XTUAL.NO VNAŠANJE Bled s svojimi naravnimi lepotami, jezerom in svojo lepo okolico, je znan ne le po vsej naši državi, temveč je zaslovel povsod v svetu. Vsako leto privablja nešteto domačih in tujih turistov. S svojim naravnim jezerom se je uvrstil med svetovno znana letovišča. Toda v zadnjem času so pohvalne besede o lepotah jezera vse bolj redke. Nemalo očitkov, negodovanja in tudi graje je bilo slišati že na račun zanemarjenosti oziroma umazane vode, nekakšnega blata v jezeru. Glas o tem se je razširil tudi že v inozemstvo. Ko smo se zanimali, kako in kdaj bodo sanirali jezero, so nam povedali, da so se stvari le nekoliko premaknile z mrtve točke. Do sedaj niso mogli pričeti s sanacijo, ker ni bilo izdelanih načrtov. Vse skupaj se je zavleklo menda zato, ker so za sanacijo potrebne podrobne analize. Prav v teh dneh pa je republiška Uprava za vodno gospodarstvo le izdelala prve elaborate za sanacijo. Nameravajo pa izdelati še načrte, kako bi izkoriščali vodo hkrati še za energetske namene. Tako bi začeli z deli tedaj, ko bi bili gotovi tudi ustrezni načrti v te namene. Drugo vprašanje, ki ni nič manj važno, je kopališče. Ze nekaj let sedanje Graj- sko kopališče ni bilo popravljeno. Vse skupaj razpada in škoda je iz leta v leto večja. To prav gotovo ni najboljša slika za tako poznano letovišče kot je Bled. Pomislimo samo, koliko kopalcev je na Bledu v toplih dneh! Letos so sicer poskrbeli za načrte, vendar je bila republiška revizijska komisija mnenja, da je treba načrt popraviti. Tako vse kaže, da bodo tudi letos kopalci še morali gledati razpadajoče kopališče, da bo letos še vedno naval za kabine in da bo škoda prihodnje leto še malo večja ... Lj. AKTUALNO VPi;Ab JMJE ŠOLSKA VRATA SO SE ZAPRLA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l£TO XI., ŠT. 48 — CENA DIN 10, KRANJ, 23. JUNIJA 195« Organizacije SZDL razpravljajo o zaključkih občinske konference! S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice Mlekarna ali zllralia mleka? Osnovne organizacije SZDL anjske občine so imele v pre- PRIPOMBE JESENIČANOV K OSNUTKU OKRAJNEGA PERSPEK- skrbo tukajšnjega prebivalstva z *eklih dneh vrsto razširjenih sej, 114 katerih so odbori razpravljali * zaključkih občinske konference , DL, o problemih na vasi, delu sPortnih TIVNEGA PLANA — LJUDSKI ODBOR BO NADZOROVAL CENE PRISILNA UPRAVA V HOTELU »RAZOR« V KRANJSKI GORI mlekom, potem bi zadružniki in ostali tekmovalci v jeseniški občini lahko preusmerili živinorejo Člani občinskega zbora in zbo- orgamzacij in orgamza- ra proizvajalcev Občinskega ljud-2»ih vprašanjih. Odbori so skli- skega Qdbora Jesenice so na n , , . . ... .. . , ... na pitanje govedi, kar je zanje mco mleka s hladilniki. Jeseniške . ,. , ,. , . , , tudi bolj ugodno, potrošnike bi v drugem primeru Cevali seje ločeno po posameznih vPrašanj ih. Na prvih sejah, ki so imeli že vsi odbori OO SZDL, *° razpravljali o kmečkih vpraša- ga j( Hike Nd Seje S° VabiH tudi Za5tOPr zah obrazlbžil predsednik Okraj- skupni seji, dne 20. t. m., razpravljali o osnutku 5-letnega per- spektivnega plana okraja Kranj, ki kranjska mlekarna zagotovila pre- Na seji je bilo slišati tudi ne- . . non ono m oskrbovala kranjska mlekarna, ki kaj kritičnih pripomb o politiki SV6tl' Znasa 425'°°0 000 din jo bodo v kratkem povečali. Če bi zaposlovanja in gradnji stanovanj, (Nadaljevanje na 2. str.) »Vel, Marjanca, očka mi je obljubil petsto dinarjev, če bom odlična. Denarja pa ne bom zapravila, da veš. V hranilnico ga bom odnesla, drugo leto bom pa kupila kolo,« pripoveduje Metka, ko hiti k mamici in očku z odličnim spričevalom Stanovanjski problemi v občini Radovljica V poročilu o urbanizmu, grad- cev, število vseh stanovanj pa je njah in stanovanjih, ki ga je Svet 2693. Na 1 prebivalca odpade za komunalne zadeve in gradnje 11.1 kvadrat, metrov stanovanjske ObLO Radovljica pripravil za površine. Ker je za potrebe ene ObLO, je med drugim omenjeno, osebe določeno 15 kvadratnih meda hišni sveti v občini Radovljica trov stanovanjske površine, je upravljajo 84 stanovanjskih po- primanjkljaj 3.9 kvadratnih me-slopij s 403 stanovanji. Vrednost trov. zgradb, ki jih upravljajo hišni Statistični podatki so pokazali, da v občini manjka 760 stanovanj, Nadalje pravi poročilo, da ima poleg tega je 196 stanovanj že občina Radovljica 11.700 prebival- popolnoma iztrošenih, za naravni predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Vinko napredne kmetovalce. Hafher. Diskutanti so med drugim Upravnih odborov kmetijskih v e» najboljših sestankov je bil izrazili'bojazen giede preskrbe Je-iN)aklem, ki se ga je udeležilo senic z mlekom. Do nedavnega so Omu? 40 ljud1' RazPravI^ah 50 ° namreč povsod zagovarjali potre-yr°blemih kmetijstva. V Kranju so ■gov bo po gradnji nove mlekarne, °rdi največ o problemih šport- Qjcr rajni perspektivni plan pa tega ne predvideva. Pogledi strokovnjakov na to gradnjo so različni, treba jih bo vskladiti. Nekateri poudarjajo, da se mlekarne na Jesenicah ne izplača graditi, ker je za uspešno poslovanje na tem območju premalo mleka. Odkup mle-členil tudi letos slovesno pro- , , . , . «lav;»- K ka bi morala nova mlekarna raz- vu' Dan borca. organizacij. Z& DAN BORCA V PODNARTU prirastek pa bi bilo potrebnih 42 stanovanj, tako da je skupni primanjkljaj stanovanjskega fonda 998 stanovanj, kar predstavlja r dinarjih 1,294,640.330 din. Od osvoboditve do konca maja 1958 je bilo izdanih na področju občine Radovljica 287 gradbenih dovoljenj za stanovanjske hiše, od tega 271 za V četrtek popoldne je imel svojo redno sejo Svet za šport in sekcij v delovnih kolektivih, pri gradnjo individualnih stanovanjskih S seje Sveta za špoit in telesno vzgojo p*i OLO Kranj Razprava o predlogu . Kfajevni odbor ZB Je skl Podnartu telesno vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru, na kateri je obrav naval predlog perspektivnega plana. Člani sveta so v razpravi dokaj živahno pretresali poiamezna vprašanja nadaljnjega razvoja telesne vzgoje na Gorenjskem in z zaključki razprave dopolnili že omenjeni predlog perspektivnega plana. čemer bi se spet udejstvovall le tisti, ki so že člani športnih društev. Gre le za športno udejstvo-vanje vseh članov delovnega ko- hiš in 16 za blokovno gradnjo v podjetjih in ustanovah. Od izdanih dovoljenj je popol- lektiva. Morda bi bil trenutno mo- noma dovršenih samo 99 hiš. Od žen 'izhod v tem, da bi imela več- ustanovitve sklada za zidanje sta- Na predvečer bodo položili na tih padlih vence. Ob grobu pad- mlekarne. širiti prav do Podbrezij, s tem pa bi posegla na področje kranjske Utemeljenost telesne vzgoje je v da bi lahko zadostili potrebam ja podjetja medobratna tekmova- novanjskih hiš pa do danes je množični dejavnosti in to pred- šoloobveznih otrok, vsem v uveljavljanju telesne vzgo- Q koristnosti telesne vzgoje v nja, manjša pa tekmovanja za po- bilo razdeljenih skupno 96,706.000 sameznike v raznih športnih dinarjev. V proračunu kreditnega prešeLb°d0 ČJaniPeVSkT VPrašanJe *>reskrbe Jesenic z športnih društev ter delovnih ko Pesm ren iz Kranja zapeli nekaj mlekom bo treba dokončno rešiti je v šolah, telesnovzgojnih ^ in delovnih kolektivih ni potrebno disciplinah, toda tako, da v teh sklada za leto 1958 je predvidenih posebej pisati, čeprav doslej sko- srečanjih ne bi nastopali aktivni 67,400.000 din sredstev. Celotna po ko memoraciji bo v Podnartu, najkasneje v dveh ali treh letih, sicer bo jeseniški potrošni center v Kulturnem domu lep kulturni močno prizadet. V Tolminu name- ^r°gram (dvodejanka, recitacija, ravajo namreč v bližnji prihodno- nekaj šaljivih točk, za povezavo sti zgraditi tovarno mleka v pra-*a bodo čle lektivih. Ker pa še vedno obstaja raj ne moremo govoriti o tele*- člani športnih društev. Ker pa so sredstva so porazdeljena na 4 sku- stara miselnost o manjvrednosti novzgojni dejavnosti v naših pod- takšna tekmovanja za sedaj še pine: 64% za gospodarske orga- telesne vzgoje, kljub temu, da se jetjih. Družbene in politične or- večkrat težko izvedljiva zaradi nizacije, 10% ObLO Radovljica, vedno bolj uveljavljajo napredne ganizacije v podjetjih bodo morale pomanjkanja igrišč, športnih na- za gradnjo komunalnih objektov, težnje tudi v razvoju telesne vzgo- vec razpravljati o tem, kako med prav in rekvizitov, naj podjetja 6% za popravilo stanovanjskih je, pa bodo morali odigrati od- člani delovnih kolektivov poživiti Cl Podnarta obiskali razne parti *ar»ske kraje. R. c. ve mlekarne (80 do 100 milijonov