Stev. 175. V Ljubljani, četrtek 4. avgusta 1938. Leto III Poštnina plačana v gotovini Rusi in Japonci naglo zbirajo vojaštvo ob meji | Dva vlaka sla trčila pri Toledu v < Kakor se zdi, bo tudi ta vojna podobna kitajsko-japonski, ker je „uradno" ne bo Moskva, 4. avgusta, o. Sovjetsko časopisje, ki je nekaj dni hudo napadalo Japonsko, se je začelo v svojih poročilih omejevati zgolj na obširne popise dogodkov na bojišču na Daljnem vzhodu. Listi prinašajo brezštevilne resolucije iz vseh mest in večjih krajev, v katerih Rusi izražajo 6vojo zvestobo do države in se izjavljajo za pripravljene, da bodo vsi brez izjeme branili rusko zemljo. Sovjetski listi prinašajo tudi faksimile zemljepisne karte in kitajsko-ruske pogodbe, v kateri stoji zapisano, da pripada Čangkufeng Sovjetski Rusiji in ne Mandžuriji. Zanimivo je tudi pisanje vojaškega glasila 'iRdeče zvezde«, ki grozi Japonski in pravi »mi Rusi hranimo svoj dinamit, ki je suh-r. Listi pa napadajo tudi Nemčijo ter pišejo »Izvestija« naslednje; »Japonski imperijalizem si podaja roko z nemškim nacionalizmom. Ti slednji sanjajo o zasedbi pokrajine. Kar še naprej naj sanjajo, pravi list, kajti Ukrajinci in vsi drugi Rusi že vedo, kdaj in kako bodo branili svojo domovino pred grabežljivimi rokami tujcev.« Dalje poroča list, da so dobili sovjetski vojaki, ki so branili Čangku-fenk, posebna odlikovanja. Topovi pokajo naprej Huniun, 4. avgusta, o. Neki inozemski poročevalec, ki je prispeJ v mesto, poroča, da dobro sliši topove iz okolice Čangkufenga. Vsa mesta in vse va6i v severni Koreji so ponoči zavite v popolno temo, kakor v času največje vojne. Vlak, s katerim se je ta poročevalec pripeljal, je bil tudi brez svetilk in brez luči. Čangkufeng, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Hunčuna, je doživel včeraj opoldne ponoven napad ter je trajalo topovsko streljanje polne štiri ure. Med potjo je poročevalec od ljudi izvedel, da Japonci neprestano pošiljajo ojačenja na mandžursko mejo. Večji del teh čet prihaja e kitajskih bojišč. Prav tako je poročevalec izvedel, da so Japonci poslali v No- tranjo Mongolijo veliko armado, ki čaka za primer vojnega spopada med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Dnevno pošiljajo Japonci vojaštvo in strelivo iz Kalgana proti Urteki po cesti Kalgan—Urga, Japonske čete se iz pokrajine Jehol pomikajo proti zapadu v smeri proti Udti. Japonsko vlado že skrbi Tokio, 4. avgusta. O. Vojni minister je izjavil dopisniku Reuterja, da so včerajšnji dogodki na rusko-mandžureki meji mnogo bolj resni, kot pa se zdi. Boji trajalo dalre Tokio, 4. avgusta. AA. (DNB.) Japonsko vojno ministrstvo poroča, da sovjetske čete pri Čangku-fengu nadaljujejo s svojimi napadi, čeprav so pretrpele težke izgube. Sovjetske čete so sestavljene iz obmejnih oddelkov GPU, ki so ojačene z neregularnimi oddelki. Zvedele 60 se tudi tele podrobnosti. Na dan 1. avgusta ob štirih zjutraj so Japonci odbili sovjetski napad na Čangkufeng. Pri tem napadu je sodelovalo več sovjetskih bombnikov. Dopoldne so sovjetska letala izvršila ponoven napad in 6icer na mesto King, ki leži 10 km jugozahodno od Čangkufenga. Pri tem napadu je sodelovalo 21 bombnikov. Enajst letal je ob 14.35 bombardiralo mesto Keiku. Drugega avgusta se je začelo bombardiranje Čankufenga zjutraj ob 7.40. Nad mesto je priletelo 15 sovjetskih letal. Istočasno je napadel tudi bataljon sovjetske pehote pri Čangkufengu obenem z 10 tanki, od katerih 6o japonske čete 3 popolnoma uničile. Ob 15 je bil odbit napad sovjetske pehote pri Čangkufengu. Sovjetskih vojakov je bilo okoli 3 do 4 bataljon" Seul, 3. avgusta. AA. (Havas.) Po sporočilu glavnega štaba korejske armade vlada v pokrajini Čangkufeng popoln mir. Dopoldanska sovjetska ofenziva je končala. Sovražnik je prodrl do 1500 metrov pred japonske črte v Satsaopengu, nato se je p? umaknil za kakih 1000 metrov in se zakopal. Zdi sc, da so se sovjetski oddelki, ki so bili zasedli neki vrh dva km južnovzhodno od Čangkufenga, umaknili. O letalskih napadih ni nobenih poročil. Druga nenapovedana Ml vojna Tokio) 4, avgusta, o. Poročila, ki prihajajo v Tokio, pravijo, da Rusi pod zaščito goste megle neprestano dobivajo pojačanja pri Čangkufengu. Istočasno pa rusko topništvo bombardira korejsko mesto Kojo. Tudi druga mesta so neprestano pod topniškim ognjem, tako Sihtung, Hsiangšantung in Manšan. Zaradi slabega vremena pa so letalski napadi izostali in so opazili nad Korejo samo dva ruska bombnika, ki sta zmetala svoje bombe, ki pa niso povzročile nobene pomembnejše škode. Zaradi nevarnosti zračnih napadov je izdalo vojno ministrstvo nalog, da morajo biti vsa mesta in vasi ponoči v popolni temi. Mesta in vasi, ki se nahajajo v bližini bojne cone, so bile na povelje vrhovnega poveljstva izpraznjene. Diplomati so zelo delovni in imajo mnogo dela s protesti in protiprotesti tako v Tokiu kakor v Moskvi. Zunanji minister je dal ponoven nalog moskovskemu poslaniku, da energično protestira pri ruski vladi, da se zaustavijo sovražnosti. V Tokiu vlada veliko ogorčenje zaradi zadnjih dogodkov, posebno v vladnih krogih, kjer na različne načine razlagajo sovjetsko postopanje. Japonski uradni krogi zatrjujejo, da Japonska nikakor noče vojne, vendar pa jo popolnoma pripravljena. Japonci so zavzeli, kor so hoteli, in nočejo nobene tuje zemlje. Odločno pa zanikajo vesti glede napada v nedeljo, o katerem se je reklo, da so zavzeli dve važni postojanki pri Čangkufengu. Nevtralni opazovalci so mnenja, da je to pričetek druge nenapovedane vojne na Daljnem vzhodu. Runciman je optimist Qd Čehov in od sudetskih Nemcev želi več spravljivosti Praga, avgusta, A A. (Hava*): Lord in lady Runciman sta se včeraj ob 14.55 pripeljala v Pra- go. Na postaji so ju pozdravili britanski podanik v Pragi, šef protokola zunanjega ministrstva Hina, kabinetni šef dr. Hodže in v imenu sudetsko nemške stranke poslanec dr. Kundt. Čehi polagajo na Runclmana mnogo nade Praga, 4. avgusta. A A. (DNB): List »Narodni osvobozeni« komentira prihod Runcimana in pravi: Poslanstvo lorda Runcimana je zelo kočljivo in zapleteno, ker ne spada med vsakdanje misije. »Narodni listi« pa menijo, da Francija ni mogla in ni hotela igrati vlogo razsodnika tam, kjer je njena naloga braniti. »Češke Slovo« poudarja, da gleda češkoslovaška javnost na delovanje lorda Runcimana popolnoma nepristransko. Čeprav Češkoslovaške ni navdušila okoliščina, da 6e njena notranja zadeva spreminja v mednarodno, ima popolno zaupanje v tradicionalni britanski »fair play«. Praga, 4. avgusta, o. Vse češke stranke mnogo tipajo in pričakujejo od misije lorda Runcimana, ki je včeraj popoldne prispel v Prago, Tudi sudetski Nemci ne dvomijo, da se bo lord Runciman z nepristransko kritičnostjo lotil vprašanja, ▼ katerem ima nalogo posredovati Le nemški tisk izraža svojo skepso in dvome in pravi, da ni mnogo upati. Danes bo Runciman obiskal predsednika republike dr. Beneša in predsednika vlade dr. Hodžo in s tem začel prve razgovore o narodnostnih in upravnih vprašanjih Češkoslovaške. Še prej pa se bo Hodža ponovno sestal z zastopniki Henleinove stranke dr. Kundtom in Gustavom Rossom. V svojem pismu, ki je odgovor na pismo dr. Kundta Hodžu, je ministrski predsednik odgovoril, da osnutki jezičnega in narodnostnega zakona niso zadnja in končnoveljavna beseda češkoslovaške vla- de, kakor tudi ti predlogi ne predstavljajo maksimuma koncesij, ki jih misli češkoslovaška vlada dati sudetskim Nemcem, temveč pomenijo le osnovo za nadaljnja pogajanja. Runciman apelira na spravljivost Praga, 4. avgusta, o. Lord Runciman je po svojem prihodu v Prago včeraj zvečer sprejel češke in tuje časnikarje in jim v kratkem razgovoru naznačil bistvo svojega dela v Pragi. Prvi njegov namen je ta, da na eni kot drugi strani ustvari tako razpoloženje, da bodo pogajanja tekla v bolj pomirljivem ozračju in da bosta obe stranki začeli misliti tudi na neobhodno potrebno lastnost, namreč na potrpežljivost in strpnost Na vprašanje časnikarjev, če morda ni njegov prihod v bistvu uradnega značaja, je Runciman dejal, da je to njegova osebna misija, v katero se je odločS edinole zaradi svoje želje, da pomaga utrjevati mir, O sebi je dejal, da si je v teku 40 let svojega političnega udejstvovanja nabral že toliko izkušenj v vseh področjih javnega življenja ter se je pri tem naučil, da se mir ohranjuje lahko le takrat, kadar nad nasprotji in spori plava duh spravljivosti in želja po miru. O posredovanju, ki se ga bo lotil takoj prve dni, je izjavil lord Runciman, da ne bo štedil s svojimi močmi, da bi se obe sprti stranki do podrobnega porazgovorili o vseh težavah in skrbeh in se potem mirno sporazumeli Praga je nanj naredila zelo ugoden vtis. Lord Runciman je poudaril, da