmlajše 10.10 Nan.: Power Rangers Lost Galaxy (i. Russell Lawrence, Danny Slavin), 10.55 Robin Hood 10.45 SP v motociklizmu: VN Češke - 125 ccm 12.25 Odprti studio, vreme 12.10 SP v motociklizmu: 250 ccm, 14.00 MotoGp 15.00 Športna odd.: Grand Prix - Fuori giri 16.00 Film: Howard in usoda sveta (fant., ZDA, '86, i. Lea Thompson) 18.00 Nan.: Mr. Bean 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Nan.: Love Bugs 3 19.25 Nan.: Prima o poi divorzio (i. Anthony Clark, Mike O' Malley) 20.00 Tg com/Meteo 20.20 Variete: Candid camera 21.10 Nad.: Benedetti dal Signore (It., '02, r. Francesco Massaro, i. Enzo Iac-chetti, Ezio Greggio) 23.25 Variete: Sputnik 0.45 Variete: Pokermania ^ Tele 4 9.30 Horoskop, svetnik dneva 11.00 Nad.: Marina 11.40 ADN Kronos 12.00 Papežev blagoslov 12.40 Dok.: Drevesje 13.00 Automobilissima 13.20 Poletne osebnosti 13.45 Dok.: Majella 14.00 Nan.: Bonanza 15.40 Dok.: Gvatemala 17.30 Risanke 20.30 Vsi na morje 20.50 Poletna srečanja v kavarni "Versi- liana" (vodi Romano Battaglia) 22.20 Film: The President's Man (pust., ZDA, '02, i. Chuck Norris), 23.55 Stesso mare stessa spiaggia (kom., It., '83) LA 7.00 9.45 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.30 23.50 1.45 La 7 12.00, 20.00, 0.50 Dnevnik Film: Noi siamo le colonne (kom., It., '56, i. V. De Sica) Nan.: Angelski dotik Nan.: Matlock Film: Matrimonio per colpa (kom., ZDA, '96, i. Dan Aykroyd) Nan.: Čarovnice Film: La gang dei diamanti (krim., ZDA, '67, i. George Hamilton) Film: Gandhi (dram., VB, '83, r. R. Attenborough, i. Ben Kingsley) Nan.: Sex and the City Film: Un' arida stagione bianca (dram., ZDA, '89) (t Slovenija 1 7.00 9.50 10.20 10.45 11.15 11.20 12.00 13.00 13.10 14.05 14.15 14.35 15.05 17.00 17.15 18.15 18.30 18.55 19.20 19.55 21.05 21.55 22.50 23.15 23.35 1.00 1.25 Živ žav Žogarija - ko igra se mularija: Koper Dok. nan.: Pod evropskim nebom Na obisku Ozare Dok.: Nadškofija Maribor Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Glasb.-dok. oddaja: 50 let Avseni-kove glasbe Nekaj minut za domačo glasbo Dobrote istrske kuhinje TV nad.: Vrtičklarji - Voluhar Film: Hud (vestern, ZDA, '63, r. Martin Ritt, i. Paul Newman, Mel-vyn Douglas) Poročila, šport, vreme Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Niko Goršič Risanke Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, šport Dajmo, naši! Glasb.-dok. odd.: Slovenija med zvezdami - Kvintet Dori Družinske zgodbe Ars 360 Poročila, vreme, šport Film: Mediteran (It.) Dnevnik Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.10 9.40 9.50 10.55 11.35 12.05 12.35 13.35 15.20 16.55 18.50 19.30 20.00 20.50 21.20 21.50 23.25 0.10 1.40 2.10 16.45 Dok. oddaja 17.10 Folkest v Kopru 18.00 Program v slovenskem jeziku: Vur- berk Festival 19.00 Vsedanes, 19.20 Šport 19.25 Dok.: Morska plovba 19.55 Vesolje je, 20.25 Istra in 20.55 Dok.: Osvaldo Ramous 21.35 Dok. oddaja 22.25 Vsedanes - TV dnevnik 22.40 Svečana podelitev nagrad: Istria nobilissima 23.35 Srečanje z.... (vodi Rebeka Legoo- vic) 0.05 Piranski glasbeni večeri: Obalni komorni orkester 0.40 Vsedanes-TV dnevnik 0.55 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 12.00 Videostrani, 17.55 Videospot meseca 18.00 Duhovna misel 18.15 Tedenski pregled 18.30 Miš maš 19.15 Kultura: Mitja Macenovič in minuli čas 19.45 Pravljica 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.15 Hitova plaža v Novi Gorici 21.30 Glasbena oddaja 22.30 Odstiranja 23.30 Videostrani Zabavni infokanal 13.05 TV prodaja Skozi čas Koncert ob 50. obletnici začetka EU (2. del) Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Pihalni orkester SVEA Zagorje Med valovi Alpe-Donava-Jadran Posnetek predstave SSG Trst: Ivan Vasiljevič (M. Bulgakov) Gala koncert Nuše Derenda: Ni m ižal Nogomet: Liverpool - Chelsea (Angleška liga, prenos) Dok. odd.: Ko nam je žoga padla na glavo Očitno užitno: Velika planina Dok.: Sanjska potovanja Hum. nad.: Na nož (VB) Nad.: Kdo bo koga (R. Končar-Igor Šmid) Umetnost glasbe in plesa: Slavnostna prireditev v Metropolitanski operi Nad.: Brez pravil (Argentina, '04, r. Jorge Nisco, i. Adrian Suar, Nicholas Cabre, Karin Mazzocco, 