png'ninn plačana » çoinvini_l.ETO LIX_V Ljubljani, v sredo 25. februarja 1931_STE V. 45 n_ mesečno ^^flBBj^^ OHM ^^ MBBBH^ ^^ЛР^кк к^гг.' ^^^ Ш Ш ш ш J ^Г^ l^kl Ш ЈЈ г e d n i š t v o je v ^^^ Il »i ^ M * ^É^ Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^^^ ^^^^ - So°- notf2.%dSTin,lSS H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana Št ГО.б^О in 10.544 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telelon 2992 dan zjutraj, razen dn*va po prazniku Navdušen sprejem admirala Guepratta Hvaležno prebivalstvo neslo admirala na rokah gdčna Milka Šestič v narodni noši iz Šumadije stopila pred gosta in predala admiralovi soprogi v imenu srbskih sester velik šopek cvetic, v imenu odbora za sprejem admirala pa je predala šopek cvetic gdčna Janičevičeva. Razen tega je jrrejel admiral Guepratte mnogo cvetja od zastopnikov raznih društev. Ko so utihnili zvoki Irancoeke narodne himne in nato še jugoslovanske himne, je admirala Guepratta pozdravil v imenu bojevnikov, ki so bili v Bizerti, general Milutinorić s kratkim francoskim nagovorom. Izrekel mu je dobrodošlico in ga zahvalil za njegovo veliko delo v svetovni vojni, j>o-udarjojoč, da so vsi tisti, ki so se živi vrnili iz Bizerte, dolini za svoje življenje zahvalo edino admiralu Gueprattu. Nato je pozdravil admirala komandant mesta Belgrada general Tomič. V imenu belgrajske garnizije mu je izrekel pozdrav v francoščini. V imenu belgrajske občine je admirala jiozdravil njen podpredsednik dr. Stojadinovič, ki je imel tale govor: »V imenu občine mesta Belgrada vas pozdravljam, gospod admiral, obenem z vašo gospo, ko stopate na naèa tla. Bodite dobrodošli! Prestoliška ubčina smatra za svojo dolžnost, da vam, goječ najtoplejša čuvstva za vas in vaš narod, izreče to posebno priznanje in največjo hvaležnost za vse dragocene in nepoplarljive usluge, ki ste jih storili našemu narodu v njegovem trpljenju v naj-kritičnejših dneh njegove zgodovine. Živeli I« Navdušeni vzkliki so pretresli ozračje, admiral pa se je zelo ljubeznivo zahvaljeval na vse strani. Nato je v spremstvu članov odboru in zastopnikov države krenil v dvorno čakalnico, kjer se je pozdravil s svojimi mnogoštevilnimi znanci in z njimi izmenjal nekaj besed. Ko se je pojavil admiral jwed postajo, se je tam že zbral gost špalir več tisoč oseb iz mesta in okolice, ki so navdušeno manifestirale. Videč tak navdušen sprejem, je admiral t'.dendl, da gre peš. Na vsakem koraku ga je sprejelo burno jwzdravljanje in vzklikanje. Neprestano se je moral admiral Guepratte zahvaljevati za izraze hvaležnosti in prijateljstva. Navdušenje prebivalstva je doseglo vrhunec, ko so nekateri iz špalirja pristopili k admiralu in ga nesli na rokah. Admiral se je nato v avtomobilu s svojim spremstvom odpeljal v hotel >Srj>ski kralj«. Sporazum med Francijo in Anglijo brez Italije ali z njo? Angleški delegati odpotovati v Rim — Nemška javnost vznemirjena Pametna beseda Znano je, kako gre nemška politika po 1. 1913 »fjugasto pot brez stalnosti, tako da je čisto naravno, če nima zaznamovati trajnih in velikih uspehov, ampak prinaša ugodnosti na tem ali onem polju samo od slučaja do slučaja. Kriv je nemški nacionalizem, ki se dejanskega položaja Nemčije po vojni čisto nič ne zaveda in svoje račune zida na samih iluzijah. Da ni centruma in socialne demokracije, ki vse svoje sile vporabljata v to, da skušata zunanjo politiko Nemčije spraviti na realno bazo in ji dati določeno smer, ki bi izključevala vsak uklon od ravne poti, potem bi Nemčija bila že davno doživela še večjo katastrofo, nego jo je 1. 1918, ali pa bi ves svet že danes zopet gorel v plamenih druge svetovne vojne, neprimerno hujše od prve, L. 1930 po velikem uspehu nemških fašistov je grozila posebno velika opasnost, da se ne bi nemška zunanja politika, ki je bila dobila po Stre-semannu edino pravilno smer, zopet preobrnila v nasprotno stran: to je v problematični naslon na Rusijo in Italijo, ki naj bi izlepa ali izgrda pri-vedel do revizije verzajske mirovne pogodbe in likvidiral vojnoodškodninske obveznosti Nemčije. Danes pa, ko se je brezplodnost nemškonacionali-stične politike pokazala tudi na ostalih poljih, se nemški narod zopet začenja zavedati, da je edino prava pot k ozdravljenju nemškega gospodarstva in uveljavljenju Nemčije na evropskem kontinentu tudi v mednarodnem oziru edinole sporazum in sodelovanje s Francijo. V tem pogledu beremo v ugledni reviji »Sozialistische Monatshefte« (januar 1931) ■ zanimive misli, ki se glasijo nekako: Revizija — pravi avtor tozadevnega članka — je bila še nedavno glavni predmet vseh nemških časopisov. Kakšna revizija? Ce se zahteva revizija, ki naj bi temeljito spremenila sedanje bedno