ni nikjer ničesar opaža, kar bi govorilo o vojni nervozi in o posledicah mobilizacije sredi maja. On ne vidi nikjer strahu, da bi se moglo danes ali pa jutri zgoditi kaj usodnega in odločilnega. Pri vsem tem pa si je svest težkih problemov in velikih razlik med Prago in sudetskimi Nemci, Prepričan je, da mu bo poslanstvo uspelo in da bo na ta način Češkoslovaški prihranjena notranja kriza, a Evropi ohranjen mir. Metaxas že dve leti ureja Grčijo Atene, 4. avgusta.' o. Danes poteka dve leti, odkar je grški kralj Jurij poveril sestavo vlade generalu Metaxasu in mu naročil, naj skrbi, da se bodo iz grškega političnega življenja umaknile vse razprtije in nezadovoljstvo, ki se je nakopičilo v zadnjih letih. Takoj po prihodu na oblast je general Metaxas ukinil nekatere uredbe grške ustave, razpustil parlament in vso oblast osredotočil v svojih rokah. Ta ukrep je bil več kot potreben, zlasti zaradi nevarnosti, ki jo je pripravljal grški komunizem. Metaxasova vlada je, posvetila vso skrb ureditvi in dvigu grškega gospodarstva, ki je bilo prej zaradi neprestanih revolucj in političnih zmešnjav na tleh. Metaxasu se je posrečilo utrditi državo na znotraj, urediti razmerje na zunaj in še bolj utrditi ugled Grčije doma in zunaj. Obe dve leti je vladal v Grčiji popoln red in mir. Kako so ee razmere v Grčiji do dna spremenile, dokazuje zlasti zadnji upor na Kreti, ki je bil hitro zatrt, kajti peščica nezadovoljnežev ni našla za svoje poskuse med ljudmi nobenega odmeva. Vlada generala Metaxasa je uredila grške državne finance, učvrstila je valuto, začela izvajati velika javna dela ter je kljub velikim izdatkom za državno obrambo posvetila vso pozornost kmetijstvu, turizmu in industriji ter socialni zaščiti delovnih slojev. Izvoz se je močno povečal, iz proračuna je primanjkljaj skoraj izginil, a obenem je grška vlada s tujimi upniki naredila nadvse zadovoljiv sporazum. Tudi v prosvetni politiki se je močno Poznal vpliv delovne vlade, izboljšale so se razmere v srednjih in ljudskih šolah, zlasti pa se je ▼iada posvetila novi vrsti šol, urbanističnim šolam. Največ je vlada storila za delavstvo, ker je odobrila 500 milijonov za razne socialne in zdravstvene potrebe in začela pomagati delavstvu pri sklepanju kolektivnih pogodb. Samo v leh letih je bilo na Grškem sklenjenih 384 kolektivnih pogodb med delavstvom in velikimi industrijskimi podjetji. Vlada , je vpeljala osemurni delovnik, nedeljski počitek, predpisala najnižje mezde in s tem občutno zmanjšala brezposelnost. Vlada je vpeljala tudi obvezno zavarovanje delavcev, tako da je danes na. Grškem že 350.000 zavarovanih delavcev. S podobnimi uspehi se je Metaxasova vlada postavila v zunanji politiki. Grčija je uredila razmerje s Turčijo in se začela uspešno uveljavljati v krogu balkanskih držav. Največji uspeh, katerega je v mnogočem deležna tudi Grčija, pa je sporazum držav Balkanskega sporazuma z Bolgarijo. Jugoslavija, ki je z Grčijo vedno živela v prisrčnih odnosih, pozdravlja dveletnico vlade z enakimi čustvi, kakor se je Grčija spominjala nedavno triletnice vlade dr. Milana Stojadinoviča. Grškemu narodu je potreben mir in to mu daje in omogoča vlada generala Metaxasa. V Londonu se je zbral na sejo odbor za preskrbo političnih beguncev. Za predsednika je bil izvoljen lord Winterton, a za podpredsednike francoski, braziljski in nizozemski delegat. Za stalnega ravnatelja begunskega urada v Londonu pa je bil izvoljen znani ameriški pravnik Georges Rubly. Velika zračna bitka __priJlankowii Šanghaj, 4. avgusta, o. Včeraj je bila v bližini Hankova velika zračna bitka. Veliko število japonskih bombnikov in lovcev je naletelo na svojem potu proti Hankovu na 54 kitajskih letal, ki so hotela preprečiti napad na mesto. V zraku je prišlo do srdite bitke na življenje in smrt. Japonci zatrjujejo, da so sestrelili 32 kitajskih letal, ki 60 bila povečini ruska, angleška in francoska. Sami pa so izgubili le dva bombnika. Nadalje pravijo, da so tudi na letališču uničili 7 kitajskih letal. Hankovsko poročilo, ki je videti verodostojnej-še, pa poroča, da so Japonci imeli namen bombardirati železniško progo pri Hankovu, pa so jih kitajska letala pregnala, nakar se je razvila velika zračna bitka. V tej bitki so Japonci izgubili 6 letal (vključen je en bombnik). Kitajci pa 6. Poročajo iz Hankova, da tam niso videli te bitke, videli pa so neka japonska letala, ki so visoko v zraku letela nad mestom. Letela so v skupini ter se je zdelo, da sc niso udeležila bitke. Bombe so zmetala v okolici Hankova, napravile pa so le neznatno škodo ter ubile nekaj oseb. V Indiji spet poboji Rangoon, 4. avg. o. V Burmi je včeraj prišlo ponovno do spopadov med budisti in muslimani. Samo včeraj je bilo v pouličnih bojih ubitih 20 ljudi. V mestu Tharawady pa je bilo 5 ljudi ubitih, 50 pa ranjenih. Včeraj je potekel en teden, odkar so se začeli ti spopaai. Vseh žrtev pa so do sedaj našteli 487, od katerih je bilo 67 smrtnih. Do spopadov je prišlo zaradi neke muslimanske knjige, o kateri se na precej odkrit način napada budistična vera. Zaradi tega so bile oblasti prisiljene knjigo zapleniti in prepovedati nadaljnjo njeno širjenje. Avtomobilska nesreča v Košakih Maribor, 4. avgusta. V eredo popoldne so ee vršili šoferski izpiti. Po končanem teoretičnem izpitu so ee odpeljali vsi avtomobilisti zaradi praktične vožnje proti Št. liju. Po končanem praktičnem izpitu so se posamič vračali domov. V avtomobilu zdravnika dr. Rudolfa Hotzla iz Apač so se nahajali Lojze Kovač, ki je tudi delal šoferski izpit, in učitelj šoferske Sole Župančič. Pri volanu -je sedel g. Zupančič sam, zraven njega trgovec Kovač, zadaj pa zdravnik dr. Hotzl. Ko so dospeli na vrh Leitenspreškega klanca, je vozil pred avtomobilom avtomobil inž. Kiff-manna. Istočasno pa je prihajal od mariborske smeri nek tovorni avto, ki je močno zaprašil cesto pred tamkajšnjo opekarno. Po izjavah očividcev je nastala zaradi prahu v momentu, ki jo hotel inž. Kiffmann zaviti pred svojo vilo, nesreča zato, ker g. Župančič zaradi prahu ni videl ničesar pred seboj, hotel pa je prehiteti g. Kiffmanna. Udaree obeh avtomobilov je bil sicer malenkosten, ker je prednji blatnik Kiffmannovega avtomobila le neznatno poškodovan. Ta malenkostni udarec pa je vendarle povzročil, da je zdrčal avto g. Kiffmanna nekaj metrov v ravni smeri naprej, nakar se je trikrat prevrnil po širini. Pri lem sta zletela iz svojega avta vozač g. Zupančič in trgovec Kovač, zdravnik dr. Hotzl pa je ostal v avtomobilu nepoškodovan. Trgovec Kovač je dobil težje poškodbe, Zupančič pa le lahke. Avto je last dr. Hotzla, znamke »Opel« ter ni zavarovan. Škoda zaradi razbite karoserije znaša 30.000 din. Kiffmannov zasebni avto je znamke »Tatra« je ostal nepoškodovan. Poklicani so bili reševalci, ki so ranjenega trgovca prepeljali v bolnišnico. Ker je imel trgovec Kovač hude poškodbe, je ostal v oskrbi bolnišnice, lažje poškodovani Zupančič ns, ie bil obvezan in poslan v domačo oskrbo. Dva vlaka sla trčila pri Toledu v ameriški državi Ohio. 35 potnikov se je nevarno poškodovalo, vei? drugih pa se je le nekoliko potolklo. Oddelek vojne mornarice in številna letala iščejo izginulo potniško letalo »Hawaian Clipper« severnozapadno od Filipinov. Oblasti še vedno upajo, da bodo letalo našle ter mislijo, da ga je vihar zanesel v drugo smer. Predsednik francoske republike Lebrun je prišel na odpočitek v Flores Gesille blizu Gre-nobla. Lebrun bo tukaj ostal ves avgust. Fašistična zveza je odredila, da morajo vsi gostinski in drugi javni lokali nosili napise in imena zgolj v italijanščini. Prav tako se mora strežno osebje obračati na goste z »vic, kakor je to nedavno že sklenila italijanska vlada. Nenavadno in nevsakdanjo operacijo je izpeljal profesor Maroa iz Turina. Opici je vzel nekaj hrbteničnih členkov in jih vložil v človeka, ki so ga smatrali zaradi poškodb hrbtenice za ozdravljivega. Zdravnik je odel bolnika potem z mavčnim oklepom, v katerem bo moral ostati dva meseca. Že po prvih dneh se je videlo veliko izboljšanje ter je zdravnik prepričan, da bo bolnik popolnoma ozdravel. Poljski predsednik republike Moscicki bo sredi oktobra obiskal Budimpešto, da vrne obisk madžarskega regenta Horthia v Varšavi. Moscickega bo spremljal zunanji minister Beck. Na Madiarskem se je ustanovila nova nacio-nalno-socialistična stranka za čuvanje čistosti ma-džrske rase. Vodja te stranke je glavni urednik lista »Nemzety Figyelik .losef Szortsey. Angleška komisija za razdelitev Palestine je včeraj zapustila Palestino in odpotovala v London. Komisija bo bržkone do konca prihodnjega meseca delala svoje poročilo. Danski trgovinski minister bo po poročilih časopisja konec tega meseca obiskal Poljsko. Njegov obisk je v zvezi s letovanjem poljskega zunanjega ministra Becka na Norveško. Več niehikanskih višjih častnikov je obtožil senator Bautista, čfeš da so imeli svoje prste vmes pri uporu generala Sedille. Senator zahteva proti vseui tem častnikom odločno preiskavo. Generala Sedille samega pa še do danes niso našli. 