dinarjev) ali pa za večjo zbiral- Gradbena dejavnost na Jesenicah v polnem razmaha vodstva šol. Pri novih gradnjah naselij in šolskih stavb, bo zategadelj ved- § no potrebno pomisliti tudi na po- H trebe moderne telesne vzgoje, na H kar smo doslej večkrat pozabljali. H Problem je tudi sodoben, dobro g vzgojen kader, ki bi bil sposo- g ben pri šolskem in izvenšolskem B delu uveljavljati najnovejše iz- j§ kušnje znanosti na športnem pod- H ročju. Če hočemo rešiti tudi to H vprašanje, bo treba pomagati pri \ šolanju novih strokovnjakov s šti- I pendijami. Za nadaljnji razvoj telesne H vzgoje v okraju je najbolj pereče pomanjkanje športnih objektov in igrišč. Na Gorenjskem ima komaj 25 % šol lastna ali skupna krajevna igrišča, kar je odločno premalo. Zato perspektivni plan predvideva, da bi bilo potrebno zgraditi še najmanj 70 novih igrišč, NAŠ RAZGOVOR Največ zanimanja za vodovod Okrajni perspektivni plan, »To pa zaradi tega, ker jim je kot važno napotilo za ves druž- nekako bližji, neposrednejši, beni in gospodarski razvoj do ker posega v življenje in raz- 1961. leta je sedaj pred občin- voj naših vasi, našega gospo- dobre vode. Ljudje že 2 leti prostovoljno plačujejo prispevek za to gradnjo. Skupni stroški bodo znašali okrog 200 skimi ljudskimi odbori. Hkrati darstva in drugih področij de- milijonov dinarjev. Dela bodo občinski ljudski odbori pri- javnosti pravljajo svoje občinske načrte, seveda v skladu z okrajnim načrtom. Pri razpravah in ob sprejemanju teh važnih smernic so dali razni družbeni trajala kakih deset let. To je »Kdaj pa boste potrdili svoj največja množična akcija v našem perspektivnem planu.« Ljudje zelo odobravajo tudi ObLO. Upamo, da qa bomo organi in organizacije razne ]ahko -% vsemi končnimi pri. pripombe, predloge in dopol nitve. O tem smo se Pogovorili f^-"6bLO na seji dne 12. ju občinski plan?« »Prav sedaj o tem najživah- .. M. gradnjo Zdravstvenega doma v nejše razpravljamo v svetih a Radovljici. Zanj je predvideno okrog 19 milijonov dinarjev in bi bil končan prihodnje leto. pombami in dopolnitvami pred- ..... . « . JL*mi ^in h„o io 5„_ Veliko delo je tudi gradnja in ^a sliki Je eno največjih gradbišč. Čeprav na videz ni obsežno, bo tem mestu že prihodnje leto 120 družinskih stanovanj. Tu rastejo 40 stanovanjske tri stolpnice AKCIJA: »GORE — KRAS £ — MORJE« Turistična podzveza Kranj, Go- m rica in Koper so ustanovile ko- m ordinacijski odbor, ki bo vodil J skupno propagando, da bi turi- m ste privabili na obisk v vsa tri m področja: na Gorenjsko, Kras in |j morje. Ta koordinacijski odbor m bo v ta namen izdajal tudi §1 ustrezno turistično propagandno m gradivo. tudi s predsednikom ObLO Radovljica, tovarišem Jakobom Erženom. »Okrajni plan smo že sprejeli na seji ObLO,« nam je dejal. O tem planu so prej razpravljali razni sveti Občinske- lija. Nekaj zadev v tem občinskem planu so ljudje na zborovanjih volivcev in na raznih sestankih zelo kritično in konstruktivno prerešetali.« »Ali bi lahko povedali, o ga ljudskega odbora. Skoda je čem iz vašega perspektivnega tivni plan pred družbene" or le, da smo prejeli premalo iz- Plana so največ govori- gane in zlasti pred Občinski vodov tega plana, tako da ni U' ™ kaJ so se naJbolJ °9re- ljudski odbor. Po njegovem mnenju bo s sodelovanjem ureditev sodobne klavnice za občino. Ta je tudi zelo potrebna. Stroški bodo znašali 20 do 25 milijonov dinarjev.« Tov. Eržen je v razgovoru še govoril o drugih važnih nalogah, ki jih postavlja perspek- vali?« bilo moč z njim podrobno se znaniti širšega kroga volivcev.« »Se večje zanimanje med Lancovega do Podnarta »To je bil nedvomno vodovod vseh gospodarskih organizacij Sj na desnem bregu Save od v okviru komune vendar moč JI Več uresničiti vse važnejše zahte- g ljudmi pa je vzbudil naš občin- kot 5000 prebivalcev iz 22 več- ve občinskega perspektivnega m ski plan,« je dodal predsednik, jih in manjših vasi je tam brez ' plana. K. M. 2 Glas Gorfeitf afat KRANJ, 23. JUNIJA 1958 PABERKI PO SVETU Z DEŽJA POD KAP Poveljstvo ameriške mornarice je sredi junija sporočilo, da ne namerava graditi predvidenih šestih vojnih ladij, niti ostalih treh modernizirati. Na ta način naj bi prihranili blizu 500 milijonov dolarjev. Res hvalevredno, če ne bi hkrati s tem minister za pomorstvo Thomas Gaits izjavil, da bo ta prihranek porabljen za povečanje zalog atomskega orožja in za poizkuse z vodenimi izstrelki. KARAKTERISTIKA Angleški časopis »Manchester Guardian« je O za-hodnonemškem zunanjem ministru von Brentanu napisal naslednje: »Obtožujejo ga, za pomanjkanje fantazije in iniciative, za neuspelo in nedomiselno vodenje zunanje politike, ker baje ffimo izvaja Adenauerjeve zamisli. . . Kancler Adenauer, vedno oprezen napram poizkusom, ki bi lahko vzbudili dvom v njegovo politiko naj-pristnejše zveze z Zahodom, je morda imel razloge, da je postavil njega za zunanjega ministra, namesto takega,, ki bi imel preveč sijajnih idej.« V kraljestvu slepih je že enooki kralj! DOLGA STAVKA Delavci v zavodu za vodovodne instalacije »Coller of Coller« v državi Visconsine v Združenih državah Amerike stavkajo baje že pet let. Nedvomno so s tem postali že pojem za vztrajnost! DELA ŠE VEDNO NI Po prvih ohrabrujočih vesteh o zmanjševanju nezaposlenosti v ZDA, so se spet začele širiti govorice, ki so prišle iz Kongresa, da bo v začetku prihodnjega leta nezaposlenost narasla še za več kot 2 milijona ljudi. Trenutno se je namreč nezaposlenost zmanjšala samo zaradi sezonskih del v poljedelstvu. Kaj slabi obeti, saj bo, če se bodo uresničili, v začetku leta 1959 nezaposlene v ZDA 10 odstotkov civilne delovne sile. RAZLOGA NI Eden vodilnih laburistov, zunanji minister »vlade v senci«, Bevan, je v zunanjepolitični debati v britanskem Spodnjem domu med drugim dejal tudi tole: »Vprašam poslance, če lahko najdejo samo en razlog, ki bi mogel opravičiti uporabo vodikove bombe?! . . . Z vodikovo bombo, sredstva obrambe presegajo svoje možnosti. Nobeno orožje za splošno uničevanje se ne more imeti za resnično obrambno orožje. Ono prav tako ni niti orožje diplomatskega pritiska, ker svojega sogovornika pač ne morete prepričati, da boste napravili samomor, če ne bo istih misli kot vi!« To je precej jasen odgovor vsem tistim, ki mislijo, da je mir mogoče doseči le — z oboroževanjem. TRGOVINA JE TRGOVINA Nek pekinški večerni časopis je objavil sporočilo, da so bivši plemiči in plemkinje dinastije Mandžu ustanovili »obrtne enote« in si sedaj služijo kruh s tem, da prodajajo lastne izdelke, kot so copate, kartonske škatle in pahljače proti muham. Na ta način zaslužijo približno po 30 šilingov (2000 dinarjev) na mesec. Zanimiva sprememba poklica! ABC LJUDJE IN DOGODKI 3 NAMESTO 4 IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna še po-oblačitve s kratkotrajnimi padavinami in padcem temperature. — V drugi polovici tedna je pričakovati izboljšanje vremena. Temperatura se bo dvignila. Podoba prihodnjega odnosa sil v italijanskem parlamentu se počasi oblikuje. Volitve 25. maja namreč niso prinesle bistvenih sprememb v dosedanje razmerje sil. Demokristjani so resda izšli kot najmočnejša politična stranka, vendar še ne dovolj trdni, da bi lahko sami vzpostavili novo vlado. Zato so se morali znova ozirati po zaveznikih. Levico — komuniste in Nennijeve socialiste — so sami izključili iz kombinacije. Sodelovanje z desnico bi jih kompromitiralo, saj so tudi volivci začeli obračati hrbet reakcionarnim strankam z desne. Tako je demo-kristjanom edina možnost, da se obrnejo spet na sebi podobne stranke iz »sredine« — na socialne demokrate, republikance in liberalce. Če smo dejali, da volitve niso tokrat prinesle bistvenih sprememb, pa so vendarle obrnile položaj v toliko, da v novem parlamentu zadostujejo demokristjanom glasovi socialnih demokratov in republikancev za absolutno večino, se pravi za več ko polovico vseh poslanskih glasov. Desno usmerjene liberalce so tako mogli z lahkim srcem odsloviti, saj so jim ti v nedavni preteklosti s svojimi konservativnimi zahtevami v vladi prizadejali dosti preglavic. Demokristjani so se zatorej odločili za tristrankarsko koalicijo »levega centra« s socialnimi demokrati in republikanci. Torej namesto bivše štiristrankarske zveze, kjer so bili zastopani tudi liberalci, bi naj zdaj bila samo tristrankarska koalicija. Pri tem pa so se pred demokristjani postavile precejšnje težave. Znano je namreč, da je bivša koalicija štirih strank neslavno razpadla zaradi številnih