gospodarsko stanje Nemčije, potem smo seveda vsi za to. Toda nacionalni listi razumejo pod tem šlagerjem revizijo versaillske mirovne pogodbe. Najbolj aktualna pa se jim zdi zaenkrat revizija Youngovega načrta. Ta načrt je komaj eno leto v veljavi in je Nemčija, zato ker ga je sprejela, dosegla kot protikoncesijo popolno izpraznitev svojega ozemlja od inozemske vojske. Kdor torej že sedaj zahteva njegovo razveljavljenje, ne more računati na to, da bi ga kdo smatral za resnega in lojalnega. Nekateri zahtevajo vsaj začasno ustavitev plačil oziroma moratorij, ki ga Voungov načrt dovoljuje. Toda, če se svetovni gospodarski položaj v doglednem času ne izboljša, bi tak moratorij Nemčiji sploh ne koristil, ampak bi pomenil samo odgoditev njenih sedanjih težav. Avtor opozarja Nemce na to, kako je sploh neosnovana niihova meloda, ko zahtevajo vedno od Francije, da naj vojno odškodnino sploh črta. Ti »politiki« se pri tem še nikoli niso vprašali, ali Francija sploh to more, četudi bi hotela. Res je, da Francija formalno prejema največji del nemških letnih odplačil. Toda večji del teh dajatev mora Francija preodkazovati Ameriki v svrho poravnave svojega lastnega vojnega dolga. Kdor hoče doseči v tem oziru revizijo, ta mora vendar vedeti, da imajo ključ k temu vprašanju Zedinjene države. Saj se je Francija pri sprejetju Youngovega načrta brez vsega zavezala, da bo vsako znižanje njenega vojnega dolga od strani Amerike imelo avtomatično za posledico, da bo od svoje strani znižala svoje terjatve napram Nemčiji za dve tretjini, pozneje pa celo za celo vsoto. Toda mi vemo, da ameriška javnost še vedno stoji na stališču, da morajo nieni bivši zavezniki zato, ker so prelivali svojo kri za skupno stvar, od katere so imele največ koristi ravno U. S. A., odplačevati vsako granato in vsak šrapnel in vsako kro?Io in sleherni funt moke, ki so jo dobili iz Amerike, do zadnjega centa. Ce bi Francija, kakor to res predlaga pariški kirurg Jan Louis Faure, kljub temu Nemčiji črtala vojno odškodnino, bi se nikakor hipoma ne izpremenil svetovni položaj, ker bi, kakor nemški avtor po pravici onominja idealnega Francoza, temu nikakor ne sledila francosko-nemška antanta, kakor on pričakuje, amnak bi se nnsnrotno oiačili francoski nacionalisti, ki bi izrabili nastali položaj: namreč ogromno ogorčenje francoskih davkoplačevalcev, ki bi morali v takem slučaiu odplačevati dolg Zedinjenim državam s 50—100% zvišanjem svojih davščin! Znižanje ali črtanie reparacij se da, kakor Neinec ugotavlja, doseči le, če se ustvari zveza evropskih držav, ki bi nastopila napram USA kot solidarna enota. Ravno to je tisto, kar Francija hoče, kar pa nemški nacionalisti skušajo preprečiti z naslonom na sovjete in na Mussolinija! Nemčija, pravi avlor, je danes v podobnem psihološkem razpoloženju kakor pred vojno, ko je Viljemu s svojimi nespametnimi govori uspelo, da se je ves svet proti Nemčiji združil. Rusija je sklenila antanto z Anglijo, svojo največjo nasprotnico, ker jo je Nemčija po nepotrebnem zdražila. Podobno delajo Nemci danes, čeprav so neprimerno slabši nego so bili pred vojno. Ali je io pametna politika? Minister Trevirani» 'e spravil pokonci Poljake, vlada je brez potrebe šikanirala »frankofile« v Porenju, Stahlhelmovci so v Ko-blencu provocirali Poljsko in Francijo v zahvalo za io, da je slednja najlojalneje predčasno evakuirala zasedeno ozemlje. Le Francija — tako nadaljuje — more Nemčiji dati posojilo, ki ga v sedanjem položaju krvavo potrebuje. Le Francija nemškim brezposelnim delavcem in osiromašenim kmetom lahko dovoli prostor v svojih obsežnih kolonijah. Mesto tega računajo nacionalistični krogi na Anglijo. Anglija pa vseh 12 let po vojni Nemčiji ni toliko pomagala kot je črnega za nohtom. Anglija je tudi kriva, da mora zdaj Nemčija odplačevati vojno odškodnino mesfo v blagu v zlalu, kar je poglavitni vzrok Belgrnd, 24. febr. A A. Danes dopoldne ob 10.38 je jwiepel semkaj v simplonskem vlaku iz Pariza naš preizkušeni prijatelj admiral Guepratte v spremstvu svoje soproge in prijatelja grofa Ro-manona. Belgrajska postaja je bila vsa okrašena 6 francoskimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami. Že dolgo pred 10 so se zbrali na postaji razen članov pripravljalnega odbora za sprejem mnogoštevilni zastopniki oblasti, druètev in prebivalstva. Člani pripravljalnega odbora so bili polno-šlevilno zbrani z generaloma Miliitinovičem in Nešičeni na čelu. Dalje je bil navzoč armadni general in komandant mesta Belgrada Tomič, admiral Wickerhauser, viceadmiral Stankovié in mnogoštevilni zastopniki kulturnih in drugih ustanov. Od francoskega poslaništva je bil prisoten sam vojaški ataše, od belgrajske občine njen podpredsednik dr. Stojadinovič. Ko je vlak privozil na postajo, je godba kraljeve garde zaigrala marše I jezo in burni klici so pretresli ozračje: »Živel Guepratte! Živela Francija!