01» razpletu notranjo politične krize na Češkoslovaškem piše časopisje dr. Šramkove katoliške ljudske stranke, da bo stranka, kakor druge stranke vladne koalicije, storila v polni meri svojo dolžnost. Dve madžarski nacionalistični stranki in sicer madžarska narodnosocialistična stranka in stranka »madžarsko gibanje« sta se združili. Nova stranka ee 1)0 imenovala ^madžarska narodnosocialistična 6tranka — madžarsko gibanje«. Drugi svetovni kongres vseh Madžarov bo od 14.—19. t. m. v Budimpešti. Kongres se prireja v okviru proslav 900 letnice smrti prvega madžarskega kralja sv. Štefana. O možnosti rusko-japonske vojne so začeli pisati kitajski časopisi. Listi imajo ta namen, da bi s tem ohrabrili kitajsko prebivalstvo za odpor proti Japoncem zaradi zadnjih porazov kitajske vojske. Tri francoske torpedovke bodo obiskale poljsko pristanišče Gdinyjo. Poljsko časopisje ob tej priliki piše, da bodo francoske mornarje nad vse prisrčno sprejeli in pogostili. Blizu Deske na južnem Madžarskem sla se srečala dva avtomobila in se hotela drug drugemu umakniti. Pri tem je en avtomobil treščil ob drevo in se razbil. Trije potniki so se smrtno nevarno pobili. Židovski Študentje no bodo smeli več študirati na italijanskih univerzah. Prepoved velja zaenkrat za Žide tuje državljane in za take, ki začasno žive v Italiji. 2727 konkurzov je bilo letos v prvih šestih mesecih v Italiji. V istem času lani jih je bilo 3807 ali 28.4% več kakor letos. Vse grško časopisje objavlja z navdušenimi komentarji čestitke, ki eta jih predsedniku grške vlade, ki je v imenu držav Balkanskega sporazuma podpisal pogodbo z Bolgarijo, poslala predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič in turški zunanji minister Ruždi Aras. Kongres članov grških kmetijskih zadrug je bil včeraj v Atenah. 15.000 kmetov je stvorilo velik sprevod in pozdravljalo navdušeno predsednika vlade Metaxasa. Zastopstvo kmetov je predsedniku vlade v zahvalo za zasluge za dvig kmečkega stanu izročilo posebno zlato kolajno za zadružne zasluge. Metaxas se je za odlikovanje zahvalil in obljubil pomoč grške vlade grškemu kmetu. Odpravnika poslov francoskega poslaništva v Rimu Blondela je včeraj sprejel zunanji minister Bonnet. Poučeni krogi pravijo, da pri tem sestanku ne bo^ govora o kakih novih pogajanjih z Italijo, temveč je obisk Blondela zgolj referativnega značaja, kajti zunanji minister sprejema vsako leto v času počitnic francoske diplomatske zastopnike v tujini. Sovjetski poslanik v Parizu Suvič je včeraj obiskal francoskega zunanjega ministra Bonetta in mil raztolmačil potek incidentov na sovjetsko-mandzurski meji. Suvič je pri tej priliki dejal, da sovjetski Rusiji v nobenem primeru ne gre za to, da bi izzvala kako svetovno vojno. Konj povzročil 10.000 din škode Maribor, 4. avgusta. Včeraj popoldne proti večeru se je v Gosposki ulici pripetila težka prometna nesreča. Hlapec Mihael Besednik, ki je uslužben pri sodaviČarju Henriku Senekoviču, je porival enovprežni voz nazaj iz Volkmajerjeve ulice v Gosposko, pri tem pa je z vozom zadel ob cestni rob tako nesre&o, da je konja vrglo na pločnik. Konj je ob padcu z zadnjo nogo udaril na okenski okvir manufak-turne trgovine Dolček in Marini. Sipa, ki je velika 4.5X2.5 m, je zdrknila iz okvirja in padla na konja, ki ga je poškodovala po prednjem in zadnjem delu života. Po izjavi g. Dolčeka znaša škoda 1 zaradi razbite šipe 10.000 dinarje* Pomagajte revežem! Maribor, 3. avgusta. V nekaterih srezih dravske banovine so v letošnjem letu povzročile vremenske nezgode veliko škodo. Nastopali so hudi nalivi in povodnji, padala je toča, a spomladi je mraz ponekod uničil skoraj vso mlado brst na sadnem drevju. Največja škoda je nastala po poplavah v srezih Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Reka Mura je preplavila v teh srezih ozemlje v dolžini 70 kilometrov po 3 do 5 km na široko. Na poplavljenem ozemlju so uničeni vsi pridelki in živinska krma. Podrlo se jc tudi več hiš. Škoda se ceni skupno nad 10 milijonov dinarjev. Prizadeti so v glavnem kraji, kjer je naseljeno najrevnejše prebivalstvo. Ljudje nimajo že sedaj skoraj nikake hrane zase in živino. V več srezih je napravila ogromno škodo toča, največja je škoda v srezu Brežice, kjer je v občinah Bizeljsko, Sromlje in Pišece popolnoma uničila vse nasade in posevke Ravno tako škodo je napravila toča v občini Sv. Peter pod Sv. gorami v srez Šmarje pri Jelšah. Poleg teh krajev je prizadetih še več občin v obeh navedenih srezih. Prizadeti pa so deloma tudi nekateri drugi srezi. Škoda je tem večja in občutnejša, ker je toča padala v času tik pred žetvijo. Prebivalci prizadetih okolišev niso popravili razen ječmena ničesar. Uničeni so vsi dobro obetajoči posevki žit {aric, krompir, keruza, vinogradi in sadonosniki. Po prizadetih krajih vlada med prebivalstvom veliko pomanjkanje in beda. Ti kraji so povečini že v ugodnih letih pasivni in so navezani na nakupovanje živeža. Zato jc pomanjkanje sedaj še dosti večje, posebno ker jc ponekod že lansko leto povzročila toča veliko škodo. Kraljevska banska uprava je ukrenila vse potrebno, da vsaj deloma odpomore prizadetemu prebivalstvu. Razpoložljiva sredstva pa niti od daleč ne bodo zadostovala za kritje vseh najnujnejših potreb. V smislu razpisa kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 21. avgusta 1938 VI No 16901/1 se cenjeno prebivalstvo mesta Maribora vabi, da priskoči po elementarnih nezgodah prizadetim z denarnimi prispevki na pomoč in iste vplača pri mestni blagajni mariborski. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Izkaznice. Vsem krajevnim pripravljalnim odborom smo poslali takoj po točni prijavi izkaznice in znake, poleg pa priložiti še nekaj več, kakor so naročili. Tako se morete tudi še naknadno prijaviti pri krajevnem odboru za udeležbo. Zadnji teden prosimo vsa naročila kot nujna na telefonsko štev. 29-15. Krajevni odbori prijavite udeležbo domačim postajam. Z železniško direkcijo smo dogovorjeni, da bo odbor na podlagi prijav sestavil skupno število udeležbe, da bodo pa tudi krajevni odbori prijavili svojim domačim postajam število udeležencev in čas odhoda v Maribor ter vrnitve iz Maribora. Prosim, da na to prijavo ne pozabite. Narodne noše. Posebej vabimo danes na udeležbo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru naše narodne noše, katere naj bodo živ cvet med zbranim narodom. Naša narodna meja bo prav posebno iskreno pozdravljala narodne noše, ker vemo, da bodo ravno narodne noše dale naši prireditvi narodni značaj. Pridite! V nedeljskih listih rsa navodila. Mnogo izprašujejo zaradi zbirališč, zaradi sporeda, sprevoda, zaradi voznega reda itd. Vsem sporočam, da moremo vse to objaviti šele v nedeljskih listih, ker bomo šele do takrat imeli vsaj približno število vseh udeležencev v pregledu. Prosimo zato, da počakate na odgovor v nedeljskih listih. Odbor za proslavo 201ctnicc Jugoslavije v Mariboru. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 4. avgusta. Morski volk v Ljubljani Morski volk je v Jadranskem morju kaj redka prikazen; od časa do časa pa le kateri zaide v naše vode iz Sredozesnskega morja, odkoder sledi ladjam. Tudi prejšnji teden, ko je prišlo v naša pristanišča več tujih ladij, se je taka morska pošast pojavila v našili vodali in ko so ribiči lovili, sc jim je zapletla v mrežo in jo pojKilnoma raztrgala, tako da imajo ribiči okrog 8000 din škode. Spretnim ribičem pa se je kljub temu posrečilo, da so tega morskega volka, ki je dolg 6 metrov in telita 1700 kg, Jijeli. Ko so ribiči volka, ki je samica, razparali, so našli v trebuhu tudi devet po pol metra dolgih mladih volčičev. Samica ima grozno zobovje: v žrelu se ji vrste kar štiri vrste močnih zob in človeku, ki bi zašel v njeno žrelo, ki baj slaba predla. — Zdaj sp ribičk't*> voHHco pripeljali v Ljubljano in je razstavljena na velesejmu še danes in jutri. Občinstvo naj nikar ne zamudi priliko in naj si ta lepi primer morskega volka ogleda v teh dveh dneh. Potcin bodo namreč hrvatski ribiči odpeljali to pošast v Maribor, da jo bodo razstavili na Mariborskem tednu. Ovire pri gradnji Batovc palače Ker bo palača Bate, ki jo grade na voglu Aleksandrove ceste in šelenburgove ulice, velikansko poslopje, ji morajo dati tudi primerno močne temelje, zato so skopali za temcljišče sedem metrov globoko v tla. Ker pa je to mesto večinoma peščenega porekla, je s tem nastala nevarnost, da bi sosednje