nesoglasij. Med desnimi liberalci in bolj levo usmerjenimi republikanci in socialnimi demokrati je bil pač prevelik razpon, ki ga tudi elastična demokristjanska prilagodljivost ni mogla premostiti. Na volitve je torej šla vsaka od bivših zavezniških strank posebej, v samem volilnem boju pa tudi včasih niso preveč varčevali z očitki in napadi na bivše zaveznike na vladi. Zato ni lahko znova ugla-diti pota, ki bi pripeljala do ponovnega sodelovanja vsaj treh izmed štirih bivših zaveznikov. Demokristjani vseeno niso vrgli puške v koruzp. Vneto se dobri-kajo tako socialnodemokratski stranki kot republikancem. Čeprav sta to razmeroma neznatni stranki, bolje rečeno strančici (zlasti republikanci), saj razpolagata le z majhnim številom glasov, sta vendarle nujno potrebni močnim demokristjanom, da bi lahko postavili na noge vlado z večinsko podporo v parlamentu. Zdaj je prišla novica iz Italije, da so se socialni demokrati že odobrovoljili. Privolili so v sode- lovanje z demokristjani v vladi. Sklep so sprejeli na sestanku Centralnega komiteja v petek zvečer z večino glasov, čeprav sta bili obe levi struji znotraj stranke odločno proti taki udeležbi. Preostaja tako še vprašanje sodelovanja republikancev. Čeprav so ti še tako majhna stranka, so vendar znani po svojem odločnem stališču; to pa je bilo dozdaj uper-jeno proti sodelovanju v demo-kristjanski vladi, odkar se je razbila bivša štiristrankarska koalicija. Toda tudi precej korenito razpoloženo vodstvo republikancev je v zadnjem času ublažilo svoje stališče in počasi išče pot sprave z demokristjani. Vendar bo treba na njihov dokončni odgovor počakati do oktobra, ko bo sklican kongres republikanske stranke. Na njem bodo šele končno povedali svoje mnenje o sodelovanju v novi vladi. Demokristjani in zdaj tudi njihovi najnovejši (čeprav v resnici že stari) zavezniki — socialni demokrati skušajo po vsi sili prepričati republikance v sodelovanje, oziroma da bi ti do oktobrske odločitve vsaj »od zunaj« podprli novo vlado, čeprav za zdaj še ne bi bili sami udeleženi v njej. Čeprav bo torej za končni odgovor treba počakati do jeseni, se vendarle že zdaj počasi oblikuje nova politična podoba Italije, ki so ji dale pečat zadnje parlamentarne volitve. MARTIN TOMA2IČ v nedeljo smo zabeležili OB KRAJEVNEM PRAZNIKU NA JEZERSKEM Jezersko, 22. junija. — Jezersko, tiha in prijazna gorska vasica pod sinje lesketajočimi se Kamniškimi planinami, je sinoči ponovno zaživela. Vzlic deževnemu vremenu so se začeli že okrog 20. ure pred spomenikom padlih za svobodo in pred lepo urejenim parkom, okrašenim s partijskimi in državnimi zastavami, zbirati številni prebivalci, da bi s skromno, vendar prisrčno svečanostjo počastili spomin padlih in svoj krajevni praznik —■ 29. junij. Tega dne leta 1944 so se namreč številni Jezerjani s trdno voljo in vero v zmago odzvali klicu KP ter se pridružili narodnoosvobodilnem gibanju. V marmor vklesana imena 18 padlih partizanov so dokaj zgovoren dokaz, da je bil krvni davek te male vasice za našo nacionalno svobodo velik. Slovesnost je otvoril predsednik krajevnega odbora SZDL tovariš Miha Skuber, nakar so pionirska in 3 partizanske patrulje, ki so prišle s področij pod Storžičem, Ko-matevre in Jezerskega vrha, položile vence pred spomenik padlih. O pomenu krajevnega praznovanja, o naši NOB in o letošnji spominski proslavi na Sutjeski, je spregovoril prvoborec tega kraja Ludvik Virnik. V počastitev tega praznika so tukajšnji smučarji priredili danes tradicionalno meddruštveno smučarsko tekmovanje za prehodni memorial padlega učitelja Ferda Majnika. I. V. SEMINAR ZA ZDRAVSTVENE VODITELJE V KRANJU Kranj, 22. junija. — V novi dvorani OLO Kranj je bil danes enodnevni seminar za odbornike osnovnih organizacij RK kranjske občine. Zaradi velikega pomena tega seminarja, je občinski odbor RK povabil na seminar tudi politične, društvene in športne organizacije v občini, da bi s skupnimi močmi rešili nekaj perečih vprašanj: borba proti alkoholizmu, splošna in osebna higiena, borba proti tuberkulozi, prva pomoč itd. Na žalost pa sta se seminarja udeležila le dva gosta, kar so udeleženci seminarja upravičeno grajali. Mimo živahne razprave in referatov, ki so slušateljem nakazali konkretne naloge dela v osnovnih organizacijah, so predavali tudi dr. Kopitar, dr. Vrhunc, dr. Stangel in trije funkcionarji glavnega odbora RK Slovenije. -an ZLATA POROKA V KRANJU Kranj, 22. junija. — Včeraj dopoldne je bila na ObLO Kranj prisrčna slovesnost. Mimo drugih po-ročencev sta prišla na poročni urad tudi Jurij in Ljudmila VVc-ndling, doma iz Kranja, ki sta obhajala zlato poroko. Jubilantoma . so tudi topot izkazali vso pozornost, pevci Prešernovega zbora pa so jima zapeli nekaj pesmi. Ob tej priliki sta jubilanta podarila zastopniku ObLO 3000 dinarjev za sirote padlih bor- V. V okrajnem perspektivnem družbenem planu lahko zasledimo naročilo, naj bi podjetja pospeševala medsebojno koprodukcijo in kooperacijo. Verjetno bodo o tem še bolj konkretne zaključke in misli prinesli občinski perspektivni družbeni plani. Toda kljub vsemu se koprodukcija le počasi uresničuje. Zakaj? Tako nekako smo povprašali direktorje nekaterih podjetij na Gorenjskem, da bi nam povedali svoje mnenje o tem. Direktor Medzadružnega lesnega kombinata »Jelovi ca« v Škof ji Loki, ing. Pavel Olip nam je navedel nekatere vzroke, ki vplivajo na to, da se koprodukcija v lesni industriji slabo uresničuje. Takole pravi: »Med vzroki je treba omeniti: 1. Pomanjkanje nekaterih polizdelkov in materiala v lesni industriji na splošno sili podjetja, da z lastno izdelavo skušajo zagotoviti nemoteno proizvodnjo. 2. Podjetja lesne industrije še nimajo definitivnega plana razvoja in iščejo še novih poti v proizvodnji novih artiklov, pri čemer pa še vedno vsakdo skuša proizvajati vse. 3. Občasne konjunkture za nekatere izdelke (med njimi tudi izvozni faktorji) so vzrok, da se proizvodnje nekaterih izdelkov lotevajo tudi podjetja, ki sicer nimajo realnih pogojev za to. V takih primerih seveda ne more priti do specializacije proizvodnje in hkrati do potrebe po kooperaciji z drugimi podjetji. 4. Proizvodnja v lesni industriji (predvsem pohištvena in ostala finalna) je še v veliki meri po tehnološkem procesu obrtniška, kar zopet ne daje osnove xa kooperacijo. 5. Podjetja ne spoštujejo v zadostni meri že obstoječe okvirne republiške in zvezne smernice perspektivnega razvoja in se pri proizvodnji in uvajanju proizvodnje različnih artiklov težko najde pot k specializaciji, ki naj bi pomenila osnovo koprodukcije med podjetji, bodisi v lesni industriji ali izven nje.« Ker je vprašanje dokaj zahtevno in bi zato odgovor terjal precej prostora, tokrat ne moremo objaviti še drugih odgovorov. V eni prihodnjih številk pa nameravamo objaviti še nekaj misli o koprodukciji iz tovarne »Iskra« v Kranju. cev. Občinski ljudski odbor se je zlatoporočencema zahvalil za darilo in jima hkrati zaželel še mnogo let zadovoljnega skupnega življenja, -an S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice MLEKARNA ALI ZBIRALNICA MLEKA? (Nadaljevanje s 1. str.) o čemer naj bi delavski svet v Železarni resno spregovoril. Na pripombo odbornika, ki je opozoril na pomanjkanje kolarjev, kovačev in drugih obrtnikov v občini zaradi morebitnih previsokih davkov, so ostali izjavili, da se število le-teh ne bo povečalo, kljub davčnim olajšavam, dokler ne bo industrija omejila sprejemanja delovne sile in dokler ne bo nihče investiral v obrt. Na skupni seji sta oba zbora glasovala za predlog o razrešitvi direktorja hotela »Razor« v Kranjski gori in uvedbi prisilne uprave. Komisija, ki je pregledala zaključni račun tega gostinskega podjetja, je namreč ugotovila slabo poslovanje, za kar je odgovoren predvsem direktor. Odborniki so o razrešitvi in proti njej mnogo razpravljali, končno pa je le zmagala zdrava presoja, da občina ni dolžna plačevati milijone na račun malomarnih posameznikov. Jasno je tudi, da ljudski odbor ni organ za ugotavljanje subjektivnih vzrokov, ki tega ali onega gostinca pripeljejo na pot nezainteresiranosti. Zato je vsaka sentimentalnost odveč, še posebej v primeru hotela »Razor«, kjer bilančna komisija ni letos prvič ugotovila nepravilnosti in je Občinski ljudski odbor Jesenice že vsaj enkrat molče šel mimo .ugotovljenih napak. To je dokaz, da vprašanje turizma in gostinstva ni mogoče uspešno reševati z družbi škodljivo prizanesljivostjo. V nadaljevanju seje so prisotni sklenili, naj