« Ko se je vlak ustavil, je stopil iz vagona admiral, za njim pa njegova soproga. Tedaj je London, 24. febr. Kakor znano, se je mudil v Parizu že dalj časa delegat angleškega urada za zunanje zadeve g. Craygie, da doseže sporazum med Anglijo in Francijo, na podlagi katerega bi se lahko obstoječa pomorska pogodba med Anglijo, Japanom in Združenimi državami S. A. razširila še na Francijo in Italijo, česar kakor znano, londonska konferenca 1. 1930 ni mogla doseči. Razgovori med Craygiejem in g. Briandom so bili izredno težavni, ker imata oba politika velikega nasprotnika v francoski admiraliteti. Treba je tudi pomisliti, da Francija, ki predstavlja danes drugo največjo kolonijalno velesilo sveta, ni samo načeloma nasprotna pariteti svojih vojnih pomorskih sil z italijanskimi, kakor to Italija zahteva, ampak se v zadnjem času z vsemi silami trudi tudi, da si zasigura prioriteto glede trgovskega brodovja. Tako n. pr. predvideva francoski proračun za leto 1931.-32. 600 milijonov frankov za izgradbo luk senegulske in kamerunske obali ter zapadne Afrike sploh. Ker pa na drugi strani Mussolini že zaradi prestiža vztraja na pariteti s Francijo, so se vsi upravičeno spraševali, da-li je sploh mogoče misliti na kakšen uspeh Craygijeve akcije. Kar naenkrat so francoski listi začeli pisati, da se je Craygieju posrečilo, doseči sporazum med Anglijo in Francijo, in sicer v tem smislu, da se Francija pridruži londonskemu sporazumu o fiksnem razmerju med vojnimi brodovji Anglije, Združenih držav in Japana, neodvisno od tega, da-li se sporazume z Italijo glede razmerja svojega vojnega brodovja z italijanskim. Ta vest je seveda silno razburilo italijansko diplomacijo, ker bi v resnici pomenil mednaroden dogodek prve vrste. In v resnici je ?Echo de Paris«, ki ima o tej stvari dobre informacije, trdil, da stojimo pred vzpostavitvijo aliance med Francijo in Anglijo, kar bi pomenilo toliko, kakor da je Italija popolnoma potisnjena v kot in da bi ji ničesar drugega ne preostalo, kakor da pred francosko tezo, ki enkrat za vselej afirmira superioriteto Francije na kopnem in na morju, kapitulira in se londonskemu sporazumu hočeš nočeš, pridruži. Baje je Francija doeegla od Anglije tudi druge koncesije, predvsem to, da jo bo Anglija podpirala v njeni politiki napram Nemčiji in da se bo pridružila francoskemu zamislu »sanitetnega kor-dnnax, ki naj se potegne napram Sovjetski Rusiji. Razumljivo je, da se javnost trudi, izvedeti, koliko imajo le vesti dejanske podlage. Resnično je, da se je g. Craygie, ki se je bil v petek 20. t. m. iz Pariza podal v London, dne 23. t. m. vrnil v Pariz skupaj z ministrom za zunanje zadeve Hen-dersonom in prvim lordom admiralitete Alexan-drom. To vsekakor pomeni, da se je med Londonom in Parizom dosegel nek pozitiven rezultat vsaj v vprašanju razmerju med obema vojnima brodov- njenega sedanjega prekernega finančnega položaja. Se manj se je zanašati na Ameriko, ki ji ni mar ničesar drugega, kakor da se ji z bogatimi obrestmi poplačajo njene žrtve v I. 1917-18, naj se potem iztisnejo od kogarkoli. Ljubimkanje s sovjeti pomeni kockanje za obstoj Nemčije kot zapadne državne in kulturne velesile; zelo nevarno igro, ki je dozdaj Nemčiji prinašala samo politično škodo, ker je preprečevala, da bi demokracije zapada imele v Nemčijo zaupanje. Kako drugače se je obnašala Francija po porazu L 1870! Najbolj nespametno pa je zanašanje nemškega nacionalizma na Italijo. Ta zahteva revizijo mirovnih f>ogodb samo zato, da privleče popolnoma k sebi Madjarsko z namenom, da obkroži Jugoslavijo. V revi- jema, ker je čisto gotovo, da se Henderson ne bi podal v Pariz, ako bi bil uspeh problematičen. Henderson in Alexander sta se podala na Quai d'Orsay na posvet z g. Briandom in francoskim ministrom mornarice, obenem pn so imeli dolgo posvetovanje francoski in angleški mornariški eksperti. Konver-zacije med ministri se nadaljujejo danes 24. t. m., da se odstranijo zadnje težkoče, ki stojijo še na poti sporazumu. To seveda pomeni veliko senzacijo, ker je bila pot Craygieja nazaj v London vzbudila ravno nasprotni vtis: da je namreč nemogoče doseči s Francijo sporazum v pomorskem vprašanju. V angleškem parlamentu so poslanci 23. t. m. naslovili več vprašanj na podtajnika za zunanje zadeve dr. Daltona, ki se je pa vsakemu odgovoru izognil in potrdil samo vprašanje, da so o teh pogajanjih obveščene Združene države in pa Japan. Trdi se, da se je Francija odpovedala svojemu prvotnemu stališču glede podmornic in sklenila v smislu londonskega pakta reducirati višino svoje tozadevne tonaže, zato pa izposlovola pravico, da sme zgraditi tem več rušilcev. Ne ve se pa, kako sta se Anglija in Francija zmenili z ozirom na namen francoske vlade, da konstruira serijo velikih križaric, ki bi celo presegale največji bojni ladji sveta, »Lorda Nelsona« in »Hooda«, ki ju je Anglija zgradila in spustila v morje 1. 