2. del) Film: Beg gospoda Monda Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV 14.10 Euronews, 14.45 Odmev 15.15 Košarka: Panathinaikos - CSKA (Evroliga, posn.) RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Prijetni motivi; 10.30 Otroški kotiček: Zidovi hranijo spomin (piše M. Perat); 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: Mirjana Starc - Iz Proseka preko Kitajske v Bocen; 13.00 Dnevnik, sledi Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družabnsoti; 15.00 Pesem n a gradu: VS Sraka iz Štandreža; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Glasbeni listi; 17.30 Skupni slovenski obzornik: Slovenščina danes; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.00 Z vami v nedeljo: prireditve, kronika; 10.00 Klepet z znanimi Slovenci; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje na kmetiji Vidali; 11.30 Poletna torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-20.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozele-nih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gle-dališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Elzine hrustljave misli; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z Jankom Ro-pretom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.45 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko b ogoslužje; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Koncert Evroradia; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Poletje z znanimi dirigenti; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Počasi se boste morali navaditi bolj napornega delovnega ritma. Sicer pa vam bo kar ustrezalo, da bo v službi spet nekoliko živahno. Pričakujte informacijo, ki vas bo presenetila! m^l BIK 21.4.-20.5.: Vaša fizična kondicija se počasi izboljšuje. Postali boste bolj sproščeni. Pri delu boste znali izkoristiti svoja močna področja. Prosti čas boste znali izkoristiti s svojimi najbližjimi. Denar: odlično. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pred vami je prijeten teden. V družbi boste zelo zabavni. Imeli boste odlične ideje, s katerimi boste presenečali doma in na delovnem mestu. Za zdaj pa bo ostalo le pri idejah. RAK 22.6.-22.7.: Nekaj, kar že «« dolgo obljubljate, bo zdaj začelo dobivati pravo obliko. Pridobite si lahko višji socialni status brez pretiranih naporov, zato bi bilo res neumno, če bi izpustili tako priložnost. LEV 23.7.-23.8.: Polni boste (^^r idej in ljudje, ki živijo z vami, vam bodo komaj sledili. Ljubezen: s partnerjem se bosta odlično dopolnjevala. Vzemite si dovolj časa, da mu prisluhnete. DEVICA 24.8.-22.9.: Misli vam ^^ bodo begale sem ter tja, tečnarili boste vsem okoli sebe, na koncu pa boste ugotovili, da niti sami ne veste, kaj hočete. Umirite se in ne poskušajte doseči vsega naenkrat. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za ^ ^ vas se začenja bolj razgibano in dinamično obdobje. Sledite svojim idejam, toda nikar se nepremišljeno ne podajte v nove projekte. Vzemite si čas za načrtovanje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je obdobje, ki bo od vas zahtevalo več odločnosti in samostojnosti. Ljudje okoli vas vam ne bodo več na uslugo, zato se boste morali zanesti na svojo presojo. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Razmišljali boste o svojem življenju in o tem, kako bi si ga čim bolj polepšali. Ker ste pripravljeni vložiti veliko energije v svoje nove ideje, je možno, da vam jih uspe tudi uresničiti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Domače stene vas bodo utesnjevale, zato se čim več potepajte naokoli; uživajte v naravi, saj je vaše znamenje z njo močno povezano. Do partnerja boste pretirano kritični. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Preveč prepričani ste o svojih nadzorih. Prisluhnite namigom drugih ljudi in poskušajte doumeti, kaj vam želijo povedati. Na delovnem mestu se boste odlično znašli in si olajšali delo. RIBI 20.2.