ljudski odbor izda Svetu za blagovni promet pooblastilo za vodenje evidence in kontrolo nad cenami. S tem ukrepom bo ljudski odbor lahko preprečil previsoke maloprodajne cene tistih živil, ki so za preskrbo prebivalstva predvsem važne. Na ločenih sejah so odborniki razpravljali o potrebi še učinkovitejšega zatiranja rastlinskih bolezni, ki so v zadnjih letih občutno vplivale na množino in kakovost pridelkov. Posebno koloradski hrošč, češpljev kapar, rdeči pajek, jabolčni zavijač, krompirjeva plesen in nekateri drugi nevarni škodljivci so se v zadnjem času zelo razmnožili, tako da jih ni več mogoče- uničiti z individualnim zatiranjem. Občinski ljudski odbor je zaradi tega prejel Odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Za uspešno akcijo so zadolžene kmetijske zadruge, ki jim morajo pri tem nuditi pomoč vsi posestniki. -«y LIP BLED IZVAŽA VRTNE OGRAJE IN ČEBELNE PANJE Poleg žaganega lesa, zabojev, lesene moke in drugih proizvodov izvaža LIP Bled tudi čebelne panje in vrtne ograje, le-te pošiljajo v Anglijo. Močno so razvili tudi serijsko proizvodnjo tipiziranih vrat. Pred dobrimi 14 dnevi, pa so dali v obratovanje novo veliko stiskalnico za stiskanje in lepljenje vrat. S tem bodo v podjetju lahko povečali proizvodnjo na okrog 100 tisoč komadov vrat letno. — Tako izdelana vrata so boljše kakovosti, lepše izdelana in cenejša. -k. NEPRIJETEN ROPOT NAD TURISTIČNIMI KRAJI Turisti in prebivalstvo v Radovljici ter na Bledu se zadnje dni dokaj pritožujejo nad brnenjem letalskih motorjev, ki se običajno začne že navsezgodaj zjutraj. V Alpskem letalskem centru v Lescah je namreč te dni letalski tečaj. Bržkone pa je z nekoliko dobre volj e stvar moč urediti tako, da bi se mladi letalci lahko nemoteno učili nad manj naseljenimi kraji, ne da bi motili goste, ki so prišli na oddih v naše najbolj znane gorenjske turistične kraje. DELA PRI GRADNJI JESENIŠKE OSEMLETKE LEPO NAPREDUJEJO Z gradnjo stavbe nove osemletke na Jesenicah je potihnila stalna kritika glede pomanjkanja učilnic na Jesenicah. Vsakdo vidi, da se je gradnja resno začela in da bodo dobile Jesenice v resnici dovolj veliko in moderno šolsko poslopje. Podjetje Gradiš, ki poslopje gradi, je gradnjo opremilo z najmodernejšimi gradbenimi stroji, tako da dela izredno hitro potekajo in bo, kot kaže, do zime stavba v surovem stanju dograjena, pričetkom prihodnjega šolskega leta pa izročena svojemu namenu. Velika želja Jeseničanov je, da pri gradnji ne bi prišlo do zastoja, kajti sedanje stanje učilnic jeseniških šol je v resnici več kot kritično. ČUFARJEVO GLEDALIŠČE NA JESENICAH PRED STOTO PREMIERO Cufarjevo gledališče na Jesenicah je zabeležilo v letošnji sezoni izreden uspeh. Doslej je zabeležilo že 91 predstav pred nastopom počitnic pa jih bo uprizorilo še 9, tako da bo letošnja sezona stotih predstav, ki si jih je ogledalo nad 21.000 ljudi. To število pa je toliko pomembnejše zato, ker je bilo že doslej od vseh predstav 38 gostovanj po krajih jeseniške občine, oz. bivšega okraja Radovljica. Med drugimi gostovanji je predvideno tudi gostovanje na Blejskem gradu z Goldonijevo komedijo »Krčmarica Mirando-lina«. Prihodnjo sezono bo jeseniško gledališče otvorilo s svojo stoto premiero, za kar bo naštu-diralo slovensko delo »Visoška kronika«. Tudi izbira del jeseniškega gledališča je zanimiva, saj so naštudirali od početka delovanja 36 slovenskih in 18 ju-goslovanskih del in precej manj kot polovico tujih del. Na svoje uspehe je jeseniško gledališče povsem opravičeno ponosno *n zasluži vso moralno kot tudi materialno podporo. V* BESEDICA OB ŠOLSKIH RAZSTAVAH TEHNIČNE VZGOJE Ko si človek dodobra ogleda razstave tehnične vzgoje, se kar ne more načuditi, da je vse to delo šolske mladine. In vendar je resi Tu srečamo razstavljene izdelke učencev od vremenskih hišic, tehtnic in manjših strojev do opreme za dojenčka. Nič več tistih starih predlog in zastarelih krojev. Vse je zares nekaj praktičnega, mladini potrebnega. Tako so te razstave resničen dokaz, da se mladina v naši šoli iB še posebej pri tehničnem pouku pravilno vzgaja, da se uči stvarii ki ji bodo koristile vse življenje pri vseh poklicih in da je naša sodobna šola ubrala pravo pot, da je resnično življenjska in n*" predna. KRANJ, 23. JUNIJA 1958 Glas G®renJ8H& 3 LE PIJMO ga zdmj ... »slovenec je RAD VESEL ...«, tako poje narodna pesem. To veselje se kajpada meri navadno s kozarci in litri zvečer in včasih vso noč v veseli družbi. Poznam ženo, ki ve na pamet vse obletnice rojstva, porok, godov vseh svojih znancev. Moj prijatelj ima v žepnem koledarju z velikimi križci zaznamovane vse dneve, ko mu sorodniške, Prijateljske ali poznanske vezi naročajo slavljenje. Toda organizacijsko so te zadevščine težko izvedljive, zlasti proti koncu meseca. Zato je v podjetju prišlo do posebne vrste praznovanj. Osnovali so za to poseben sklad. Rekli so mu »samopomoč«. In pes je zaslužil to ime. Nihče ni °stal na cedilu, brez litra vina °b takih prilikah. Kolektivno so sklenili slaviti vsak količkaj slavljenja vreden dogodek vsakega člana. V začetku so za take Prilike kupovali knjige, slike, okraske, jih opremljali z rožicami ter vizitkami z rešto podpisov. Kaj kmalu pa so ugotovili, da tak način slavljenja ne Poglablja tovarištva. »s pokloni, knjigami, stiskanjem rok in sentimentalnimi čestitanji se neti samo malomeščansko osladnost, ne da bi se ljudje med seboj bliže spoznali,« piše nekje. Opustili so tedaj rožice in knjige in začeli z drugačnim, bolj družabnim načinom — v rezervirani 2a to " £ '£ K ■£ C/2 o O O X o, o U 49,9 2,2 1,2 136.000 49 2,3 1,6 135.000 PRETIS-Quickly L 49 1,4 1,3 115.000 Naj še omenimo, da naša domača industrija že sedaj lahko proizvaja dovoljno količino cenenih motornih vozil — samo TOMOS ima letos v načrtu proizvodnjo 25.000 motociklov raznih vrst, novi carinski predpisi pa omogočajo tudi njihov Japonski znanstvenik Gota je konstruiral dežnikasto izoblikovano grelno napravo, ki izkorišča sončno toploto. Praktični poskusi so pokazali, da je toplota takšnega grelca tolikšna, da že po kratkem času zavre voda v čajniku. uvoz. Tako bo domača proizvodnja in povečan uvoz kmalu napolnila naša me-> sta in ceste z motornimi vozili. 2e lam je nad 30.000 jugoslovanskih državljanov opravilo izpite za motorna vozila. In ce prištejemo še mopediste, ki ne potrebujejo za vožnjo izpitov, vidimo, kako naglo se pri nas razvija motorizacija, z njo pa seveda tudi vse, kar spremlja tak povečan promet (ceste, servisna služba, nesreče) in terja vso budnost voznikov in pešcev. Zanimivosti NOVA ZLITINA Zlitino s tornim koeficientom, ki je nižji kot ga ima medenina ali svinec, so izdelali v SZ. Sestoji iz bakra kot osnovnega materiala, v katerem so številne drobne alveole napolnjene z zmesjo svinca in 8% kositra. Na površini kvadratnega centimetra je 50 alveol. Razmerje med bakrom in svincem znaša 65:35. LEPLJENJE KOVINE Za aralotit — posebno smolo, sestavljeno na osnovi glicerina, i poročajo Francozi, da se je ob-nesel kot odlično sredstvo za lepljenje kovin. LADJA ZA AVTOMOBILE Poznamo letalonosilke, tanker- { je in ladje, zgrajene nalašč za ( prevoz najrazličnejših tovorov. Pred kratkim so v Italiji zgradili še posebno ladjo za prevoz avtomobilov. Ladja, imenuje se ►►Italtera«, je pravcata plavajoča garaža in lahko vkrca okoli 1009 \ vozil. Služil bo predvsem italijanski avtomobilski industriji za izvoz avtomobilov v dežele Srednje in Južne Amerike. Svojevrstna žrtev VEDNO NI DOBRO BITI GRAFOLOG Grafolog Ernest Plaffel iz Bonna se najbrž hudo kesa, da se je lotil tega poklica. Prinesel mu je namreč zapor. Konec koncev pa ubogi grafolog niti ni toliko kriv. Bolje rečeno, postal je žrtev čudnih okoliščin. Pred dnevi je prišel nekdo v njegovo pisarno in zahteval, naj pove svoje mnenje o značaju štirih oseb, katerih rokopise je prinesel s seboj. Grafolog je sedel in povedal za prvi rokopis: »Neformiran značaj z neutolažljivo željo p° osornosti, nevaren in destruktiven. Dobro se pazite pred njim!