1929. Nadalje pravijo, da Francija ne vztraja več na tem, da bi njena prioriteta nad Italijo znašalo 250 000 ton, kakor je bila to zahtevala na londonski konferenci, ampak da se zadovoljuje s prioriteto 180.000 ton. Ostane pn slejkoprej poglavitni predmet zanimanja še vedno nepojasnjeno vprašanje, ali sta se Anglija in Francija sporazumeli brez ozira na Italijo, ali pa je Italija na njun sporazum pristala in se mu primerno akomodirala, tako dn bi bil pari-iki sporazum samo predhodni korak za dovr&itev londonskega pomorskega pakta s pristopom Francije in Italije. V tem oziru je gotovo samo eno — vsaj italijanski listi kategorično tako trdijo —, da z Italijo ni ie gotov noben sporazum, čeprav v Washingtonu zelo optimistično verujejo tudi v bližnji francosko-itolijanski sporazum. Angleški listi pa tudi demontirajo, da bi bili Anglija in Francijo sklenili separaten sporazum, neodvisno od pristanka Italije in ne glede na njo. Laburistično glasilo »Daily Herald« označuje tozadevne francoske vesti celo kot absurdne in trdi, da se bodo pariiki dogovori s strani angleškega zunanjega urada kot snov diskusije sporočili Pimu, da bi jih le-ta vzel v pretres. Podobno pravijo »Times«, da potekajo pogajanja g. Craygieja na trojni bazi, to je med Anglijo, Francijo in Italijo skupaj, in do se more pomorski sporazum skleniti samo med vsemi temi tremi velesilami solidarno. So pa politiki, ki trdijo, da sta Anglija in zijo mej v škodo Romunije pa Italija nikoli ne bo pristala kakor seveda tudi ne v revizijo lastne severne in vzhodne meje. »Revizionistična« politika Italije je golo izrabljanje antifrancoskega razpoloženja nemške mase v lastne namene. Tudi vzhodna nemška meja proti Poljski se ne da kar tako gladko in enostavno popraviti, kakor mislijo nemški nacionalisti, katerim dajejo poguma v tem oziru tudi nekateri francoski krogi. Edina pravilna politika za Nemčijo je, da v tesnem sodelovanju Franciji pomaga, da se izgradi unija evropskega kontinenta od Lizbone do Varšave. S Francijo pa ni težko doseči popolne sprave in kooperacije: le pošteno in odkrito jo je treba hoteli. Tako svetuje Nemcem Nemec Francija v vseh bistvenih pogledih sporazumni ie da bo Italija prisiljena pristati nn to bazo sporazuma, ako se noče od mednarodne politike popolnoma izolirati. Iz povedanega je umevno, da v Rimu z veliko nervoznostjo sledijo posvetovanjem nu Quai d'Or-sayu. Pariz, 24. febr. kk. Angleško-francoska mornariška pogajanja so se danes popoldne po skupnem zajtrku obeh delegacij na Quai d'Orsayu nadaljevala v angleškem poslaništvu, in sicer topot v prisotnosti Brianda in Hendersona. Ob tej uri pogajanja še trajajo. Po izjavah udeležencev konference se lahko smatra, da je sporazum končno zagotovljen. Henderson in lord Aleksander se bosta najbrže še danes vrnila v London. Sodi se, da je mornariški sporazum med Francijo in Anglijo gotov. Pariz, 24. febr. AA. Angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete Aleksander sta v spremstvu Craigieja odpotovala nenadoma v Rim. Poročajo, da so pomorski razgovori med Francijo in Anglijo dosegli stanje, da je postalo nujno potrebno posvetovanje z italijansko vlado. Potovanje v Rim je bilo sklenjeno na popoldanski seji med Hendersonom in Briandom. Pariz, 24. fber. kk. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo komunike, ki samo navaja, da so se vršlii razgovori med angleškimi in francoskimi delegati v prijateljski atmosferi, da pa o doseženem uspehu še ni mogoče definitivno govoriti, dokler ni zagotovljen pristanek italijanske vlade. Berlin, 24. febr. AA. Nemško časopisje obširno komentira angleško-francoske pomorske razgovore v Parizu. Dočim jih na eni strani pozdravlja kot nov poskus za omejitev pomorskega oboroževanja, pravi na drugi strani, da bodo ta pogajanja prinesla novo nesrečo Nemčiji. Časopisje poudarja, da bo Anglija dosegla ohranitev tako-zvanega »standarda dveh držav na morju« z velikimi konvesijami Franciji v vprašanju kopnega oboroževanja. Listi menijo, da bo Anglija pustila Franciji v tem oziru popolnoma svobodne roke in podpirala njeno stališče na prihodnji svetovni razorožitveni konlerenci, ki se bo najbrže ponesrečila, ker bo Nemčija trdno vztrajala na načelu, da mora biti razorožitev vsestranska. V primeru, da se to ne bo zgodilo, bo Nemčija morala izstopiti iz Društva narodov. Hindenburg v nevarrostl Berlin, 24. febr. kk. V palačo državnega predsedniku llindenburgu je prišel danes o|*v1-dne 28-1 et n i trgovski pomočnik Broll. Tam so m u rekli, naj svojo prošnjo za podporo vloži pismeno. Zato sc je silno razburil in rekel, da mu je samo še par ur živeti. Naenkrat je imel Broll v roki revolver, katerega so mu |x> hudem boju odvzeli. Izjavil je, da je hotel izvršiti samoumor. Njegov revolver je bil nabit in odprt. Smatrajo ga za duševno bolnega. Bombni rekord Newyork. 