hiše, zlasti Bonačeva, ne utrpele kakšne škode. Zaradi tega morajo ob teh dveh hišah v vsej višini temelja zgraditi betonski varnostni zid, kar bo gradnjo Batove palače za nekaj dni spet zadržalo. Strela v Kozarjih Včeraj dopoldaie, ko je divjal nad Ljubljano in okolico silen naliv, med katerim so kar na gosto udarjale strele, je treščilo v 1 rob-Čevo žago v Kozarjih. Strela je takoj povzročila ogenj, ki pa so ga delavci pravočasno opazili in ga kar sami pogasili, tako da sploh niso klicali gasilcev. Večje škode pri tem ognju na srečo «i bilo. ...... Pravo čudo pa je, da včeraj ni bilo vec podobnih primerov, kajti grmenje je bilo tako silno, da se jc človek ob vsakem tresku nehote vprašal, kam neki je spet treščilo. Gotovo pa so včeraj precej pretrpeli posamezni strelovodi. Ljubljanska rešilna postaja je dobila nov avto Včeraj je doepel v Ljubljano nov reševalni avtomobil, ki ga je ljubljanska rešilna postaja nabavila pri ameriški tvrdki »Internacional«. Elegantni avto, ki ima vitko aerodinamično zgradbo. V notranjosti pa je kar najudobnejše opremljen in predstavlja celo bolnišnico v miniaturi. Poleg nosilk, ki tehtajo 14 kg ( so torej še 4 kg lažje od prejšnjih) in «o prava bolniška postelja, so v teni prostoru še trije udobni sedeži in j>oseben prostor, kjer je shranjena lekarna, rezervno kolo in pul-motor. Poleg je tudi prostor za prtljago in za vodo, poskrbljeno je za dobro ventilacijo. Odlično je opremljen avto tudi v sprednjem delu, kjer ima poleg odličnega motorja tudi reflektor za iskanje številk, ki se da poljubno premikati. Avto, ki razmeroma ni drag — stal je 133.000 dinarjev — je dobil številko 4. Tako ima sedaj naša rešilna postaja tri avtomobile za navadne in enega za nalezljive bolezni, kar je za Ljubljano epet nov napredek. Umor ali samomor? Ljubljana, 4. avgusta, Pred dnevi je ob vznožju Krima blizu vasi Tomivelj našel posestnik Tancik v gozdu pod kupom smrečja truplo neke ženske, ki je bilo že v razpadanju. Zadeva je bila prijavljena oblastem in na kraj nenavadne najdbe je v soboto odšia sodna komisija, ki pa iz stanja najdenega trupla ni mogla ugotoviti identitete neznanke. Po V6em videru je sklepati, da gre v omenjenem primeru za umor ali celo za samomor. Neznanka je imela na sebi boljšo obleko, ročno torbico s stekleničicami in c 60 dinarji daje misKti, da v tem primeru morda vendarle n« gre za umor, temveč za samomor, zato bi bilo potrebno dognati oziroma raziskati skrivnost teh čudnih okoliščin. 2e nekaj dni pa se po Ljubljani šušlja, da utegne biti ta neznanka identična z izginulo gospodično E. Fridirich, splošno znano domačo učiteljico za francoski, nemški in italijanski jezik, ki je pred dobrim meseccm neznano kam odšla, pa se še ni vrnila. Omenjena gospodična je stanovala zadnja leta do svojega skrivnostnega odhoda pri sedaj že upokojenem ravnatelju Srednje tehnične šole v Ljubljani, g. Reisnerju v Gorupovi ulici 12. Izobrazba in obnašanje nekaterih ... Preteklo nedeljo je bilo po slovenski zemlji spet vse polno prireditev raznih društev. Med najsijajnejšimi je bila gotovo prireditev v Komendi, kjer se je zbralo okoli 6000 ljudi k blagoslovitvi Prosvetnega doma. Zvečer okoli 7 smo se vračali proti rlomu. V Mengšu pa so nas že sprejeli nekateri prena-peteži z vzkliki, ki so njihovo najboljše spričevalo, kaj so in kakšni so. Nihče jih ni niti malo izzival, pa so nas sprejeli, kakor da bi klicali na boj: »Dol s čuki«, »farska banda« in podobno. Nismo jim odgovarjali, ker jih poznamo in ker takšne prenapeiteže že pr°več dobro pozna tudi ves pošteni slovenski narod. Peljali smo se naprej proti Rodici. Tu smo srečali voz sokolskih članov in naraščajnikov, ki so se vračali s svoje prireditve v Domžalah. Tudi ti so nas po svoji lepi navadi naprej pozdravili s »čuki;: in »fej svinje«! Ne ver jamemo, da so takšna navodila dobili člani te organizacije na svoji pravkaršni. tako »sijajno« uspeli prireditvi v Domžalah. Lahko pa si vsak sam ustvari svoje mnenje o njihovi »kulturi«, ki jo propagirajo vedno »naprej brez miru«. Prav lahko si pa vsak pošten Slovenec predstavlja, kaj bo postalo iz mladine, ki se zdaj vozi na te »viteške« prireditve po slovenski zemlji, ko od svojih starejših članov ne sliši drugega kot psovke na poštene slovenske fante in dekleta, ki jim nihče ne more ničesar očitati razen tega, da so zavedni in verni Slovenci. Tak očitek naši fantje in dekleta mirno poslušajo in bodo ob njem ostali le še bolj mirni. Prav zanimiva in za to »kulturno gospodo« značilna je tudi sličica s kamniškega nedeljskega vlaka. Peščica kamniških Sokolov se je opoldne vsedla na vlak, da se udeleži prireditve v Domžalah. Med njimi je bil tudi član, ki se mu je bralo na obrazu, da 'je vsaj v svojih otroških letih jedel kmečki kruli. Njegovo obnašanje in govorenje v vlaku pa se je moralo zagabiti vsakemu poštenemu človeku. Poleg tega je bil tako nepreviden, da prav nič ni pazil na svoje neotesane besede, ne da hi pri tem kaj pomislil iudi na to, da ga morda posluša kdo iz njemu nasprotnega tabora. Najprej se jc brez vsakega povoda spravil na »previsoki in rdeči« pas pri kroju slovenskih fantov. Videlo se mu je, da o čem drugem ne zna več govoriti, ali pa mu je zdaj, ko se mn bolje godi — saj je bil najelegantneje oblečen, kakor se na to razume jara gospoda sploh nerodno, da je doma iz kmetov in hoče brž vse prepričati, da ni slovenski kmečki fant. Nato je napovedal tudi veličastno prireditev, ki jo bodo baje imeli v nedeljo Sokoli v Kamniku. Med drugim je pove- Dr. Korošec - častni član radvanjske občine Občinski odbor občine Radvanje je izvolil na svoji seji gospoda ministra za notranje posle dr. Antona Ko-rošča — soglasno častnim članom te občine. G. minister sc jc za imenovanje iskreno zahvalil in istočasno nakazal za občinske reveže znesek 3000 din, za kar 6e mu občinska uprava v imenu revežev najiskreneje zahvaljuje. vastni predsednik narodnega tabora dr. Korošec Odbor Mariborskega tedna in Odbor za proslavo 20 letnice kraljevine Jugoslavije sta skupno naprosila notranjega ministra g. dr. Antona Korošca, da je prevzel za vse prireditve častno predsedstvo. Prevzel je tudi častno predsedstvo Narodnega tabora in obenem tudi slavnostni govor. Kakor smo leta 1018 vsi Slovenci brez ozira na razlike mišljenja in političnega prepričanja enotno nastopili, tako tudi danes vsi kot en mož izpovedujemo v veliki skupni manifestaciji svojo zve- , stobo kralju in Jugoslaviji. — Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. dal svojemu tovarišu tudi to: »Tam v Tunjicah so skoraj sama farska dekleta. Boš videl, kako bodo prinesla v nedeljo za Sokole pušeljce. Jaz jih prav lahko «naštimam».« No, kaj porečete na to? Ubogi fant je v svoji nespameti, ki jo more roditi le prenapeta zagrizenost, priznal, da žive v Tunjicah po veliki večini še vedno zavedna poštena slovenska dekleta, ki jih ni sram, tudi če jim kdo pravi, da so farška«. in ki zaradi tega gotovo ne bodo prestopila v Sokola. Na drugi strani pa je odlični gospod poudaril svojo revno domišljavost, če misli, da bo res katero slovensko dekle iz Tunjic prineslo zanj v Kamnik pušeljce. Gotovo se bodo kar vsula vsa ta poštena tunjiška dekleta ravno okoli njega ter se smatrala za silno počaščena, če bodo smela takšnemu izrodku pripeti pušeljc Naj sizapomni ta izkoreninjenec, da so ne samo tunjiška. pač pa tudi vsa druga poštena slovenska dekleta že zdavno pripela tem silovito kulturnim in neznansko naprednim gospodom »pušeljce«, in sicer takšne, kot jih zaslužijo, in po katerih jih zdaj že vsi poznamo. Poravnajte naročnino! Morilec posestnika Zajca iz Loke - aretiran Izvabljal je od ljudi denar, češ da zna ponarejati bankovce Maribor, 3. avgusta. dinarjev, mu bo takoj napravil iz teh bankovcev Dne 13. julija je bil umorjen v Vel. Širju, občina Loka pri Zidanem mostu posestnik Franc Zajec. Ubil ga je z nožem neki nepoznan moški, ki je prišel k Zajcu ter se je izdajal za umetnega slikarja, ki je bil 20 let nameščen v izdelovalni« bankovcev na Dunaju, od koder je pobegnil po prihodu Hitlerja v Jugoslavijo. Dejal je, da zna ponarejati bankovce ter je pregovoril Zajca, da mu je izročil 1000 din, katere da rabi za napravo bankovcev. Denar sta z nekim papirjem spravila pod prešo, ponoči pa je neznanec denar skrivaj vzel izpod preše ter pobegnil. Posestnik Zajc ga je zasledoval in ga ujel, neznanec pa je pri tem Zajca napadel ter ubil. Tega neznanca so sedaj izsledili orožniki v Dravogradu v osebi Rudolfa Černevžeka, 43 letnega artista, rojenega v Leobnu, pristojnega pa v Novo Štifto. Černevšek je bil izgnan iz Nemčije, bil je že 30-krat predkaznovan zaradi raznih goljufij in tatvin. Kaj pripoveduje zločinec Černevška so orožniki izsledili včeraj ob 10.30 v gostilni Terezije Obravnik na Brodu pri Dravogradu ter ga aretirali. Prijeli so ga na podlagi tiralice mariborske orožniške čete, ker so ga prepoznali po osebnem popisu. Černevšek je svoje dejanje takoj priznal ler je pri zaslišanju izjavil: Dne 13. julija t. 1. je prišel k posestniku Francu Zajcu v Širju. Ni ga poprej poznal. Pri prihodu mu je rekel, da je bil 25 let na Dunaju v državni tiskarni, v kateri se dela denar. Ker pa sedaj Hitler izganja vse Jugoslovane iz Nemčije, je moral tudi on zapustiti svoj posel. Ni pa prišel v zadrego, ko so ga izgnali v Jugoslavijo, ker si zna pomagati, saj zna dobro delati denar. Dobil je takoj vtis, da Zajc to pripovedovanje verjame. Dejal mu je nato, če mu prinese 10.000 56 Bil sem na prvi pogled prepričan, da ne stojim pred delavcem. Res, izkazalo se je, da je mož bil od Moura, od civilne policije. Prisrčno me je pozdravil: »Zdravstvujte! Ali veš, s kom si pravkar govoril?