« BEOGRAD NEKDAJ IN DANES V ŠTEVILKAH Beograd spada med tista evropska mesta, ki so po porastu prebivalstva v zadnjih sedemdesetih letih najbolj napredovala. Čeprav je bilo mesto poškodovano že v prvi svetovni vojni, v drugi pa je hudo porušeno, je Beograd danes pol-milijonsko mesto. Pred slabimi sedemdesetimi leti, leta 1890 pa je imel le 54.240 prebivalcev. Deset let pozneje je imel 69.769 prebivalcev, medtem ko je do leta 1910 poraslo število prebivalcev na 89 tisoč 876. Po prvi svetovni vojni, ko se je še Zemun pridružil Beogradu, so popisi prebivalstva pokazali naslednje podatke: 1921. leta — 130.267 prebivalcev, od tega 18.528 nastanjenih v Zemunu; 1931. leta — 266.847, računajoč tudi 28.074 prebivalcev Zemuna. Leta 1940 je bilo v Beogradu (po ceni) okrog 230.000 prebivalcev, a od tedaj do danes se je število prebivalcev jugoslovanskega glavnega mesta povečalo za 200.000 oseb. Nemški gospodarski minister dr. Erhard Na temelju drugega rokopisa je grafolog dal naslednjo »diagnozo«: »Umetniško nagnjenje, toda neoblikovana zavest in otroška impulzivnost. V življenju sicer uspeva, toda stalno ne bo.« Za tretji rokopis je rekel: »Nesmiselna ekstravaganca,« za četrti pa: »Nagnjenje do laži.« Pred nekaj dnevi pa je ob enajstih ponoči nekdo silovito tolkel po grafologovih vratih. Prišla je policija in nesrečnega grafologa odvedla, ne da bi mu povedala zakaj. Sele na policiji je zvedel, da je napravil hud prekršek: razžalil je predsednika vlade. Grafolog namreč ni vedel, da pripada prvi rokopis zahodnonemškemu kanclerju Adenauerju, drugi gospodarskemu ministru dr. Erhardu, tretji čuvarju državnega pečata in četrti obrambnemu ministru Straussu. Tisk se norčuje iz cele zadeve, grafo-logu pa gotovo ni do smeha, ker bo prišel pred sodišče. FRANK OWEN: EDDIE CHAPMAN P R I POVED UJE V marsičem vam bom učitelj; živela bova skupaj in vaš prijatelj bom.« Vlak je prispel natančno ob določenem času, Nemci so se tedaj širokoustili s preciznim delovanjem svojih služb. Na postaji v Nantesu naju je čakal fant, podoben boksarskemu prvaku; predstavil se je kot Leo. Pred postajnim poslopjem je sedel v avtomobilu drug Nemec. Oba fanta sta bila iz Alzacije, oba sta govorila izvrstno francoski in flamski, kakor tudi nemški. Odpeljali smo se do »La Brentoniere«, dvorca, ki je imel postati za prihodnjih nekaj mesecev moj dom. VI. VOHUNSKA ŠOLA Dvorec je bil majhen, toda čudovit; stal je sredi parka, obdanega z visokim obzidjem. V parku je raslo drevje vseh vrst — bresti, hrasti, bukve in nekaj jelk, med Nemci priljubljenih dreves. Tam je bil tudi sadovnjak in obilo vinske trte. Pred hišo je nekdo z dokajšnjim uspehom zasadil banane; spričo širokih listov so bile prav prijetne za oči. Park so preprezale s peskom posute steze. Ko sem prišel tja, je bil krasen spomladanski dan in po več letih ječe in dolgih mesecih, prebitih v koncentracijskem taborišču sem se iznenada čutil pomirjenega in navezanega na življenje in svet. Na drevju se je odpiralo popje, trava je bila lepo zelena, zemlja se je prebujala iz zimskega sna. Naproti mi j« prišel alzaški pes in mahal z repom. Za psico so stopali štirje mladiči in vsak je bil drugačne barve. Mačka je ravnokar dobila mlade. Po jezercu je plaval par mladih gosi v spremstvu pisano pernatih staršev. Tu in tam je skočila z veje na vejo veverica. V dvorcu so me najprej odpeljali v sobo za počitek in me predstavili še dvema Nemcema. Eden izmed njiju se je pisal Herbert Vosch in govoril je angleški s komaj opaznim nemškim naglasom. Kasneje sem izvedel, da bo to moj učitelj za predmet sabotaže. Drugemu je bilo ime Robert Keller, ki je, kot sem ugotovil, imel biti radiooperater. Postregli so mi s cigaretami in whiskyjem, jaz pa sem si medtem ogledal sobo. Po stenah je viselo nekaj dobrih francoskih jedkanic, na mizici iz mahagonijevega lesa je igral radio plesno glasbo. Da, to je bilo bolje nego v zadnjih treh letih! Nekaj minut smo vljudno kramljali; tedaj pa mi je Thomas rekel: »Vi ste torej zdaj tu in moramo vam dati nemško ime.« V tem, ko smo izbirali ime, so me drugi zafrkavali. Naposled smo se odločili za »Fritz Graumann«. To je bilo »bojno ime« gospoda von Grunena, ki je bil znan pod imenom dr. Graumann. Vsakdo je v tej enoti, ki so jo nemške oblasti krstile z Dienststelle A. S. T., imel svoje bojno ime. Nemški častniki so me opozorili, naj bom oprezen s francoskimi posli, in če bi ti nemara opazili pri moji francoščini angleški naglas, naj jim povem, da sem ameriški Nemec in da sem večino svojega življenja prebil v Združenih državah, da pa nisem dobil ameriškega državljanstva. Nato je bilo na vrsti kosilo s tremi jedrni pa solato pa steklenko Chateneuf de Pape, letnik 1927 in s kavo ob čaši vermuta Remy. Kosilo je bilo zaključeno s cigaro. Jel sem čutiti, da niso vsi Nemci Huni. Zatem so me odpeljali k von Grunenu. Baron je bil v prvem nadstropju v svoji spalnici. Pisal je. Ob mojem prihodu je vstal in me toplo pozdravil. »Ljubo mi je, da vas vidim na prostosti, ubogi revež,« je rekel. »Hajd, popijva čašo res dobrega brandvja.« Po nekaj konjakih sva se oba ogrela. »Zdaj pa, Fritz,« je spregovoril, »ste potrebni daljšega počitka, zraka, sprehodov in dobre hrane. Nekaj' dni počnite, kar se vam zljubi. Imejte se za popolnoma svobodnega človeka. Edinole če želite iti v mesto, mora iti kdo z vami; za zdaj vam še ne morem dati vojaške dovolilnice.« Pomenkovala sva se še nekaj časa, nato pa sem se poslovil od von Grunena, da bi si ogledal Dienststelle A. S. T. V dvorcu je bilo osem spalnic, soba za počitek, pisarna in kuhinja. Zraven poslopja je stala vrtnarska hišica-Bila je opremljena, odstopili pa so jo meni. Na podstrešju dvorca so v majhni spalnici trije telegrafisti vzdrževali radijsko zvezo. V omari za obleko, ki je bila zmeraj zaklenjena, če je niso uporabljali, so bile razne radijske garniture. Tam so bile garniture za glavne vode, za primer, da bi prišlo do okvar, pa je bila tam tudi garnitura za delo na baterije. Zveza je bila vzpostavljena med Parizom in Berlinom ter nekaterimi postajami v južni Franciji. Drugi zanimivi del Dienststelle A. S. T. je bil v ttiOy hišici, katere klet je bila preurejena v laboratorij. °^ zidovih so stale razne kemikalije v zapečatenih steklenicah, na marmornatih mizicah pa tehtnice s skledicam1 za spreminjanje kristala v prah. Kakih deset dni sem živel mirno, se sonči!, sprehaja in dobro jedel. Zjutraj sva s Thomasom odšla tri do štn"1 milje daleč na izlet. Zatem je prišlo na vrsto plavanje v Loiri — na tem kraju je ena izmed najlepših rečni peščin v Evropi, zakaj na enem bregu se dviga veličasten dvorec, ki je prava paša za oči. KRANJ, 23. JUNIJA 1958 Gtas Gorenjske 5 Končno tndi v Kranja stojnice ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska Pot 8, teleion 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04. Podpisana Gortan Nada preklicem kot neresnično vse, kar sem dolžila Mrkuna Franca in Marijo in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Gortan Nada. 1081 Preklicujem blok št. 37501, izdan v Komisijski trgovini Kranj z dne 15. maja 1958. Razdrh - Kranj. 1082 Sprejmem trgovskega vajenca ali vajenko za »Poslovalnico« Golnik. 1083 Gospodinjsko pomočnico sprejmem — hrana in stanovanje v centru mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1084 Prodam motorno kolo »NSU« 200 ccm, dobro ohranjeno po ugod-ni ceni. Rutar Lovro, Jelendol 10, Tržič. 1085 RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22- in 22.55 uri ter radijski dnev-n& ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri t€r radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 23. JUNIJA 8- 05 Alpski pozdravi. 900 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XIX. 9- 20 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja. 9-40 Igra kvintet Jožeta Kampiča. ™«10 Dopoldanski spored solistične glasbe. »»•30 Za otroke — a) Bilo je pred 15. leti — b) Venček partizanskih pesmi (pojo mladinski zbori). »2.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Ločniškar: Kako poceniti rejo živine. »3-30 Popularne orkestralne melo- ,«. dije. 40 Listi iz domače književnosti — Branka Jurca: S Krasa. j -00 v svetu opernih melodij. **5 Srečno vožnjo! •00 Družinski pogovori. "•00 Vokalno-instrumentalni koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije. ■05 Pisatelji o sebi — Alexander Lernet-Holenia in Hermann Kasack. ■•*5 Na pragu poletja. Prodam 1 ha stoječe trave — Beksl, Kranj. 1086 Prodam motorno kolo »Vespa«, Krmelj Stane, Cirilova 3, Kranj — (Labore). 1087 Prodam zazidljivo parcelo št. 298. Naslov v ogl. oddelku. 1088 V knjigarni »Simon Jenko« v Kranju je bil pozabljen moški dežnik in ženski čevlji. Lastniki jih dobijo na upravi podjetja. 1089 Kupim tračno žago, srednje veliko, dobro phranjeno. Naslov, na katerega je poslati točen opis in ceno, v upravi lista. 