24. febr. kk. Na strelu' predsednikove palače v Havani so zopet pravočasno našli I>oml>o. To jc bila žc 20. bomba v zadnjih 48. urah. Von Canelle umrl Bremen. 24. febr. A A. V ponedeljek je umrl v 75. letu življenja zadnji mornariški državni tajnik nemškega cesarstva admiral von C a p e 11 e. Odgovor Delavskih zbornic na načrt zakona o sociatnam zavarovanju Belgrad, 24. febr. 1. Odbor ceniralnegu tajništva Delavskih zlnvrnic je izročil ministru za socialno politiko končni odgovor k načrtu zakona o socialnem zavarovanju. V odgovoru je rečeno, du so zbornice izvršile konzultiran je delavstva v najširših danih možnostih in da so delavske zbornice rudi tega stopile v stik z delavstvom vseli vrst. Delavci predvsem izražajo zahtevo, dn se končno izvede zavarovanje zu sturost, onemoglost in za slučaj smrti, ki je bilo obljubljeno v zakonu že pred desetimi leti, pa se še doslej ni izpolnilo. Kljub zalo težkemu m at orijajui emu stanju je delavstvo pripravljeno jvrispevuti 1.5% svojih dnevnic. Posebno se nadejajo, da bodo najmanj toliko plačali delodajalci in da bo država dala potrebno pomoč. Ker pa načrt novega zakona določa »manjšanje sedanjih delavskih pravic pri zavarovanju za »lučaj bolezni in nesreče za 50 %. ker izključuje od pravic na zdravljenje člane delavskih rodbin, ker zmanjšuje rente, članarino in večino pravic veže na 10-inesečno zaiioslitev v enem letu, kar je pri današnjih nesigurnih gospodarskih razmerah zelo malo verjetno. /Мч delavstvo smatra, da bo preveč izgubilo, če bi se ta narediva uzakonila. Zato želijo, da se stari zakon o zavarovanju delavcev ne ukine, marveč da se polagoma izvaja in da se izvrši še vsa daljnja nivelizacija. Dalje v svoji vlogi govorijo o borzah dela in pravijo, de nekatere liorze delu ne marajo dajati zakonite podpore delavcem, ki niso rojeni in zaposleni na njihovem ozemlju. Tajništvo bo zahtevalo, du se ta nezakonita praksa ukine. Z ozirom na veliko važnost borz dela v današnjih časih velike brezposelnosti, prosi tajništvo ministra za socijalno politiko, da organizira skupno konferenco zastopnikov vsoh borz delu in delavskih zbornic, nn katerih bi se razpravljalo o ukrepih za reorganizacijo borz radi uspešnejše borbe prati brezposelnosti. Odlvar z velikim zadovoljstvom poizdrav-lja sklep ministra za socialno politiko Preke, da sc na reden in zakonit način izvršijo volitve delavskih zaupnikov. Volitve se vršijo v najlepšem redu in brez težav v celi državi, kar jasno dokazuje, da ni bilo razloga zu njihovo odlaganje. Duhovno razpoloženje med delav- | stvom v celi državi je danes tako urejeno, dn bi bilo koristno in celo praktično, da se po volitvah delavskih zaupnikov izvršijo redne vo-lltv» za delavske zbornice. Odbor je sklenrl, da se izreče posebna zahvala ministru Preki, ker je po svojih organih dal ves material vedno na razpolago tudi delavskim ustanovam, kar jim daje neke vrste služben značaj. Anglija in Francija čedaljebolj solidarni Pari«, 34. febr. kk. Kakor javlja uradni francoski komunike, so nova pogajanja o angleško-franooski zlati politiki dovedla do uspeha, ki bo okrepil in še bolj razvil sodelovanje obeh držav v raznih vprašanjih finančne in gospodarske stroke. »Maline spopohijuje to izjavo tako-le: Po znižanju diskontne mere v francoski narodni banki je prenehal močni odtok zlata iz Londona v Pariz. Ta problem je torej rešen. Tudi ne bo Anglija najela v Parizu nobenih velikih posojil. City se zadovoljuje s kratkoročnimi krediti, ki so ji na razpolago v zadostni množini. Vsekakor se je posrečilo. spraviti v soglasje bodočo kreditno politiko med Londonom iu Pariaom, posebno kar se tiče izdaje gotovih posojil za vzhodnoevropske države. Govor MacDonalda o vzrokih svetovne gospodarske krize MacDona.d je optimist Konferenca glede brezposelnega delavstva Belgrad, 24. febr. AA. Jutri se sestane tu konferenca zastopnikov zainteresiranih ministrstev in predstavnikov delavcih in delojemalskih organizacij v vprašanju nezaposlenosti delavcev. Konferenca bo proučila vprašanja nezaposlenosti delavcev v naši državi in inozemstvu. Konferenco bo »tvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka. Povodom le konference in povodom netočnih