« Nedvomno naju je opazoval. Previdno sem mu odgovoril: »Ne posebno. Prav zdajle sem ga «rečal na cesti,« Povedal sem mu, da sem ameri-kanski tehnik, član odposlanstva, ki je raziskovalo, kakšno je življenje ljudstva ob Volgi. Toda pojasnilo ga ni zadovohilo. Vznemirjalo ga je, da sem tako dobro govoril po rusko. Ni hotel nehati z izpraševanjem. Ali ne stanuje morda v mestu? Ni nehal, dokler mu nisem pokazal strankarske izkaznice, izkaznico strokovne organizacije in vse »voje legitimacije. Potem mi je stisnil roko, češ da je tudi on član stranke, in me je povabil. naj sedem z njim na klop v bližnjemu parku. Potegnil je iz žepa zavoj cigaret •Trojka*', najboljših, ki jih je bilo mogoče dobiti, ter mi je ponudil. Mojih preprostih »Moskev« ni maral. Zaupal mi je. d* je človek, s katerim sem govoril, nevaren tip, Madžar, izrazit sovražnik Sovjetske Rusije, ki se bra- ni dela in rajši berači ter krade. Zahteval je, naj mu povem, kaj mi je oni govoril. »Ko sem mu dejal, da sem član stranke, se mi je zdelo, da se boji govoriti. Dejansko mi ni povedal ničesar.« Nisem hotel ubogega nesrečnika kar takoj izdati. Policist me je prepričeval, da se moramo boriti proti ljudem, ki so sovražniki matere sovjetske domovine. Potem pa mi je na grozoto dejal, da me misli priti nocoj obiskat na krov. Madžar in človek od GPU naj bi se hkratu srečala pri meni?! To bi bila lepa past! Na skok sem se vrnil nazaj na ladjo. Planil sem v okrepčevalnico, kjer sem si naglo naložil obloženih kruhov in jajec, potem pa sem se takoj vrnil spet na suho, ne da bi čakal obiska mojih novih prijateljev. Bil sem sam v neznanem mestu in sem začel iskati kakega zabavišča. Stopil sem v majhno restavracijo. Na odru so perzijski plesalci v sijajnih vzhodnjaških nošah nastopali v svojih točkah. PriSli so na vrsto telovadci, požiralci sabelj in drugi. Točke so bile ločene po vmesni godbi, ruski ali vzhodnjaški. Sedel sem k mizi sredi dobro oblečenih uradnikov. Ker sem kazal videz tujca, so se seveda vsi pogledi obračali name. Čutil sem, da sem nemiren in ni mi bilo nič kaj prijetno. Ko sem videl, da moji sosedje jedo rake ter slaščice iz bele moke, ki jih zalivajo s pivom in z vinom, sem zase naročil prav tako reč. Plačati sem moral 9 rubljev. Raka so postavili predme brez vilic in noža. Drugi gostje so si pomagali s prsti. Skušal sem jih posnemati, toda brez posebnega uspeha, kar moram priznati. Nisem iz koščaka izvlekel nič drugega kakor nekaj*koščkov mesa, čigar okus mi je bil silno zoprn. Nato sem obrnil pozornost na oder, toda po petih minutah sem sklenil, da jo pobrišem od tu. Malce dalje prav na tej cesti je bil drug lokal, ki se je zdelo, da je prav tak, le da je bil videti dosti razkošnejši. Godba se mi je od zunaj zdela dobra. Pri vratih je stražil človek, oblečen za vratarja, visoke postave, oblečen v sinjo uniformo, čisto tako, kakršno nosijo vratarji po nočnih klubih v Newyorku. Prihajale in odhajale so ženske v bogatih večernih oblekah. Spremljali so jih častniki v uniformi, častniki rdeče vojske in GPU ter visoki državni uradniki. Hrušč vesele množice, iz katerega se je zdaj pa zdaj oglašal krohot, je udarjal prav do vhoda, Sklenil sem, da pojdem to reč malo raziskovat. Stopil sera torej dve ali tri stopnice, ki so držale do praga, tedaj pa me je ustavila vratarjeva beseda: »Propust, graždanin, dovoljenje!« Dejal sem, da ga nimam. Odgovoril mi ie robato; »Potem ne moreš noter! To je .rezerviran kraj'.« Oddaljil sem se in mrmral: »To je pa zame čisto novo.« Naslednjič sem se ustavil v restavraciji, ki se mi je zdela dovoljena za vsakogar. Njena zunanjščina je bila manj velikaška kakor zunanjost prejšnje. Ves orkester je bil sestavljen iz ene same harmonike, ki je igrala pesem »Jablocko«, ruski ljudski ples. Množica skromno oblečenih moških in žensk je polnila notranjščino prostora. Zastonj sera iskal mesta, v6i prostori in sedeži so bili polni. Nazadnje se mi je posrečilo, da sem se vsedel nasproti dvema mladima ženskama. Ena je imela plave lase, druga temne. Bili sta kričeče naličeni, ustnice sta imeli škrlatne, toda njuna obleka zatrdno ni veljala prav dosti. Plavolasa se je drzno obrnila k meni: »No, graždanin, kaj si mutast? Kaj ne znaš govoriti?« * V opravičilo sem jima povedal, da sem tujec, Amerikanec. Povabil sem ju, naj si kaj naročita. Naročili sta vsaka kozarec vina, bonbone ter pšenično pogačo. Jaz sem si naročil piva in nekaj hrušk. Račun je nanesel 35 rubljev. Mrzlo me je polilo po hrbtu, zakaj pri sebi sem imel natanko ta znesek in nič več; ves ostali denar sem imel na krovu v blagajni. Ce bi ženski hoteli še kaj, jima ne bi mogel pri najboljši volji več plačati. Pogledal sem na uro. Zenski sta vprašali: »Kaj pa je?« Razložil sem jima, da sem izmed izletnikov po Volgi in da moram na krov na shod. 20 tisočakov, na las podobnih pravim, ki jih ne bo noben strokovnjak prepoznal. Ker Zajc. ni imel denarja, je odšel k sosedom ter si izposodil dva bankovca po 500 din. Tujec je nato potegnil iz žepa blok papirja, iz katerega je iztrgal nekaj listov ter jih namazal z navadnim Črnilom in zeleno barvo. Tujec je nato vprašal Zajca, če ima doma stiskalnico, ker se mora denar močno stisniti ter pustiti v preši več ur, nakar se bo barva izpre-menila ter bodo nastali iz namazanega papirja bankovci. Zajc je potrdil, da ima prešo ter jo je pripravil. Tujec je medtem oba bankovca po 500 dinarjev spravil v svoj žep ter je začel oprezovati za ugodno priliko, da pobegne. Z Zajcem sta nato odšla v prešnico, kjer sta namazani papir, o katerem je bil Zajc prepričan, da se nahajajo med posameznimi listi tudi njegovi bankovci, spravila pod prešo ter V6e skupaj močno stisnila. Zajc je nato prešnico zaklenil, tujec pa mu je polagal na srce, naj o vsem tem molči, da nihče ne izve, ker je takšno delo zelo nevarna zadeva. Nato je Zajc povabil svojega gosta v klet, kjer sta izpila žganje in mošt. Tujec je veliko pil, ni pa postal pijan, dočim se je Zajca pijača precej prijela. Nato sta se odpravila spat. Gost je naročil Zajcu, naj ga o polnoči zbudi, da vzameta denar iz stiskalnice. Takrat da bo 500 din gotovih, potem pa bodo dejali drugo partijo denarja pod stiskalnico. Ko sta se Zajc in njegova žena odpravila spat, se je gost odpravil skrivaj na pot ter je nameraval po tihoma pobegniti. Zajc pa mu očividno ni zaupal ter je najbrže iz hiše oprezoval, kaj bo neznanec delal. Ko je tujec prišel skozi vas Vel. Širje, ga je Zajc že dohitel ter ga napadel s kolom. Tujec je padel na tla pod udarcem, potem pa se je zravnal ter vzel Zajcu kol. Ta pa je goljufa napadel z golimi pestmi. Napadeni je bil oborožen z nožem, pa ga je zabodel večkrat z nožem v vrat in prsi. Zvito je začel obenem klicati na pomoč, kakor da bi bil v življenjski nevarnosti in res je pritekel na te klice neki moški. Goljuf je dejal temu moškemu, da ga je Zajc napadel ter mu hoče vzeti denar. Kot nagrado mu je vrgel 50 dinarjev, da mu je pomagal ter Zajca prijek Takrat je goljuf naglo pobegnil ter izginil v noč. Krvavo obleko, ki jo je odnesel iz te borbe, si je dal pozneje oprati pri nekem rudarju nad Trbovljami pod Sv. Planino. Nato se je napotil po planinah proti Dravogradu. Goljufal, da bi se oženil Černevšek je nato pripovedoval, kako se je vse do aretacije klatil okrog po samoti. Ni imel namen Zajca ubiti, pac pa je hotel priti do denarja, ker se je hotel poročiti z Vrhnjak Elo iz Bukovske vasi. Cernovšek je izvršil na siičen način še veliko drugih ljudi. V Planini pri Kresnicah je izvabil pod pretvezo, da zna delati denar od nekega kmeta 150 din, nekemu posestniku pri Sv. Lenartu pri Gornjem gradu je prodal starih neveljavnih 100 nemških umrl; za 500 din; blizu v Trbovljah je opeharil za 400 din, češ da bo priredil pri njej čarovniško predstavo. Tudi s Kodrom je