-20.3.: Ljudje bodo cenili vašo radoživost in pozitivno razmišljanje. Čeprav vam ugaja igrati veseljaka, bi v resnici radi sem ter tja tudi malce potarnali. Vzemite si nekaj časa za razvajanje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 21 ^ Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343, 18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.05 23.10 0.15 Aktualna odd.: Anima Good News (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Incantesimo (i. Kelly Palacios, Salvio Simeoli) Nan.: Non lasciamoci piu' (It., '99,, i. Fabrizio Frizzi) Dnevnik Tg1 in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: In fuga a Venezia (kom., ZDA-Nem., '98, i. Aglaia Szyszko-witz, Heino Ferch) Dnevnik Dok.: Passaggio a Nord-Ovest Dnevnik Rai Due 6.00 6.25 6.55 7.00 7.30 10.15 11.00 12.10 13.00 13.30 14.00 15.30 17.15 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 23.25 23.35 Tg2 Eat Parade Dok.: Borneo Skoraj ob 7-ih Rubrika o protestantizmu Variete za najmlajše: Random, risanke Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33 Nan.: Out of Practice , 11.20 Ed -Končana zgodba Nan.: J. A. G. Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Komisar Kress - Dnevnik (i. Rolf Schimpf), 16.30 Posebna enota Leipzig - Florida Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo Nan.: Law & Order Risanke Dnevnik Nan.: Close To Home (i. Jennifer Finnigan, Kimberly Elise), 22.40 The Practice (i. Dylan McDer-mott) Dnevnik Dok.: Mi smo zgodovina V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.10 Mi smo zgodovina 9.05 Film: I due orfanelli (kom., It., '47, i. Toto', C. Campanini) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Športno popoldne: beach volley 17.15 Nan.: Stragate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) 21.05 Dok.: Po sledeh Darwina - Naključna evolucija (vodita Patrizio Roversi in Syusy Blady) Tgr Dnevnik, deželne vesti Tg3 - Primo piano Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) Tg3 Night News 23.05 23.20 23.40 0.40 (I Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Pot za Avonleo, 7.10Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long), 8.40 Pacific Blue - Novo življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Tg 4 dnevnik, promet 11.40 Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Nan.: Poirot (i. David Suchet, Ralph Nossek) 16.00 Nad.: Steze 16.20 Film: La moglie del prete (kom., It., '70, r. Dino Risi, i. Sofia Loren, Marcello Mastroianni) 18.55 Dnevnik in vreme 19.25 Meteo 4 19.35 Aktualno: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Nicola Tig- geler, Dirk Galuba, M. Zittel) 21.10 Nan.: Gli implacabili - The Tall Man (vestern, ZDA, '55, r. Raoul Walsh, i. Clark Gable, Robert Ryan) 23.45 Film: Basta che non si sappia in giro (kom., It., '76, i. Monica Vitti) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 Film: La donna della mia vita (kom., ZDA, '03, i. R. Ruccolo) 9.40 Tg5 Borza flash 11.00 Nan.: Providence 12.00 Nan.: Sodnica Amy 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Vivere (i. Federica Bianco, Carmine Scalzi, Brando Giorgi) 15.15 Nan.: Carabinieri 5 - Moji najboljši prijatelji (i. Alessia Marcuzzi, Giorgio Borghetti) 16.20 Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) 16.55 Tg5 minut 17.05 TV film: Dream Hotel: Thailandia (kom., Nem., '04, i. Kristian Ko-hlund, Ruth-Maria Kubitschek) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 TFilm: The Forgotten (dram., ZDa-Kan., '05, r. J. Ruben, i. Gary Sinise, Julianne Moore) 23.20 TV film: Road Rage (thriller, ZDA, '99, i. Danielle Brett) C/ Italia 1 6.05 Nan.: Off Centre, 7.05 Lois & Clark 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke: Detektiv Conan 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jason Priestley, Jennie Garth) 15.55 Nan.: Sleepover Club (i. Eliza Taylor-Cotter, Caitlin Stasey) 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Nate Richert) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- frizzi, Giorgia Surina) 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor- mack, Debbie Reynolds) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Aktualno: Lucignolo Bellavita, 23.30 Il bivio (vodi E. Ruggeri) 1.15 Šport/Odprti studio ^ Tele 4 13.10 Dokumentarec o naravi 14.15 Dokumentarec 16.05 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill, Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Šport 19.55 Športna oddaja 20.50 Dok. odd.: Istanbul 21.35 Aktualna odd.: Panta rei 23.35 Srečanja v kavarni "Versiliana" (vodi Romano Battaglia) La 7 LA 6.00 12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 9.30 Dok.: Couples and duos 11.30 Nan.: Angelski dotik 13.00 Nan.: Matlock (i. Andy Griffith, Julie Sommars, S. Mamel) 14.00 Film: La noia (dram., It.