vesti gotovih italijanskih listov o fantastični in ogromni nezaposlenosti v naši državi, je bil minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka tako ljubezniv in sprejel časnikarje ter jim dal sledečo izjavo: »Vprašanje nezaposlenosti je največji problem današnje dobe in o njem so resno razpravljali me-rodajni faktorji vsega sveta. Kot posledica splošne gospodarske krize in depresije, ki danes vlada na rvetu, vprašanje brezposelnosti 20 milijonov delavcev z vso ležino zahteva radikalne rešitve. Od rešitve tega po svoji vsebini in kompliciranosti najdelikatnejšega problema zavisi tudi rešitev vprašanja ublažitve gospodarske krize na svetu. Zavedajoč 6e pomena tega problema se je mero-dajni forum bavil s tem vprašanjem. Komisija za brezposelnost je razpravljala o tem problemu in ga izročila svetu mednarodnega urada dela. Po pretresu tega vprašanja se jc videlo, da ga je mogoče rešiti samo v sodelovanju z Društvom narodov, ki je merodajen faktor v vseh političnih in gcspodaTskih vprašanjih. V teku maja bo Panev-ropska unija v času svojega zasedanja imela priliko proučiti to vprašanje. Dasi je pri nas ta problem le majhen z ozirom na druge države, sem vendar kot minister za socialno politiko in narodno zdravje smatral za potrebno, da skličem konferenco predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij, da se proučijo statistični podatki. Ta konferenca ima informativen značaj. Preden se pristopi k rešitvi tega vprašanja, je potrebno ugotoviti točne statistične podatke. Podatki, s kateri- l/ondou. 24. tebr. AA. Hazstavljalci in časo- | pis! so zelo zadovoljili z rezultati britske industrijske razstave, ki je odprta drugi teden. Poset je nad vse pričakovanje velik in naročila so dosegla rekordno višino. •»Manchester Guardian« pravi, da je dobila bombažna industrija, ki je nameščena v velikih prostorih Oliinpije, približno za 1 Vi milijona funtov šterlingov naročil. ticndon, 24. febr. AA. Ministrski predsednik MacDonald je bil snoči gost birminghamške trgovske zbornice Dejal je, da je napravil optimizem razstavljalcev britske industrijske razstave nanj zelo močan utis. Govoreč o bodočnosti, je MacDonald rekel, da sedanje krize ni kriva produkcija, ki je še bolj močna kot kdaj poprej, niti konsum. Ljudstvo je pripravljeno konsum irati še več kot prej. Vzrok krizi leži med produkcijo in l:onsu-mom. Producenti iz enega vzroka ali drugega ne morejo prodati svojega blaga tako, da bi popolno- ma zaposlili svoje tvornice. Zato je potrebno, da se spravita produkcija in konsum v pravilno razmerje. Dokler se to ne zgodi, ne bo miru na svetovnih trgih. To je svetoven in naroden problem. MacDouaid je dalje govoril o veliki davčni obremenitvi angleškega narodu ter dejal, da je spodnja zbornica s privoljenjem vlade izvolila odbor, ki bo proučil vprašanje javnih izdatkov. MacDonald je izrazil upanje, da bo la odbor posloval naglo. Vlada se zavedli važnosti vprašanje javnih izdatkov ter bo storila vse, da odbor ne bo izgubljal časa. Vse zlorabe se morajo odpraviti. Gospodarstvo mora rešiti dve nalogi. Pravilno gospodarstvo ni samo varčevanje, temveč obeuein pravilno trošenje. Modro trošenje in varčevanje sta dve strani gospodarstva. V sedanjih časih mora Anglija biti pripravljena, da pomnoži svoje vire in poveča svojo produktivnost. ml dozdaj razpolagamo, so v marsičem nezanesljivi, a tudi metoda zbiranja je hila različna. Mi-nistrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdelalo statistiko po dosedanjih podatkih, toda potrebno je zbrali podrobnih podatkov, posebno v pogledu nezaposlenosti kvalificiranih delavcev, ker se ti ne prijavljajo za podporo pri borzah dela. Radi tega bo la konferenca važna 7, ozirom na to, da podpre ministrstvo, do dobi točne statistične podatke za sodelovanje delavskih in delodajalskih organizacij, da se pokaže pot, po kateri je treba iti, da se nezaposlenost v naši državi odpravi in da se prepreči vsaka eventualno»!. Razen lega ima ! konferenca namen proučili vprašanja, v koliki meri vlada brezposelnost v drugih državah, posebno v kontinentalnih in v koliko se nas tičejo ljudje, ki se tam nahajajo u« delu. V zvezi s tem so se pojavile alarmantne vesti o repatriaciji nekoliko tisoč naših brezposelnih izseljencev in da je moje ministrstvo v zvezi z drugimi ministrstvi sprejelo definitivni sklep zu povrnitev in naselitev naših delavcev, ki se nahnjajo na delu v inozemstvu, v kraljevini Jugoslaviji. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ni nobenega razloga, da se prikazuje lo vprašanje v tako ostri obliki, kakor to po vseh vesteh izgledn, toda z ozirom na važnost tega vprašanja misli ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v sodelovanju z drugimi ministrstvi, da so potrebni ukrepi za ureditev akcije v interesu naših v inozemstvu nezaposlenih delavrev.