bil v zvezi Černevšek je v svojih nadaljnih izpovedbah izjavil, da je ob priliki skrivanja po gozdovih prišel na Pohorju v stike z nekaterimi neznanci, pa je med drugimi srečal tudi Kodra, ki rau jc izjavil, da bo pobegnil v Albanijo, kjer zločincev nihče ne zasleduje. Tudi je govoril z nekim človekom, ki je Kodru popravljal njegov samokres in ta mu je pripovedoval, kako Kodra zasledujejo orožniki in da jim je nekajkrat komaj ušel. Černevšek je ekrajno nevaren človek ter ima na vesti že težke zločine. Orožnikom je dejal, da bo počakal samo na glavno razpravo in če se m« do takrat ne posreči pobegniti iz zapora, pa se bo v ječi obesiL Od tu in tam Priprave za potovanje dr. Vladka Mačka v Selgrad so zdaj že končane, kakor piše :Obzor<. Čakajo samo še, kdaj se ho vrnil Večeslav Vilder iz Prage. To je potrebno zaradi tena, da ne ho zamere, kdo naj od samostojnih demokratov spremlja dr. Mačka^ v Belgrad. Mislili so, da bo Vilder prišel nazaj že včeraj ali pa vsaj danes. Zdaj pa je poslal iz Prage brzojavko, da pride šele konec tega tedna. Vilder je odpotoval na Češko na počitnice, ki jih je preživel v nekaterih kopališčih. Nato pa je odšel v Prago, kjer se bo, kakor piše hrvatsko časopisje, sestal z nekaterimi uglednimi osebnostmi. Tako bo dr. Maček mogel odpotovati v Be.lgrad v nedeljo 14. avgusta, seveda če spet ne bo kakšne nove zapreke. Svete maše zadušnice za pokojnini Stjepanom Radičem bodo v ponedeljek skoro po vseh večjih krajih na Hrvaškem. Bivša HSS bo imela v nedeljo na več krajih svoje komemoracije za pokojnim »učiteljem hrvatskega naroda^, kakor ga imenujejo. Ob teh žalnih svečanostih bo tudi več govorov. ki jih bodo imeli vidnejši predstavniki bivše HSS in v katerih bodo poveličevali veliko delo, ki ga je opravil pokojni Radič za hrvatski narod, ter njegovo mučeniško smrt v jugoslovanskem parlamentu. Zemljiški posestniki ho proslavili svoj dan v Bački Palanki. Bila je to res svečana prireditev. V dolgem sprevodu so korakali kmetje iz Bačke Palanke, in številnih okoliških vasi. In nazadnje so imeli celo 'banket-1, na katerem je bilo izrečenih več zdravic. Kmete je pozdravil na. tej gostiji celo narodni poslanec Gabro Santo, ki je poudarjal velike uspehe sedanje vlade dr. Sto.jadi-noviča. Posebno pa je poudaril, da imajo od lega dela sedanje vlade koristi vsi kmetje v naši državi, brez ozira na njihovo narodnost. Govoril je tudi ravnatelj Kmetijskih družb v Bački Peter Merkel, ki je dejal, da za vse to, kar je poslanec Gabro Santo povedal o sedanji vladi, kmetje dobro vedo in da so za to delo tudi hvaležni. Prosijo pa poslanca, da na pristojnem mestu doseže še kaj več za tamkajšnje kmete, ki jih more še marsikatere težave. Patriarh Gavrilo je ob priliki svojega ustoličenja dobil vse polno čestitk tudi z najvišjih mest. Med drugimi sta mu čestitala dva kraljevska namestnika Stankovič in Perovič, dalje predsednik vlade Stojadinovič, nekateri bani iz'južnih pravoslavnih krajev, številni senatorji in narodni poslanci, belgrajski župan Ilič in številni njegovi prijatelji in prijatelji pravoslavne cerkve! Patriarh je poslal za te čestitke vsa'111 zahvalo in blagoslov. S 1 avgustom je stopila, v veljavo nova jugo-slovansko-brlgijska železniška tarisa za prevoz živ-Ijenskjh potrebščin v Anglijo preko belgijskih pristanišč Ostende in Zeebriiggea. Tarifni predpisi ^vsebujejo tudi posebno tarifo za tele predmete: sadje, grozdje, zaklano perutnino, divjo perutnino, zaklano divjačino, jajca, čebulo, češenj, rdeči traminec (grozdje), buče, sveže meso vseh vrst, slanina, svinjska mast in jagode. S 1. avgustom t. 1. sta stopili v veljavo v jugoslovansko,nemškem železniškem prometu novi tarifi za sveže sadje in zelenjavo." 170 članov Železničarskega društva v Baru je 1. avgusta začelo stavkati. Za stavko so se odločili zato, ker so jih pred kratkim vpisali kot zavaro- yr.nif L- zavar°vanje delavcev. Člani zdru- ženja so uneh do zdaj namreč svojo bolniško bla-gajno, ki je bila zanje ugodnejša. Povrh pa je bila zavrnjena se njihova prošnja za sklenitev 'kolektivne pogodbe. Vlak, ki bi moral 1 .avgusta ob 8 zjutraj odpeljati iz Bara, je zaradi stavke železničarjev ostal na postaji. Še isto dopoldne 60 se vsi dam Železničarskega združenja podal: 7. zastavami in godbo na čelu )< i. r » ^ V' ^ **, S/ HL VI ,** .K JW -pnjri ir's 'i 'A. .~„v N|>inu ^ ra_ zahteve ^ VZr°k 6tavke in sP°r0Žili «voje Strahovita vročina je vladala zadnje dni v Dubrovniku Toplina že davno ni bila tako visoka kot te dni. Na soncu je bilo v torek nič manj kot 61 s opinj Celzija. Prav takšna vročina je bila včeraj. JJezja m bilo ze dva meseca. V okolici Dubrovnika Jada velika suša. Zelenjave na dubrovniškem trgu SrT v .TR0Ce ^0biti’ kar Pa ie’ silno draga. Velika vročina je povzročila v okolici Dubrovnika tudi nekaj požarov, ki so jih zanetile iskre iz lokomotive. Spet sta prišla dva bivša župana pred sodišče zaradi poneverbe večje vsote občinskega denarja. a usoda je zdaj doletela dva prejšnja župana iz Sibinja pr) Slavonskem Brodu. Ovadila ju je sedanja občinska uprava, ki je ugotovila, da sta mo- ritu t!!ien,ien?canfift>rf-*šnja, ?“Pan* vendar nekam znesek ohd.OOO din občinskega denarja. 2u- panovala sla oba za časa Jevtičeve vlade. Zdai sta izročena sodišču in bosta že morala povedati, kam Sta dala toliko denarja. Zaradi komasacije občine je prišlo včeraj v Kumi do hudih pretepov. Vsi niso nikdar zadovoljni, eni so za, drugi pa proti komasaciji. Tako, sta se ta dva tabora prvič spoprijela predvčerajšnjim pred občinsko zgradbo, prepiri in pretepi pa so se potem nadaljevali še po drugih ulicah. Pretepati so se ljudje začeli nazadnje tudi po gostilnah. Iseko gostilno v Rumi so pretepači čislo razdejali. Pel je celo nož in pravijo, da se je treba zahvaliti le srečnemu naključju, da ni bilo smrtnih •žrtev. Nekaj težje in lažje ranjenih so takoj pre-pe Ijali v bolnišnico. Na kraj pretepa je prihitela policija, ki je spet naredila red in mir. Orožniške patrulje so hodile po mestu vso noč. 50 češkoslovaških srednješolcev, ki se mude pri nas kot gostje bclgrajske občine, sc je včeraj pripeljalo z belgrajskim potniškim Vlakom v Skoplje. Vodi jih predstojnik socialnega odseka bel-Kraj.ske občine Dragoljub Popovič in zdravnika Pavel Radeševski in Jaroslav Vejralka. Na sko-pljanski postaji so jim po poročilih srbskih časopisov zelo prisrčno sprejeli. Pod vodstvom treh srednješolskih profesorjev so si češkoslovaški gostje ogledali skopljanske znamenitosti. Jutri odpotujejo v Ohrid, kjer bodo ostali i do 5 dni, nato Pa za dva dni v Bitolj. ■ . Kar sama je obračunala z neko žensko, o ka- KnUV t1 PrfrlJanaVda ji zapeljuje maža, neka Kata Gurtenhofer iz Travnika. Vzela je debelo palico in se podala na stanovanje Angele Cičak. ^ngela je bila sama doma. Kati je vdrla kar k klnJ 6°b,° in ,j,° Zfela, brez bese(J tolci s palico Kamor je le padlo. Angela se še ni dobro zavedla, clnlaj Sr°’ Ze. 'e1in?ela zloni,ieno roko in krvavo Ko se je ljubosumna Kali tako maščevala nad to zensko, je odšla spet domov. Angelo pa so »oral, takoj prepeljati v bolnišnico. Seveda bo Preveč boievita Kali Drišla pred sodnijo Tantijeme naših glasbenikov Ljubljana, 3. avgusta. Mnogo se govori o velikih tantijemah naših glasbenikov in naših kapel ter orkestrov. Zanimiv je vpogled v primerjavo med posameznimi glasbenimi »strokami«, koliko zaslužijo eni, koliko drugi. Ta vpogled nam razodene — pravo zreajo današnjega »lahkega« časa — da pri nas največ zaslužijo šefi tamburaških godb (raznih »pevskih«) in skladatelji »šlagerjev« — najmanj pa resni komponisti. Rekordni -zaslužkar« je šef neke tamburaške kapele v Bel-gradu, ki je dobil preko C5.000 dinarjev, najmanj tantijem pa je dobil Lovro Matačic: vsega skupaj sedem dinarjev! To je bil res silen zaslužek! Društvo fugoslovanskih glasbenih avtorfev še pred dobrim letom dni so pri nas obstajale razne ustanove, ki so od lastnikov tistih lokalov, v katerih igra godba, pobirale pristojbine na avtorske pravice. Lastniki so se upirali in kregali ter se pritoževali, da so pristojbine mnogo previsoke. Godrnjali pa so tudi, da je njihova situacija vprav nevzdržna, saj cesto niso niti vedeli, kdo je prav za prav merodajen za pobiranje pristojbin na avtorske pravice. Končno pa je lansko leto prišlo do likvidacije ostalih avtorskih central; razmere so se stabilizirale in edini zastopnik avtorskih pra vic v naši državi je postalo Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev. Tudi tokrai je moralo preteči precej vode. preden so se vodje društva pogodili z lastniki lokalov, zlasti iz razloga, ker nekateri lastniki niso hoteli plačevati odrejene pristojbine po tarifi, ki jo je bilo predpisalo Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev. — Končno pa so se duhovi vendarle pomirili in zdaj gre pobiranje prav v redu od rok: točno je in se izvaja po naj novejših izkušnjah, ki so jih naši avtorji spoznali pri podobnih takih društvih v inozemstvu. Prišli smo že tako daleč naprej v tem pogledu, da so celo delegati inozemskih avtorskih central, ki so bili pri nas na obisku, priznali, da gre vse delo, ki je zelo obsežno in komplicirano, mnogo boljše in pa učinkovitejše od rok kakor marsikje v mnogih inozemskih centrih. Način deta .Najtežje jc seveda ugotoviti, katere avtorje je igrala posamezna kapela, in sicer za vse naše ozemljn. In kakšno ogromno število kapel je raztreseno po Jugoslaviji; celo v najmanjših trgih dandanašnji že gostujejo kapele! Ta konstatacija daje od sile veliko opravka, ki ga otežujejo prav radi povrhu še razni netočni podatki, katere pošiljajo lastniki posameznih salonskih kapel in godb. Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev je objavilo, naj šefi •kapel pošiljajo v prvi vrsti točen popis avtorjev (predvsem domačih, da bi bila lahko določena taniijema za vsako izvedbo domačega dela). Kapelniki večinoma pošiljajo take odgovore, da se miti sam modri Tezej ne bi bil utegnil v njih razpoznati. Ti kapelniki napišejo običajno kar lakonično: »Ves večer smo igrali same šlagerje.« Seveda je po takih odgovorih spet potrebna daljša korespondenca, preden Društvo glasbenih avtorjev ugotovi, če je med šlagerji bilo kaj domačih del ali ne; saj imamo dandanašnji v Jugoslaviji že nekaj sšlagerskih« knmponi-stov, ki so med kavarniškim in gostilniškim ob-činstovm postali že zelo popularni. Razen tega je treba točno zasledovati vse ‘koncertne prireditve in radijske sporede ne samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu, da na ta način Društvo lahko kontrolira število izvedb, ki so jih bile deležne kompozicije domačih avtorjev na inozemskih radijskih postajah. Dandanašnji je Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev tudi na tem področju doseglo že izredno lep uspeh, saj je na veliko veselje naših domačih avtorjev ugotovilo, da inozemske radijske oddajne postaje v spored svojih radijskih emisij čedalje bolj vključujejo razne jugoslovanske kompozicije. Ko Društvo dobi točne podatke o številu izvedb, potem prihaja pri nas tudi k izračunavanju posameznih tantijem. Tudi to zahteva ogromnega in zelo zamudnega dela;*seveda vselej mine precej časa, preden jc vse lepo točno izračunano. Društvo _ jugoslovanskih glasbenih avtorjev, ki ima svoj glavni sedež v Zagrebu, skrili le za evidenco o tantijemah domačih avtorjev na ozemlju naše države — tantijeme za tiste kompozicije naših avtorjev, ki so bile izvajane v inozemstvu, pa izplačujejo seveda po mednarodnem avtorskem dogovoru inozemske avtorske centrale same. Koliko tantifem so dobili Pri tej priliki, je zelo zanimivo nekoliko pogledati po tantijemah, iki so jih bili dobili posamezni naši avtorji. Največ tantijem so — pač znamenje in zrcalo našega časa — dobili tisti avtorji, ‘ki jim je na mani tako imenovana vedra glasba Med vsemi temi »vedrimi glasbeniki« pa je spet odnesel rekord človek, ki ga večina članov Društva jugoslovanskih glasbenih avtorjev sploh ne pozna. Ta rekord je odnesel g. Aranioki, uradnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Privatno je ta gospod šef tamburaške kapele pri belgrajski radijski posla ji. V prostih urah se rad bavi s predelavo naših narodnih pesmi. Predeluje jih zn tamburaške zbore -in si pri tein služi seveda kaj čedne denarce. Kar preprosto je obdelal vse narodne pesmi iz Slovenije, Hrvatske, Slavonije. Srbije, Macedonije, Črne gore. Vojvodine. Dalmacije, Južne Srbije, Bosne in Hercegovine — za tamburaške zbore, in skoraj ni sporeda, pri katerem ne bi sodelovali njegovi tamburaši. Med vsemi glasbenimi avtorji je ta g. A ranic ki zasluzil največ, /a sedem mesceev v lanskem letu mu je bilo na tantijemah izplačanih celih , dinarjev. Taka lepa renta se seveda iz-plača. Majhen trud — in niti posebno veliko znanje ni potrebno — pa se dado pri nas lepo redno služiti postrani še kaj čedni denarci. Seveda^ bi se bil lahko marsikdo še spomnil pri nas cesa podobnega, toda Aranickemu je stvar prišla pravi čas na misel. Izkoristil jo je nemudoma, 'dobro se je vpeljal in zdaj mu teko vse stvari kakor po loju. Kdo pa je pri nas dobil najmanj tantijem? Sami ne bi nikdar prišli na to ime, brez dvoma! Dirigent (sedanji) belgrajske opere g. Lovro Malačič, ki je dobil nič več in nič manj kot sedem dinarjev tantijeme. Tolikšna je tuntjjema za eno njegovo pesem. Na drugem mestu stoji v tej tabeli g. Gotovac, ki je dobil približno 13.000 din za tantijeme — samo za dela, ki so bila izvajana pri nas. Seveda pa je dobi! in bo še dobil posebne tan-‘»jfttjie za tista svoja dela, ki so bila izvajana v inozemstvu. In teh del v zadnjih časih — lahko rečemo — ni bilo malo! Na tretjem mestu je g. Petar Krstič, Bel-grajčan, inšpektor v ministrstvu prosvete. Tudi on se v prostem času ukvarja s predelavo na rodnih pesmi in s komponiranjem. Kakor vi d im o, so naše narodlnc pesmi res neizčrpen studenec — ne samo za inspiracijo, ampak tudi za — zaslužeik! V zadnjem času so prišle precej do veljave tudi naše slovenske narodne pesmi, ki so zlasti všeč Bosancem, posebno tiste naše, in imajo nagel oster ritem. Posamezni bolj znani naši glasbeniki so do bili: g. Baranovič 2035 din, kapelnik Biro 462*), Dobro nič 3091, Muhovič 2400, Lučič 1800, prof. Lkotka okrog 3000 din. Pri tem seveda niso vra čunaue tantijeme, ki jih je dobil za svoje scen ske izvedbe baletov pri nas in v inozemstvu. Te tantijeme seveda dosegajo vse drugaono višino, kar je tudi popolnoma razumljivo. Tokrat so tantijeme dobile tudi glasbene založbe. To je_ popolnoma pravilno, saj bodo lahko na ta na-' čin založniki oškodovani prvič za tista dela domačih komponistov, ki so jih bili natisnili, pa jih potem niso mogli dobro spraviti v promet in med ljudi, drugič pa bodo ta denar lahko vbodoče porabili za propagadno del in kompozicij, ki jih bodo oživotvorili naši domači jugoslovanski avtorji. Na ta način bodo lahko tudi v bodočnosti tiskali dela naših avtorjev ter z njimi seznanjali inozemstvo. Za inozemstvo pa je seveda prva in glavna stvar, da jc neko delo natisnjeno, saj ga drugače — razen slučajno in izjemno — sicer skoraj ne dobi v roke. V inozemstvu namreč nihče ne more pojmiii, da bi neko delo, ki je v resnici dobro in priljub Ijeno, ne utegnilo biti pri nas natiskano. Seveda naši avtorji svoje stvari lahko plasirajo le, če jim jih založniki natisnejo. Naši založniki so pri tem delu in pri spoznavanju te izredne važnosti doslej pri nas kazali obilo razumevanja, in zato je bilo popolnoma pravilno, da je bila tudi njim v prid določena posebna taniijema. Ta pristojbina bo konec krajev koristila najbolj in v prvi vrsti brez dvoma domačim komponistom samim. Med našimi šla-gerskimi« skladatelji je dobil največ tantijem g. Ti.jardovič (približno za 8000 din), za njim pa Vialio Paljetak, več ko 4500 din. Po vsem tem lahko sklepamo, da pri nas še najboljše v resnici shajajo komponisti šlagerjev in zborskih ( zlasti tamburaških del; predelovalci in podobni) del. Avtorji serioznih orkestralnih del in enakih del za posamezne instrumente pri nas izhajajo mnogo slabše. Sicer je pa tudi to, kar danes zaslužijo, še vedno lepo, s časom, ko bodo tudi ta dela postala po-, pularnejša, pa bodo tudi oni lahko zadovoljni tako, kakor so zdaj zadovoljni skladatelji išla-gerjev« in raznih »predelav«. Vprašanje o tem, če se bo sedanji uglasbeni« (»kus sodobnikov v kratkem kaj bistveno izpremenil, seveda ostane_odprto. Za zdaj vidnejših simptonov skorajšnje pomembnejše spremembe v tem smislu še ni posebno opaziti. Upajmo pa, da se bodo ljudje počasi tudi naveličali »šlagerjev«. te enodnevne muzike, ki se zanjo hipno navdušijo, ji djjnes ploskajo, jutri pa že pošiljajo med staro šaro. Takrat, ko se bo — in seveda, če se. bo — glasbeni okus množice izpremenil, pa bodo Za komponiste resnih skladb že na tem svetu nastopili zlati časi; ne bo jim treba skrbeti za prihodni dan in se tolažiti z malopomembno nad o na posmrtno slavo, na spominske govore, vence, lovorike in na spomenike, s katerimi bo narod častil svoje velike sinove, ki jih za življenja ni razumeval. Iz športne krošnje 25. svetovni rekord danske plavalke Ra£nhild Huegeer. Hueger slavi e svojim zadnjim plavalnim svetovnim rekordom na 400 m prav poseben jubilej. V teku dveh let si je namreč 25, izboljšala svetovne plavalne rekorde. Svoj stari rekord na 400 m prostp je popravila za 2 sekundi. Nova svetovna znamka je 5:06.1, torej čas, ki £a še zdaleč ni dosegla nobena plavalka in ki tudi v moški konkurenci pomeni zelo lep rezultat, (Žižek