-Fr., '63, i. Catherine Spaak) 16.00 Nan.: Osvajanje Zahoda 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder call 20.30 Dok.: Big Game 21.00 Šport: Nemčija 2006 - Italija -Francija (finale) (t Slovenija 1 6.25 6.40 6.55 7.10 7.35 8.05 8.20 8.30 8.50 9.15 9.30 10.10 10.25 10.40 11.05 12.00 13.00 13.25 14.30 15.00 15.10 15.35 16.15 16.25 16.35 17.00 17.35 18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.45 21.20 22.00 22.50 0.25 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 12.05 Aktualno: Cerkve in spomeniki (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 11.30 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Vrtiljak 14.45 TV nad.: Vrtičkarji - Voluhar 15.10 Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Niko Goršič 16.10 Ars 360 16.30 Evropski magazin 17.00 Alpe-Donava-Jadran 17.30 Z glavo na zabavo 18.00 Poročila 18.05 Nad.: Hudoben naklep 19.20 TV priredba gledališke predstave: Francoske kraljice (T. Wilder) 20.00 Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet - Jurij Gagarin (VB, 6. del) 20.50 Nad.: Dalida (Fr., '05, r. J. Bunuel, i. Sabrina Ferilli, Charles Berling, C. Lambert, 1. del) 22.40 Piramida: Borut Pahor, Lojze Peterle, Marko Pogorevc) 23.45 Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert skupine Coldplay 0.35 Film: Brat (Jap.) Koper 14.00 14.20 14.30 15.05 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30 22.50 23.20 23.25 Čezmejna TV Euronews Piranski glasbeni večeri: Obalni komorni orkester Dok. oddaja Vesolje je... Istra in... Dok.: Osvaldo Ramous Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Kulturni magazin: Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Športna mreža Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik Utrip Zrcalo tedna Eutrinki Risana nan.: Marko, mavrična ribica Lutkovna nan.: Bisergora - Kdo je prijatelj Ris.: Hotel Obmorček Naučimo se pesmico z Melito Osojnik: Srečali smo mravljo Zlatko Zakladko: Od Hrastovelj do Zanigrada Nad.: Novi jutri Iz popotne torbe: Plesalci Risanke Kratki dok. film: Uspeli bomo (Finska) Taborniki in skavti - Baza napadalcev Razpoke v času: Zaklad treh kron (grad Tuštanj v Moravski dolini) Dok.: Muzej zmajev Slovenci v Avstraliji Poročila, šport, vreme Dajmo, naši! Nekaj minut za popularno glasbo Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka Martina in ptičje strašilo: Izziv Naučimo se pesmico z Melito Osojnik: Marko skače Poučno-igrana nan.: S Soncem v očeh - Izguba (Slo, '07, i. Gaber Trseglav, Nika Cvar) Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Andaluzija - med nebesi in peklom (Šp.) Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Nad.: Knez in dekle (Nem., '03, r. Richard Engel, i. Maximillian Schell, Rike Schmid, Wanja Mues, 6. del) Osmi dan Glasbena odd.: V kadru - Nuša Derenda in Miša Molk Odmevi. Kultura, vreme, šport Dediščina Evrope - Film: Mozart -počastil bi Munchen Dok.: Andaluzija Tv Primorka 12.00 Videostrani 17.55 Videospot meseca 18.00 Napoved dnevnika 18.05 Naj viža 19.25 Rally magazin 11 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Nogomet 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič: Gvatemala; 12.00 Sporazumevanje nekoč in danes; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 11. nad.); 18.00 S sluhom in srcem iščem zvok - Ustvarjalnost Stanka Jericija; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Vtis s poletnih prireditev; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica: Europa cantat; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45 Let 35 let; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.10 Reportaža; 11.00 Avtomo-bilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji an-tagonisti: Mozart in Salieri; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert s festivala PROMS; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 19. avgusta 2007 POTOPIS BOJAN BREZIGAR Skrivnostni Baltik Vero lahko izkazuješ na nešteto načinov; navsezadnje je vera vprašanje intimnosti vsakega posameznika, njegovega čutenja, njegovega prepričanja. Zato ni mogoče vnaprej določati oblik; zato ji po svetu najdeš nešteto, najbolj pa so opazne na krajih, ki tako ali drugače veljajo za božje poti. Ponekod obstaja za genezo božjih poti neka jasna razlaga: kraj, kjer se je nekaj posebnega zgodilo, kjer se je prikazala Marija, kjer je bil nekdo žrtvovan... Ponekod pa te razlage ni: kraj je nekoč pridobil ta sloves in ga ohranja skozi desetletja in morda stoletja. Grič na severu Litve nekateri imenujejo kar »litovska Meka«. Prekriva ga na tisoče križev, majhnih in velikih, kamnitih, železnih in lesenih, vseh oblik in vseh velikosti. Sem prihajajo ljudje ob vseh dneh in ob vseh urah, podnevi in ponoči, poleti in pozimi. Vsakdo pusti na griču svoj križ. Ni znano, odkod ta običaj. Grič je visok največ 10 metrov, ovalne oblike, vrh v obliki sedla je kakih 25 metrov dolg. Pravijo, da je tam nekoč stal grad, ki naj bi ga vitezi porušili sredi 14. stoletja. Niti ime gradu se ni ohranilo: baje se je imenoval Ku-le ali Kulan, po bližnji reki Kulpe. Prvi ohranjen pisni zapis o griču križev je iz leta 1850, ljudsko izročilo pa govori o tem, da so ljudje začeli tja nositi križe v spomin na upor iz leta 1831. Vendar je to samo ena zgodba; obstajajo tudi druge legende. Gotovo pa je, da je bil ob koncu 19. stoletja ta grič že poznan daleč na okoli in je privabljal romarje od vsepovsod. Vse to seveda ni prijalo sovjetskemu režimu, ki je leta 1961 z buldožerji uničil križe: lesene križe so požgali in železne odnesli, grič pa zravnali z zemljo. Prostor so nekaj časa stražili, takoj ko so umaknili stražo. Pa so se začeli križi znova pojavljati, tokrat na sosednjem griču. Oblasti so štirikrat uničile vse križe in vselej so jih ljudje začeli znova nositi. Sedaj je to eden od litovskih simbolov in v lični brošurici, ki jo na stojnici kupiš za majhen denar, je tudi podatek, da je križev več kot 50.000. Sem prihajajo vsakovrstni romarji: majhne procesije, skupinice ljudi, ki pešačijo tudi iz oddaljenih krajev, pa novoporočenci, ki v poročni obleki ponesejo svoj križ na grič. Napisi na nekaterih križih pa kažejo na izvor iz daljnih krajev, vse tja do Španije in celo do Amerike, severne in južne. Kraj, ki je poznan po vsem svetu. Pa tudi kraj, ki je povezan z nekakšno mistiko. Ko je papež Janez Pavel II. 1. junija 1990 maševal v kapeli sv. Kazimira v Grad Trakai, stara litovska prestolnica, na otočku sredi jezera Galve v nadvse romantičnem okolju Vatikanu je govoril o griču križev in med drugim dejal: Narod, ki se tako vztrajno vzpenja na grič in s tako pieteto zasadi svoj križ verjame v življenje in vstajenje. Misel je nedvoumna in Litovci jo imajo za prerokbo. Tako se je tri leta kasneje, 7. septembra 1993 na tem kraju zbralo več sto-tisoč ljudi ob papeževem obisku in prisostvovalo blagoslovu Evrope s te litovske Golgote. Tu, z osamosvojitvijo, povezano z vročo vero, se zaenkrat konča sodobna litovska zgodovina. Začne pa se daleč v preteklosti. Pravzaprav zgodovini ni mogoče določiti datuma začetka, zato se velja pač odločiti za neki datum. Pri Litvi naj bi to bil začetek 13. stoletja, ko je princ Min-daugas prvič združil litovska plemena v neko skupno enoto. V upanju, da bo preprečil napade tevtonskih vitezov, je sprejel katoliško vero in v tistem času so v Litvi nastale prve cerkve. Vendar so leta 1263 Mindau-gasa ubili najverjetneje drugi litovski poganski voditelji, ki so zavrnili katoliško vero. Državo je ponovno združil Vytenis leta 1290, leta 1316 pa je oblast prevzel njegov brat, že omenjeni Gediminas. Povečal je državo proti jugu, ustanovil glavno mesto Vilno in odprl vrata drugim veroizpovedim, vendar so njegovi poganski sorodniki ubili tudi njega. V nebroju imen vitezov in voditeljev, ki jih za tisti čas omenja zgodovina, sta dva vredna izrecne