« Na vprašanje časnikarjev, ali se bo konferenca pečala z razpravljanjem vprašanja nezaposlenosti in iskanja vzrokov njenega pojava, je odgovoril minister: »Ne, ker bi to prekoračilo njen delokrog in ne bi dovedlo do nobenih rezultatov. Predstavniki dplaveev in delodajalcev bi iznesli razne nazore in diskusija bi šla v nedogled. Ta konferenca ima posvetovalen značaj in praktičen pomen.« Avstrija hoče ščititi poljedelstvo Za federativno ustavo nove Spance Izjava oolkovn'ka Macia, ki so g a Kat a lonci fr umla.no sprejeli Dunaj, 24. febr. Na zborovanju dolenje-avstrijskega Landlbunda se je minister Winikler bavil s položajem avstrijskega poljedestva. P«)dal je zanimive izjave v nekako razlago parlamentu predložene nove carinske novele, ki predvideva splošno povišanje carin nu poljedelske pridelke. Sedanja vlada, je dejal minister, hoče na vsak način popraviti napake, ki so jih v tem pogledu zagrešile prejšnje vlade. Vlada je mod drugim sklenilo izdati od-mlbo, ki bo praktično onemogočala uvoz zmrznjenega mesa iz inozemstva. Odredba je toliko večje važnosti, ker onemogoča uvoz zmrznjenega mesa, ki so je ujiorabljailo za klolvase. Pogajanja s poljskim sindikatom za prašičji izvoz so dovedla do sklepu, da srne Poljska uvoziti v Avstrijo 566.000 prušičev in sicer v tedenskih kontingentih. Kontingentiranje ]*> tednih ima namen preprečiti nakopičen je bla-ga. V četrtek pude odločitev o pred Jogi h glede ustvaritve uvoaišča za žito. Toga načrtu ne bo lahko izvesti. Sclioberjevu vlada je namreč odpovedalo avstrijskemu poljedelstvu tako škodljive trgovinske pogodbe z Madjarsko in Jugoslavijo. Na koncu juniju potečejo te |*vgo ostala narodni jezik. Barcclonn, 24. febr. fr. (Izv.) Danes se je vrnil h izgnanstva legendarni polkovnik Macia, voditelj Kataloncev, ki je bil svoje dni izgnan od Primo di Rivere, se je pozneje pod vlado generala Berenguerja vrnil nazaj v Španijo in se javil sodišču, ki ga je vrnilo policijskim oblastem, da se ponovno izžene iz Špainije. Sedanja vlado mu je dovolila povratek v domovino. Policija je prepovedal« manifestacije ljudstva, toda, kdo naj uduši španski temperament, kadar se razgreje? Od španske meje pa do Barcelone se jc polkovnik Macia vračal skozi ovenčane vasi in mesta ter skozi špnlirje od veselju prekipevajočega naroda. Ko je izstopil v Barceloni, je moral napraviti kratek nagovor, v katerem jc rezumiral svoj program v dve besedi: svoboda, pravica. »Agencija llavas« poroča iz Barcelone, da je polkovnik Macia v osebnem razgovoru z dopisnikom Havasa izjavil, da ima pred očmi predvsem en cilj. kako rešiti katalonsko vprašanje. Zvest svojim storim političnim idealom Ihv posvetil Macia vse svoje moči temu. dn organizira posebno katalonsko federativno politično stranko. Nadalje se bo trudil, da se vse katalonske stranke strnejo v eno samo skupno fronto. Kata lonci, ki bodo sprejeli njegovo geslo, IkmIo delovali proti vsaki nasilni vladi, nnjsi pride od leve aili od desne. V to svrho Ivo iskal zveze tudi z «vstalimi španskimi strankami, ki so zadnje čase pokazale mnogo več razumevanju za težnje Kataloncev, kakor pod diktaturo Primo di Rivere. Po njegovem mnenju je samo en izhod iz sedanje španske krize, na in reč, da se razpišejo volitve v ustavodajno skupščino, kjer bo narod izrazil svoje želje ter do so z vso resnostjo vzame v pretres možnost federativne ustave nove Španije. Posamezne province, ki so neštetokrat pokazale, da se hočejo vladati avtonomno, med njimi v prvi vrsti Katalonija, ki je enoto sunm zase, bi se kot suverene države zvezale tne sklepu vlade prepuščeno univerzam, da sanic določijo dan, kdaj začno spet predavanja. Izmed zakonov iz2u dobe diktature ostanejo savno tisti, ki ustrezajo sedanjim prilikam. Madrid, 24. febr. AA. Skupni izvršilni od-Ivor delavskih organizacij in socialistične stranke je sklenil udeležiti se občinskih volitev, dočim l>o volitve v zakonodajno skupščino bojkotiral. Seja je trajala od sobote do nedelje zvečer. Mndrid, 24. febr. kk. Zamora je izjavil v zaporu, da se bodo republikanske stranke enako kakor socialisti udeležile občinskih in pokrajinskih volitev, nikakor pa ne parlamentarnih volitev. Veliki proces pred vojnim sodiščem proti številnim vwtaseim decemberskih nemirov se bo vršil koncem meseca marca. Madrid, 24. febr. kk. Na peturni seji je sklenil ministrski svet, da bodo volitve v mestih 12. aprila. Clije se, da je grof Romanonee izjavli, da bodo volitve v parlament že meseca julija ali avgusta, kar pa je malo verjetno. Vlada je dalje sklenila, da ukine odrejeno za tvori lev vseučilišč in je dala rektoratom pooblastilo, da smejo vseučilišča zopet otvoriti. Dunajska vremenska napoved. Najprej še na nekaterih krajih sneg, pozneje pa je pričakovati razjasnitve z zmernim mrazom. Dubrovnik. 