1090 Ugodno prodam zaradi selitve kompletno kuhinjsko pohištvo in spalnico (orehov furnir). Naslov v upravi lista. stojnega računovodje, plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v podjetju. Upravni odbor podjetja razpis Obrtno podjetje »puškarna«, kranj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE. Pogoji: večletna praksa BLED: 24. do 26. junija češki film »KRAKATIT«. Predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA: 24. junija ob 20. uri in 25. junija ob 18. in 20. uri ameriški film »TUJEC JE POKLICAL«. »SORA«, ŠKOFJA LOKA: 24. do 25. junija ameriški film »GOSPOD 880«. »STORZlC«, KRANJ: 23. junija ob 18. in 20.15 uri amer. barv. film »VESELO IZKRCA VANJE«, 24. junija ob 18. in 20.15 uri amer. film »PO KRIVICI OBSOJEN«. »PARTIZAN«, KRANJ: 23. junija ob 20.30 uri jugoslovanski barvni film »POP CIRA IN POP SPIRA«. Stalnih tržnih stojnic so kranjske gospodinje pogrešale že vrsto let. Sicer je bilo večkrat slišati, da stojnice bodo, toda do uresničitve je prišlo šele pred kratkim. Kaže, da je vse doslej prevladovalo mnenje, da morajo biti stojnice moderno grajeni objekti. Pokazalo pa se je, da so tudi stojnice, kakršno vidite na sliki, v zadovoljstvo in korist gospodinjam. Za sedaj sta dve. Morda je pričakovati v kratkem še kakšno. FaBo ZAKON VELJA ZA VSAKOGAR Tudi za vajenca je konec šolskega leta važen dogodek, dan razdelitve spričeval pa lep praznik, posebno še, če pričakuje dobro spričevalo ali celo nagrado za svojo pridnost. Ze zaradi tega ni prav, če mojster brani svojemu vajencu, da bi se udeležil tega slavja. Na Vajeniški šoli v Kranju so za razdelitev spričeval nalašč zato, da bi se je lahko udeležili prav vsi vajenci, določili nedeljo, ko morajo biti vajenci po uredbi prosti. Kljub temu pa vajenk brivsko - frizerskega salona ▼ Stari Loki št. 26 ni bilo po spričevala, ker jima mojstrica ni dovolila, ampak sta morali vse dopoldne delati. Mojstrom, ki ne spoštujejo osnovnih načel o delovnem razmerju, bi se v bodoče ne smelo dovoljevati sklepanje učnih pogodb! O. D. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Giacomo Puccini: Tosca, opera v 3 dejanjih. 22.15 Z orkestrom Counta Basiea. 22.40 Renesančni zbori (poje Slovenski oktet). Četrtek, 26. junija 8.05 Kar vam ugaja. 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XX. 9.20 Iz zakladnice skladateljev romantike. 10.10 Odprimo glasbeni atlas. 11.00 Pojo zabavni zbori. 11.30 Za cicibane — a) D. J. Snow: Pridanič ali plešoči osel; b) W. C. Wadsworh: Medeni možiček; c) Pozdrav Jevni-ških škorčkov. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Uspešno izboljšanje steljnikov. 14.00 Od popevke do popevke. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 17.10 Non stop! 18.00 Četrtkova reportaža. 18.15 Pester spored solistične glasbe. 18.45 Radijska univerza — dr. ing. Rajko Kavčič: Znanost na svetovni razstavi v Bruslju (Kristal). 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Po svetu jazza: pianist Errol Garner (komentirana glasbena oddaja). 9.00 '1.00 »1.15 '2.15 TOREK, 24. JUNIJA 8.25 pet pevcev — pet popevk. 840 Potopisi in spomini — Dr. Bernhard Grzimek: Divje živali in divji ljudje. Simfonični koncert. Za dom in žene. Od arije do arije. Kmetijski nasveti — ing. Milko Trstenjak: Agrotehnični ukrepi za oskrbovanje matičnjdkov. l2-25 Kar po domače — a) Veseli godci godejo; b) Slovenske navadne in umetne poje kvintet »Niko Štritof«. 4.00 Z ljudsko pesmijo po svetu. 4- 30 Zanimivosti iz znanosti in tehniko. 5- 40 Planinska transverzala — 2. Od Ruške koče do Jezerskega vrha. j6 00 Piknik plošč. ,7-»0 Za ljubitelje in poznavalce. l8-00 Kulturni pregled. »8-45 Domače aktualnosti. 20-45 Radijska igra — Michelle Lorraine: Grad na morju. ^■»5 Za prijatelje jazza — Milan College Jazz Societv - II. del. SREDA, 25. JUNIJA Pisana paleta. .30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. Poj te z nami. Stari nogometaš Elan Johnson piše sinu pismo. Operetne melodije. Kmetijski nasveti — Veterinar Franc Cerne: Vrednotenje po potomcih pri odbiri plemenjakov. »3-30 Slavne tenorske arije. »4.00 »Aprilska ljubezen« — glasbeni odlomki iz filma (oddaja s komentarjem). M.30 Radijski leksikon. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Selma Lagerlof: Helga. JMH) Koncert po željah. »'■10 Ritmi gredo svojo pot. »8.00 Sestanek ob šestih. l8-20 Ljudske pesmi i* Južne Amerike. 8.05 »1.00 »1.30 »2.00 »2.15 petek, 27. JUNIJA 8.30 Piknik plošč. 9.45 Poje zbor LIRA iz Kamnika p. v. Cirila Vremšaka. 11.00 Za dom in žene. 11.35 Poljske ljudske pesmi v izvedbi ansambla »Slonsk«. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Kukovec: Sadjarske skupnosti prihodnosti. 12.25 Ljubljanski operni solisti vam pojo. 14.30 Turistična oddaja. 15.40 Iz svetovne književnosti — Ilias Venezis: Morski galebi. 16.00 Koncert ob štirih. 17.30 Zabavna ruleta. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Ob 50-letnici smrti Nikolaja Rimskega-Korzakova (glasbena oddaja s komentarjem). 21.15 Oddaja o morju in pomor- ( ščakih. I 22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča Hotela Slon v Ljubljani. SOBOTA, 28. JUNIJA 8.05 Mladina poje! 8.40 Humoreska tega tedna — Katherine Anne: Porter: Vrv. 10.25 Simfonični plesi. 11.30 Pionirski tednik. 12.00 Poje Gorenjski vokalni k vintet. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanting: Oblike tek-, movanj in proizvodnih poskusov. 13.30 Od popevke do popevke. 14.00 Lepe melodije. 16.00 Piknik plošč. 17.10 Pester spored operne in solistične glasbe. 18.00 Radijski leksikon. 18.15 Slovenski zbori in samospevi 18.45 Okno v svet: Potsdam. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino (javna mladinska oddaja). 22.15 Oddaja za naše izseljence. V KRANJU V petek je bilo na kranjskem trgu precej češenj. Vendar so bile še vedno po 60 dinarjev za kg. Gospodinje so precej povpraševale po grahu, ki ga ni bilo dosti. Bilo je že precej borovnic po 65 do 70 din liter, vrtne jagode pa so bile po 80 dinarjev liter, medtem ko so bile gozdne po 140 do 150 din. Na trgu je bilo dokaj zelenjave. Koleraba je bila po 7 do 8 din komad, solata 40 do 70 din kg, česen 10 din kom., zelje 70 din glava. Novi krompir se še ni pocenil in je še vedno 70 din kg, cena staremu krompirju pa je celo narasla od 8 na 10 do 13 din za kg. Merica špinače je veljala 25 din, kislo zelje 35 din kg, šalotka 40 do 50 din liter, nova pesa 50 din kg, šopek novega korenčka 10 do 15 din, nova čebula pa je bila po 60 do 70 din za kg. Na trgu so bile tudi že nove hruške, vendar zelo drobne; bile so po 100 din kg. Stročjega fižola je bilo zelo malo in je bil po 140 din za kg. Precej smo zasledili koruznega zdroba in moke — po 40 din liter, krme za kokoši 40 din, kaše 70 do 80 in ješprenja po 70 do 100 din liter. Piščanci so bili od 230 do 320 din, kokoši pa do 580. Domače surovo maslo po 480 do 560, smetana 250, skuta 80 do 100, med 400, orehi 90, proso 40 do 45, in oves po 25 dinarjev liter. Jajca so bila dražja kot v trgovini in sicer so bila po 13, ponekod pa tudi po 17 din komad. NESREČE po Štirih mesecih so ga našli V četrtek, 19. junija, je obmejni organ JLA opazil na Zgornjih Ravnah nad Češko kočo v snegu ležeče moško truplo. O tem je obvestil TNZ Kranj, ta pa kranjsko gorsko rečevalno službo. V petek zarana se je komisija TNZ s skupino gorskih reševalcev odpravila proti Zgornjim Ravnam, kjer so našli ponesrečenca, čigar truplo je že razpadalo. Pri njem so našli osebno in zdravstveno izkaznica, po kateri so ugotovili, da je ponesrečenec Vitomir Blažek, star 24 let, doma iz Beograda. Zdravnik, ki je bil v sestavu komisije, je ugotovil, da je imel pokojni Blažek eno nogo zlomljeno dvakrat, drugo pa trikrat in da je imel po vsem telesu več težkih poškodb. Po pregledu terena in rekonstrukciji do- godka so bili mnenja, da je ponesrečenec meseca februarja zdrknil s poti, ki vodi po Severni steni Grintavca in padel nekaj sto metrov globoko v prepad. Plaz ga je nato zanesel v Zgornje Ravne. Ko je pričel kopneti sneg, se je ponesrečenec pokazal izpod snežne odeje. Pokojni je bil izredno lahno napravljen, iz česar je moč sklepati, da ni bil turist, temveč, da je hotel pobegniti preko meje. SAMOMOR ALI UBOJ? Včeraj v nedeljo so našli v pastirski koči v Vratih pod Triglavom mrtvega 53-letnega pastirja Jakoba Baloha. Ugotovljeno je bilo, da je bil pokojni Baloh zaklan z nožem, vendar pa ne vedo, ali gre za samomor ali za uboj. Baloha je prvi odkril njegov sorodnik. UPRAVIČEN POZIV CESTNI UPRAVI OLO V Tržiču z dokaj živahnim