omembe. Prvi je Jogaila, ki je sprejel katoliško vero in navezal zavezništvo s Poljsko; leta 1386 je poročil poljsko prestolonaslednico Jadvigo in si nadel ime Ladislav II. Jage-lonski. Z njim se je začela dinastija, ki je Poljski vladala naslednjih 200 let. In o tem, odnosih med Poljsko in Litvo, več kasneje. Drugi je Vytautas, kateremu je Jogaila v zameno za zavezništvo podelil litovsko nadvojvodstvo. Vytautas velja za velikega litovskega vladarja. Njegov dom je bil grad Trakai, stara litovska prestolnica vse do leta 1323, ko je Gediminas prestolnico premestil v Vilno; lep grad na otočku sredi jezera Galve v nadvse romantičnem okolju, danes sredi velikega naravnega parka. Na otoček prideš po mostišču in, ko stopiš skozi grajska vrata, se ti odpre pred očmi pravo srednjeveško dvorišče z vsem, kar sodi zraven. Grad je grajen z rdečo opeko in ta rdeča barva se prijetno zrcali na gladini jezera, tako da je vse videti kot pravljica. Dejansko gre za pravljico. No, zgodovinska resnica je, da je tu živel Vytautas in da je ta grad obstajal, vendar je tudi res, da je bil kasneje porušen in so ga začeli obnavljati v drugi polovici 20. stoletja. Kot se to čudno sliši, drži, da so ga obnavljali tudi, če ne celo predvsem za filmsko industrijo, kajti tu so posneli nešteto filmov o srednjeveških dogajanjih. Grad je namreč zelo prikladen, predvsem zaradi velikega dvorišča, na katerega lahko spraviš vso potrebno mašinerijo. Tako da o vernosti tega, kar sedaj stoji na otočku, ni mogoče veliko povedati. Tudi notranjost gradu to potrjuje. Na notranjem dvorišču se dvigajo široke stopnice, kakršnih v srednjem veku iz varnostnih razlogov zagotovo niso postavljali. Tudi notranja ureditev prostorov je dokaj nenavadna, res prikladnejša za turizem in filme, kot za življenje v starih časih; in še bi lahko našteval. Ampak kljub temu je obisk sugesti-ven, predvsem zaradi okolja, košatih dreves, jezera, kar te vse ponese v drugačen svet, za nekaj stoletij nazaj. Muzejska zbirka v gradu pa je skromna, komaj omembe vredna. V glavnem je ... domovinska, saj je v njej veliko eksponatov, ki z gradom nimajo nobenega opravka. Med drugim je tu nekaj fotografij dveh litovskih pilotov, katerih portret najdeš tudi na litovskih bankovcih. Stepanos Darius in Sta-nislovas Girenas sta hotela leta 1933 doseči rekord s preletom iz New Yorka v 7186 km oddaljeni Kaunas v Litvi.Podvig jima ni uspel in 15. julija sta strmoglavila v Nemčiji. Njuni trupli so prepeljali v Litvo in na pogrebu se je zbralo 50.000 ljudi. Kot zanimivost velja povedati, da so v času sovjetske okupacije posmrtne ostanke obeh pilotov skrili ter jih šele leta 1964, ko se je ozračje umirilo, prenesli na pokopališče. V tem muzeju je samo nekaj fotografij in manjših predmetov, dogodek pa je omembe vreden, ker je prav grad Trakai poleg Vil-ne in Griča križev edina obvezna etapa vseh turističnih obiskov. Skozi te pa se država profilira. Pa vrnimo se k našemu Vytautasu, velikemu litovskemu vitezu, ki je živel v tem gradu. Bil je velik vladar in ob njegovi smrti je Litva segala do Kurska na vzhodu in skoraj do Črnega morja na jugu. Ker je bila Litva redko naseljena, je Vytautas zasedenim ozemljem puščal dokajšnjo avtonomijo in jim ni odrekal pravoslavne vere, kar mu je omogočalo, da jih je nadzoroval z diplomacijo. Na zasedenem ozemlju si je Vytau-tas izbral tudi stražarje. To so bili Karaimi, narod z obale Črnega morja, ki govori tatarski jezik in versko pripada neki judovski ločini. Naselili so se v okolici Trakaia, kjer jih še danes živi nekaj desetin. Značilne so njihove hiše, ki imajo po tri okna: eno za Boga, eno za Vytautasa in eno za družino. V Trakaiu imajo tudi kenesso, majhno molilnico. In tu velja še povedati, da Karaimov Hitlerjeva Nemčija ni prištevala k Judom in zato so se izognili holokav-stu, seveda pa ne vsem drugim vojnim grozotam. Septembra 1430 je Vytautas pripravljal veliko slavje: svoje kronanje za litovskega kralja. Krono so izdelali v Nemčiji, vendar ni nikoli prispela v Trakai. Baje so jo poljski plemiči zasegli z namenom, da bi preprečili kronanje. Vytautas je kmalu nato umrl, to pa je bil tudi začetek razpadanja gradu. Dvor se je dokončno preselil v Vil-no, ki je bila z visokim obzidjem bolje bran-ljiva kot pa izpostavljeni grad sredi jezera. (Se nadaljuje) Levo prižnica v cerkvi sv. Petra in Pavla, baročni biser Vilne; desno pot na grič križev. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. avgusta 2007 23 GLEDALIŠČE SLOVENIJA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 19. avgusta ob 10.30 / Lutkovno gledališče Sirova luknjica, Slo: Mišje zgodbe. V petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sne-guljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera. V ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00, Šmarje / Lutkovna karavana: Don Ki-hot. V torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot. V sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot. V četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot. V petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot. V soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala. V ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij. LJUBLJANA ■ MLADI LEVI Mednarodni festival scenske umetnosti Danes, 19. avgusta, vsak dan od 16.00 do 18.00, Argentinski park / Etienne Charry: Siestes musicales (Francija); ob 20.00, Stara elektrarna / Hiroaki Ume-da: while going to a condition & Accumulated Layout (Japonska). Jutri, 20. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Emma Dante: Il festino (Italija); ob 21.30, Stara elektrarna / Barbara Novakovic Kolenc: Rodin II (Slovenija). V torek, 21. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Yasmine Hugonnet: Latitude de pose (Švica, Francija/Switzer-land, France); ob 21.30, Stara elektrarna / Radhouane El Meddeb: Pour en finir avec moi (Francija, Tunizija). V sredo, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija). V četrtek, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan). V petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija). V soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija). V nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija). V ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška). LOZICE (VIPAVSKA DOLINA) Prireditev bo na prostem V soboto, 25. avgusta ob 20.00 / Gostuje gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Serge-ja Verča »Veselica«. Režija Sergej Verč, izvirna glasba Tom Hmeljak. brovo / Zlatko Kaučič & Strings. V petek, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo. V soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah. V nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Jutri, 20. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Godalni kvartet Kodaly, Elena Nogaeva - klavir. V torek, 21. avgusta ob 20.30, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Elegiague. V četrtek, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera. V četrtek, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«. V petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«. V ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«. V torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija. V četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija. V četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija. V petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija. ŠTANJEL - Na gradu v petek, 24. avgusta ob 20.30 Šansoni z Darjo Švajger, Laro Jankovič, Romano Kranjčan in Juretom Ivanušičem Vstopnina: 5 eur; Predprodaja vstopnic bo od 17. avgusta dalje v TIC-u Štanjel in v Okrepčevalnici Grad (grad Štanjel). TIC Štanjel je odprt od torka do sobote od 11:00 do 16:00 (ponedeljek zaprto), Okrepčevalnica Grad je odprta v torek od 12:00 do 22:00, od srede do sobote od 10:00 do 22:00 in v nedeljah od 10:00 do 20:00 (ponedeljek zaprto). Avtorske pesmi z nepozabnimi zgodbami, humor, ki poživlja, in glasba naše in vaše mladosti. Zimzelene melodije, ki nas vedno znova napolnjujejo. Iz naših misli privabljajo tiste lepe trenutke preteklosti in nam šepetajo priljubljene refrene. Z izjemnim občutkom za interpretacijo nam jih pojejo štirje izvajalci. Vsak s svojimi koreninami in svojim karakterjem na odru