na Bledu je v plavalnem dvoboju zmagal z 507.6.). Brez dvoma bo ta plavalka na evropskem prvenstvu v Londonu prava senzacija. Za evropsko lahkoatletsko prvenstvo, ki bo v Parizu od 3. do 5. septembra je prijavljenih 26 držav in sicer: Albanija, Belgija, Bolgarija, Danska, Estonska, Finska, Francija, Grčija, Anglija, Nemčija, Holandska, Irska, Italija, Jugoslavija, Letonska, Luksemburška, Malta, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Turčija in Madžarska. Dobri rezultati finskih atletov. Zadnjo nedeljo je bilo na Finskem več lahkoatletskih prireditev, pri katerih so bili postavljeni zelo dobri rezultati. V metu kopja je Nikkanen dosegel daljavo 74.80 m, Matti Jarvinen, ki ima svetovni rekord v metu kopja že od leta 1934 z 76.66, pa je vrgel le 70.16 metrov, Pri skoku v daljavo je zmagal Sariola z 744 cm, v višino pa Kalima 192 cm. Metalec Nicmi pa je vrgel kroglo 15.45 cm. Evropsko prvenstvo v Londonu se začne v soboto 6. t. m. Po pisanju zagrebških dnevnikov jc naša plavalna zvza odpovedala sodelovanje va-terpolo-moštva in nekaterih drugih tekmovalcev. Po odločitvi zveze bo jugoslovanski plavalni šport zastopal naš odlični Cerer na 200 m prsno in skakač Ziherl. Vodja pota je g. Fischer. Za posamezne discipline so prijavljeni naslednji tekmovalci: pri moikih na 100 m prosto 17, 400 m prosto 17, 1500 m prosto 14, 100 m hrbtno 18, 200 m prsno 15, in 7 štafet štirikrat 200 m. Pri ženskah pa: 100 m prosto 9, 400 m prosto 10, 100 m hrbtno 7, 200 m prsno 10 in 4 štafete štirikrat 100 m. Za skoke pa so prijavljeni: moški s stolpa 12, z deske 15, pri ženskah pa iz stolpa 8, z deske pa 9. Politično nasprotstvo tudi v športu. Češkoslovaška ima svoje samostojne češkoslovaške in nemške športne zveze, ki so bile dosedaj v dobrih medsebojnih odnosih. Tudi nemške športne zveze so imele širok delokrog in so avtonomne. Pred nedavnim pa je politična napetost našla svoj izraz tudi v športu. Nemške športne zveze so e češkoslovaškimi prekinile vsake odnose in so igrali nemški nogometni klubi svoje posebno prvenstvo in imajo svoj posebni sodniški zbor. Članom nemškega sodniškega zbora je politična organizacija prepovedala soditi nogometne tekme, ki jih igrajo češkoslovaški klubi. Romunija je prekinila športne odnose z Madžarsko. Prekinitev je nastala radi znanega incidenta po tekmi med Frenczvaroszera in Ripenzijo v Budimpešti, ko je bil napaden romunski igralec Bindea. Madžarska nogom. zveza je sicer uvedla postopek, vendar so Romuni smatrali, da madžarska zveza krije igralce Ferenczvarosza in je včeraj uradno obvestila madžarsko nogometno zvezo, da z njo prekinja vse športne odnose, dokler nc dobi popolnega zadoščenja. Madžari so prekinitev Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- I sko stanje n Temperatura v C" a t> t « S a c — 3* o- Veter (smer, jakost) Pada- vine i 63 §f n , '5s “s m/ui vrsta Ljubljana /63-8 20-9 16-2 86 4 S, 31*6 dež Maribor 763-5 26-0 16-0 80 0 NW> — — Zagreb 7b20 50-0 21-0 80 3 0 — — Belgrad 762-4 15-0 18v 80 3 SSW, — — Sarajevo 763-5 29-0 15-0 83 5 N, — — Vis 7620 25-0 20-0 80 6 NW, mLm Split 7č08 35-0 24-0 60 5 0 — — Kumbor 761-0 32-0 23-0 70 6 0 — Rab 762-0 27-a 190 80 7 NE, — Ou&rovnll! 759-6 Jl-0 23*0 50 4 NE» — — Vremenska napoved: Večinoma jasno in toplo vreme. Nevihte niso izključene. Splošne pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je pričelo ob približno 4 zjutraj grmeti in je grmelo v presledkih do 6.40. Od 4.10 do 4.30 je rahlo deževalo. Ob 8.10 se je pooblačilo s težkimi nizkimi oblaki, pričelo je grmeti in treskati, obenem pa sc je zlila močna ploha, ki je trajala skoro 2 ure, od 12 do 13.30 je rahlo deževalo. Popoldne ob 14.20 se jc nekoliko zjasnilo. Ob 15.10 je parkrat zagrmelo in nekoliko deževalo. Zvečer se je skoro popolnoma zjasnilo, okrog 24 pa zopet pooblačilo in je pričelo med bliskanjem deževati, deževalo je do 1.30. Koledar Danes, četrtek, 4. avgusta: Dominik. Petek, 5. avgusta: Marija Snežna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c, 20; mr. Mur-majer, Sv. Petra c. 78. Za umetnostno razstavo o priliki esperanteke- ga kongresa v Ljubljani se je prijavil tudi naš znani umetnik akad. slikar Ivan Carpo s svojimi deli, ki «a kažejo v novem razvoju. Ou je več let živel v Belgradu. Dekliški dan — Bctnava, 15. avgusta! Tvoj dan — dekle! Pridi — praznujmo skupno! Skupno doživljajmo lepoto svoje vere in svoje mladosti! Prijavite ee v župnijskem uradu, oziroma na Betnavil Uprava oficirskega doma v Ljubljani bo priredila dne 6. avgusta 1938 v korist za pobijanje tuberkuloze v vojski koncert e plesom. Prireditev bo na vrtu restavracije »Zvezda«, Kongresni trg 1, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani istotam. Mariborski teden Pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralj« Petra II. se bodo pričele v soboto 6. t. m. velike mariborske proslave dvajsetletnice osvobojenja s slavnostno otvoritvijo letošnjega velikega VII. Mariborskega tedna. V okviru Mariborskega tedna bodo odprte obenem tudi jubilejne razstave in prirejene razne kulturne, športne, družabne in druge prireditve. Ve® čas proslav od 6. do 15. t. m. bo Maribor središče vsega zanimanja vse Slovenije in velikega dela ostale Jugoslavije. Napovedani so že mnogi skupinski obiski, višek pa bo dosežen zadnje dni v zvezi z velikim narodnim taberom. Nova akcija za naše ceste. V zvezi z letošnjim VII. Mariborskim tednom bo v soboto 6. t. m. ob 17 v mestni posvetovalnici na magistratu ustanovni občni zbor mariborske sekcije Društva za ceste v Ljubljani. Ustanovitev te važne organizacije pripravljajo zadruga Mariborski teden, Tujskoprometna zveza v Mariboru, Avtoklub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor, Jugoslovanski touring klub, podružnica Maribor in Društvo za ceste v Ljubljani. Naloga nove organizacije bo, skrbeti predvsem za to, da se bsdo pri preureie-vanju in moderniziranju naših cest upoštevali čimpreje in v zadostni meri tudi interesi našega severnega obmejnega ozemlja. Obenem bo istega dne otvorjena tudi velika cestna razstava. Filatelija ima po vsem svetu 6Voje pristaše,-katerih število še stalno narašča. Tudi pri nas je deležna vedno večjega zanimanja. To bo pokazala nazorno tudi velika filatelistična razstava na VII. Mariborskem tednu od 6. do 15, t, m. Med drugim bodo razstavljene tudi zelo zanimiv« in dragocene serije ter posamezne znamke velike vrednosti. Razstava bo tako poučna kakor tudi vzgojna. Stahovica Dne 23. julija 1938 je bila pri pošti Stahovica uvedena brzojavna in telefonska služba. vzeli na znanje in jo bodo izvedli v celoti tudi sami. Jutri nastopijo v Rimu proti italijanski reprezentanci v meddržavnem dvoboju naši rokoborci. Naši zastopniki so v bantam kategoriji Cič (Jugoslavija), peresna kat. Vujevič (Hakaoh-Subotica), lahka kateg, Grujič (Jugoslavija), velter kateg. Fischer (Jugoslavija), srednja kateg. Fischer II. (Ma-raton) poltežka kateg. Palkovič (Herkule«) in težka kateg. Begač (Herkules). Po nastopu v Rimu nastopijo naši rokoborci pri mestni reprezentanci v Terni dne 7. t. m. in v Trstu dne 10, t. m. Potrti jflobok« žalosti naznanjamo, da nam je naša n.4d ve« ljubljena mama in »tara mama, gospa , Marija Weiland ^ zasebnica jio kratki in muSni bolezni v 51, latu starosti, mirno v Gospodu zaspala. - Poereb ho 4. avgusta 1938 ob tri četrt na p*t na tnag-dalen«kem pokopalifcžu v 1‘obreijn. Maribor, dne 2. avgusta 19.'«. Žalujoče hčerke in vnuk ter ostalo sorodstvo. i nevarna. Morda bo trajalo še Kako je prišlo do tega dogodka? Zena je šla >o poginila. Lahko 6e ovije okrog k reki, da bi prinesla vode. Ko jo je zajela, je nc- je kakor slama.« Videti je bilo, nadoma zagledala, kako tri metre pred seboj štrli mudi od tod. Zato smo odrinili iz vode pol glave velike kaže, ki jo je nepremično časa me je krmar, ki mu nika- gledala. Zena je bila toliko prisebna, da je zagnala i o, ker sem hotel kačo dobiti iz posodo v smeri proti kači. S tem jo je toliko .kaj sem potem streljal, če sem zmedla, da je žival malo oklevala, ali bi jo napad- ni bilo nevarnosti. Pojasnil sem, la ali ne. Tako je žena pridobila nekaj drago- kožo, ker se mi je zdela velika. cenih trenutkov. Čim pa je kača prilezla iz vode, maj srednje velika, skoraj bi re- se je z vso silo zagnala za njo in žena se ne bi el mi je pripovedovati, da je vi- rešila, da ji niso priskočili na pomoč. Kača je bila eke Gavaro in v ustju reke, po dolga okrog sedem metrov in debela kot človeško — posebno kadar naraste voda — stegno. Vrgli so jo v vodo. Ustavila se je ob ve- kače kakor pa je ta, ki sem jo jevju, kjer qo jo pl^kolile ribe in pričele svoj posel. začeli igrati starodavne prevod, v katerem stopa ion v Drami. nians $uskihčsGufivwcTutiQen 1WI55 ~ 1