prometom so večinoma vse ceste, tudi občinske, asfaltirane ali pa vsaj makadamizirane, le Blejska cesta je skrajno zanemarjena. Ob suhem vremenu dvigujejo motorizirana vozila oblake prahu in če imaš ob takem vremenu odprta okna t stanovanju, leži po pohištvu že ▼ najkrajšem času debela plast prahu. Ob deževju pa brizgajo po stenah in pritličnih oknih plohe blatne vode. Cesta spada pod Upravo cest OLO Kranj, ki ima sicer cestarja, katerega pa včasih ves mesec ne vidiš na tem predelu ceste. Stanovalci v zgradbah na tej cesti se upravičeno sprašujejo, ali naj res oni opravljajo cestarske posle, ako nočejo trpeti velike škode v svojih stanovanjih. Prosimo Upravo cest OLO Kranj, naj vendar že poskrbi, da bi bil vsaj del te ceste od odcepa iz Trga svobode pa do Dekliškega doma opremljen s sodobno cestno prevleko, da bi odpravili prah in blato! Prebivalci Blejske ceste BUDIMPEŠTA : KRANJ V KEGLJANJU mi in Stare najuspešnejša Doslej je bil v letošnjem letu v Kranju prav gotovo največji športni dogodek kegljaški dvoboj med reprezentancama Budimpešte in Kranja. Kegljači so imeli v gosteh pravzaprav državno reprezentanco Madžarske, ki je nastopila kot reprezentanca Budimpešte. Ker je bil dvoboj, o katerem smo na kratko že poročali, za kranjsko športno kroniko zelo pomemben, je prav, da še kaj povemo o tem srečanju. .GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Rodile so: Antonija Mlakar, pre-dilka — dečka; Pavla Kern, gospodinja — deklico; Jožefa Košir, in-strumentarka — dečka; Gabrijela Bolka, predilka — deklico; Pavla Završnik, predilka — deklico; Marija Rihtarič, gospodinja — deklico; Majda Resnik, gospodinja — deklico. Poročili so se: Anton Salmič, delavec in Marija Vene, delavka; Aleksander Šiler, vodovodni inšt. in Jožefa Kovač, nameščenka; Franc Špik, delavec in Marijan Rupar, delavka; Janez Jekovec, skladiščnik in Vida Markovič, šivilja; Franc Snedec, tehnični risar in Vida Lebar, trg. poslovodkinja. V TRZlCU Poročili so se: Ivan Srečnik, uslužbenec in Ruža-Marija To-mažič, urarka; Viktor Jane, strojni ključavničar in Jožefa Srečnik, nameščenka; Filip Sa-rabon, finančni knjigovodja in Margareta Primožič, preddelav-. ka. Jurij Zupan, čevljarski pomočnik iz Tržiča in Ernestina Kermelj, tovarniška delavka iz Tržiča; Maksimilijan Eigner, električar iz Tržiča in Marjeta Jane, na-. meščenka iz Bistrice pri Tržiču; ^Zvonimir Lokanc, delavec iz Tržiča 1 in Antonija Kravcar, tovarniška ^delavka iz Tržiča; Marjan-Leopold "^Rozman, uslužbenec iz Kranja in Nikolaja Sušnik, prešivalka iz Tržiča,- Stanislav Perko, delavec iz Zadne vasi in Ana Meglic, delavka iz Brezij pri Tržiču. Umrli so: Janez Meršol, po-setnik; Janez Perko, osebni upokojenec. Marija Kropivnik, roj. Dovžan, družinska upokojenka iz Podljubelja,- Alojzij Znidaršič, invalidski upokojenec iz Pristave. Številni gledalci, ki so se to pot zbrali na štiristeznem kegljišču KK »Triglav« Kranj, da bi bodrili domačine v srečanju z reprezentanco Budimpešte, od začetka do konca dvoboja niso mogli zapustiti svojih prostorov. Dvoboj reprezentanc Budimpešte in Kranja je bil zanimiv tudi za najbolj razvajene gledalce. Najprej sta se srečali reprezentanci članic in kot je bilo pričakovati, so gostje zanesljivo zmagale, saj se jim dva dni poprej niti državna reprezentanca ni mogla izogniti poraza. Kranjčanke so se sicer borile, kar so se mogle, vendar je uspelo le Rozmanovi in Kavčičevi premagati svoji odlični na- sprotnici. Zlasti razveseljiv je rezultat, ki ga je dosegla Justi Rozmanova s 418 podrtimi keglji in da je Budimpešta v enakovrednem dvoboju zmagala za 17 podrtih kegljev. Z malo več sreče in mirnejšimi živci pa bi Kranjčani lahko izvojevali enega svojih največjih uspehov, čeprav tudi rezultat, ki so ga dosegli, ni neuspeh in gre Kranjčanom vse priznanje. Rezultati — članice: Budimpešta 2408 (Huzian 394, Schnettne 410, Ballago 391, Nadasne 405, Sosne 417, Molnar 391); Kranj 2190 (En-gelman 330, Cadež 360, Mesec 345, Mihelič 333, Rozman 418, Kavčič 404); člani: Budimpešta 5105 (An-tal 813, Gyebrovsky 849, Valogh 821, Cseteny 876, Szabo 890, Var- NA JESENICAH Rodile so: Nada Lotrič, uslužbenka — deklico; Marija Majka, bolniška strežnica — deklico; Karla Erzetič, kemični laborant — deklico; Hata Catič, gospodinja — dečka; Marija Pintarič, sobarica — deklico; Frančiška Marolt, uslužbenka — dečka; Cilka Zimic, gospodinja — deklico; Marija Omejc, bolniška strežnica — dečka; Ančka Mally, bolniška strežnica — deklico; Marija Klavžar, gospodinja — dečka; Vasilka Radinovič, gospodinja -gospodinja baš, gospodinja — dečka; Ajka Balič, gospodinja — dečka; Jul-ka Barjaktarevič, gospodinja — deklico; Marija Ažman, gospodinja — dečka; Marija Ferjan, gospodinja — deklico; Katarina Rogelj, delavka — dečka. Poročili so se: Emil Sušteršič, tov. delavec in Vida Šuštar, tov Rajko Stare z zanimanjem spremlja igro svojih tovarišev. Vendar Martelanc in Ambrožič nista uspela obdržati prednosti je bila tudi najboljša tekmovalka v tem srečanju. Vsekakor je bil bolj zanimiv dvoboj članov, saj do zadnjih lučajev ni bilo moč vedeti, kdo bo dečka; Marija Pire, zmagovalec. Medtem ko sta Miro - dečka; Emira Har- Ambrožič in Kordež dosegla za 18 podrtih kegljev slabši rezultat kot njuna nasprotnika,' sta Turk in Stare kmalu nadoknadila to razliko in Kranjčane celo povedla v vodstvo za 14 podrtih kegljev. Na vrsti sta bila kot zadnji par Martelanc in Vlado Ambrožič. Čeprav so gledalci upali, da bosta prednost svojega moštva vsaj obdrža-delavka; Slobodan Novkovič, to- Ia ce ne že poVečala, jima tega varniški delavec in Angela Gu- proti odličnima Madžaroma ni terman, tov. delavka. uspelo. Gosta sta se jima vedno Umrli so: Marinka Kramar, bolj približevala in končno podrla ga 857); Kranj 5088 (M. Ambrožič 848, Kordež 796, Stare 868, Turk 854, Martelanc 855, V. Ambrožič 867 kegljev). Članice so tekmovale 6X 100 lučajev, člani pa 6X200 lučajev. FaBo študentka. toliko več kegljev kot Kranjčana, Triglav II: Bled 4638 : 4501 Kranj, 22. junija. — V prijateljskem dvoboju sta se srečali danes na kegljišču Triglava kegljaški ekipi Bled in Triglav II. Drugo moštvo Triglava je zmagalo z razliko 273 podrtih kegljev. l. S. 4116 6 dam KRANJ, 23. JUNIJA 1958 □ Ljudski pregovor pravi: »Enkrat t. b'tam, enkrat s p'sam.« Ta pregovor bi lahko primerjali tudi z vremenom, kakršno nas spremlja zadnje dni. Še pred slabim mesecem smo prosili za dež, zadnje dni pa kar noče prenehati deževati, ki... vremenski napovedovalci nam obetajo še nekaj dni tako klavrno vreme, kot je današnja nedelja. Vrsto prireditev so morali zaradi slabega vremena spet preložiti kopalci, izletniki in turisti pa so spet prikrajšani za eno nedeljo. POČITNICE SO SE ZAČELE Dijaki so se prav gotovo ves teden z veseljem pripravljali, kako bi najlepše preživeli prvo nedeljo letošnjih počitnic. Toda od vseh priprav ni ostalo nič... Le dežuje. Tistim pa, ki so z uspehom zaključili letošnje šolsko leto, današnja nedelja vsekakor ni mogla povsem pokvariti zadovoljstva in jih prikrajšati za veselo razpoloženje. 8meha, prijetne zabave in dobre »papice« so imeli doma dovolj. — •tarši so z veseljem poskrbeli za vse to. Drugače pa se je godilo danes »cvekarjem«. Teh bi verjet-mo tudi toplo sonce ne moglo raz-položiti. Še manj pa tiste, ki so danes dopoldne v Industrijski šoli Iskre v Kranju grizli nohte in svinčnike in se na vso moč znojili, da bi vsaj tri matematične naloge od petih prav izračunali in tako uspešno startali pri poprav-izpitu. Z DEŽNIKI OB BAZENU Deževno vreme je že sinoči pokvarilo prijeten večer vsem ljubiteljem plavalnega športa in prekrižalo račune tudi blagajničarju plavalnega kluba »Triglav« iz Kranja. Nestrpno pričakovani prvi plavalni dvoboj kranjskih plavalcev v letošnji sezoni z večkratnim državnim prvakom »Primorjem« z Reke je potekal v znamenju dežja, vendar ne toliko za plavalce kot pa za gledalce. Toda tistim, ki so se vseeno zbrali ob bazenu, ni bilo žal, da so prišli domov od dežja premočeni. Pravi užitek je bil gledati plavalce, s kakšno hitrostjo premagujejo upor vode, kar velja predvsem za Kranjčane, ki so svoje tovariše z morja odpravili s precejšnjo razliko točk. Za tiste, ki so morali ob 23. uri po končanem dvoboju v Stražišče ali pa še dlje, je bila tudi pot domov zanimiva. Morda je koga celo spreletaval strah. Med hišami so se kot nekakšne pošasti podile majhne meglice z veliko hitrostjo. In če si prišel v objem ene izmed takšnih meglic, ni bilo drugega izhoda