pustijo vtis nečesa še neslišanega. Glasbeniki s številnimi nagradami so že nič kolikokrat zadovoljili zahtevno uho. Tri dame v družbi pravega gentlemana. Darja Švajger, Lara P. Jankovič in Romana Krajnčan, vsaka s svojim pristopom, s svojo karmo. In Jure Ivanušič, moški, ki vedno znova zna presenetiti. Na odru v vašem mestu, v večeru šansonov in zimzelenih melodij. Darja Švajger, profesorica solo petja, je s svojim prelepim glasom koncertirala že z mnogimi zasedbami in orkestri ter na mnogih slovenskih festivalih. Med drugim je Slovenijo kar dvakrat zastopala na Festivalu za pesem Evrovizije. Izdala je štiri samostojne plošče: V objemu noči, Trenutki, Še tisoč let in Plameni. Sodelovala je tudi v mju-ziklih in prejela glasbene nagrade Zlata Nota in Zlati petelin. Lara P. Jankovič, temperamentna Primorka mnogih talentov: igralka v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, strastna šansonjerka, že večkrat nagrajena na Festivalu Šansonov, kot gostja povabljena na Šanson-fest v Zagrebu, sicer pa tudi voditeljica v razvedrilnih oddajah na TV Slovenija (Povabilo med zvezde). Gledali pa smo jo tudi v sobotni nanizanki Hotel poldruga zvezdica. Njena zadnja plošča nosi naslov Pred vami stojim gola, na kateri je šanson obarvan s tangom, kabaretom in ciganskim melosom. Romana Krajnčan je večino svojega glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja posvetila otrokom in za njih pos- nela 11 kaset in zgoščenk, pripravila štiri mjuzikle in izdala knjigo Murenčki. Za svoje delo je prejela veliko glasbenih nagrad, cenjena je tako pri pedagogih, v strokovnih krogih, in pri starših. Otroci pa so j o tako ali tako vzeli za svoj o. Pred kratkim je presenetila z odličnim avtorskim albumom Nekaj je v zraku, ki ga je namenila odraslim poslušalcem. Udeležila se je festivala Šanson 2003 in 2005 in bila tudi nagrajena. Sodeluje s priznanimi pesniki, glasbeniki in orkestri. Jure Ivanušič je izjemno širok ustvarjalec in umetnik, saj deluje kot igralec, režiser, tekstopisec, glasbenik in skladatelj, in sicer v gledališču, na televiziji ter pri filmu. Za svoje delo je prejel številne nagrade, in sicer za »komedijanta večera« na Dnevih komedije v Celju (l.1998 in 2005), nagrado občinstva na Borštnikovem srečanju v Mariboru, nagrado združenja dramskih umetnikov Slovenije, Ježkovo nagrado za izvirne ustvarjalne dosežke, nagrado Kulturnik leta mesta Maribor, nagrado za najboljše besedilo na Festivalu Slovenska popevka ter več nagrad na Festivalu Šansona. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ Festival Cello&Music 2007 Danes, 19. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Koncert komorne glasbe profesorjev. V torek, 21. avgusta ob 21.00, grad Do- ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma- scherinijeve skulpture. Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«. Gledališče Miela: od jutri, 20. avgusta (otvoritev ob 18.30) do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«. REPEN Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): še danes, 19. avgusta je na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, od 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gorizia.it, www.pro-vincia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. DIVAČA Knjižnica: do 20. avgusta razstavljata fotografije o Kubi Tina Ban in Aleksander Svetina. Ogled je možen v času odprtosti knjižnice. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NASA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (18. 8. 2007) Vodoravno: Maradona, Isakov, animator, Malone, talibani, Gvi-do, Stana, Aja, obala, tragedija, A. V., Zico, G. O., Moabiti, Rehar Sancin, Akra, Linares, Iri, rit, Nabre-žina, dokaz, liji, akrilat, jezikala, Icak, pod, J. R., parazol, teta, Alicante, ide, Naomi, R. D., kino, Arsenal, Idrijčan, Atal, katar, K. A., Laško; na sliki: Lelja Rehar Sancin. Nedelja, 19. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI Z zahodnimi tokovi se nad srednjo Evropo pomikajo šibke fronte, ki oplazijo tudi Alpe in nekoliko povečajo popoldansko nestanovitnost. Jutri se bo obsežno ciklonsko območje približalo Britanskemu