24. febr. ЛА. Prepi'ed vremena: Temperatura 12 stopinj, pritisk 753.5, morje mirno. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, in zmerno hladno. Skof kazensko oremeščen Belgrad. 24. fe.br. AA. Nj. Vet. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve premestili kazensko brez pravice na potne in selitvene stro'ike Ivana Škofa od uprave mestne policije v CHju lll-t kot upravnega administrativnega uradnika v Gornji grad. Obvezno zavarovanje proti toči Belrrad, 24. febr. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za kmetijstvo po zaslišanju predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o obveznem zavarovanju posevk in plodov pred točo. Italiia zvišata carino na sladkor Belgrad, 24. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je italijanska vlada zvišala carino na sladkor od 36 na 45 zlatih lir za stot. Sedanja proizvodnja sladkorja v Italiji znaša 3.87 milijonov q. Konvenci a med Jugoslavijo in Ita i o Belgrad, 24. febr. m. »Službene Novinec prinašajo zakon o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o izvrševanju obsodb, o konvenciji med Italijo in Jugoslavijo, o pravni in sodni zaščiti, o konvenciji med Jugoslavijo in Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češko o pokojninah, dolcčsnili po prejšnjih avstrijskih oblasteh, sklenjeni v Rimu 0. aprila 1922. Briishi imperializem Bombaj. 24. febr. AA. Angleška vlada je posodila afgunskemu kralju Nadir Kanu 170.000 funtov in mu poklonila 10.000 modernih pušk s strelivom. Indijsko časojiisje pravi, dn hoče Anglija odtegniti Afganistan ruskemu vplivu. 4.991.000 brezposelnih v Nemčiji Berlin, 24. Tebr. AA. Po uradnem poročilu je naraslo število brezposelnih J6. februarja za 1C0 tisoč. V Nemčiji jo sedaj brezposelnih 4,991.000. „Rude pravo" uslavt'eno Praga, 24. febr. ž. S policijskim dekretom je bil včeraj ustavljen ko i imislični lisi liude pravo . Prepoved izha'air'a je bila izdana na podlagi zakona i o zaščiti republike. Bc'grajske vesti Belgrad, 24. febr. AA. Centrala industrijskih korporacij je skupno z Zvezo velike dalmntinske industrije v Splitu poslala vlogo ministrstvu za trgovino in industrijo in zunanjemu ministrstvu. V tej vlogi prosi za intervencijo pri egiptski vladi, du ne bi povišala carin za cement. Podpisniki poudarjajo, da je jugoslovanska, zlasti dalmatinska industrija cementa glavni dobavitelj remonta Egiptu in bi zato od teh carin bila najbolj prizadeta naša država in naša industrija. Belgrad, 24. febr. AA.- Sedmo žrebanje dve in jvol odstotne rento vojnih obveznic jo bilo od 10. do 21. febr. v oddelku za državne dolgove in državni kredit ministrstva financ v Belgradu. Izplačila po členu 12. pravilnika za izplačevanje ku-IKvnov amortiziranih obveznic, dve iu pol odstotne vojne škode vrši samo oddelek za državno dolgove in državni kredit. Izplačila pod 100.000 Din se bodo vršila tudi polom davčnih uprav, nad 100 tisoč pa samo pri blagajni oddelka za državne dolgove in državni kredit, kjer se morajo obveznice neposredno prodati. Izplačevanje se bo vršilo od 16. marca dalje in zastara po čl. 5. pravilnika o izplačevanju kuponov dve in pol odstotne vojne škode po enem letu v korist fonda vojnih invalidov. Nn podlagi tega bo izplačevanje kuponov iz tega žrebanja zastarelo 16. marca 1932. Belgrad, 24. febr. A A. Državno sodišče za zaščito države je dane-s sodilo proti Dragotinu Piller ju, ki se nahaja na begu, in Jovanki Mua-čevič radi zločina po čl. 1 točka 1 in 4 zakona o zaščiti države in to radi komunistične propagande. Po razpravi je bil Piller obsojen na 7 let temnice in dosmrtno izgubo državljanskih pravic, Moa-čevičeva pa na 0 mesecev zapora pogojno tri lela. Zagrebške vesti Zagreb, 24. febr. ž. Na liški progi so ponovno snežni viharji pričeli ovirali promet, zlašli med Rudopoljem in Vrhovino. Zagreb, 24. febr. ž. Iz Broda na Savi so pripeljali 200 kg težkega soma, o katerem sodijo, da je slar 120 let. Do potka bo' razstavljen na ogled, potem ga bodo razsekali in razprodali. Zagreb, 24. febr. ž. Sodišče je po zakonu o zaščiti državo obsodilo Pavliška na 2 leti in 2 meseca, Škorca pa na 3 lela in 3 mesece. Avstra'shi šhrjanček umrl Sydney, 24. febr. A A. Slovita avstralska pev. ka N e 11 y ' M e 1 b a je umrla. Pokojnica je bila-znana po vsem svetu kot avstralska škrjanček. Zadnjo čase jo bolehala. Leta 1920. se Je umaknila iz koncertnega življenju in se je posvetila pevski pe-1-gog'ki na konservatTiju v Sydneyu. Premi-nulu jo v 70. letu življenja.