kot počakati, da se je »zjasnilo«. za danes pripravljali večjo strelsko prireditev v Savskem logu z naslovom »On in ena« v počastitev 10-letnice samostojne strelske organizacije FLRJ in 15. obletnice bitke na Sutjeski. No, in...,« nejevoljno je še pljunil, česar k sre- TRIGLAV : PRIMORJE 80,5:61,5 Poraz gostov z morja Kot v nedeljo, je tudi med tednoc nagajalo deževno vreme. Brž ko pa se je malo zvedrilo, so že bili otroci ob Savi »ON IN ONA« ODPADE V dopoldanskih urah sem srečal starega znanca ing. Marjana Ro-deta, odbornika Občinskega strelskega odbora Kranj. Nerazpoložen je bil, kar je pri njem redkost, saj je sicer vedno pripravljen za šale in zlasti še za hudomušnost. Vprašal sem ga, zakaj se tako pusto drži? »Le kako se ne bi, če nam jo pa vreme takole zagode. Ze dlje smo Kranj, 22. junija. — Sinoči so imeli kranjski plavalci prvo srečanje v letošnji sezoni. V gosteh so imeli večkratnega državnega prvaka »Primorje« z Reke. Škoda, da je prireditev, ki je bila vsekakor kvalitetna, motilo slabo vreme. — Sicer se je kljub temu ob bazenu zbralo precejšnje število gledalcev, ki so bili s prvim startom kranjskih plavalcev navse zadovoljni. Čeprav je bilo pričakovati zmago domačinov v plavalnem delu sporeda, nihče ni predvideval, da bo zmaga nad gosti z morja, ki so zmagalj le v dveh disciplinah, tako prepričljiva. Presenetili pa so tudi waterpolisti, ki bi z malo več sreče prav lahko premagali goste, ki bodo letos tekmovali celo v I. zvezni waterpolo ligi. Tekmo so zgubili s tesnim rezultatom 1:2, pri tem pa so zastreljali kazenski strel s štirih metrov in prejeli gol, ko so imeli igralca več. Po prvem tekmovanju v letošnji sezoni, je pričakovati, da bodo kranjski plavalci letos še uspešnejši kot lani. — Vsekakor bodo imeli priložnost že 2. julija, ko bo v Kranju gostoval državni prvak »Mornar« iz Splita. REZULTATI — člani — 100 m metuljček: 1. L. Brinovec 1:13,6; 2. Peternelj 1:20,5 {oba Triglav); 100 m prosto: 1. Kocmur (T) 1:00,9; 2. Mušnjak (P) 1:01,4; 3. in 4. Baraba (P) in Košnik (T) 1:02,6; 100 m prsno: 1. Zrimšek 1:21,5; 2. Brant-ner 1:21,5 (oba T); 100 m hrbtno: l.Dorčič (P) 1:12,7; 2. Finci (T) 1:14,1; 3. Vranic (P) 1:15,0; 4. Re- MOTIV S KOLODVORSKE CESTE či nihče ni videl, pa tudi dež je hitro vse zamaskiral in sva se razšla. Ko sem že naredil nekaj korakov, sem ga glasneje še enkrat vprašal: »Torej praviš, da »On in ona« odpadeta?« »Danes ne bo nič. Prireditev smo preložili na drugo nedeljo,« mi je pojasnil. In mislil sem si, bo pa zato prihodnjo nedeljo toliko bolje, ker se bo moč vsem pomanjkljivostim, ki bi bile danes, do prihodnjič izogniti. TUDI V ŠENČURJU NI BILO NIC Ocenjevalna avto-moto Vožnja ki bi morala biti danes v Šenčurju, je bila zaradi slabega vremena tudi preložena na prihodnjo nedeljo. Torej tisti, ki so se pripravljali, da bodo v večernih urah kazali svojim znancem osvojeni pokal, so bili prikrajšani za ta užitek. Edina tolažba jim preostane, da bi danes morda ne bili prvi in da bodo zato drugo nedeljo bolj zagotovo. Tako si namreč vsak tekmovalec predstavlja pred startom, sicer bi verjetno sploh ne tekmoval, čeprav ve, da bo prvi samo eden. DVE RAZSTAVI KRANJSKIH ŠOL Skratka, na prostem današnjo nedeljo ni bilo nič, kar bi bilo vredno zabeležiti. O dežju je pa že dovolj govora. Zato sem si šel raje ogledati dve razstavi, ki sta bili danes v Kranju. Najprej sem stopil v I. državno gimnazijo. Zadnje dni sem si ogledal že vrsto podobnih razstav in moram reči, da sem videl precej boljših kot je razstava dijakov I. drž. gimnazije;. Precej več sem lahko videl že na drugi razstavi, ki je bila tudi ta dan. Dijaki in učitelji osnovne šole »France Prešern« so jo res skrbno pripravili. Razstavni prostori so v štirih razredih, kjer razstavljajo svoje izdelke učenci od 1. do 8. razreda. Gledalec, ki si je zapovrstjo ogledal razstavo v vseh štirih razredih, dobi jasno sliko, kako poteka v šoli pouk in kako napredujejo otroci. Med številnimi vtisi sem zabeležil tudi tole: 335 učencev nižjih razredov je prebralo v preteklem šolskem letu 4073 knjig ali povprečno vsak posameznik 12 knjig; 337 učencev višjih razredov pa je prebralo 5135 knjig ali povprečno vsak učenec 15 knjig. FaB* bolj (T) 1:24,2,- 4 X 100 m mešano: 1. Triglav (Finci, Zrimšek, Košnik, Kocmur) 4:55,8 (nov klubski rekord), 2. Primorje 5:05,8. — Članice — 100 m metuljček: 1. Koncifja (T) 1:29,6 (v štafeti 1:19,0); 2. Ta-dejevič (P) 1:53,6; 3. Feldin (P) 1:56,0; 100 m prosto: 1. Kocilja (T) 1:15,2; 2. Grabovac 1:22,6; 3. Mini (obe Pr.) 1:23,6; 4. Kobi (T) 1:27,5; 100 m prsno: 1. Vukič (T) 1:35,9; 2. Štampilja (P) 1:40.3; 3. Deandjeli (P) 1:42,1; 4. Grandovec (T) 1:42,7; 100 m hrbtno: 1. Vukelič 1:27,4; 2. Brozičevič (obe Pr.) 1:32,8; 3. Jur-man 1:39,3; 4. Purgar (obe Triglav) 1:43,9; 4X10« m mešano: 1. Triglav (Purgar, Vukič, Koncilja, Čolnar) 6:10,4, 2. Primorje 6:29.9. VVaterpolo: 2:1 (0:0) za Primorje. Za domače je dosegel gol Čolnar. FaBo BARBKA KONCILJA Nad tisoč tekmovalcev na Bledu Bled, 22. junija. V Domu »Partizana« na Bledu je bilo danes republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju in mnogoboju v vajah na orodju. Za to prireditev so vse okrajne zveze »Partizana« poslale svoje reprezentance in številne posameznike. Po končanih prijavah je bilo za prvenstvo prijavljenih preko 1100 tekmovalcev. — Vsekakor bo ta, tako množična prireditev, eden največjih dogodkov v letošnjem letu na Bledu. Omenim naj še, da je najštevil- nejšo ekipo prijavila Okrajna zveza »Partizana« iz Celja, in sicer 220 tekmovalcev in tekmovalk. Bralce obveščamo, da do za-ključka našega lista, še nism* prejeli končnih rezultatov. Obširneje poročilo s prvenstva bomo objavili v prihodnji številki. Nogomet ISKRA : TELEKOMUNIKACIJE 2-0 Na stadionu NK »Mladost« Je bila med tednom odigrana prija* teljska nogometna tekma med sindikalnimi moštvi Iskre iz Kranja i» Telekomunikacije iz Ljubljane. T» je bila letos že peta tekma nogometašev Iskre in kot prejšnje štiri, tako so tudi to srečanje odločili v svojo korist. Tokrat so goste *s Ljubljane premagali v zelo lep' igri z rezultatom 2:0. M. DJ. Smučanje SMUČARSKO TEKMOVANJE NA JEZERSKEM Jezersko, 22. junija. — Vzli* skrajno neugodnem vremenu, Je danes dopoldne smučarski klub Jezersko priredil na smučiščih Pf' Češki koči pod Grintovcem tradicionalno meddruštveno tekmovanj8 za prehodni memorial padlega pa»" tizana-učitelja Ferda Majnika. "*" Tekmovanja so se udeležila srn"' carska društva iz Ljubljane, Kranja in Tržiča. Prehodni pokal )9 osvojil SK Jezersko v postav* Tepina — Miro Dolinšek — Mi>aD Dolinšek — Košir in Crvova. REZULTATI — člani: 1. F**5 Križaj (Ljubelj, Tržič) 1:06,5; ■L Odlični kranjski plavalci, med katerimi so tudi državni reprezentantl — Na sliki od leve proti desni: Košnik, Brinovec, Kocmur, Brandtner, Čolnar, Koncilja, Purgar in Zrimšek Svetovno nogometno prvenstvo 1958 Tomaž Jamnik (Triglav, Kranj) 1:11,8; 3. Vinko Svab (Ljubelj, T" 1:13,6; mladinci: 1. Rajko Star« (Triglav, Kr.) 1:21,2; 2. Branko M«* dja (Triglav, Kr.) 1:41,2; 3. Ma** Košir (Jezersko) 1:48,0; mladink«1 l.Minka Crv (Jezersko) 1:50,2; % Ema Polajnar (Jezersko) 1:56,0. KONEC ZA NASE V 12. minuti prvega polčasa jf Rahn ukanil Krivokuco in z edinim golom, ki ga je dos 1 ( Zahodna Nemčija je bila Jugoslavija v četrtek izločena iz nadaljnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo, ki .so je že 8. junija začelo na S Vedskem, Čeprav so skoraj vso tekmo pfOtl Nemčiji naši reprezentanti Imeli v posesti okroglo usnje, napadalcem ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Lahko trdimo, * preizkusili svoji moči reprezen***! ci Jugoslavije in SSSR. Dvoboj D šlirikrožen, na posameznih deska pa se bodo borili naslednji Par'! Keres-Gligorič, Geller-Matanovi^ Korčnoj-lvkov, Tajmanov-Djuraš^' vič, Boleslavski-Trifunovič, Koto*' Matulovič, Poluga je vski-Mi lic, Kr"' 'iut-BertOk, Drugoimonovani eprezentantje Jugoslavije. »0 Avto-moto splošno željo nekatei lh P*Jjj ;v iz Predoselj in okob« Milutinovi«- in l'ctaković, nii.jixii.jsa napadalca naše reprezentance PRVI ŠOFERSKI IZPITI V DOSLJAH Na ivalcev iz Predoselj vasi je AMD Šenčur priredilo Prodosljah tromesečni tečaj za hi le amaterje. Tečaj |e obiskov«*^ lo 60 tečajnikov in tečajnic. P1* DCkaJ dnevi pa so najprej pol s'° pili še pred strokovno komjW* Kljub temu, da je bila strokov«^ komisija uredno stroga, so ra**j 12, ki imajo popravne izpite« opravili izpilo ca A in ti kategorij V ŠO-vi*'